Leto V., štev. 28f Ljubljana, sobota, 29. novembra 1924 Poštnina pavšallrana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telef. št. 3& . Podružnici: Maribor, Barvarska nI. 1. Celje, Aleksandrova c. Račun pri poitn. čekov, zavodu štev, 11.842, Ljubljana, 28. novembra. Za politično zrelost večine slovenskega ljudstva na začetku 20. stoletja zgodovinar ne bo imel mnogo dokazov. Slovenci sni o pač stoletja tlača-niii Nemcem. Italijanom in Madžarom in brez svoje države smo vedno bili le igrača v rokah tujih mogotcev. Mraz nas spreleti in sramota nam udarja v Klerikalno-italijanske intrige radi uki-njenja razmejitve NOVE «SLOVENČEVE» KLEVETE. — ŠKOFOVSKE LAŽI O INVALIDIH, O IZDAJSTVU PRI RAZMEJITVI IN O SPORU S FRANCIJO. — VLADA BO KLERIKALNE OBREKOVALCE POGNALA PRED SODIŠČE. Beograd, 28. novembra, p. Včeraj je obraz, kadar se spomnimo nazaj na j tukajšnja blokaška »Pravda« pričela z čas svetovne vojne, ko so se naše ostro kampanjo proti ministru Žerjavu množice navduševale za svoje tlačite-; radi ustavitve razmejitvenega dela pri lje in trinoge ter drvele v vojno na ; Logatcu. Naravnost cinično »Pravda« strani Avstrije. Nemčije in Turčije. Bili I dolži dr. Žerjava, da oškoduje državne so sicer po vseh naših krajih narodni i interese, ker se je potegnil za to, da se ljudje, katerim ni le čustvo, marveč našim obmejnim rojakom ne dela pri itak tudi politični razum veleval, da je z-i i bolestnem razgraničavanju še nepotrebna Slovence usodno simnatizirati ter bo- občutna škoda in ker je vztrajal, da naša riti se za Germanstvo ter tako za SVC- i vlada preko dr. Rybara urgira svoječasno jo lastno pogubo. Šele. ko je bila A v- j Mussolinijevo obljubo glede lojalne revi-»trija dejansko že na tleh in potom, ko : rije granice. »Pravda« danes svojo kam-se je takorekoč ves svet dvignil proti i panio nadaljuje. Splošno se smatra, da so Germanstvu. so se začeli med Slovenci! inspiratorji nesramnih napadov na dr. s vita t i dnevi jugosloveuske deklara- j Žerjava klerikalci, plačniki pa Italijani, eiie, dokler se ni na ruševinah Avstro- j v katerih korist so cianid napisani. Odrske dvignila Jugoslavija, skupna ' Beograd, 28. novembra, p. Odeljenje za domovina in država Slovencev, Hrva- j štampo ministrstva za zunanje stvari je tov in Srbov. Bili so to časi. ko .je z ! izdalo uradno obvestilo: V zadnjem času elementarno silo udarila na dan raci- ! so se posebno v Primorju širile vesti, da jonalna sila slovenske-ra ljudstva, či-! se sedaj pri pogajanjih v Benetkah dela sta in nepokvarjena, časi. ko so bili ina t«- da se zopet ustanovi neki pn-vsi Slovenci ena duša eno srce. De- j staniSki konzorcij Sušak - Reka. kakor magegi in zapeljivci ter falsifikatorji itudi da -ie možnost, da naša vlada pnsta-narodne volje so se takrat poskrili,;11« ^ železniško zvezo Zadra s kninom. ali pa so potuhnjeno markirali veselje Pooblaščeni smo izjaviti, da je ena in milijonov, ki so žc stavljeni na razpolago. Novo imenovani minister soci.ialnc politike ima po sklepu vlade sestaviti tabelo, po kateri se bodo odmerili novi dodatki. Finančno ministrstvo je s svoje strani vse storilo in upati je. da bo tudi razdelitev, ki jo vrši ministrstvo za socijalno politiko, v kratkem urejena. Druga izmišljotina, katero ^Slovenec« danes znova razpreda je ta', da so se pri razmejitvi vršila »izdajstva« in da je pri tem kompromitiran neki major. Nikjer in j nikdar ni vlada dobila nobene informa Volilne priprave Narodnega bloka KONFERENCA MINISTRA ŽERJAVA S