179. številka. Ljubljana, sredo 6. avgusta. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvz«m4i pon«doljke in dneve po praznikih, tnr v ulj.i po pošti prt jeiuan, za avatro-ogerske dežele *a nelo leto 16 gold., za po! ..-r t 8 gold., i« čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja u» ld. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-a topno potit-vrstu 6 kr. če s6 oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. d«- so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ao plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s« uo vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hoiel Evropa". Oprsvniatvo. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnini', reklamacij**, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši V IJll 1»Milili 5. avgusta. ,,Direktne volitve, ki so imele biti plačilo kliki, postale so jej najgrenkejša kazen. Dosta bi v nekaterih krogih dali za to, da novih postav o sestavljenji državnega zbora ne bi bilo, ko bi Še mogoče bilo, stari parlament sklicati. Kajti kakor so izgledi na spodaj jako mali postali, tako so oni na vzgoraj vidno zmanjšali se. Kakor vladajoča sistema ljudstva in narodom nij nič od tega izpolnila, kar je obetala, tako je tudi vsa pričakovanja krone prevarila. Kksperinient se je vršil do najskrajne mere iu slabo se je obncsel. Mo-ralično in gospodarstveno propala in potrta čaka ustavoverna stranka samo še migljaja, ki bode naredil njen pokop. Nje pa ne čaka dan vstajenja." — To so besede dunajskega nemškega lista v karakteristiko, kako stoji nam Slovanom protivna ustavoverna stranka v obče v Avstriji. Nemški list nam pove tu resnico. Vsaj kar se tiče ustavakov pri nas, kaže predvče-rajšni članek ljubljansko-ustavaškega lista, da so v veliki zadregi, kateri list je sicer skoro brezupliven, ker tak, da je glavni urednik ,,N. Fr. i'r." tukaj snem u ustavovercu rekel, da ga najbrž stavec redigira, a katerega vendar dr. Bleivveis za najstrašnejega ima, ker prispodablja z njim ljudi, katerih se najbolj boji in katere najbolj črti, namreč ljubljanski „Tagblatt". Ta list čuti, da je nemškutarstvo, resp. ustavoverstvo na Kranjskem pod ničlo prišlo, zato se obrača in se svija proti mlado slo vencem" s frazami, ki 80 davnaj, posebno v zadnjem časa ob ves kredit prišle. Ob enem pa resignirano izpove, da njegova stranka pri nas ne bode Mstoftu Meta Holde ni s. (Roman, francoski spisal Viktor Clierbuliea.) Poslovenil D a v. II ost ni k. Drugi del. m \ 'V. v i ; i ; (iJ3. nadaljevanje.) P Drugi dan zvečer mi naznani sluga, da me gospa Mauserre pričakuje v salonu. — Ko vstopim v dvorano, zagledam tam prestrašeno žensko, ki nij mogla drugega reči, nego: Ah! Toni, dragi Toni, ko bi vi vedeli ! . .. lioječa se, da bi je kdo ne izne-nadil v tem stanu, pozove me za soboj v sosedno sobo, ki jo je imela za posebne slučaje. Pade na divan; potegne iz žepa list, list ki ga je ravnokar dobila od matere, ter mi ga da brati. Obsegal je te-le besede: „Nadejam se Lucija, da Ti bom mogla kmalu objaviti naj veselejšo novico." — Kaj mislite, kaj pomeni to V vpraša ..še /daj • nič opravila. — In kakor so usta vaki na cedilu tu na Kranjskem, tako so v zadregi na slovenskem Štajerskem, kjer so imeli na dveh krajih zbore, a si niti kandidatov postaviti nijso upali. Gotovo ne tu ne tam ne bodo dosegli pri volitvah ničesa, ako mi narodni Slovenci položje porabimo in delamo. In kakor pri nas, je po drugih krono-vinah. Izid volitev ntegne popolen križ narediti črez račune, ki lo jih delali proti nam. To je razvidno iz obupnega krika, ki ga beremo v ustavovernih novinah, katere vlado pozivljejo, naj za boga ne ostane neutralna (kar bi po liberalnih principih morala in kar je po sami ustavi in po zakonih dolžna), temuČ naj v poslednjem hipu in zdaj precej vso svojo moč napne, da svoji onemogli stranki pomaga. Da bo vlada vse strune napela proti nam Slovanom in federalistom sploh, o tem nij dvombe, na to moramo računati, to je naravna posledica hlepenja po obrambi samega sebe. Vprašanje je pa veliko, ali bode kaj opravila, če se ne posluži proti opoziciji pripomočkov, katerih upotrebljevanje jej poštenost ia ustavna zakonitost prepoveduje. To je gotovo, in to nam mora pogum dajati, da položje za nas nij slabo, da je bolje, nego smo navajeni računati. Ne samo da je strašni denarni škandal ustavoverne borze, in ustavoverni fijasko razstave v višjih krogih duhove razburil in proti ustava-kom neeaupne storil, tudi vsa druga obe-tanja, katera je ustavoverna stranka delala kot nedvomen nasledek volilne reforme — ne morejo se izpolniti. Tako stojimo pred novo dobo, katere res zdaj v celej daljavi pregledati še ne moremo. Samo to je gotovo, me