Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoid.
Telefon št. 113.
naročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................  6	K
Četrt leta ..... .	3	K
Mesečno......................I	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 UL
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petatvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust ®
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 64.
Maribor, dne 7. junija 1912.
Letnik IV.
Sadovi brezverstva.
Vsaj vsako leto enkrat postane lahkojmilseln, razkošje življenja vživajoč Francoz zamišljen: ko izidejo statistike o vsakoletnem izumiranju francoskega naroda. Te suhe številke govore za vsakega na svoj rod ponosnega Francoza, grozne besede. V duši zadoni sentimentalen akord in preli pogledom v bodočnost se zgrozi potomec slavnih Galcev. Toda le hip. Poželjenje po izžitju je že preveč prešlo v meso in kri. moralne dolžnosti napram narodu kot celoti so se že preveč vtopile v sebičnosti lastnega :,,jaga!'“', da bi prišlo dc> resnega preobrata. Z odurnim materijalizmom prenasičeno brezidejno brezverstvo je že otopilo vsa plemenitejša, vzvišenejša čhsltva in tlači človeškega duha k tlom, da živi samo trenutku, brez pogleda v prihodnjost. Nič več ne zagospoduje v Francozih prešerno častihlepje obnoviti slavno zgodovino svojih prednikov, nič več jih ne podžge ljubosumnost na druge narode, da bi si zasigurali venec kulturnega prvenstva za bodoče decenije. Mrzli' dih brez'bošiva, ki je zavel preko lepe francoske dežele, je zamoril vsa toplejša, prisrčnejša razpoloženja, in s posurovelo in brezbrižno topostjo dopušča Francoz, da se število njegovega naroda krči, da. suhoparni matematiki na pd Magi statistik že računajo, kdaj bo francoski narod izumrl. Te resnide so gotovo žalostne. a tem gromkejši opomin za druge narode, ki se morajo ob tem svarečem vzgledu pač spametovati in zastaviti vse sile, da obdarujejo svoje ljudstvo pred neozdravljivim okuženjem z brezverfctvom. Kdor ljubi svoj narod, hoče njegovo dobrobit in njegov obstoj, mora postati tudi klicatelj v boju proti izsesavajočemu in uničujočemu aiteizmu.
V naslednjem podamo nekoliko suhih številk:
Pariški list ,„iTemps“ je objavil znamenito statistiko o številu rojenih in umrlih, o porokah in raz-porokah v posameznih pokrajinah Francije v pretečenem letu.
Glaisom te statistike je od 87 okrajev Francije le 17 okrajev, v katerih je bilo več rojencev, kakor umrlih in sicer so to, kar je značilno, izključno le obmejni okraji, kakor:	Pas de Calais in Nord ob
belgijski meji, Meurthe-et-Moselle, Vosges in Belfort ob nemški meji, Doubs ob- švicarski meji in 'Alpes Maritimes ’ ob italijanski in PajsisesKPfrireneesI ob Španski meji ; k tem še pride departement Landes, ki meji ob severni strani na departement Paissesi-Pyre-nees, nadalje okraji Vendee in sosedni okraji Deux-Sevres, Vienne, Haute Vienne, 'Morbihap, Cotes du Nordl Finistere in slednjič departement Seine-inferi-eure. V oči pade, da leže vsi ti Okraji, izvzemlši e-dino le dva okraja, ob mejah Francije. Najugodnejše številke izkazujejo okraji ob belgijski meji, za ' tem oni v Bretanji. Od vseh pasivnih okrajih je pa i*aj-Biabši okraj Seine, ,v katerem je glavno mesto Pariz. Na prebivalstvo, ki šteje 4,15(4.042 duš, je prišlo pretečenega l'età s apio 42.926 porok, 2901 razporok, potem 74.4157 rojencev in 77.476 umrlih, torej je 8010 več umrlih, kiakor FOjenih. Zatem pridejo sosedni okraji.
Grozne so številke, ki tvorijo skupno bilance ljudskega gibanja na Franclosfcem: Vsega prebivalstva je bilo 30,601.509-duš, porok 307.788, razporok 13.058, rojepih 742.114, umrlih 776.983.
Potemtakem je na Francoskem v pretečenem letu umrlo 34,869 ljudi več, kakor jih je bilo rojenih; od vsakih 10.000 Francozov v začetku leta je bilo ob koncu leta le 9991 Francozov, Če vpoštekamo rojen-ce in umrle.
Med tem, ko je padlo prebivalstvo Francije v zadnjem letu za 9 oseb pri vsakih 10.000, je naraslo isto na Nizozemskem za, 150, na Nemškem za 136, v Italiji za 133, na Norveškem za 125, na Ogrskem za 119, na Angleškem za 115, v Avstriji za 100, na Švetctekem za 108 in v Belgiji za 85 oseb pri vsakiih
10.000.
'Med tem, ko je padlo Število prebivalstva r Francoskem za 34.8'69i oseb, je naraslo v Nemčiji za 879.113, v Italiji za 461.771, v Angliji za, 413.779, 'v Avstriji za 321.310, na Ogrskem za 252.210, na Nizozemskem za 88.910, v Belgiji za 63.687, na Švedskem za 59.291 in na Norveškem za 29.548 prebivalcev.
Te številke pač resno govore, kam je dovedlo Francijo razkrisitjanjenje, protiverska gonja in nenravnost ljudstva. Iz šol so pometali vsako znamenje svetega križa, samostane in cerkve so zhprli, de-
loma jih spremenili v javna poslopja), duhovnike in redovnike iztirali iz dežele, po ulicah glavnega mesta Pariza leta na tisoče otrok, kj še niti zakramenta sv. krsta niso prejeli. Zakoni se sklepajo prjjd državnimi uradniki, zato ni čuda, da je toliko razporok; mož se naveliča žene, žena ne mara več moža, oba gresta narazen, [a, otroci podivjajo, ker nimajo nobiene domače, pa tudi sploh nobene verske vzgoje.
S protiverskimi spisi, z brezbožnim časopisjem, s pornograficnimi proizvodi se že desetletja sistematično demoralizira sicer plemeniti francoski narod in zabredel je v močvirje, ki ga zamorejo podane številke le približno označiti.
In takšen eldorado, takšno obljubljeno deželo si žele liberalci in rudečkarji pri nap in po drugod! ZJabraniti moramo, naj velja, kolikor hočel
Nemška misel v svetovni politiki.
Bili so časi, ko so dosti govorili ' in pisali o Bismarcku in njegovih dalekosežnih idejah, s katerimi je tako rekoč poplavil ves nemški pvet. Že po svoji Paravi dokaj ponosni in visoki nemšiki gospodje so se čutili sedaj še toliko bolj poklicane, da reformirajo svet, da vtisnejo pečat svoje kulture vsem bližnjim in daljnim narodom. Proti jugu do Adrije, proti vshodu do Or ij en ta in še kolonije v drugih ' delih šjveta, to so bile dalekosežne ideje nemških politikov preteklih desetletij in so Še danes, če tudi se te stvar ri ne trobijo tako glasno v svet, a za(to se potihoma dela.
Nekakov obračun nemškega svetovnega dela in narodne zmožnosti na tem polju vam podaja pred kratkim izšla knjiga zna,nega političnega pisatelja dr. Pavla Rohrbaeha z naslovom: ' jDer deutsche Gedanke in der Welt.“ Knjiga je vzbudila med Nemci veliko zanimanje in je vredna, da se pečamo tudi mi nekoliko ž njo, saj so Nemci naši prvi sosedje na severu. Veliko svetovno nalogo imajo Nemci po mnenju pisatelja Rohrbapha. Oni so postavljeni v sivet in med narode, da dvignejo nravno,, moralno krepost, ne le pri sebi, temveč v celem Človeštvu. In tako pomagajo oni Človeštvu korak naprej in vtisnejo jtéj periodi znak svoje narodne misli. Nemški narod ni pa več slaboten, Šibak; Nemci so že (tako trdni in močni, da si lahko lastijo pravico, govoriti poleg Angležev v svetovnem parlamentu precej krepko ; besedo. Seveda ne smejo ostati pri tem, kjer' so sedaj, pravi pisatelj dalje, ampak morajo skrbeti za razvoj, skrbeti, da se nemška misel1 vedno bolj krepi in Širi. Kakor hitro bi le nekoliko popustili, bi izgubili ves skoj pomen in padli bi nazaj na mesto, kjer so bili, to je, njih pomen in veljava bi ne bila več svetovnega, ampajkj le omejenega, lokalnega pomena. Narod mora dalje in dalje: svetovni trg in svetovno gospodarstvo si mora obdržati, kajti les tako potem lahko izvršuje tudi svoje kulturno poslanstvo. Kakjo velikega. pomena je materijalna podlaga za kulturni razvoj, tega marsikdo noče verjeti. (Pisiajelj Prus piše o tem v svoji poivesti ,„Straža“ in povdarja tapi, da se narod brez denarnih, materijalnih sredstev kulturno ne more dvigniti. To’je pravi stari pregovpr: ,„,Pri-mum vivere deinde philosophari.“ Tudi dr, Rohrbah polaga Nemcem ta moment na srce. Kulturno bodo le tedaj v resnici močni, ako bo število ljudstva, blagostanje, industrija in trgovina cvetela, kajti brez teh faktorjev se ne da na noben način doseči kaj trajnega, stalnega.