PAŠIČEM. — SKLEP IZVRŠILNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE — RAZCEPLJENOST DAVIDOVIČEVCEV. Beograd, 28. novembra, p. Situacija se razvija zelo ugodno ter je v vseh točkah čista in jaka. Skoro vsa vprašanja, ki bi utegnila postati predmet nesoglasij, so sporazumno že rešena. Nadaljuje se akcija, da se v več okrožjih doseže popolni sporazum za skupni nastop nacijonalnega bloka. Popoldne je minster za šume in rude dr. Žerjav dolgo konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem. Konferenca se je tikala sporazuma radikalov in samo-[ etojnih demokratov v Sloveniji. Nato se je v ki.binetu ministra Pribičeviča vršila ! seja ministrov samostojnih demokratov in " ■ obeh državnih podsekretarjev. Na tej seji cije, ki bi kazala na to, da je katerikoli j fe "opravljalo o nadaljnji taktiki stran-naš oficir pri razmejitvi se nekorektno! k,e' P0^™ * °f.lror" na fP°,razuln w ' rl.nnMj\ I L r, m , .... . 1m 1,1a1.a in navdušenje. Pričakovali smo. da nastopi za Slovence po prevratu definitivno doba iztreznjenja ter zavest težke odgovornosti za bodoče rodove, ki .jo nalatra dograditev lastne države današnji generaciji. A »pet je slovensko ljudstvo postalo žrtev nesposobnih in nezrelih. a tudi brezvestnih političnih voditeljev. Mesto da bi se narodu pokazalo. kje so pravi vzroki težkih povoj druga možnost izključena. Beograd, 28. novembra, p. Današnji ljubljanski »Slovenec« poroča, da je finančni minister izjavil predsedniku invalidskega udruženja, da invalidom ne mere izplačati, češ da vlada nima potrebnih kreditov ter da je smatrati vladni sklep o nujni pomoči invalidom za trik in da se ne bo nič izpolnilo. Vse to je prosta izmišljotina in kleveta. Finančni minister je nasprotno zastopnika invali- obnašal. Razširjevalci teh vesti bodo po- j stavljeni pred sodišče. Prost poročilo ki jo spravljajo v zvezo z nezaupanjem, ki ga baje ima francoska vlada napram naši državi. Vaš dopisnik ie dobil iz vladnih krogov pooblastilo, da to vest de-mentira. Take note sploh ni, temveč gre za pogajanja, katera se vršijo s Francijo več kot leto dni in ki jih je sedanja vlada prevzela cd prošle Davidovičeve vlade. Kakor znano, ima Francija velike skupne liste Nacijonalnega bloka. Nocoj je imel sejo izvršni odbor radi- falzifikat je končno klerikalno kalne predsedstvom Ljube o neki protestni noti Frandje,! f°vaDOJ'ča; nosllca. 1,st! \Nlsu £ d,°" ia Nikola Lzunovie, v Somboru Marko Poz?ci'a Primo de Rivere se ruši Trifkovič, v Virovitici dr. Momčilo Ivko-vič. Dr. Peleš je poročal, da je bil na zboru radikalskih delegatov v okrožju Petrinja spreje* soglasen sklep, da se postavi kandidat skupno s samostojnimi demokrati. Nosilec Liste bi bil samostojni demokrat ter se dr. Pelcšu zagotovita dva močna okraja. Radikali upajo, da bo v tem okrožju Nacijonalni blok dobil 6 poslancev (dosedaj 3). Zato zahtevajo, da se zasitrura peti mandat radikalom. Is> vršni odbor radikalne stranke bo nadaljeval delo v nedeljo 4. decembra, ko se bodo definitivno določili nosilci list v vsej državi. Beograd, 2S. novembra, p. Danes popoldne je imel sejo izvršni odbor Davidovičeve strnnke, v kateri se bije velik boj za norilce list. Kandidat za južni Bana t je Ljuba Mihajlovič. V tem okrožju pa bodo davidovičevci nastopili s tremi listami. V vseh volilnih okrožjih davido-vičevcev vlada velika razcepljenost. NARAŠČAJOČ ODPOR GF.NF.RAL1TETE IN OFICIRJEV PROTI DIKTATORJU KRALJ SE DE RIVERI ŽE ODPOVEDUJE. Pariz, 28. novembra, s. Quotidien» ob« javlja iz