upiraje v mene oči, v katerih se je slikal nered njenega duha. — To se mi zdi jasno, rečem jej, in rečem vam , da sem ravno tako zadovoljen, kakor vi. To pomeni. .. . ; — Ne povejte, Toni, zmoti me držeča mi roko pred usta. Pa ipak — da — ne motite se. Nikakor nijsem mislila, da bom tako iznenađena; da bom občutila tako veselje — ako smem biti tako odkritosrčna. — Ali nij to zlo od mene , da sc veselim bližnje smrti človeka, kojemu bi zdaj imela streči in objokovati ga V Slabo sva se porazumevala j uzročeval mi je dokaj trpljenja. Pred tremi leti je bil hudo bolan; jaz mu pišem, da mu vse odpuščam, ter ga prosim, naj tudi on meni. Zagotavljam vas Toni, da je bila ljubav v tem pismu : lahko bi si bil rekel, pre-čitavši je: „Več je vredna, nego sem mislil*a Veste, kaj si je izmislil V Dal mi je odgovoriti po enej svojih pri-Ićžnic tako trdo, tako napadljivo, da sem se zaradi tega osem dnij jokala. Tudi zdaj da nam neugodneja ne more biti, nego je bila dosedanja. Ker bomo že sami po zmožnosti gledali, da nam strogo domače nevesele razmere ne bodo mogle v narodnem, kot najglavnejem obziru Škodovati j ker bo-demo deruto naših občih nasprotnikov gotovo porabili, upamo na zmago svoje ideje, ki je ideja narodne iu vsestranske človeške svobode. Politični razgled. Notranje dežele. V ItfublJfMti 6. avgusta. Minister brez porteteuilla Zivmiut* Litrski ima težak položaj v ministerstvn. Poljski časniki, tudi oni, kateri so njegovo glasilo, pišejo proti centralistom v smislu federalističnem 5 a ministerstvo pa terja od Ziemialkovskega, naj on na Poljskem dela za ustovoverne kandidate. Tega mož ne more storiti, ako neče popolnem izgubiti zaupanja pri svojih rojakih. Tedaj ntegne do tega priti, da bode Ziemialkovski moral odstopiti. V Datlmnciji se narodne stranke glede prihodnjih volitev nijso zedinile. Danilo preklicuje dotično vest, katero smo tudi mi razglasili. Agitacija po Dalmatinskem je precej živahna, ker tudi Lahoni postavljajo kandidate. Torej bodo trojni kandidati; upati pa je, da narodni zmagajo. Vnanje driitve. Stranke na V»'anco*kem nastopijo počitnice. Mac-Mahon se nadeja, da se bode zbornica med počitnicami odločila za kakor šno si bodi vlado. Kar se tiče meneu, izrazil se je, „sem predsedništva sit. Jaz ne vem, komu bi ustregel. Legitimisti, or-leanisti, bo nap ar tisti, vsi hočejo naj bi delal tako, da bi bilo njim po godu. Sami republikanci me puste v miru. Da-li pa pridejo republikam do krmila, gotovo se mi ne bode se še jokam, a solze so mi mešane z veseljem. Kaj ne Toni, jaz sem zelo kazni vredna V — Jaz še bolj, gospa, kajti moje ve selje je čisto, da je končno ta stari rokovnik bogu nazaj dal svojo lepo dušo. Obrne se do mene s prosečim glasom: — Molčite! nekatere besede prinašajo nezgodo. Sicer pa, ali imam pravico komu kaj očitati? Odgovorilo bi se mi lahko: kaj si pa ti storila v življenji tako krepostnega, tako redkega. To bi bil dober odgovor, kajti končno Toni, se vsa krivica moža, ki si ga ne upava zvati, zbira v tem, da sc je osrečil kolikor je mogel, in v načinu, ki zares nij bil lep. Ali pa nijsem i jaz storila ravno toliko V Neki dan, ko sem bila žalostna, šla jo sreča pevaje pod mojim oknom ter mi pomignila s prstom; jaz sem šla za-njo doli v dno Italije, odkoder me je pripeljala v Charmilles. Zdaj sva se tukaj ustanovila, on pa jaz, vsako jutro bolj očarana, da živiva skupaj. Časi se vprašam, kaj sem pač sto- dobro godilo". V pari amentaričnib krogih pa se misli, da se sile nij bati. Tod* se-li republikanca ne bodo varovali, znala bode to pot zvijača opraviti taisto službo, kakor jo je 2. decembra surova sila. Na Špttnjskeni so ekscesi, ki jih je delal <'ontreraa, vzbudili med ljudstvom veliko reakcijo l'pa se, da se bode Valencija kmalu podvrgla. 0 ran ada se želi podati. Don Carlos in večina vojakov iz Navare je upadla v Biskajo. Kakor se čuje, podal se bo v (iuerniko, ter prisegel tam na stare ljudske pravice. Okolo Bilboa so ušatorjeni Karlistični vojaki. Madridska vlada hoče s pomočjo Kortesov trdo postopati proti absolutistom in demagogom. — V Malagi so imeli baje komandanti francoskega, angle škcga in nemškega eskadra s Contrerasoni konferenco, v katerej so terjali od njega, da pošlje vse vojne ladije v Oarthageno nazaj!; da bi se to povelje gotovo izpolnilo, obdržali so si Contrerasa za poroka. italijanski minister Minghetti razposlal je merom v Legnagu in Cologni pisma, v kojih dementuje poročila o posojilu ali kakovej Hoančnej operaciji. Dalje pravi, da se bode zadostilo interesom in potrebam dežele, da se le izpelje nacijonalni program Rima kot stolice italijanskega kraljestva. IS'aniki naučni minister Falk je zvedel, da se postave proti