V zadnjih letih je važen konflikt Nemcev z Angleži. Dr. Rohrbaeh je mnenja, da bi se Nemci, ako se ravnajo po njegovih nasvetih, prav lahko postavili Angležem po robu in bi bili ravno tako zmožni zastopati svetovno kulturo. Sicer p,a bere ta pisatelj svojim rojakom tudi nekbliko levite in konstatira. nekatera, negativna; dejstva, ki so kot coklja na nemškem svetovnem vozičku. Obžaluje, da niso vsi pod enim vladarjem, dia imajo dve konfesiji, da so se razmeroma jako pozno oglasili pri svetovnem koncertu itd. Sicer to ne gre vse na rovaš naroda kot takega, ker so bili tu tudi zunanji faktorji odlačevpl-ni, a pisaftelj potiplje Nemce tudi na obisti ih jim o-čita nekatere prav osebne ali recimo domače, narodne pregrehe. Prva taka napaka nemškega naroda je, da nima v' prvi Vrsti smisla za celokupnost, ampak
le za razredno politiko, da se drži vsak svojega stanu kot Indijci svojih kast. Dalje očita dr. Rohrbaeh nemškemu narodu, da ni dbvplj požrtvovalen, da se boji odgovornosti in posebno osebnih žrtev. Tjedaj e-goizem in nerazumevanje skupnih narodnih potreb. Mi bi skoro protestirali, zakaj na svojem telesiu čutimo, da se tega Nemcem res ne more očitati. A našim rojakom bi radi priporočili te vrstice, kajti pri nas bo v tem oziru pač treba reči: Nostra maxima culpa !
Poleg negativnih strani so seveda 'tudi pozitivne. Nemški narod narašča in se množi od dne do dne in vsakoletni prirastek pomeni približno ' en milijon Nemcev vee. Že samo to dejstvo sili Nemce, da si iščejo tal izven ožje domovine, da si pridobijo svetovni trg, da razširijo svojo industrijo po vseh delih sveta, Ce bi začelo iti število rojstev nazaj, ali tuda če bi ostalo več. časa na isti višini, bi pomenilo to za nemški narod velik udarec. Kajti le vedno nara-ščujoče število mu daje pravico, da se ufvrščuje meti narode, ki imajo svetovni pomen. V drugi vrsti pride v poštev velikanski napredek nemške trgovine in industrije, ki se je dvignila v zadnjih desetletjih nar ravnbst (epohalno. Povsod skušajo nemške tvrdke že delati konkurenco angleškim firmam in reči se mora, da z velikim vspehom. Razne angleško-nemške praske imajo sivoj vir ravno v veliki konkurenci, ki jo dela nemška industrija angleški na svetovnem trgu. In to bi se dalo še povzdigniti, meni dr. Rohrbaeh, ako bi Nemci imeli malo več svetovnega duha. Preveč so že razcepljeni v razne stanove in kafete in enoten svetoviio-naroden duh jih še ni prevzel zadostno.
Najhujši nemški nasprotnik je, kakor že rečeno, Anglež. In pisatelj pravi’ prav pesno svojim so-rojakom, cüa bo nekega dne stal narod pred alternativo: ali se udati, ali izpodbiti Angleže popolnoma. In za ta drugi slučaj je treba, da. so temeljito pripravljeni, ker drugače bi bila blamaža na njih strani. Sicer pa je za sedaj neverjetno, !da bi Angleži začeli kak odprt boj proti Nemcem, da bi tako pobili nadležnega konkurenta. In ako bi to tudi storili, p;a imajo Nemci za seboj svoje resno in smotreno delo, nemško znanost in oboroženo vojsko: tri faktorje, kar terih nikakor ne gre podcenjevati. .„Cut za dolžnost in delo je pozitivni tečaj nemškega bitja, brezfsmo-treno tavanje pa negativni“, pravi pisatelj.
Proti koncu prihaja d*r. Rohrbaeh z nekaterimi nasveti. Po njegovem mnenju je treba kolonije razši-širiti, kajti v Afriki kolonizacija nikajjkor še ni končana. Ravno tako bi se morali Nemci bolj pobrigati! za trge v Turčiji in Orijentu sploh in si pridobiti tam svojim močem primeren vpliv. Kako dalekosežen politik je dr. Rohrbaeh, se vidi iz tega, da priporoča svojim rojakom, naj obrnejo svojo pozornost na Kitajsko, kajti tam so tla za obširna svetovna tržišča. Ce bi jih pa hoteli Angleži pri tem delovanju motiti ali si celo lastiti nekako pokroviteljstvo naff njimi, tedaj brez strahu v boj, topovi naj odločijo. Tudi Če bi bili premagani, ne bo slabejše, kot če bi se brez boja udali anglešiki premoči.
Precej optimistično končuje pisatelj sjvoja r,a.Zr motrivapja. Vidi se mu, da so že dani vsi pogoji, da se razširi vsenemška. misel in vsenemški duh po A-ziji' in Afriki in obvlada sploh ves sve\ vshoda do zahoda.
Škodi»
Sv. Anton v Slovenskih goricah.
Nad vse nepričakovano lepo se je obnesla veselica bralnega društva. Veselil nas je velik obisk naših sosedov, naše inteligence in naše ljube miajdi-ne. Ob enem smo bili prepričani, da so vsi igralci xtobro pogodili svoje vjoge, da ima naga mladina veliko smisla za društveno življenje. Ta veselica je bi-lai namreč nekak začetek resnega in trajnega izobraževalnega dela, na katero se naše katoliško bralno cčruštvo sedaj pripravlja. Kakor sta se namreč v pretečenem mesecu reorganizirali in na novo poživeli naši Marijini družbi, mladeniška in dektf&ka, tako se zopet na novo ustanavljata obe zvezi, mladeniška in dekliška. Veliko Zanimanja je opažati in prepričani smo, da se vstra.jnemu delu na društvenem polju ne bo odrekel tako lahko kateri izmed naših mladih.
Peline čo •
Podružnica „Slovenške Straže“ je priredila na binkoštni pon del j ek in kvaterno nedeljo dive lepi in zanimivi igri. N,ajd vse vrli igralci, dasi ravno nekateri novinci, so rešili vendar vsak svojo vlogo v zadovoljnost, tako da so se sosedni igralci res čudili in zaslužijo na tem mestu posebno polivalo. Med res mnogobrojnimi udeleženci veselice so prišli blagi gostje iz vseh sosednih župnij, celo iz Guštanjaj, ter so si pri kupicah dišečega haložčana želeli v kratkem wn a svidenje!“ v sloveči Vrhnjakovi gostilni v Pamečah,
Sv. Duh na Ostrem vrhu.
Kakor obmejni stražnik stoji prijazni Ostri vrh na naši skrajni narodni meji. Iz njegovega vrhaičlo-vek lahko premotri našo najsevernejšo narodno mejo, a pogledi gredo že tudi dalje, v popolnoma, nemške kraje. Gor na tem vrhu so si včeraj postavili lu-ši vrli obmejni bojejvniki temelj za krepko obmejno trdnjavo:	ustanovili so si katoliško slovensko izob-
raževalno društvo. Postavljen je Še le temelj, toda kdor pozna vstrajne in neupogljive prebivalce našega Kozjaka,, ta je uvlerjen, da bo n'a tem temelju nastala mogočna trdnjava, ki bo klubovala vsem nasprotnim navalom. Kakor kipi 'Ostri vrh že tisočletja neomajno proti nebu, tako bo v bodoče ta trdnjava,, ki smo jo pričeli graditi na njegovem, vrhu pri Sv. Duhu, stražila za vse čase našo ogroženo slovensko domovino.
Lep dan je bil včeraj. Kakor dai bi se radovalo sobice z nami, ker nočemo zaostajati za ’drugimi kraji po Sirni slovenski domovini), ampak hočemo hiteti tudi mi nasproti solncu, ki zmaguje in preganja temo, je sipalo solnce radodarno svoje žarke na naše lepo pogorje. Visla narava se je kopala v svetlobi, vsa se je smejala radosti. En ta)m zgoraj, na prostem pred cerkvijo, se je po slovesnem cerkvenem opravilu izvršila ustanovitev, Na stotine je bilo mož, fan-tov, žen in 'deklet, ki so se zbirali k temu velepomembnemu zborovanju.