zanesljivega španskega vira po« ročilo, da narašča v generalskih in čast« simpatije za našo državo in te simpatije , niških krogih nerozpnloženie proti Primu so od nekdaj iskrene ter niso v zvezi z ! de Riveri. Odločitev vrhovnega sodišča, nobenim režimom. Klevete klerikalnega časopisja, ki huj- ! da je treba na smrt obsojene postaviti še enkrat pred redno sodišče, je izzvalo ska mase z naiglupeišimi izmišljotinami med večino genera'ov sovražno stališče, proti vladi in državi ter očividno zaslc- Posebno ie omajano stališče Primo de duie tudi namen spodkopati ugled naše i Rivere v Maroku. Namestnik predsedni« države v inozemstvu, izzivajo v vseh resn:b političnih krogih ogorčenje, pa tudi začudenje, da je mogoča taka brez- ka direktorija admiral Magaz je večkrat zaprosi! za demisijo. Kralj Alfonz demisi« je ni sprejel in je pozval Magaza, naj se= stavi nov direktorij brez Primo de Rb vere. Admiral je to odklonil. V madrid« ski garniziii je agitacija zelo živahna. Kakor se čuje, je opaziti v madridski gamiziji odposlance revolucionarnega odbora iz Pariza. Policija je storila ob« širne varnostne ukrepe. Nove borbe v Egiptu nili razmer in težavnih otročjih bolezni dov obvestil, da je vlada v svrho novi-, vestna zloraba tiskovne svobode. nove države, mesto da bi se apeliralo na sicer zdrav razum in uvidevnost slovenskega ljudstva, se je začela licitacija v demagogiii. našim množicam t>a so se vsakojake fata morgane slikale kot realni in dosegljivi cilii. sanja njihovih prejemkov votirala 100 Po prisegi novih ministroy VČERAJŠNJA SEJA MIN. SVETA. - AVDIJENCE NA DVORU. — RAZNA AKTUALNA VPRAŠANJA. Prvi val demagoške omotice, kate-1 Beograd. 28. novembra, p. Danes opol« j rim jc imenovan za državnega potltajnl« etriptrv-Oro vlad*. UPORI EGIPČANSKIH ČET V SUDANU. — NADALJNE ARETACIJE V KAIRU IN OKOLICA. London, 28. novembra, v. Kakor poro- : London. 28. novembra, s. »Dailv Chro-eajo listi iz r2ipia. so se eziptovski rast- ničle« javl;a iz Kaira, da ie bivSi mini-niki in vojaki uprli angleškemu povelju, gtrski predsednik Zatrlul paša zaprosil za da naj izpraznijo Pudan ter izjavili, da potni list. za Evropo, kjer se hoče nsta-bodo to storili, kalar dobe povelje od viti nekaj časa, da poseti termalne ko- reniti je bila izpostavljena celotna dr- dne so bili v dvoru zapriseženi novi mi« ika v ministrstvu za agrarno reformo dr. žn va. a tudi Slovenija, je bil val ko- nistri. Zbrali so se v predsedstvu vlade, j Momčilo Ivkovič (radikal), v ministrstvu munizma. čegar efekt se je pokazal nakar so se s Pašičem peš podali v dvor. i za šume in rude pa samostojni demokrat i pen. Kairo, 28. novembra, s. Dva voda 11. sudanskega bataTona iz Kartuma sta se ALARMIRANJE ISLAMA. London, 28. novembra, s. »Times« jav- pri volitvah 1. 1020. v 62 poslancih. Takrat je tudi pri nas kar vse delilo Od 12. do 1. se je vršila seja ,-vlade. I Sreten Vukosavljevič. unrla. Uporniki so udrli v ne';o bolnico Ijnjo iz Carigrada: List »Tasvir-i-efkiar« Ministri so čestitali svojim novim tova« privatno lastnino, posestva, rudnike, j rišem in poudarjali da bo vlada sedaj v tovarne, obrti in trgovine. Čez noč so . polnem obsegu nadaljevala svoje delo, hoteli postaviti na glavo ves družabni j ker je dano popolno jamstvo, da bodo , še ncizp'ačar.ih sekvcstraluih zapuščin red po neslavnem vzorcu moskovitskih novi ministri brez rezerve podpirali po« naših podanikov v Združenih državah. Minister pravile dr. Edo Lukirič jc pri zunanjem ministru in ministru za social« no