jezuvitom, ki imajo veljavo za vse Nemško, na Bavarskem ne izpolnujejo strogo, ter je zato poslal tje višjega uradnika, da bi o tej stvari natančneje poročil. Dopisi. Iz kozJiiiiMk«»frii okraju 2. avg. [Izv. do p. I Shod županov kozjanskega okraja in tudi nekaterih dragih volilcev bil je sklican 27. julija od c. kr. kontrolorja in od grofa Atems-a mlajšega, sina posestnika Podčeterteškega grada. SeŠlo se je nad 70 vseh volilcev. Poudarjala se je posebno važnost direktnih volitev v državni zbor. Govorilo se je le — nemški, kar mnogo županov in volilcev niti razumelo nij. Posebno se je naglašalo naj nobenega duhovnika ne volijo, kar so tudi vsi pritrdili, da ne bodo. A Nemci si nijso upali nobenega kandidata od svoje strani staviti. Hekali so le, da naj na dan volitve volijo, če hočejo, Janežiča sedanjega deželnega poslanca ali kogar drugega. Kmetje so ugibali in mislili, da bi rad morebiti grof Atems voljen bil. A vtakegosp. rila, da sem si pridobila drago srečo, in nemir me obide, da v svojej preteklosti ne nahajam niti enega zaslužnega čina. — „Bil je nekdaj mož, ki se je bahal, da je v življenji storil le eden zločin" — govorim jaz. Vi gospa , vi imate v računu le eden, dober čin, koji obstaje v tem, da osrečujete one, ki so okolo vas , da ne govorim o ubogih. — O! reče ona, le tisti čini so dobri, ki kaj stanejo. Vi ste premilostljivi, Toni. Zagotavljam vas, ko bi bog le svojo pravičnost poslušal, poslal bi mi te dni mesto vesele novice kako turobno poročilo. — Jaz pa trdim, da je nebo pravično, da je rokovnik, čegar ime nečeva izgovoriti, sklenil poginiti. Samo nekaj me vznemirja, stvar še nij storjena. Midva računiva na medvedovo kožo? kaj vraga, ko bi se pa izpremi8lil, in še hotel živeti! — To je res, reče živahno. Moja mati ima le prerada želje za realnosti. Več ko enkrat je bila uzrok, da sem se veselila nad vestmi, o kojih sem pozneje izvedela, da so grofe naši kmetje nemajo nič pravega za ■.ipanja, kakor ne v duhovne in ga nikdar voliti nečejo. Ko sem kmete potlej jaz povpraševal, koga mislijo voliti, so mi rek al i, da nič ne vedo, posebno sedaj ne, ker morajo s celjski okrajem enega voliti, in si hi morebiti drugega zbrali kakor oni volilci. Kmetje tu dozdaj nič ne bero. In ko jim povem, koga so si volilci celjskega okraja za kandidata izvolili; bili so zadovoljni. Samo to bi tudi naši volilci radi imeli, da bi Slovenci Jukaj kje blizu, kakor Nemci, v Kozjem kak shod volilcev sklicali, ker radi bi tudi v slovenskem jeziku o važnosti teh novih volitev slišali, kakor tudi program našega kandidata. — V sredo 80. julija je bila tukaj celi dan taka sparina, da se ljudje ne vedo spominjati, da bi bila kedaj taka. Ali nasledki so tudi kmalu prišli. Komaj se je začelo temniti, vzdigali so se na severni strani strašni oblaki, iz katerih je v cnomer bliskalo. Blisk in grom sta po zraku tako strašno divjala, da je ljudstvo skoro mislilo, da je sodni dan. Vsa nevihta se je potem preko nas proti južno vzhodu vlekla. Bali smo se, da bo toča prišla, pa hvala bogu še dežja nij bilo veliko. — Letina je tukaj tako srednja. Pšenica je bolj slaba kot dobra. Na eni in isti njivi je zelo dobra in malo na stran pa jako slaba prirasla. Čudno leto je letoB. Vinogradi lepo kažejo. Morebiti bode več in boljšega vina kakor lani. Solnce sedaj že jako grozdje me liča, ali suša je začela nekaterim sadežem škodovati. Iz frr*tt» 4. avg. j Izv. dopis.) Hri-pave in hinavske „ Novice" vedno u pije jo, da je liberalno-narodna stranka vero iz programa izbrisala. Kaj ima vera pri politiki opraviti, to ve že vsak vrabec, kajti z vero se ne agi-tuje in ne stavi kandidate, z vero se davki ne manjšajo in vera narodnih pravic ne prinaša, ampak treba je zdrave politične zrelosti prostemu narodu, da ne gazi v temoti in tako do nobenega cilja ne pride. Zadnje „Novice" imajo tudi dopis iz tržaške okolice, v katerem poroča dopisnik o volitvah. „Novice" so Že tako navajene, da brez napadov ne morejo nobenega dopisa tiskati. napačne; bedasta sem, da sem si ucepila v glavo besedo, ki ne poveda ničesa. Kaj ne, Toni, boljše je, da ničesa o tem listu ne govorim gospodu Maaserre-n. Ne vem kaj bi storil od veselja, in ko bi pozneje izvedel, da se je prekmalu veselil, bila bi mu tuga pregrenka. — O! zelo grenka! ponavljam jaz počasi in z naglasom izgovarjaje vsako besedo. Nasloni čarovno glavo na blazinico; oči ima zaprte, z zobmi grizlja robec; čez nekaj sekund, vzdigno.vša glavo, govori: Tožijo me, pred vsem vi, da sem lenuška. To je res, to napako imam od rojstva. Ipak mi v dolgih napadajih lenobe glava nikdar ne pokima, misli so mi vedno žive. Nij ga dne, da bi si nc rekala: Sem-li vredna, da bi mi žrtvoval svojo bodočnost? Kar