Za slavnostnega govornika je prihitel k nam neumorno delavni dr, H o h n j e c, ki je vodil tudi eterkveno slovesnost. Po prisrčnem pozdravu je v daljšem, zanimivem govoru, ki je bil večkrat prepleten z zdravim humorjem, očrtal namen in pomen katoliških slovenskih izobraževalnih društev. Zlasti tople so bile besede, s katerimi je govornik bodril zbrane k narodni zavednosti. Z željo, naj bi de društvo lepo razvijalo v blagor poštenega krščanskega slovenskega ljudstva, ki že stoletja imenuje to zemljo svojo last. je zaključil .dvoj krasen govor.
Nato je bil izvoljen sledeči odbor novega našega društva: Jakob Gradišnik, posestnik, predsednik; Jurij Gril, posestnik, podlpredsednik ; j J. Gradišnik, mladenič, tajnik; Mina Gradišnik, mladenka, blagajničarka; Jakob Rožman, župnik, knjižničar;
- Tone J are in Jakob Gradišnik, odbornika.
Častiti gospod Rožman se je konečno prisrčno zahvalil gospodu govorniku in zborovanje je bilo zaključeno.
Novemu društvu pa kličemo: Bodi pozdravljeno v veliki četi naših izobraževalnih organizacij, stoj krepko na braniku za našo rodno zemljo!
Nasilje slavi orgije.
OneČaŠČenje ogrske državne zbornice traja datlje. Grof Tisza je v nasilju in krutosti napram političnemu nasprotniku presegel samega sebe. Ne simpatiziramo ne z ogrsko vlado, ne z ogrsko opozicijo. V nobeni teh dveh strank pe vidimo zastopanih ogrskih ljudstev. Prva je odsev reakcionarnega ogrskega junkerstva, katerega prototip je Tisza, Od take vrste ljudi Široke ljudske mase ne smejo ničesar dobrega pričakovati, in kako se razumejo na pravico, so pokazali s svojim brezobzirnim nastopom napram opoziciji, Njim je moč, sila- nad vse. Preko postav, preko pomanclranih (trupel nasprotnikov divjajo naprej in vživajo do nasladnosti, kadar bredejo v človeški krvi. Reakcionarni tirani so to, Opozicija bi morala biti kot „preganjana nedolžnost“ našim čustvom bližja, toda ni. Dokler se je Justh z vso vnemo svojega živahnega temperamenta boril v prvi vrsti za volilno preosnovo, je bila ta prikazen bogatega ogrskega plemiča simpatična vsaj v gotovih ozirih, V nekoliko neokretnih in robatih potezah neizprosnega Jušfcha smo domnevali videti poštenega bojevnika za ljudske pravice. Sedaj pa, ko se je opozicija sklenila in so prevzeli varuštvo nad volilno reformo možje Apponyje-1 ega. A n drassyj e ve ga in Kossuthovega kalibra, so te simpatije mahoma izginile iz vrst opozicije in se je zlokobno zasmejala hinavščina. Na eni strani nasilje, na drugi podla neodkritosrčnost, ki izrablja svete zahteve v sebične strankarske namene, naša, notranjost ostane za obe strani enako hladna.
Drugo pa je, kar mora vznemirjati vsakega prijatelja ustavnosti pri pogledu na ogrske razmere: skrb za parlamentarizem. Početje grofa Tisze je naravnost neizbrisljiva oskrunba vsega ustavnega) življenja. Že popolnoma protipostavno enbloc sprejetje brambne reforme mora vsakega prijatelja ustavnosti napolniti s strahom. Ravno tak» so razna druga glasovanja v torkovi seji ogrske zbornice, n. pr. sklep o predpoldanskih in popoldanskih sejah ustvarile celo vrsto präjudicov, napram katerim so manjšine v ustavnih korporacijah lahko brezpravne. Kar se je pa dogodilo potem, ko so bili postajno izvoljeni poslanci kratkomalo iztiraini iz sejnice, to presega višek parlamentarnih 'škandalov in pomenja za vse Čase sramo-
ten' pečat na ogrskem državnem zboru. In da so se ta nasilja v sredo ponavljala, to da misliti in nas sili, da tako ravnanje najostreje obsodimo. Kakor da bi iztegoval absolutizem svojo ledeno-mrzlo, koščeno roko po ljudskih pravicah, se mora. dozdevati, Če Čita človek poročila o nečuvenih dogodkih v; Budimpešti,
V	naslednjem kratko poročilo o sredinih dogodkih :
Budimpešta, dne o. junija,
V	našem mestu izgleda, kakor v 'dobi obsednega, stanja. Vsi večji prostori so zastraženi od vojaštva, policija in orožniki patrutirajo po mestu. Poslopje drž, zbornice obdaja kordon vojakov in 2 stotniji bazarjev. Vsi izhodi iz parlamenta so zastraženi.
Kmalu po deveti uri pridejo vsi opozicijonalni poslanci pod vodstvom grofa Alberta Apponyja in Ju-stha v parlament. Četrt ure pozneje se pripelje predsednik grof Tisza, Tudi kuloarji so zastraženi. Ob m. uri stopi predsednik Tisza v zbornico in se poda na predsedniški prostor, da otvori sejo. Poslanci opozicije uprizorijo grozen hrušč in silen kraval; predsednika ne razume nihče. Med divjim hrupom in vpitjem padajo razne psovke na predsednika. Predsednik suspendira" sejo za 5 minut in zapusti zborni’ co. Vpitje in ropot pa se ni polegel in je trajal približno % ure, ko naenkrat vstopi viŠjepplicijski nadzornik v zbor.nico v spremstvu 50 policajev, Z listo v roki koraka naravnost do poslanca Julija pl. Justa in ga pozove, naj zapusti zbornico, Just se pa za poziv ne zmeni. Policijski nadzornik da znamenje in dva policaja primeta Justha, ga 'dvigneta kvišku in gapta-kbrekoe odneseta iz zbornice. Ta, prizor se je ponovil 8krat. Do 11. ure so naravnost odnesli iz zbornice 8 opozicijonalnih poslancev. V vsem tem času je traviai hrup in ropot dalje. Opozicija je sklenila, da se pusti odnesti iz zbornice mož za možem. Do poldne je bilo iztiranih še nadaljnih 34 poslancev; ker so pa ostali opozicijonalni poslanci uvideli, da slo izročeni policijski pesti, so končno vsi pod vodstvom grofa Apponyja zapustili zbornico, *
Sedaj še-le je nastal mir in grof Tisza je izročil takoj tiste poslance, ki so imeli razna godala pri sebi, imunitetnemu odseku, ki je več 'poslancev, tako tudi Justha, izključil od 15, oziroma od 10 sej.
Po prehodni na dnevni red je rešila zbornica, v tretjem branju Honvedni zakon in v prvem branju vojaški kazenski red.
Ob %2, uri popoldne je bila , specialna debata končana in seja zaključena.
Popoldanska seja se je pričela ob 4, uri. Na dnevnem redu je bila specijalna debata o vojaško-ka-zenskem pravdnem redu za honved, dalje tudi predloga za ustanovitev univerz v Debreczinu in Požunu. Že ob M, uri je prišlo v zbornico kakih 60 opozicijonalnih poslancev pod vodstvom poslancev Julija Justa in grofa Aponyja, Tik pri vhodu pa jim je zabra-nil vstop v zbornico policijski komisar Schmidt, k'i je izjavil, da ima nalogo, izključenim poslancem ne dovoliti vstopa. Policijski komisar je slednjič izjavil, da grofu Apponyju dovoljuje prehod skozi policijski, o-krog parlamenta postavljeni kordon. Vsi poslanci so energično protestirali proti taki odredbi in prišlo je med njimi in policijo skoro do pretepa. S silo so si napravili opozicijonalni poslanci pot k zbornici in so korporativno odkorakali v posvetovalnico, kjer so se mirno vsedli na svoja mesta, S policijskimi organi so se morali tudi ostro prerekati poslanci Smreczanyi, Aleksander Gal in Hollo.
Med tem časom pa sta vsitppila v zbornico policijska nadzornika Pawlik in Benicky s kakimi 120 policaji. Policijski nadzornik Pawlik je vse one pčV slance, ki so bili pri dopoldanski seji izključeni, pozval v policajem primernem tonu, da se naj mirno odstranijo iz dvorane. Poslanci so to zahtevo odločno odklonili. Ves razkačen je dal nato Paiwlik, odvesti vse opozicijonalne poslance iz dvorane. Policaji so v svoji policijski surovosti prijeli tudi grofa Karolyja in ga s silo odnesli iz dvorane, V zbornici ostali opozi-cijonalci so priredili svojim tovarišem prisrčne in burne ovacije.
Ob y*5. uri je predsednik grof Tisza otvoril sejo, V dvorani so bili le Člani vladne večine. Delovna stranka je ostala sama.