politiko posredoval zast-an izplačila zidov. Država se ie kmalu izkazala za močnejšo neeo so bili prevratni elementi. Povodenj komunizma v Jugo-slaviji je za vedno minula. Ulogo komunistov so v Sloveniji pred zadniimi volitvami prevzeli in nadaljevali katoliški boljševiki. SLS je s primerno akomodacijo in s parolo: »za avtonomijo Slovenije* porabila v dosego svojih ultramontanskih ciljev v agitaciji med slovenskim ljudstvom vsa komunistična sredstva, povrh na 5e zlorabila regionalizem in zgodovinsko jako razvito plemensko čustvo Slovencev. Tudi ta val se je kmalu razbil ob skali enotne države. Njegovi povzročitelji ?o se izkazali kot vara- j lice naroda, nesposobne in nepoštene, j Zadnie leto je svetil vsem državlja-j nom SHS kot svetla zvezda-vodnica | »sporazuma. Uverjeni smo bili. samo od tega zavisi nanred^k naše • , tranje konsolidacije. Radič je n ' ' tudi ta ideal. Sele trpke preizk so pokazale, da je bilo geslo sporazi ( ma le goljufiva firma, pod katero s > | hoteli prevratni separatisti in federa-listi^doseči protidržavne svoje name ie Končni efekt politike sporaztimašev j« ta. da ie sedaj po vseh pokrajinah Jugoslavije. kjer še prevladuje politična nezrelost in državna nezavednost, zavladala zopet nova narola. pnrc- Emil n0 konferenco. V Kosovski ulici 43 v IV. nadstropju se je dovnalo da imajo komu- poslanika v Atenah, je stavljen na raz- ! že jeje, katerih so se položenje, bivši poslanik v Atenah Jovac "^lezevah delegati iz vse države. Policija je prep^vc sko* opraviti • pruskim ministrom za notranje zadeve, socialistom Severingom ampak le s pohlevnimi beograjskimi »batinaši«. Korošce vo kolumbovo jajce feti. Dobili so potom agrarne reforme poedine parcele madžarskih in nemških prrrfov. kaknr so Ha d i'V vi scl;aki v h'vatskcm Zagorju dobili zemljo raznih baronov in plemitfev. Proti dobrovoljcem. ki so enako siromašni pre- ivtč pa Radič pogorel z vsem svojim agitneijskim tdamenom. No. Radičeva ekspanzija se vrl;« uspeSno ventilira s samim notranjim razkrojem v stranki. Proglas. ki ga je objavila Lorrekovt^eva skupina, delu- prostj seljaki. nacijonalni pa seveda je med radičevskimi masami, ker so ga vsevdilj. litijska Radič madžarske in j podpirali večinoma dosedanji vplivni jjemške kmete v Vojvodini, tiiti z bc- i predsedniki Radisip Milankovič in od avstrijskega petolizca Radiča vedi. I Pa Sko Pavičič tr. Sknbrnia v Dalmaciji, da madžarski in nemški grofi svojih, Ante Kovačič iz Vuka. Jnraj Skvore- Kako ic ar. Korošec lani barval piruh za dobre Slovence... ogromnih veleposestev, ki so zdaj deloma kolonizirana, ni-o pridobili z «de!om in znojem*, temveč z ordinar-nim fevdalnim guljenjem in na«il«tvom. Zato bo Radič v 2011 ji proti dobro vol j. PleSkovič in .Ter^lim Zadravpe iz Mf-diimtirja. Ivan Šimič iz Rosne in dr. — »Hrvat« skuša Lorrekovi.Vv pokret ignorirati, z.tto na ? tom hiiišim srdom 17/iada oroti Surminu in Drinkovičti. Pred volitvami v Nemčiji Kancelar Mara proti desnemu bloku. — Divji izbruhi Ludendorftovega časopis? ja. — Komunisti in volitve. Berlin, 25. novembra. Komaj deset dni šc loči Nemčijo od Voitcv in borba med strankami ie do« segla vrhuncc. Sicer sc nc opaža jo ena* ki izgredi kot prejšnji mesec pri volite vah na Angleškem, vendar je trganje in pulcpljanjc letakov na dnevnem re« du, ali pravzaprav na — nočnem redu. Tudi na shodih prihaja večkrat do hrup nih prizorov. Tako je n. pr. na shodu v Hallc demokratski kandidat Gcorg Bernhard, glavni urednik »Vossische Zcitung« temeljito oklofutal nekega Lu* dcndorffovcga pristaša, ki mu jc preki« oil govor z medkliccm: «obrekov.'lccl» Najvažnejši dogodek v volilni knmpa« nji zadnjih dni jc nedvomno veliki go« vor kancclarja Marxa na nedeljskem shodu ccntruma v Kolnu. Mane je po« dal s'iko političnega položaja, zlasti gle« de porenskih pokrajin. Izjavil je. da je nastalo izboljšanje poslcdica sprejetja Daucsovega načrta. Izrazil je nado v nadaljne usne.he; cDaucs ima N emuja skim kolonijam in proti agrarni ref>>r- Prostn.