me malo teši, a vrlo malo, je to, da v Dražda-nih nijsem ničesa opustila , da bi se mi odpovedal. Največja napaka za lenobo mi je, da sem preobčutljiva za sodbo svetovo. Večkrat sem uže hotela reči gospodu Mauserre: Idimo v Pariš, vi boste tam v središči Dopisnika moramo namreč zavrniti, da je to laž, če govori o dveh slovenskih strankah. Vsak zavedni Slovenec tukaj je liberalen in vsak poštenjak dela za narod, omiko in svobodo, mračnjakov pri nas ne poznamo. Sigurno je dopisnik zadnjih „Novicu kak osamljen dogmatikar in reakcij onar ni fana-tikar, ki misli, da en Človek že stranko re-prezentuje. Kar se tiče kandidature v mestni in državni zbor se dopiBunu nekoliko zdi, da bi morda volili kakega dahovna iz okolice. Na to še nij misliti treba, kajti prvič nemamo v okolici niti enega duhovna za poslanstvo sposobnega, drugič pa je to tudi nemogoče, kajti ne bi dobil duhovnik sploh nič glasov, akoravno bi bil sposoben. Kdo da bo kandidiral, to še nij, vsaj za nas, čas razglasiti. Pri nas v Trstu je nastala hoda vročina; v petek 1. avgusta je kazal gorkomer na solnci 40 stopinj, v sobah 20, in v senci 32.; grozdje splošno kaže slabo, pri nekaterih kmetih, kjer so vedno in pridno žvep-Ijali je grozdje lepo, to pa le pridnost in delo stori. Kolera, kakor je bila vest po svetu raznesena, nij tako huda, ker nij epi-demična. Pred 14. dnemi se je vrinila med vojake in so trije precej umrli, potem še dva druga io zdaj nij nič več slišati. Naše mestno starešinstvo je tema škodlivemu gostu v bran postavilo se. Postavilo je namreč sanitarni komisijon z ogromnim osobjem, da čistijo jame, vodotoke in nesnažne kote, ter silijo z žuganjem velike globe gospodarje, hiše vse čisto držati. Domače stvari. — (Iz Ptuja) se nam piše, da je 27. jul. veselica v čitalnici, ki je veljala odhajajočim četrtošoleem ptujske realne gimnazije, izvrstno izpala. Dijaki so tukaj jako izvrstni mladeniči. — (Z Bleda na Gorenjskem) se nam piše: Prišli so 7. julija trije zidarji sem most zidat; eden, z imenom Bazarjev Janez pelje se z ladijo na oni kraj jezera, da bi naložil peska. Nazaj grede mu začne, ko je bil kak streljaj uže daleč od brega, voda i4i v ladijo tako, da se utopi. Bazarjev Janez se prime za samo-kolnico, v kateri je pesek vsega, kar vas zanima, kar najrajši študirate. Srčnosti mi je manjkalo; Parisa se bojim, zdi se mi, da bi ondi v očeh vsakega brala svojo zgodovino. Gotovo se moje oči boje tujih. — Sklenovša roke: Ah, Toni, ko bi mu bila kedaj soproga! Ko bi kedaj, svojo roko okolo moje, zopet stopil med svet, in kmalu potlej v svoja prejšnja opravila. — Zaupajte, dejem jaz; ta čas vam pride. Vstane, rahlja si čudovite lase rujavo-blede boje. Njeni lasje, gospa, so imeli uže naravno frizuro , da jih jc bilo le potresti treba, pa je bilo vse storjeno, da govorim resnico. — Hotela bi biti lepa oni dan, začenja zopet, da bi bil gospod Mauserre ponosen na-me , da bi ves svet čudil se in rekel : Storil je veliko budalost, a ta budalost nij bila norost. Ah! a jaz sem bedasta! — Kazaje mi svoj potret, ki nama je visel nasproti, reče: Ali ste mi preveč dajali pred petimi leti, ali pa sem se veliko spremenila. Kaj menite! (Dalje prihodnjič.) vozil, ter maha kolikor more, da bi ne utonil. Gospodar Čarman hitro odveze svojo ladijo, vesla k njemu , ter ga k sreči se reši, kakor je uže marsikaterega. — Volkov je v naših gozdih toliko, da se bo moralo iti na lov nad-njc, če ne, nam bodo poklali veliko Živine. — (Umrlo jih je v Ljubljani) meseca julija t. 1. 92, 49 moškega in 43 ženskega spola. POMlttllO. Nekoliko besedi gosp. dr. J, Bleiweisu, glavnemu in pravemu uredniku „Novic". Blagorodni gospod doktor! Ker dobro vem, da se nobena beseda v „Novicah'' brez vašega ..imprimatur" nc tiska, imam se torej v vsakej noviškej zadevi izključivo do Vas obrniti. Vi pa zdaj že nekoliko Časa pod zaštito odgovornega urednika izza grma čast in poštenje vsakega mimoidočega, kdor nij Vaš mameluk, tako grdo napadate in sumničite, kakor da bi bili čast in poštenje vsakega inače mislečega Vam nasproti „vogelfrei". — Ob sebi se razumeva, da najbolj dr. Vo-šnjaka in mene sumničite, akoravno zmirnm brez vsakega uzroka. Dolgo sem na vse Vaše napade molčal, ali ker vidim, da Vi v domišljiji živite, da imate posebni privilegij v mene z najnepoštenejšim orožjem drezati, treba je, da Vam odgovorim, kar Vam gre. Vaši napadi proti meni so s tem začeli, da ste mi moj zaslužek pri banki „Sloveniji" očitali. Navedeno je bilo patov „Novicah" s tako perfidijo, kakor da bi bil jaz za vse 4 bankine ravnatelje fgg. dr. Valento, K. A hči na in sedanjega ravnatelja A. Pirnata) plačo pobival, ker le edinega mene ste imenovali, akoravno smo vsi 4 