Zbornica je brez daljše debate sprejela predlogo glede ustanovitve m ad jurski h univerz v Debrecinu in Požunu,
Nato je poročal imunitetni odsek o svojih sklepih in je predlagal, da naj zbornica sklene izključiti: poslanca Julija pl, Justha za nadaljnih 30 dni, torej skupaj za 45 dni, poslance: Gezo Polony ja-, Lovasay-ja in Eitnerja za nadaljnih 15, torej skupaj na 25 dni. Za 15 dni so bili nadalje izključeni od sej poslanci: Abraham, Barahas, grof Bathyany. Beck, Benedek, Egry, Fernbach, Gai, PIollo, Hnszar, Ivanka, Ivan Justh, Kallay, grof Karolyi, Desider Polonyi, Smrec-sanyi in Zhoray,
Konec današnje seje je bil ob 7, uri zvečer. — Prihodnja seja v petek.
T j i s z- a n a obtožno k I o p !
Opozicija je sklenila po pòslancu Polonyju vložiti proti grofu Tiszi kazensko ovadbo zaradi omejevanja osebne svobode poslancev.
Grof Karolyi grozi.
Senzacijo vzbuja grožnja znanega grofa Karo-lyja, ki se je med iztiravanjem poslancev zarotil v ku-loarjih, da ustreli grofa Tiszo, , kjerkoli ga sreča, Razburjenega grofa so somišljeniki komaj pomirili.
Y nedeljo, dne 9. junija vsi na Činžat!
Politični pregled.
Državni zbor.
Položaj.
Naš notranjepolitični položaj ni nie preveč rožnat in živimo v prav resnih časih. Politični dogodki na Ogrskem, ki v zadnjih dneh raidi svoje senzacionalnosti naravnost izpodrivajo eden drugega, ne bodo ostali brez posledic za našo državno polovico in kličejo naše zastopnike k pozornosti. S sprejemom neizpremenjene vladne predloge brambne refo(rme na Ogrskem, so se postavili sedanji mogoenjaki na Ogrskem zopet v pozo „rešiteljev domovine“', „edino pravih patrijotov“ itd. in bodo gotovo skušali ta Z nasiljem doseženi vspeh pri merodajnih faktorjih izkoristiti. Grof Tisza, ta premeteni plemenitaš z attirami absolutista!, in zviti, kot kača gibčni' pl,. I .abacs gotovo ne bosta zastonj obremenila in očrnila svojega spomina. Na račun tostranske polovice bosta skušala pridobiti za 'Mažare raznih ugodnosti-
V tem oziru je pa nevarnost še tem večja,, ker je naš parlament brez vodstva in so stranke velikih narodov, ki so se združile v delovno večino, za delo nesposobne in nezmožne. To bridko resnico je dr. Korošec, kjaikor znano, že v sivojem pondeljkovem govoru br ez pardon a povedal večini v brk, a Jo je v torek, ko je imel kot minoritetni poročevalec sklepno besedo, še izpopolnil. Razkrinkal je vso demagogijo, ki jo vrše takoimenovani „prijatelji“ uradništ-va s službeno pragmatiko, pri kateri bi bili leta 1910 lahko že to dobili, kar zdaj zahtevajo, a noče vlada dati. Rogal se j,e tudi strahopetnosti večine, ki vidi povsod obstrukcijo in še l'e na grožnje z obstrukcijo mehka postane, ker s tem indirektno aprobira obstrukcijo kot edino pametno parlamentarno orožje.
Iz vsega vidimo, da je političen položaj skrajno zamotan in da bo treba velike previdnosti in pa spretnosti, Če hočemo zabraniti. ' da ne bo šlo vse vkup v „iranže,“
* *
Dunaj, 5. junija.
Sredina seja državne zbornice je bil a pusta in enolična; vršila se je pred praznimi klopmi. Ker v tem tednu vsled praznika ni več nobene iseje, je le malo poslancev na Dunaju. Vsled tega Rusinom ni bilo težko, onemogočiti obe seji budgetnega odjeka. Dogodki na Ogrefkemj imajo trenotno le ta vspeh, da se misli na to, — pa samo misli —■ kako pospešiti delo v brambnem odseku, da bi pred pričetkom poletnih počitnic vsaj majhno poročilo prišlo pred zbornico, s čimur bi bilo omogočeno drugo in tretje branje. V to svrho bi morala zbornica podaljšati zasedanje do približno srede julija.
Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje specialne debate o službeni pragmatiki. Storil se je koraki naprej, in sprejeto je bilo v 'drugem branju prvo poglavje službene pragmatike, ki vsebuje splošna določila o nastavljanju, o pričetku službene dobe, o u-rlaJM prisegi itd.
K točki 11, ki se glasi, da mora v!s(ak državni uradnik pred ,vstopom v stalno državno službo biti uradno zaprisežen, je stavil prostozijferski poslanec Zenker sledeči predlog : „Uradniki, ki ne pripadajo nobenemu v državi pripoznanemu iveroizpovedanju, najj storijo službeno prisego le v obliki Plovesne zaobljube.“ Večina državne (zbornice je pai odklonila ta Zenkerjev predlog.
K predmetu so govorili poslanci dr. Korošec. Topnika, dr. Ofner, dr. Steinwender in Biian-kini, na kar j,e bila seja zaključena.
Prihodnja seja v pondeljek dne 10. t. m.
Grško.
Vlada, je sklenila v znak dobrega razmerja med Grško in Grnogoro zopet zasesti že dolgo prazno mesto grškega poslanika na Cetinju.
Galicija.
Pri zadnjih demonstracijah pred rujsikim konzulatom v Lvovu 'zaradi m sii iškega vseučilišča, je bil med drugimi ■( ranjen tudi Uijak lvovske tehnike Nepomuk ZJakowski. Dobil je od nekega redarja s sabljo udarec po glavi. Odpotoval je v ^Zagloblje na Ruskem Poljskem, kjer je umrl dne 1. t. m|. na za-dobljeni rani.
Turčija.
Iz zanesljivih virov - poročajo, da se vrše resna pogajanja med Turčijo ih Rusijo glede železniških prog ob Črnem morju, glede katerih je bilap kakor znano, pred leti pogodba med* turško vlado in („(Regie generale des ehemins de fer.“
Raznoterosti.
Novi c. in kr. 'dvorni in grajski župnik, naslednik Škofa Mayerja, je postal s cesarskim imenovanjem z dne 1, junija t. 1, dr. Ernest Seytìl. Rojen leta 1872 v Mnišeku na Češkem je stopil Seydl v dunajsko bogoslovnico ter bil posvečen v mašnika leta
1895..	Po kratkerg kaplanovanju v idiličnem kraju Presgihaum na Nižje-Avstrijsikem je bil poklican v bogoslovnico n,a(zaj kot podravnatelj, da ob enem napravi rigoroze za doktorat bogoslovja. Leta 1902 je bil dr. Seydl imenovan profesorjem za krščansko modroslovje in pedagogiko ‘ na dunajski bogoslovski fakulteti. Naslednje šolsko leto je bil imenovan za c. in kr. dvornega kaplana in učnega ravnatelja c. kr. višjega duhovniškega zavoda pri siv. Avguštinu na Dunaju. Odlikovan s častnim komorništv/om, Nj.
papeške svetosti je postal rnons, dr. Seydl v teku let c. in kr. dvorni nadkaplan in dvorni ceremomer do svojega novega imenovanja. Dvorna župnija oskrbuje dušno pastirstvo cesarskih uslužbencev in šteje o-koli B80 duš. Dvorni župnik je tudi spovednik Mj. veličanstva, Ob enem je 'dvorni župnik vrhovni ravnatelj v imenovanem zavodu pri sv. Avguštinu, V znanstvu se dr. Seydl odlikuje kot poznavatelj starokrščanske filozofije in pedagogike ter/ ■ novodobnih modroslovcev. Daljše eseje je spisal o Nitzscjheju in Tiolstem. Pri Leonovi družbi in katoliških akademič-nih društvih je bil pogost predavatelj o modrorlovskih vprašanjih.
iz poštne službe. Predsednik ■■ poštno-brzojavnega ravnateljstva za Štajersko in Koroško, Karol Pokorny v Gradcu, je Stopil v pokjoj. Povodom umirovljenja mu je cesar podelil viteški stan.
Zopet slovenska zmaga v, mariborski okolici. Pri občinskih volitvah v občini Dobrenje I v župniji Spodnja Sv, Kungota so zmagali slovenski kmetje, ki imajo v odboru veliko večino. Za župana je zopet izvoljen Slovenec gospod Poljanec ; • svetovalci so sar mi naši možje. Veselo Znamenje, da v krajih, kjer rogovili in se šopiri Stidnmrka ih Schulverein, zmagujejo (v občinah slovenski možje. Nasprotniki, ne boste nas Še tako hitro pohrustali!