ške psovke, golila gnojnice in mi raletel na mrtvo stražo, ki v Vo.j- jdivii bes. s katerim se zaganja v oba vodiui čuva severno mejo. Radiču se . moža. je povsem po vzorcu »Sloven- ; utegne lopovsko izzivanje dobruvoij-1 ea» in so torej klerikalci vsaj v eni cev kruto maščevati, kakor je obenem stvari postsM majstori tudi Zacreba —] po sebi razumljivo, da take njegove!v umetnosti klevetanja in blatenja. trdno obljubo od g. Herriota glede iz* pruznitve novozasedenega ozemlja in upa, da bo cvakuacija prve conc s Kol« nora vred izvršena do 10. januarja«. V nadaljnih izvajanjih je odločno odklo« r.ii rcakcijona.-ni blok: »Vlada, ki bi pri« čela pri grofu \V'cstarpu (vodji nacio« nalcev) in jenjala pri centrutnu, ne bi lc stala na zelo ozki parlamentarni bazi, temveč bi gravitirala k llit'erijancem. Ne morem si zamišljati, kako si grof \Vcsta.-p predstavlja, da bi centrum mo» gcl voditi skupno politiko z Ludcndo.-f« fom. Tak meščanski blok, v katerem bi mi služili lc kot streme za avolkische«, odklanjam pod vsakim pogojem«. Marx jc izjavil, da «mora jedro dc'ovne za« jcdnicc prejkoslej ostati sredina: ccn« trum ljudska stranka in demokrati«. Ta Marxova napoved pomeni, da cen« trum nc namerava izpremeniti doseda« nje smeri v zunanji politiki, temveč «vz» trajati do konca na poti sporazuma«. Afera generala Nathusiusa, ki jc bil pred vojaškim sodiščem v Lillu obso« jen na eno leto ječe (op. ured.: med tcin ie bil žc pomiioščcn in izpuščen), je da« la povod hudi časnikarski kampanji. Po« sebno nemško « nacionalni časopisi bru« hajo sovraštvo do Francije. Ludcndorf« fov organ »Deutschc Zcitung« n. pr. pi« šc tako«!c: »Lillska obsodba nam daje pravico, da pljunemo Franciji v hinav« ski obraz. Zaničevanje, mešano s sov« raštvom, po'm ncinško dušo od Mcuse do Njcmena, od Adižc do Baltika. Po« vsod sc razlega klic maščevanja ... Pri« šel bo dan, ko bomo kaznovali Francijo pa naj bo tedaj republika ali monarhija. Noben Ncmec nc sme pozabiti sodbe (v Lillu), dokler je nc bo Francija od Vogczov do Pirincjcv, od Mcuse do Src« dozoinskega morja plačala s krvjo in sol« zami vseh slojev svojega prebivalstva. Ilanibalova prisega je le slaba slika ob« čutka, ki danes pretresa vsa nemška sr« ca«. Ti in podobni onemogli izbruhi si« ccr danes nc morejo nikomur škoditi, vendar si spričo njih človek lahko mi« sli, kako bi bilo danes v Evropi, če pc bi vsenemški orel imel k sreči nekoliko pristriženih peruti. Ludcndorfiovitn pristašem prede pre« cej trda v volilnem boju, ker jim jc zmanjkalo denarja in njihove fraze se ne palijo več. Nič boljše ne gre komuni« stom, ki sami računajo, da dobe komaj 50 odst. glasov, ki so jih imeli pri zad« njih volitvah. Seveda sc izgovarjajo z volilnim terorjem. Njihov glavni list pi« še o stvari tako=!e: «4. maja 1924. je čez 4 milijone Ncmcev volilo komunistično stranko... Letos pa so bili skoro vsi vodilni strankini funkcionarji obtoženi, zasledovani, zaprti in po večini še obso« jeni. 8000 nemških komunistov, ki sede v