ravnatelji enako glasovali in zmirom enake plače vlekli. Cela stvar je bila v „Novicah" o meni tako zasukana, da je bralec med vrstami mogel brati, da sem jaz naj manj kakih 50.000 gold. iz banke odnesel. Povem Vam, da sem v 17 mesecih svojega službovanja pri banki nominelno 1430 gld. zaslužil, faktično sem pa v gotovem denarji samo 635 gold. vsega skupaj, ali pa 37 gold. 356/]7 kr. vsak mesec prejel. In zavoljo teh krajcerjev, ne „prischoll-majerjenih", temuč dejansko zasluženih, so „Novice" na me zatulile, kakor izstradani besarabski volk. Ob kratkem bom izdal obširno poročilo o svojem delovanji pri banki „Sloveniji" , v katerem bom na drobno pojasnil, kako se je tam gospodarilo, in dal bom račun o vsakem krajcarji, ki sem ga od banke prejel in povedal bom tudi, zakaj sem ga dobil. — Bilo bi bolje za banko, da bi se o vsem tem molčalo, ali ker me d regate, bom pa govoril. — Povedal bom tudi pri tej priliki, kako ste bili Vi in dr. Costa ud gorenjskega železniškega konsorcija pod dr. Tomanovim načelništvom, kako ste takrat na lovu po koncesijah zadeli na medvedovo kožo, 525.000 gld. vredno, kako ste potem to kožo razdelili med soboj. Kako besen ste v pasjih dneh v svoji polemiki postali, se vidi iz tega, da ste se, govoreč o ženski estetiki, v g. Hrena zakadili, svojega ljubljenca dr. Costo ste pa šav-snili, ker dobro veste, da je poslednji brez ugovora prvi mojster v tej vednosti na Slovenskem. V tej steklini ste Vi tako nesramni, da mi očitate moje informatorstvo pri baronu L. Kan c h u. akoravno Vi tako dobro veste, kakor jaz sam, da mi moje bivanje na Hrvatskem pri baronu Kauchu le na čast služi. — Znano Vam je, da sem bil od doma tak siromak, kakor jih jc malo med slov. dijaki ; že od 2. lat. šole počenši sem si moral s tako imenovanim „instruiran jeni" vse sam prislužiti. Na Dunaji sem se potem s tem zdrževal, da sem druge v ptujih jezikih podučeval; nikoli nijsem od nobene strani niti enega krajcarja podpore dobil. Po končanem pravdoslovji sem dobil mesto odgojitelja pri bar. Rauchu po posebnem priporočilu držav, svčtnika bar. Ožegoviča zavoljo popolnega znanja mnogoterih jezikov, ako ravno so se za to mesto tekmeci iz vseh narodnosti pulili. — Prevzel sem to mesto za to, da sem imel časa zadosti, da sem se za rigoroze pripravljal in ob enem tudi toliko zaslužka, da sem mogel takse in diplomo plačati. Mi bi bili mar Vi pri Vaši obče znani „požrtovalnosti" denar za takse posodili? Mislim da Vas še nij spomin v toliko zapustil, akoravno ste že 6*6 let stari, da bi pozabili, da sem o času svojega bivanja pri Rauchu leto za leto v „Novice" pisal in da sva bila midva celi čas v prijateljskem medsobnem dopisovanji. Spominjali se boste, da sem takrat tudi med originale ,.erobe" spravil, katere Rva morala midva oba z veliko blamažo preklicati. Zakaj sva jih preklicala, tega še do denes svet ne ve. Torej Vam hočem v spomin poklicati, zakaj sva midva to storila. Vse gobe so bile v kazenskem obzirn nedolžne, samo v tisti gobi, ki se je na dr. Isleiba protezala, so se nahajale besede: ,.ako se pa ta goba s srebrnim prahom potrese, postane neškodljiva", katere edine besede so bile zavoljo očitanja podkupljivosti kažnjive. Ali sem jaz te besede pisal? Ali se ne spominjate več, da ste jih Vi kakor urednik v moj rokopis samovoljno brez mojega znanja prištulili? Ali se spominjate, kako ste me potem moljakali, da naj za božjo voljo preklicem, ker bi bili Vi mače politično uničeni, kajti po tedajni postavi bi bili Vi zavoljo razžaljenja časti kaznovani, vse mandate izgubili. Vam za ljubo sem, akoravno kaj nerad, besede preklical, katerih nijsem bil sam nikdar pisal. Jaz bi lehko z besedami zadnjih „Novic" pisal (str. 251): Iz groba vstajajo spomini, ko sem bil učitelj pri otrocih Ranchovih na Hrvatskem in sem se edino Vam za voljo s preklicevanjem besed blamira], katerih nijsem nikdar pisal : — Vi me pa zdaj v zahvalo tega gotovo po-žrtovalnega čina, brez vsega uzroka sumničiti kakor bog ve kakšnega razbojnika. Pripravljal sem se jaz takrat za profesuro na Zagrebški juridični akademiji, ko je bil še Rauch v opoziciji proti Schmerlingu in ko je bil še vsled znane fuzijo politični prijatelj Strossmavcrjev, Mrazovičev in Pcrkovčev. Ko se je 1867 leta vse narobe preobrnilo s tem da je magjarstvo na vrhunec prišlo, odpovedal sem precej službo Rauchu in sklenil sem Hervatsko zapustiti. Akoravno bi bil iz vse-gamogočnih rok Uauchovih nc le lehko profesuro na akademiji, temuč še kako drugo službo, kadar bi bil hotel, dobil, šel sem rajše k dr. Ploju v Ljutomer kot početnik - koncipient s 40 gld. mesečne plače. 