Liberalcem svetujemo, naj rajši premišljujejo, grdobijo Erženove izsili ovalne morale, kakor da govore o moralni obscfibi naše stranke po porotni obravnavi proti Kregarfu. Kregar je bil soglasno o-proŠIČen in je dobil' s tem najlepše zadoščenje. O liberalcih se pa je izkazalo, da jim je dobra vsaka laž, če z njo nasprotniku škodujejo. Liberalci sopac lajžn.ivc.i, ravno tako še sedaj kakor prej in brez la-i ži ne morejo živeti.
„Edelvolk.“ Ako se človek izprelraföa v mariborski okolici in ga pot dovede med žitna polja, tedaj vidi baš v tem času nemško kulturo in „visoko razvit“ čut do lastnine bližnjega v jako lepi luči — veliko žita je poteptanega samp radi tistega plevela, ki je nemška narodna cvetka. Od robatih turn ar jev pa do nežnih frajlic jvse dirja magari v sredo poi j a, pa celo odraščeni ne delajo nobene izjeme. Kar ne uniči toča in drugje uime, pa uničijo Švabi in nemškutarji. Tja ko vandalično pustošenje kmetovega edinega bogatstva bo najbrže vedel opravičiti /„jedini prijatelj kmetov“, ptujski „Stajerc.“ Da je za .„(Edel-volk“ tako ravnanje grdo, ni' treba povdarjati.
Jugoslovanska umetniška razstava ,v Belgrar du. Na četrti jugoslovanski' umetnišikji razstavi v Belgrade je razstavilo 85 'jugoslovanskih umetnikov že nad lOlOO umetniških proizvodov. Razstavo : namera-vajo medeča junija prenesti v Sofijo. Srbska vlada, belgr^dska mestna občina in srbski kralj Peter so kupili Veliko 'razstavljenih umetnin. Na inicijativo srbskega kralja Petra se zgradi v Belgrade umetniška galerija in razstavni paviljon.
Avstrijsko mornariško društvo. Dne 29. maja je imelo alvstrijsko mornariško društvo v slavnostni dvorani nižje-avstrijskega obrtnega društva ' na Dur naju pod predsedstvom princa Alfreda Licthtensteina občni zbor, Zjastopanih je bilo mnogo Članic. Iz letnega poročila; je posneti, 'da je Število udov v pretečenem letu naraslo od 13.000 na 26.682, blagajna se je pa pomnožila od 95.557 K nla 206.482 K, Društven list „Die Flagge“ izhaja že v 28,000 iztisih. Z lepo uspelimi prireditvami, s predavanji, s potovanjem na morju, s prireditvijo slavnostnih koncertov je naspalo splošno zanimanje za to društvo. 'Za povzdigo prometa, tujcev se je dovolil za zgradba hotela v Kotoru izdaten prispevek. Za ponesrečene mornarje se je naložila glavnica 100.000 K. Da zadobe otroci Čuvajev na obrežnih' stolpih-svetilnikih tudi. ljudskošjolskb izobrazbo, je vprizoril komite igiospa (akcijo, ki obeta nafjlepšiih vsoehov. Z zadovoljstvom:( je vzel občni zbor na znanje, dia, se je letos 'tudi v Mariboru u-stanovila podružnica avstrijskega mornariškega, društva, ki že šteje 328 udov. PredsfojniŠtvo podružnice v Mariboru ima to-le načelstvo: načelnik ekscelenca pl. Sagburg ; načelnikova namestnika baron Paph in okrajni glavar dr. Adam pl. \Vei'ss^Schieussenbuvg ; zapisnikar namestniški tajnik SimabGall; blagajnik dr. Seherbaum; odborniki: ravnatelj realk« Bittner, generalni major pl. Dalmata, zdravnik Idr. Ipavic, namestniški koncertni praktikant 'dr. LajnšiČ, odvetnik dr.. Orosel, dvorni svetnik Perko in načelnik trgovskega gremija Wolf. Namen društva je vzbujati zanimanje ‘za, morje, ža plovbo po morju, za naše pomorsko obrežje, a hoče tudi oživljati družabno življenje po naših mestih, tako tudi v Mariboru.
Štajerska.
Mariborske novice.
Procesija. Včerajšnja procesija z Najsvetejšim je bila za Maribor nenavadno impozantno počešcen-je sv. evharistije. Ob najlepšem vremenu se je vila procesija po okinčanih mariborskih ulicah. Udeležba je bila naravnost ogromna. Najsvetejše je nosil efese-lenca prem. knezošikof sam ob spremstvu gospodov kanonikov, drugih duhovnikov in bogoslovcev. Procesije so' se udeležili med drugimi poveljnik tukajšnje vojaške garnizije, rajvhatelj c, kr, gimnazije dr, Tominšek, ravnatelj učiteljišča Schreiner, okrajni glavar pl. Weiss, načelniki drugih c, kr, uradov, profesorji tukajšnjih zavodov, župan dr. Schmalerer, oddelek vojaštva}, dijaki raznih zavodov, Šolarji, ve-
teranci, razna društva ter pevski zbor in godba. Red je bil izboren. Tlako krasne procesije še Maribor m videl. S tem je Maribor pokazal, da hoče posebno slaviti' letošnje evharistično leto>
Tekmovalno streljanje mariborskih gimnazijcev v sredo, dne S, t, m, dopoldne, je izborno izpadlo* Po splošnem zatrjevanju so dijaki prav dobro streljali, Izmed Slovencev sta dobila tretje darilo (lepa, u-rarbudilkat) abit,. Muhič in četrto (zlat za 10 K in 2 jubilejni kroni a,bit, Kovačem Vseh strelcev je bilo o-krog 90, Ker je bilo Čez 70 daril, je skorio vsakdo nekaj dobil, Kazim dijakov se je zbralo na strelišču tudi več občinstva. Zbrane je pozdravil ravnatelj dr, Tominšek, ki je povdarjal pomen strelnih vaj. Abit, Kožuh se je v imenu strelcev toplo zahvalil g, stotniku Kiszwarday, ki je vodil strelne (vaje in mu je izročil v spomin dar strelcev, lepo tobakiro.
Zrakoplov v Mariboru. V nefaeljo dne 9. t. m. ob 9, uri predpoldne se bo na prostoru pred tukajšnjo mestno klavnico dvignil v zrak zrakoplov „(nad-vojvodinja Margareta.“ Žrakoploivbe se udeleži nadvojvoda Jožef Ferdinand. Omenjenega dne predpoldne je promet na Gaswerkstrasse od Puffgase pa do Ueberfulirstrasse ustavljen. Pristop na omenjeni prostor imajjo samo oni, ki se izkažejo s tozadevnimi legitimacijami,
Studenci pri Mariboru. V soboto dne 8. t. m.
se vrši v prostorih tukajšnjega izobraževalnega društva ob %8. uri zvečer predavanje. Pride govornik iz Maribona, Ker je predavanje velike (važnosti za naše bodoče delo v Studencih, prosimo prav obilne udeležbe.
„Slovenska Straža“ ima v poudleljek svoj vsak-tedenski družinski sestanek v gostilni g. Kovačiča („■Zur grünen Wiese“ v Melju,
Ptujske novice.
Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je umrl klobučar J. Slajvetič v Gosposki ulici,
Samoumori. Dne 3, t. m,, se je ustrelil neki če-tovodja tukajšnjega pijonirskega oddelka. Učinii je to bojda iz nesrečne ljubezni. — Istega dne popoldne pa se je obesil na nekem travniku ob Rogoznici zelar Jakob Simonič iz Spuhlja:. Vzrok so bili domači prepiri.
Naš mestni magjistrat si je Hotel gotovo pridobiti nevenljtvih zaslug, ker se procesije na Tetovo ni udeležil niti po enem članu. Gospod župan, je li to doslednost ?
Trboveljske novice.
Trbovljska premogokopna (družba je v konsum-nemu skladišču znižala cene živil za delavce in u-radnike, tako da oddafa slanino, krompir, moko, fi-žol in sploji vse domače pridelke po lastni deni. To bo sedaj velik pripomoček zai revne delavce. V tem oziru se je trbovljska družba izkazala zelo kulantno. Radovedni smo, kaj bo storilo đdlavsko konsumno društvo, ko rudečkarji vedno govorijo, da imajo kon-dum- le za to, da dobijo delavci živila bolj po ceni. Dosihmal jo bilo sicer nasprotno, Splošno se je vedno trdilo, da je bila vsaka reč v delavskem konsu-mu za 3’% dražja, kakor pa y rudniškem 'skladišču. Tlako pomagajo radeči sodrugi svojim pristaišem.
Stavka. V torek dne 4. t. m. je stopilo delavstvo pri podjetniku na Doberni — kakih 200 mož — v stavko. Macedfonci so zahtevali večje plačilo; deloma se jim je ustreglo in so začeli drugi dan zopet delati.