ječah, so skoro vsi vodilni funkcio« narji. Šc večje število sodrugov — oko« li 10.000 — se je odstranilo iz dežele, da sc izognejo zasledovanju oblasti. Članek trdi nadalje, da posebne policijske pa« truljc potrgajo in zamažejo vso komuni« stične lepake in pravi: «Nn več krajih so bili celi volilni shodi komun, stran« ke aretirani, spravljeni na tovorne vo« zove in odpeljani v ječe, kar zadržuje mnogo indiferentne ljudi, da ne poseda« jo naših shodov«. Dalje piše »Rote Fah« nc«: cKotnuniste sistematično odpušča« jo iz vseh obratov. Veliko je takih kra« jevnih organizacij KSN z več sto člani, od katerih niti eden ni zaposlen. Kdor« koli. javno aaatODt kot Vnauaitt mora Mi iister Šurmin o svoji poJitk! Zagrebške »Novosti« prinašajo razgovor svojega beograjskega dopisnika z no vim ministro-n za trgovino in industrijo dr. Siirminom. Novi minister je na vprašanje, kakšno mišljenje ima o našem notranjem problemu glede na svoj vstop v kabinet f. Pašiča, odgovoril nted drugim: »Stopil sem v vlado po sporazumu z g. Pašičctn, ki obenem z radikalno stranko gre za tem. da se na solidni bazi pride do pravilnega rešenja vseh notranjih vprašanj, ki nas mučijo že šest let Na vprašanje o zadržanju v najbližji bodočnosti je izjavil: »O tem se že danps (27. i. m.), ko še nisem prevzel portfe-Ija in položil zakktve. ne morem podrobnejše izjaviti. Odšel bom v Zagreb, :r. to najbrže že jutr! zvečer, ako mi bodo prilike dopustile, in se bom razgovarjal s pri atelji o vsili teh vprašanjih.« O svoji trgovinski poVtiki ie minister fzjavil med drugim: »Prizadeval si bom, da dobim za državnega podtajnika v svojem ministrstvu strokovno silo, ki je posvečena v prilike vseh naših gospodarskih panog in ki bo mogla vedno dajati inicijativo pri Izvrševanju programa, ki sem ga zamisl:l za našo industrijo. Zelo važno je vprašanje našega obrtništva, namreč v katerem praven naj se v bodoče razvije. Dalje moram proučiti, kakšne korake :e treba podvzeti za upostavo na-5e trgovine. Pri tem vprašanju je nedvomno velike važnosti sklepanje trgovinskih pogodb z inozemstvom. Razvoj naše industrije jc treba podpreti z vsemi izkušnjami, ki jih imamo, a predvsem je potrebno ustvariti podlago, da se v Angliji, Ameriki in drugih državah doseže zaupanje v naše delo. Vsa vprašanja gospodarskega značaja se bodo reševala v popolnem kontaktu s prizadetimi gospodarskimi krogi«. Na vprašanje, ali bo kje kandidiral pri sedanjih volitvah, ie izjavil ministe. da bo kandidiral v mestu Zagrebu, in siccr na lastni listi. za Pribičcviča! Kajti minister Krizman je cedini od Pribičevičcvih ljudi, ki jc vsiopil v radikalno stranko, četudi jc bil Pribičevič proti njemn, češ da je izdal jugoslovcnski program-. Grozen človek ta Krizman, ki vstopa v NRS. akoravno je Pribičevič proti njemu in še groznej« še, da potem sprejema kandidaturo kot nosilec samostojne demokratske liste v Varaždinu! Le nad eno stvarjo zmajuje« jo škarniclarcc svoje glave: «Slovcnec» objavlja celo. kai bo vlada v bodoče še pripravila proti Slovencem in Hrvatom. Cenjenim bravkam se zdi. da je «S!ovc« ncc« preveč zašel tned vladine kroge in da sc pletejo med njim in režimom nc« dopustne zveze, kajti siccr bi — tako pravijo — ministri vendar njemu nc po« vedali. kaj nameravajo še vse pripraviti. Moj Bog. dobre žcnice naj sc ne raz« burjajo. Čudež ni tako komp"iciran. Klc« likalna gospoda so sedaj stalno nekoliko j--— slabe volje ter iščejo tolažbe po občečlo« 0f, 8. nn- zvečer pa predvaja radiokon-veških metodah. In