27. junija 18(57 je postal Rauch vsegamogočni locumteneus na Hrvatskem, 24. avgusta 18(17 sem pa jaz za zmirom Hrvatsko po (i letnem bivanji kot odgojitelj pri bar. L. Rauchu zapustil. To moje postopanje, da sem postal rajši slabo plačani koncipient, nego odlični Kauchov uradnik, mi je pridobilo spoštovanje vseh najveljavnejih hrvatskih narodnjakov, pri katerih sem še vedno v dobrem spominu. Vi, gospod doktor, vso to tako natanko veste, kakor jaz, ali iz same hudobije pišete v zadnjih „Novicah" o mojem bivanji pri Uiuchu na tako dvoumni način, kakor da bi bil jaz pri Rauchu bog ve kakšna madjaronska hudodelstva doprina-šal in kakor da bi bili Vi dozdaj samo iz usmilenja do mene ta moja hudodelstva s plaščem krščanske ljubezni pokrivali! Ali nij taka polemika naj skrajnejša perfidija? Ali poznate Vi kakšnega poštenega moža na svetu, da bi se s takim orožjem boril, kakor se Vi borite?! Ali Vas nij včasih, kadar Vam žila mirnejše bije, samega pred soboj sram, ako to Svoje nedostojno obnašanje v polemiki bladnokrvnejc premislite ? Da nadaljujete svoje sumniČcnjc proti meni, postavili ste mi zadnjič Podboja kot vrstnika in pajdaša na stran! naravno kakor je Vaša navada, brez vsega uzroka, kakor da bi na priliko jaz rekel: Dr. Blei-vveis, Krtcl in Malic, obče znana trojica na Kranjskem! Vi dobro veste, da je 18G9. leta g. Podboj, tedanji pristav v Trebnjem, proti meni zavoljo volilnega govora preiskavo po §. 05. kaz. z. zaradi kaljenja javnega miru začel, 13 prič je priseglo, več kot (JO pol se je zaradi tega popisalo, preiskava je trpela črez 7 mesecev. Nekateri ljudje trdijo, da je ta preiskava g. Podboju do tega pomagala , da je sodnik postal. Iz radovednosti kakor se gre gledat kakšnega medveda, sem šel tega moža enkrat 18(50. 1. v Krško vas gledat, ko sem bil še pri dr. Razlagu v Brežicah koncipijent. Niti poprej, niti pozneje nijsem več tega moža niti videl, kateri bi me bil rad za nekoliko let v luknjo spravil. — Vse to sami tako dobro veste, kakor jaz sam; Vaše prvo vprašanje 1809. leta, ko sem v dež. zbor prišel, do mene je bilo, kako s to mojo preiskavo stoji? Zdaj mi pa v pomanjkanji sredstva, na kakšni način bi me 08umničili in ogrdili, Podboja kot prijatelja na stran postavljate! To Žc nij več perfidno, to je naravnost abotno in smešno. Včasih sem se čudil dunajskim judovskim žurnalistom , kako so v hudobnem psovanji proti Slovanom iznajdljivi. Ali zdaj vidim, da pripada Vam, gosp. doktor, v perfidnem sumničenji dr. Vošnjaka in mene, nad vsemi dunajskimi judovskimi žurnalisti brez dvombe ..palma prvaštva!" Tudi mi hočete v svoji domišljiji, da ste naj manj kakov slovenski Palaekv (.,aber cs fehlt wohl das ganze Zeug dazu" , rekel bi Nemec) povelje dajati, v kateri krčmi naj bi se med potoma iz Krškega v Novomesto in nazaj mudil, ker Vas to strašno srdi, da se večjidel vsi popotniki, bodisi Turki, Slovenci ali nemŠkutarji, pri J. Zagorcu v Št. Jarneji vstavljajo. Da, 12 let ste Jožeta na polici imeli , zdaj se je pa naenkrat spuntal in je rekel, da je Vašega in Costovega gospodarstva za zmiraj sit, akoravno ostane, kakor mije zagotavljal, narodnjak kakor poprej. Jaz mu tndi verjamem, ker ne vem, zakaj bi koga po sili v nemškutarski tabor pehali, ako dotični sam trdi, da nij bil nikdar nem-škutar in da neče nikdar nemškutar postati. Z Zagorčevim „Poslanim", ki vas je tako v srce zadelo , se popolnem strinjam , akoravno ne morem nikdar tega odobravati, da se jc, čeravno tudi iz same radovednosti, nemškutarske demonstracije na Krškem ude-žil. Povem Vam pa, da J. Zagorce ne potrebuje niti Vaše niti moje protekcije, ker on brez naju obeh prav lahko živi, on nij noben Schollniavcr, za katerega žc čez 8 let v vsakem broji „Novic" mehove reklame vlečete tako, da mi je nekdo nedavno rekel: kar bi bila cerkev brez stolpa, tako bila bi ena številka „Novic" brez reklame za Costovega ^svaka. Še nekaj o Vašem klerikalismu ! Smešno in ob enem negnjusno jc, kako nam narodnim „liberaluhora" žc nekoliko časa brezverstvo v obraz mečete in po „Novicah" grmite, da jc zaradi nas sv. vera v nevarnosti! Kdor Vas pozna, kakšen klerikalec ste Vi v praksi, mora se na vse grlo grohotati, beroč kako Vi v „Novicah" po trejalski oči preobračate in nas duhovnom kot brezverce denuncirate. — Pa tudi vsi duhovni Vam ne gredo več na take limance. Neki znani profesor bogoslovja iz Ljubljane je rekel duhovnom v Metliškem okraji, ko je bil slučajno tam: „Bratje, verjemite mi, da so stari in mladi Slovenci, kar se vere tiče, kakor jajce jajcu podobni, s tem razločkom, da so mladi bolj odkritosrčni, medtem ko se nam stari hlinijo, ker nas kakor sredstvo za svoje svrhe potrebujejo!" Ako želite, tudi z imenom poslužimo. Končno Vas pa pozivam, gospod doktor, ako imate še kaj časti in poštenja v sebi, nehajte