Drugi kraji
Hoče, Dne 16. t, m. popoldne je zborovanje Mladeniške zveze in Orlov, 'Mladeniči, pridite !
Sv. Lenart v Slovejnskih goricah. Dne 16. t. m. dopoldne; se vrši pri nas shod ( županov Sentie-nartskega okraja. Zboruje se jv Arnušovi dvorani. Poročajo poslanci dr. Korošec, Pišek in Roškar. Natančnejši vspored priobčimo prihodnjič. Po zborovanju županov, ki ga priredi-politično društvo za Šient-lenartski okraj, se vrši občni zbor političnega društva z običajnimi poročili. Na shod niso vabljeni samo gospodje župani, ampak vsi naši možje in mladeniči. Pridite v obilnem številu!
Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo dne 9. t. m. bo gospod potovalni učitelj Pirstinger poučeval ob
11.	uri predpoldne v Kočevarjevi gostilni, popoldne ob 3. uri pa na prostem pri S fr. Urbanu.
i Sentianžki fantje in dekleta priredijo dne 9, junija, ob 3, uri popoldne gledališko predstavo z dvema igrama v župnijskih prostorih. Pri veselici sodeluje pevski in tamburaški zbor. Vabimo vse zavedne Slovence. Zabave in smeha bo na cente. Blagajna se odpre ob 3. uri popoldne. Po veselici prosta zabava,
Jarenina. Na Petrovo, dne 29, junija, se vrši tukaj velik dekanijski dekliški shod, V cerkvi in na shodu zunaj cerkve govori dobro znani mladinski organizator g. 'd r, H o h n j e c_ iz Maribora, Dekleta iz Slovenskih goric dne 29, junija v Jarenino!
Gornjigracl. V zadnji številki (,,/Narodnega; Lista“ z 'dne 30. majnika me napafdaj • neki liberalček, kateremu sem kot trn v peti in katerejgfa; že ' lahko vsak na prvi mah spozna po njegovem petju, ki se večkrat na. idan spremeni. Očita mi^ da sem jajz kjot cerkveni ključar, v zavesti si svoje službe, začel strogo postopati proti organistu in mu kruh odjedati. Grdemu, liberalnemu dopisniku naj bo za prvikrat in zadnjikrat povedano, da jaz do_ sedaj Še nisem nobenemu kruha odjedel, temveč si ga bo dntičnik sam, če se ne predrugači, Ker se tudi očita,-da so častiti gospod dekan vsem pevkam prepovedali hoditi uh kor
pet, izjavljam, da je to čisto popolnoma ' izmišljena laž. Prepovedalo se je samo eni osebi, a drugim ne, toda dalje o tem ne govorim, Ti fantalin asti dopisun, ali nimaš zadosti možgan v glavi? Ali ne moreš toliko pametno misliti, da bi znafl, da je bila služba organista odpovedana že lansko leto meseca oktobra, jaz pa sem ppevzel cerkveno ključarStjvo še le dne
24.	sušca t. L? Naj ti bo še povjedano, da tebe popolnoma nič ne briga, Če mojo hišo večkrat po opravkih počastijo gospodje dušni pastirji, Ti skrbi raje za se, mene in druge pa pusti pri miru. Ker me pa tudi poživljaš, da naj bi hodila, jaz in Mrkuš na kor pej, ti povem, da sem bil poprej v Pevskem društvu in tudi cerkveni pevec, kot si ti, fantalin, znal peti. Kar se pa tiče drugih napadov, ne odgovarjam, ker to bi bil pač v resnici čaroben duet. Dokler mi pa ne dokažeš s pričami, ali pa ne prekličeš svojih laži, te smatram za nesramnega podld-liberalnega laž-njivca. Gornjigrad, dne 3, junija. 1912. Ant. Rojten, kovač.
Skale. Bralno društvo v Skalah priredi v nedeljo dne 23, t. m. veselico f in sicer gledališko predstavo veseloigro „Čevljar1“!; vspored objavimo pravočasno. Društvo je nameravalo to stvar prirediti poprej, a smo se ozirali na sosedna društva, ker imajo tudi prireditve prejšnje nedelje in se hočemp tudi mi istih udeležiti, kar pa tudi potem obliatilo pričakujemo. Skalčani vedno v velikem številu posečajo narodne prireditve pri sosedih, zlasti v Šoštanj)« in Smartnu itd. ter uljudno prosimo, da, se nam v enaki meri yrne.
Mala Nedelja. Kmetijska podružnica naznanja, da se vrši v nedeljo dne 9. t. m. po rani službi òo-žji v Šoli predavanje o živinozdravništvu, ki ga ima okrajni žiiviinozdravnik gospod Pirnat iz Slovenjgra-dea. Pred vsem bode pouk o uporabi troakarjev in pofžiralnikovih cevi v slučajih napenjanja goveje živine, kateri dobi podružnica od c. kr. kmetijskih družbe; nadalje se bo razpravljalo o najpogostejših ži. vinskih boleznih, Vsakomur je prosto, staviti vprašanja, tičočih se živinozdraivnišike vede,
Dobrna. Avtomobil, ki je vozil med Celjem in Dobrno, se je dne 3. t. m. stri. Nabito poln je morah takoj pri pošti obstati, iTopliČarji in drugi so si morali najeti izvošČeke, da so prišli na svoj cilj na Dobrno, a prtljage še do danes ni iz Celja semkaj, — Grozne so res razmere, katere povzroča naš deželni odbor,.
Zreče. Za župana je zopet izvoljen g. Josip Winter; tudi zadnji dve perijodi je načeloval občini. Svetovalci so gg. Kračun, Presker, Rožen, Vidmar.
Rogaška Slatina. Sezona ali čas za zdravljenje se je začel dne 15. maja. Prva odlična gosta sta eksdelenca grof Geza Ziči iz Ogrškiega m pa grof Norman iz Valpove v Slavoniji, oba vrla katoliška moža. Dne 1. junija pa je isemkaj došel presvitli gospod škof dr. Ivan Krapae iz Djakovja, ki kot tukajšnji Jcurgost“ slavi letos 25|letnico. Se na mnoga .leta! Kakor znano, je rajni Škof dr. Strossm^yer tudi redno semkaj zahajal skozi 40 let in večkrat ijzja-vil: „Milosti božji v prvi vrsti, a potem se pa imapi zahvaliti Rogaški Slatini ' za zÜravje ! in veliko starost.“ Nepozabni veliki vladika je umrl čez 90 let star. Slatina pomaga.
Št. Andraž pri Velenju. V nedeljo dne 9. t. m. se vrši ustanovni shod Mladeniške zveze v društveni sobi. 'Ziačetek točno ob 8. uri. Mladeniči, ta dan vsi na plan in pripeljite seboj 'Še druge prijatelje! Poroča predsednik Zveze slovenskih mladeničev, V, Zajc.
Št. Janž na Vinski gori. V nedeljo dne '9. t. m., popoldne ob 3. uri, (se vrši v župnijskih prostorih gledališka predstava „.'Oh, ta Polona“ in ,„Kmet in fotograf.“ Na vsporedu m 'še petje, tamburanje, Šaljiva pošta in prosta zabava. Prosimo sosedna društva, da se udeležijo mnogobrojno te naše prireditve.
Brežice. Komaj je prevzel naš novi poštar vodstvo tukajšnje pošte, je že pokazal, kako si predstavita „nepristransko“ uradovanje. S Čudovito naglico je dal odstraniti dvojezičen napis .(ki je bil sicer Žp res potreben obnovitve), in ga nadomestiti s samonemškim, Zelo se pa moti, ako misli, da bomo brežiški Slovenci ta njegov, naravnost izzivajoč Čin mirno prezrli! Dobro, da nas Je takoj v začetku opozoril na svojo o-sebo ! Ali je morda poštni urad sam« za peščico brežiških nemškutarjev (saj pristnega Nemca med njimi ni!), ali pa tudi za ogromno večino slovenskega prebivalstva? Odločno zahtevamo, d!a pouči poštno ravnateljstvo v Gradcu našega poštarja, da brežiška pošta ni primeren kraj za javno dokumentiranje poštarjevega zasebnega političnega prepričanja; našega g. poslanca pa prosimo, da stori energične korake, da se bo odvzelo našemu poštarju enkrat za vselej vsa--ko veselje, delovati pri uradu za pankertno brežiško nemčurstvo !
Artiče pri Brežicah'. Shod S. K. Z. se vrši dne
9.	junija po pozni sv. maši. Poročat pride g. dr. Iv. Benkovič in drugi. Vabljeni so vsi naši pristaši iz cio,mače in sosednjih župnij k mnogoštevilni udeležbi.