tako se tudi Boltatov j cert g. Blagajne v Brežicah! Vsi iiitere-Pepc zvečer nahaja navadno v stanju in« 8el)tj ^ na t0 predavanje in radio -kon-spiracijc, ki nadomešča vse realnosti te? cert. ki se bo prvič vrsi! v imenovanih ga bednega poitičnega življenja. Kakor krajih, opozarja« že daces in vabijo k ču;emo prevzame «S!ovcnčcv» informa-- polnoštevilni udeležbi, tor prihodnje dni še važnejše mesto. Predavanii v Mojstrani in na Rečici Postavljen bo za volilnega pronoka po« pri Rledn sta od strani lokalnih piiredi-lomljcne blokiade. kateri bo zasigural teljev odpovedan. Pač pa se vrči v ne-pri voMtv.ih popo'n uspeh. 'deljo predavanje v Stopičah pri Novem + Sramota. Ne bi verjel, a vendar či- mestu. Predaval bo g. Fran Črnagoj. n.id-taA v davidovičevski »Pravdi« to-!e zorik v pokoju »o gospodarskih zadevah«. škandalozno beležko: »Vstavobranitelji ; ... _________ „ _______ ?.erjav in tovariši so zahtevali, da se i MLADINSKA ORGANIZACIJA, ustavi nz.me:itveno delo z Italijo, ker si- I Članstvo »Edinosti« opozarjamo, da s% cer bi fcerjav izgubil par sto volilcev, j vrši sestanek vseh odsekov v nedeljo 30. Velik koncert na korist pokojninskega fonda Jugoslov. Novinarskega Udružcn.ia se vrši na narodni praznik, 1. decembra ob 8. zvečer v veliki dvorani *L'mona». Na koncertu sodelujejo iz naklon enostl do novinarjev: ga. Vilma Thierry-Kavi' nikova, g. Julij Betetto.. g. prof. Janko Ravnik, Orkestralno društvo Glasbene Matice ter pevska društva ^Liubljana*. «Ljubljanski Zvoni, jn »Slavec«. Na koncertu družabni večer, pri katerem sodeluje godba Dravske dlvizitslv oblastL Vstopnice za koncert so v predprodajl v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. ako bi se razmejitev provedla ...« Elem »Pravdi« bi bilo ljubše, da dr. Zerjarovi obme"ni volilci zginejo pod fašistovsko knnto, preden bi utegnili manifestirati svo.« iskreno jugoslovensko prepričanje t volitvi;o Nacionalnega bloka. Sramota, vrehovpi:oča sramota za ljudi okrog da-vidovičevskeira organa, ki v slepem par-tlznnstvu tako cinično pljuvajo na jugo-sloven=tvo in naše nacionalne može ob neodločeni meji. t. m. ob 2. uri popoldne. Naj nihče ne manjka. — Predsednik. Triglav Igra za sokolsko mladino v štirili delih. Spisal J. Spicar. (K premi,eri v Sokolskem gledališča v Radovl.ici.) in kaj se le klerikalcem i nji ga izvalilo... Politične beležke Triglav« jc drugo simbolično delo. k' , Predieodovina Lovrekovičeve sere- obravnava poslanstvo Sokolstva v dra-, sije. ZagrebšVemu dopisniku Cicvarife- matični obliki. Prva igra te vrste «K lu-'veca je eden izmed osniva-! £i!" >e izžla v založbi Gorenjske sokol-teljev nove Hrvatske seljačke stranke po-I ske žuPe. «Triglav» pa ie izhajal v »Sodni nekatere zanimive podatke o pred- Poliču«. Sokolsko gledališče v Radovljici zgodovini secesije HRSS.: Leta 1922. so Proslavi predvečer narodnega praznika s se v Križevrih sestali najstarejši člani HRSS., njeni soustanovitelji Jalžibetič, Lovrekovič. Skrinjar. H a u« Ier in drugi, ter r posebno resolu-ijo ultimativnega značaj zahtevali od Radiča, da opusti brezglavo diktaturo, da se omeji od upli-vov svoje porodire iti da prepreči nadaljnjo korupcijo v stranki s tem. da se strankina blagajna odvzame gospej Mafenki in poveri posebnemu gosiodirskemu odboru. Pole? tesa je resolucija ugotovila, da je HRSS. pod Radičevini uplivom postala nele ' To,,a razmere so se še ponlabša- da gre za poliličuo peraekuUjo, ker sla R;j,!ič ie s svoi° k,iko Postal še samo- imeiiovana gospoda