s takim grdim in perfidnim sumniče-njem proti meni, povejte mi kako nepošteno djauje iz mojega dosedanjega privatucpi in političnega življenja v lice! Vi pravite po Vašem znanem načinu o meni: „Pa taki značaji bodo naši poslanci!" Izzazivam Vas, povejte mi v lice, kaj imate Vi proti mojemu značaju, navedite mi fakta, potem bova govorila. .Jaz imam to zavest, da je bilo moje življenje privatno kakor politično dozdaj brez madeža, da mi ne more nihče ničesa očitati. Prosim Vas, gospod doktor, odgovorite mi na to, pa ne s sumničenji, ampak s fakti, še enkrat ponavljam, s fakti! To Vam poklada na srce na raznovrstne odgovore, razgovore in polemike zmirom pripravljeni, Vam čisto nič pokorni sluga Dr. V. Zarnik. V Ljubljani 3. avgusta 1878. 1*omI»iio. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry i" TjOIhIohh. brratllO /ilr.ml« |{i>viili>si'it>r|.in.ist, bljiliimt, zlatu /ilo. vmlonicn, mr/.litti, vrtonliivitn, naval krvi, muiiiciijh v Hllrihj madllOO in lilji-vmi.jr krvi tudi uli čunu BOMOOtti, niulhii silu. OtOanOat, sušenji', ri>\muti/, im, |iri«tiii, Medico. — Izpisek i/. 76.000 h|«rii'i'vul O u/.drav- Ijniji. ki on rum lakom kljubovale: Spričevalo št. (is.471. I' i u u a 11 o pri Miiiiilnvi. M, oktobru IH0I». Moj DOtpOcI I morem Vai /.iiuutoviti. du, oilkar iuilovito llcvule iriere du lluirj raliiiu, tO jo od ilveli let, niti naille/.nosti »vojo hturo*ti, niti te*« svojih H t let već ne rutini. MoJ'" »otre ho iopet iilike puntale, unij pogled jo tuko dnhor, du nc potrebujem očal: moj zeloilee je moten, kakor lii I• ■ 1 ,10 li-t star. - k kratki«, čutim .-<■ piiiuhi.ii'ii : ju/, priditf njem, »poveilujein, obiskujem liolniki', piit'i.ioiii precej duli'č peš, ćutim svoj mu jasen in nvoj spomin "i \ licu. l*nitlin Vu», to izpoved objaviti, kjer in kakor Imćete. Vuni Dalo niluni Ahbć l»«-l««r « i.-l.lli. llacIi-es-Theol. in župnik v l'ruuottii ' olđaj Monđart. Spričevalo st. 751705. 111111:11 Pi ite 1 ■■: 1 1 — -li. maja 1S71. .1.1/. kitu Van Uvalo diii/i'ii aa pttiipah, katarafta Ja Vuša Ki-Tuli'soii're pri meni iiiipravila. Trprl scin namreč, na želodćnein kri i, kaiUtl Ltl iliirtki, od koje mu je Vašu izvrstno zdravilo iidreiilu. I.. t.riuMiniuii. lii nejši kot ini'so, prilirain Itnvule.cioru pri oilrušeu ili iu pri olrocili TiOkrut svojo tono zu zdravilu. V plelinstili pusieuli po pol funti« I «1.1 f>0 kr., I funt 'J nld, bo kr., vi funt« 4 «ld. 60 kr., li fuutov 10 «ld., 13 funtov 80 tfld., 21 funtov Sli kIiI. -- Kevalescipre-nisuniton v pu&icali a '2 K>0 kr. in 4 ul.l 50 kr. — Kevalescivre-C'lioeolatću v pralni iu v ploščicah za 13 taii 1 niti. r>0 kr., 24 tuH 2 gld. 00 kr., 48 tim 4 Kld. 60 kr., v prahu za 130 Uh lo «ld., — /.i 288 taa 20 «1.1 . — aa fi7t> t na 3 Hl rn buć li or. v l.oinl I, u d vi« Mtillor. v .Hnrllmrn K. K o le t u i k it M. M orle, i lli'riniii J. It. Stockuausoi), kakor v vseh mestih pri dobrih lokarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja, dunajska hiša na vse krnjo po postnih nivka/nkah ali povzetjih. Iiiim poročili*. Iz Pešte 2. avgusta. Vreme je zelo suho. Žetev je končana, mlačev se ima začeti. Letina nij taka, kakor so si jo gospodarji obetali. Rež čisto nič ne plenja, pšenica lo tu in tam, ječmen je preveč trla vro čina preteklega meseca. Tudi koruze se nij veliko nadejati, ako bode suša še delj časa trajala. K temu so se pridružile še druge nesreče, zaradi kolere namreč popuščajo težaki delo, poljskih misij pa je toliko, da žugajo vse ugonobiti. Pšenico se je pripe: ljalo tako malo na trg, da nekaj malinov še zdaj stoji. Reži se je želelo več na trg, nego se je je pripcljajo , zato jej je cena poskočila začetkom tedna do G gl. 50 kr., koncem tedna pa zopet pala na 6 gl. 30 kr. Po ječmenu se zelo vprašuje, a pripelje se ga malo. Oves se je podražil za 10—i5 kr., in se ga je komaj toliko uvozilo , kolikor gaje bilo za teden treba. Koruzna cena se zaradi suše vekša. — Volne se je pi-ivozilo 5100 centov; cena je vedno še nizka. Z medom je bila tudi ta teden slaba kupčija, starejši se ponuja po 2 gld. cent. Špeha se nij prodalo veliko, ker se nij zahteval od drugod. Iz Dunaja. Pšenica se je podražila za 10—15 kr. Reži zelo primanjkuje j njena cena je ikorej enaka pšeničuej. Stara češka se je prodajala po 6 gl. 75 kr. Ječmenova cena je poskočila za 15 kr. Koruza se je zaradi pomanjkanja reži prodajala dražje; banaška po 3 gl. 00 kr. čolni cent Oves je v ceni padel zaradi nove žetve. Črna in režena moka se je zelo iskala, prva je poskočila za 50 kr. druga za 1 gl. Dunaj »ka bor ga 5. avgusta Akcije narodne banke . Kreditne akcije . '. . . London ...... Napol'........ C. k. oekini..... Srebrn ..... 