Volitev v okrajno bolniško blagajno v Gorici. Pri volitvah v okrajno 'bolniško blagajno v Gorici je v delavski skupini zmagala socialnodemokratična lista,, ki je dobila 965 glasov; italijanski liberalci so s svojimi kandidati ostali s 403 glasovi v. imanjšini. V skupini delodajalcev so zmagali slovenski kandidati nad italijanskimi nacionalni ' s 307 proti 200 glasovom. Sedaj je večina v odboru bolniške blagajne —
slovenska. V skupini delojemalcev, kjer so zmagali socialdemokrati, je med 50 Člani 20 Slovencev in 30 Lahov, v skupini delodajalcev je *vseh 25 izjvoljenib delegatov Slovencev,	,
Korupcija v Hulju. ' Iz Pulja poročajo:	Poleg
vjelike občinske alere je pričela preiskava še v, • neki dragi stvari in sicer proti vodfstvu deželne bolnišnice. Kakor so listi že poročali, je rečeno vodstvo naklonilo dobavo kruha tukajšnji kanioraški zadrugi: „Panificio cooperativo“, dasi je tukajšnji pek Dekleva oferiral za 10 stotink ceneje pri kilogramu, S tem so bili seveda davkoplačevalci oškodovani. Sedaj je pa cela stvar • 'pri sodnijski preiskavi in smo radovedni na rezultat.
Razgled, po svetu.
Veliki sneženi zameti v Južni ■Ameriki.	Iz
'Južne Amerike poročajo, da tata že več dni neprenehoma sneži. Vse zveze s Chilom 'so pretrgane. Po nekaterih mestih je sneg do 10 m visok. Šest vlakov je. obtičalo v snegu.
Velika tatvina. V Belovaru je bila iva škodo ondotnega parnega mlina izvršena velika tatvina!. Ukradena je bila založnica JI, 'hrvaške Štedione“ _v znesku po 2000 K, glaseča se na ime Ane T'alossy. Nadalje je bilo ukradenih 28 ba/nkovcev po 1000 K, 600 bankovc’ev po 20 K in 300 bankovcev po 30 K.
V	celem je bilo torej ukradenega za 49.000 kron de’ narja.
Grkinja turški vojak, „(Stampai“ poroča: V E-lasonu je .zbolel vojak. Ko so ga prepeljali v bolnišnico v Got,odiam, ni' pustil, da bi ga zdravnik preiskal, temveč je zahteval duhovnika. Ko je prišel duhovnik, je vojak izpovedal, ' da j;e ženska, deklica; povedala je, da je oblekla vojaško suk,njo namesto svojega brata. Njena rodbina je revna in Če bi njen brat šel k vojakoml potem bi bila rodbina uničena. Vrla Grkinja je, služila že sedem mesecev pri vojakih,
Žrtev avijatlke. Iz Bremena poročajo: Ko sta aviatik Buchstätter in poročnik Stille hotela odleteti k severnozjahodni. nemški avijatiški tekmi, je zrakoplov padel n,a tla. Častnik je bil takoj mrtev, dočim je Buchstätter kjmalu po padcu vsled zadobljenih poškodb umrl.
Nepravi nadvojvoda. Iz NovegajJorka poročajo, da so tam prijeli 221etnega. kuharja Otmarja Gu-batta, ki je napravil mnogo velikih sleparij, Li, 1909' se je v Parizu predstavljal kot nadvojvoda Karol' Henrik, nečak našega ceslarja ter izvršil velikanske sleparije. Gubatta je sin nekega dunajskega sluge.
V	svojih mlaidih letih je prišel na Nemško, kjer se je izučil za kuharja. Nato je hotel postati igraleo. In že takrat je sleparil, ukradel svoji materi nekaj iiš-pa in je bil na Dunaju tudi z,a to kaznovan. Potem je šel v Ameriko, kjer se je poročil z gospo Silvijo Thomson, vodovo danskega industrijca Becka, Z njo se je vrnil v Švico, kjer je zelo luksurijozno živel. Iz enega hotela je šel v drugega. Najet je imel tudi avtomobil, za katerega bi morajl plačevati višak dan SO frankov, ki jih pa seveda ni' plačal. Končno je jprišel s svojo soprogo v Pariz, kjer se je naselil
V	hotelu „Continental,“ Živel je popolnoma primerno svojemu stanu. Nato je najel v „Avenue Kleber“1 luksurijozno privatno stanovanje za letnih 100,000 frankov. Madame Gubatta je nastopala kot nadvojvocdn-ja in je izvabila juvelirju Fontana dragocenosti za
200.000	frankov, Tudi cčrugim trgovcem je izvabila dvojica blaga v veliki vrednosti. Ko so ju prijeli, sta skoro že vse poprodala. Gubatta je bil obsojen pa dve leti ječe. Pred par meseci je bil zopet na Dunaju ter je izvršil tam več sleparij, nakar je pobegnil v Ameriko, kjer so ga prijeli v trenutku, ko se je hotel izkrcati.
Največji parnik na svetu.( Dne 23. maja t. 1. so spustili v morje največji parnik na svetu, „Imperatorja“, ki je last Hamburg—Amerika proge. Parnik je dolg 268 metrov. Spomladi letat 1912 bo ta velikanska laüij'a prvič preplula Ocean. 'Moštva bo II sto mož. Prostora bo pa za 4000 pasfižirjev. Priznava se splošno, daj ima ta Lacija dovolj varnostnih priprav in da družba Hamburg—Amerika proge ne bo Jako lahkomiselno postopala, kakor I je postopala White-Star-Line s svojim pred kratkim ponesrečenim „iTitanicom,“
Spreobrnenja na Angleškem, Na Angleškem je sedaj 12,500.000 katoličanov. Od leta 1809 se je iz-preobrniio h katoliški veri 446 anglikanskih duhovnikov, 205 Čast.nikov, 60 zdravnikov, 129 pravnikov, 66 članov visokega plemstva. Vsakb leto se vrača na Angleškem iz anglikanske vere v katoliško cerkev povprečno okoli 10,000 oseb!
* Služba božja na ladjah. Na ladiji „Kaiser Fr. Josef“ je daroval prvič sveto mašo tržaški škof dr. Karlin. Po prizadevanju društva sv, Rafaela za varstvo izseljencev je paroplovno podjetje „Avstro-Ame-rikana“ pod ravnateljstvom viteza Kalista Konsulicha dovolilo, napraviti z društvenim denarjem na krovu te največje avstrijske trgovske mornarice oltar, na katerem lahko potujoči duhovniki mašujejo in zadoste izseljenci svojim verskim dolžnostim.
Tujcev nočejo. V pariškem latinskem delu mesta se je v poslednjem Času začelo čudno gibanje. Francoski visokošolci so Izačeli nekako postrani gledati tuje visokošdlce. To sovrašhjo se kaže ,pri raz-
ličnih prilikah. Francoski dijaki vjdijo, da je tujih dijakov od dne do dne več, V zadnjem času so ir ascosici dijaki zahtevalil naj se v 'bodoče v njihovo o-srednjo zvezo Association Generali des E’tudiants ne sprejemajo vee tujci, ker bi jih ti kmalu majorizirali. Tiemu se upirajo zopet tuji dijaki. 'V 'luksemburškem parku je prišlo celo do spopajdov in je motrala policija posečj vmes.
Narodno gospodarstvo*
Mednarodnost kapitala. Kako je kapital mednarodno zidružen in organiziran, kaže poročilo bero-linskih trgovcev, iz katerega posnemamo o internacionalizmu kapitala naslednjo : V lanskem letnem poročilu |smo posebno povdarjali napredek) internacionalnih kartelov. Letos je to gibanje zopet močno nar predovjalo, Povod tega gibanja je vedno tesnejša z-družitev internacionalnega kapitala in s Km spojena interesna solidarnost, ki se na primer posebno jadno kaže iv obratih s svincem; in cinkom. Število internacionalnih kartelov je razmerno nekoliko manjše v primeri z razvojem lejartelov šploh. Ali ravno v največjih industrijah, opažamo organizacije, ki segajo preko deželnih mej, kakor na primer kartel izde-lovateljev tračnic in trust ladjeđejoev; tudi- A elek-tricitetni industriji, lejemični, tekstilni in drugih za-znamenjujemo letos prve poizkuse za internacionalno izvažanje in za internacionalno ureditev produkcije in (cen. K že obstoječim interaaciojnalnirn kartelom rudokopov svinca, evropjskih emajlnih tovarn, žične konvencije, internacionalni kartel steklarjev so se letos pridružile še konvencije za določanje, cen nemških tovarn za linoleum z inozemstvom f in (konvencija! tovarn z,a izdelovanje razglednic, ki obsega razen Francoske in Angleške vso Evropo, dalje tudi konvencija vseh evropfskih karbitnih tovarn, V tekstilni industriji se je ustanovil kartel avstrijskih in nemških kravatnih industrij al cev in internacionalni sindikat za baržun. Tiudi internacionalna zveza med barva,rji' svile se je sklenila,. V teku so pa Še pogajanja za ustanovitev internacionalne salpeterske konvencije in internacionalni rudninski trust. — Ce nas Internacionalni kapitalizem tako sistematično iz-žema, potem, ni čuda, da vse toži o draginji, Kdaj li bodo neki merodajni faktorji napravili konec izsesavanju ljudstva po mednarodnih pi javkah ? C:js je že skrajni.