97G' «>•>? i, — _ -1 111 H 8i 107 , 75 Javna prostovoljna raa. Dne 9. avgusta t. 1. bodo v hiši Iflatija Voli"-a. štev. 121 v kolodvorskih ulicah sledeči predmeti prodani in sicer: 4 konji, razni vozovi in druge reci. To se kupcem s tem dostavkom naznanja, da bode vsak odjemuik kakšnega predmeta moral kupni znesek takoj licitacijskemu komisarju plačati. (200—2) Ljubljana, 30. julija 1873. [lin v slovenski Bistrici, l 4 kolesi, celo novo postavljen, ki ima pod isto streho dve sobi, kuhinjo in shrambo; potem v neposredni bližavi zidana hiša z eno veliko sobo, kuhinjo, shrambo in veliko kletjo, za krčmarstvo ali za kupčijo z deskami prav pripravna in tik okrajne, na Pohorje držeče česte stoječa — je z najugodnejšimi pogoji na prodaj. (204—2) Pojasnila daje lastnik A. Hebenstreit v slovenski Bistrici. Pred sleparstvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za nrt;, morijo marsikateri na to, pokrajiiiHke prebivalcu preslopariti. Naj s« vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii. za kater« firma prodajalca ne dii dovoljne garancije. Pri meni kupljene ure se vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzt'inejo, dokaz naJMtroKfJše «.«»liiInosli ! Neverjetno, pa resnično! Zi o* I t&fk L-1* i|» I «r| švicarska moderna porcelan-eniail-ura, z lepimi seljankami «* i KI. ril ■ ^I• in cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogate, z enoletno garancijo. Tj q \€\ j|| 1 i 4|*l prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s cisto talmi-verižico, z **A »II H medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garantilnim listom, in I reHcrvnim urnim steklom vrod. Taisto krono-časomerne ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 19 gld. f>0 kr. 1^ lil I irl V0U:i praktična, dobra in čista reniontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki n jo najboljšo delo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure no morojo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme. y„ l6* in |W o"| se douU° moderno vojaško uro, lehko, lične, poleg tega jako elegantne laj III lu in okusne, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takoj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in oletnim garantilnim listom. ^ ... I »J !fl i C srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim OftlllU KeV III 1*J kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga- rantilnim listom vred. ^N'iikiai 11 m I i 5?ri tri prava angleška srebrna sidcnia ura, 8avonete z dvojnim pokrovom, tOnlllU laJ> rti I najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim listom vred. C....... I O jj.1 prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z verižico, me- ^<*1"" ualjonoin iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. N&IHO 141- ^la taista, znamenito.finojša, z orijentaličnim kažipotom. ^S'l 11141 lii »Ii IT €**l Prava angleška Prince of Walos-remontoarna ura, najmočnejšega k^dllUl IU dll i i «—»'* obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravom, čistem talmi-zlatu: te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vrod zastonj. I •> prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazono, z dvojnim kJuIIIO It* kristalnim steklom, in ao tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato veri- žico, z medaljonom in garantilnim listom vrud. Wt..v.IJL 'tli IT ti* I ce'° m:\j lina ura za gospe, iz pravega srebra in prav pozlačena, s K cl 11 It r Mrw °8P° * verižico, medaljonom in garantilnim W,. m/t *\{\ *W In A Ck tri prava angleška srebrna remoutoarua ura z dvojnim pc-► ^iiiio tf\r, *J*9 m ^1. t^vou, jrurantovaiia in patentovana. SaillO 35, 45 ill 50 gl. prava angleška zlata siderna ura s kristalnim steklom. S'iino T"» in I!!! k irl tll,a zlala remoutoarua ura s kristalnim steklom, 10f> iu oamo tn», o in iuu gi. U6 gi B (lvuj!)im .stoklom. SaillO 200_300 ""I P^ftV^ ^f^nr! ^rononiot01'1 z remontoaroin, dvojnim pokrovom Basen tega »»e kjo drugod ali od kogar družega razglašene ure «t'u*J<>. Delavnica za poprave ur. Stare ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. (Jena poprav s Dietno garancijo gl. !'/„, gl. a, 5 do 10 gl. Pismena naročila so na iiOHtuo povzetje ali puHllJutev zuetika v 2-1 uruli i/.vršo. Na posebno zabtovauje se pošiljajo tudi ure in vorižico na povzetje na izbirko iu se za neobdržano denar nazaj pošlje. Mojo cono so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visoeini časa. Val, ki si novo uro naročiti žolč, ki Bt&ra ure za nove zamenjati bočejo, so prošoni, so na mojo firmo obrniti. (176—4) Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. \ ti i o v i a.«.) dobro zaiiomiii. Izdatelj in za uredništvo odgovoren; Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".