O koristi zadružnega vnovčevanja živine pišie bavarsko zadružno glasilo „[Bayrische Verbandkunö-gabe“: Neka važna okolnost je povzročila na Švabs-kem povzdigo zadružnega ivnovčevanja ‘živine. Prodaja živine je bila tam izključno v rokah trgovcev in mešetarjev. Da ti svoje moči niso izrabljali v blagor kmetov, n,ata niti ni treba omeniti posebej. Popolnoma napačno je kmetom pripovedovati, da so v velikih medtih posredovalnice za prodajo živine. Tiak nasvet se je še vedno bridko maščeval. Posredovalnice v velikih mestih so sicer zelo dobra naprava — ali prodajajo samo blago prve in k večjemu še druge vrste. Slabše kmečko blago, katerega; pride razmeroma po največ na trg, pa se potom velikomestnih posredovalnic za živino ne da, nikoli dobro Vnovčiti. To žiVino nakupi potem vendar le ' trgovec in meišjetar, ki jo proda v kraje z bolj skromnim občinstvom, kakbr So na primer glede mesa in živine MonakovČapi in No-rimberžani. Na ŠVabskem je le malo blaga prve vrste, na trg pride ponajveČ slaba in srednja živina. Kako smo se lotili zadružne prodaje takega blaga? Treba je bilo ustanoviti vnovčevalne zadruge po o-krajih, ogledati in sortirati živino na licu mesta in potem odločiti, katera gre v Monalkovo, katera zopet v druga mesta in n® druge trge. Slabše blago se je zbralo in poslalo tja, kjer je bilo zanj doseči najboljše cene. Na tak način se je spodrinilo ali vsaj malo omehčalo trgovce tudi pri nakupovanju ‘slabšega blaga na Švabskčm. Pogosto zadostuje, da se le kje pokaže uslužbenec zadružne živinske vnovčevalnice in cene že gredo primerno kvišku. 'Sčasoma, bode potrebno dobiti domačih ljudi za vodstvo lokalnih jvpov-čevaJnih zadrug, da bo poslovanje posredovalnic po mestih lažje in hitrejše.
Zakaj študiramo filozofijo?
V spominsko knjigo.
Kaj ne, prav paradoksno vprašanje ; kakor da bi ne bilo vsakemu izobraženemu že, dovolj jatfno, da je Študirainje filozofije neobhodno potrebno, bi rekel: conditio sine 'epa non. Pa, vendar se še nahar jajo nekateri — skoraj 'neverjetno — ki še vedno povprašujejo, Čemu neki študiramo filozofijo. Tem ali onim, ki begajo semtertje, brez jalsnih načel, naj odgovori precizno pa odločno dr, A. Mahnič, filozof, naš 'prvoboritelj in avtoriteta, na tem polju. Besede citiram ad sensum: Do trdne značajnosti (piše dr. Miahnič) ne more priti omikanec, ,a[ko si ni podprl in vtrdil 'svojih nazorov in načel s filozofičnim premišj-Ijevanjem. Tiak človek, bodi njegovo obzorje še tako obširno, je vedno odvisen, vedno igrača v rokah drugih, ki znajo zajemati iz filozofije in \\z te — hram ali ne,prav — podprejo svoje nauke. Hočete tedaj biti kdaj možaki, zhačaji, prosti, neodvisni od dragih in ne Igrača drugih, tedaj bodite prej filozofi !
Tako govori in sodi Mahnič, ta velikan, in te misli so tudi -naše ad lit erar ata sine glossa. Naše
načelo mora biti: študirati za življenje. Studirati je treba zavoljo (znanosti same, ker vednost kot laka, to je saiga na sebi, ima svojo vrednost. Ali želite morebiti za to tezo filozofičnih dokazqV;? Evo jih!
Vednost kot taka ima prvič ' ontologično Vrednost. Vsak actus je nova realitas; tedaj entitativna izpopolnitev človeka. ‘Iz tega ontologičnega principa je Človek, kateri le eno, še tako (neznatno resnico več spozna kot drugi, popolnejši kakor oni, kateri je ne spozna. Ratio? Ker pri prvem je refenica že in aetu, pri dragem le in potentia; actus in potentia pa sta si kakor perfeotio in imperfectio.
Drugič : tudi iz etičnega stališča je v&lako spoznanje popolnost, v tem smislu namreč, da je človek ceteris paribus, 'ki več spozna, kakor dragi, tudi e* tično ' popolnejši, kakor oni, kateri nima onega »poznanja., V tem smislu je tudi umevati ono načelo starih modrijanov, da je človek v toliko slab, kolikor je ignorant in dober, v kolikor ni ignorant. Mi tedaj ne bomo nikdar Študirali za šolo, 'temveč za življenje. Vsako znanje, tudi najmanjše, oplemeniti Člo/vieka, in zato mu tudi nobena resnica ne more biti indiferentna, soselbno pa filozofija ne, ki je kraljica znanosti in orgine naturali.
Toliko v premislek. Sapienti sat!	If,:
Pismo iz Friburga.
Španski infant.
Don (Jaime, španski infant in sin Alfonza 13,, ki je bil tukaj v Friburgu v kliniki znamenitega; kirurga dr. Raymonda zaradi defekta na lokveli, je odpotoval v prvi polovici maja zopet nazaj v Madrid V spremstvu nekaterih služabnikov, Baje ni nobenega upanja na ozdravljenje.
* *
*
Od univerze.
Katoliški univerzi tukaj se bo kmalu postavila krona, to je peta fakulteta, namreč medicinska. Ta mesec (maj) je vlada predložila v likemu svetu načrt glede klinik, Poslopje očesne klinike, katero tže nekaj let stoji, bode spremenjeno v kliniko (za ženske; kirurgična klinika že itak obstoji, in klinika za oči se bo kmalu 'začela pripravljati. Vladni projekt glede ostalih klinik in sploh kar je potrebno, je v principu sicer aprobiran od velikega sveta,1 toda, specieino se še bode o tem debatiralo meseca novembra t. 1. Vlada ima toliko fonda, da ljudstvo ne bode pri tem z nobenimi novimi davki opremljeno, Tiaikp ubiamo, bo peta ‘hči univerze kmalu zaglajiala luč sveta v procvit znanosti in prestige katoliške univerze. —
Bog daj !	P, H, K.
*
* *
Dostavek k modernizmu.
Kakor so nekateri nemški in Švicarski Časopisi poročali, je dr. Hugo Koch, 1 s katejrim) / smo se že prep par leti pečali, ki je takrat kot modernist sv, katoliški cerkvi hrbet obrnil, duhovnik in profesor,, zdaj meseca maja se poročil. Ravno isto je storil tudi drug modernist, dr. 'Oton Sickenberger, duhovnik in 'profesor; oba na Bavarskem. Pač res: cherchez la femme.	I	p, H. K,
Vojska.
V mestu Tripolis.
,Odkar so zasedli Lahi mesto Tripolis, se , je mesto izpremenjlo. Pod gospodstvom polumeseca je bil Tripolis malo mesto, ki so je obdajali starodavni nasipi, oboroženi z zarjavelimi topovi. N,aO nekem gričku je stala turška vojašnica. Ob nasipih so vodile tri ceste k morju. V mestu je bilo več mošej z bizantinskimi minareti, nadalje ena bolnišnica!, ena cerkev, več šol in pošta. Zrdelo se je, kakor da prebivalstvo vedno spi.
Odkar so pa zasedli Lahi Tripolis, mesto več ne spi. Po mestu vozi nad 400 tovornih avtomobilov. Začudeni starokopitni TripoliČani vidijo vodilne zrakoplove, železniške stroje in železniške vozove, tračnice, in Lahi so nagromadili v mestu streliva za večletno vojsko.
Na|d 80,000 laških vojakov tabori pod milim nebom. Okoli mesta grade laški vojaki utrdbe, do 8 m široke jarke, ki obdajajo mesto v velikem, polkrogu. Lalški vojaki so v Tripolisu pobiti, ker jim ni bodočnost jznanai. Vsak dan iščejo v varsttvo svojih topov sovražnika, ki se pa 'previdno skriva,
Turki postopajo zelo strogo s svojimi begunci. Diva turška ofezerterja so Tjurki blizu Ainzare' baje vjeli, ju izuprli in ju pustili lakote umreti.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67