ostra nasprotnika Na- "Oljnejši, škandali so se pomnož.Ii od dne rodnega bloka. Ta motivacija je povsem do dne- Dr- "fiusler je prvi izvajal posledice, njeeovi somišljeniki pa so ga za- izmišljena in v direktnem nasprolju z dejanskim položajem. Akoravno sta prol. Bazala in Barac znana zagrizena separatista in je zlasti prol. Baz;da edea glavnih protijugosiovenskih hujsknčev na zagrebški univerzi, je vlada respektirala svobodo političnega prepričanja in udejstvo-vanja obeh gospodov na naravnost skru-puiozen način. Prošli teden pa je Hrvatska Zajednica, katere odlična člana in voditelja sta omenjena profesorja javne proklamirala republikanski program ter s posebnim proglasom, podpisanim od vodstva in glavnega tajnika, pričela tu.li s svoje strani republikansko propagando. Prof. Barac je član vodstva republikanske H. Z., prof. Baz.; I a pa je kot glavni tajnik II. Z. naravnost voditelj te propagande. Sedaj vlada ni mogla več mirno enkrat pustili na cedilu. Letos je tudi njim zavrelo do grla. Sedanja Lovrekovi-čeva secesija — tako je izjavil informator — se ne bo omejila, ker je Radič znigral zaupanje svojih tovarišev, ker »e je nesramno obogatil na račun »tranke in i samovoljno prekršil točke starega programa, ki govorijo o narodnem e«tinstvu. V kratkem se fiokretu pridruži tudi doktor lliiusler. poleg drugih nezadovoljne-žev pa morda tudi dr. Horvat, ki je ie od Radičevega povratka iz Moskve v popolni pasivni resistenci napram HRSS. h demokratske stranke Krajevne organizacije in fiverjeništva JDS opozarjamo na okrožnico v zadevi V. politične šole, ki se vrši od 11». do gledati, in sicer iz enostavnega razloga,, ker bi bila sicer grešila proti laknnu. inel- 23- decembra L I. v Ljubljani. Da Čl. 4. uradniške pragmalike namreč pred- 1,0 t»Jm*tvo mogio pravočasno preskrbeti pisuje, da državni uslužbenec ne sme ivsem "'leležencem prenočišča in prehra-biti, kdor jamo izraža načela zoper ob no' Pros"™ P- naslove, da nemudoma 1 sporoce. kdo se nameniva teča a ud>*!eži- stoječo državno obliko*. S svojo prokla macijo sta torej prof. Barac in Bazala ; ker se flrelkasD0 dožle Priiave ne l.fi >n /t iii/\A*l, rnA, sama se izločila iz državne službe. Sedaj se proglašata za mučenika. Kakšna junaka sta to! In kako vzvišen je nad njima borno mogli ezirari. Prijavljeni gojenci bodo pre'ell poseb. no vabiio s tečno navedenim razporedom n. pr. beograjski v^eučiliški profesor Lju- "ričc!,ia inx 1 Plavanj. Vsi naj Se ba Stanojerič. ki je vstopil v vodstvo!''0 njem tCČno ravn^°> da bo asPeh ,e" srbske republikanske stranke in vedoč. da bc to ne strinja z njegovimi dolž.jostmi kot državnega uradnika takoj prostovolj- čaja tem popolnejši. to noviteto. Prvi del. K ptičarju Črnctu, ime označuje moža, pride hipno obogateli Fužinar z naročilom, naj mu ta galovi proti dobremu plačilu sokolov, ker jih rabi v demonstracijo svojega prepričanja kot okras neke sobe v svojem novem gradu. Ptičar mu obljubi, da bo izvršil naročile. Komaj je ta pogodba končana, sc prlKi-že stara ženica, vešča Vražarka s Trigla va, ki jo pošilja kraljica vešč, ki čuvajo južno triglavsko stran za kraljiča tam doli na jugu. Ona vohuni za sovražno silo in se pri tem kaj rada poslužuje svojega starega prijatelja Crneta. Pa še nekaj: Kraljici vešč delajo velike skrbi sc-kcli v triglavskem pogor u, ker vse bistro opazujejo In že na vse zgodaj obkrožajo triglavski vrh. Ona po noči bedi in bi v jutro rada spala, toda žvižgi sokolov jo v enciner dramijo, zato želi, da se nadležni tiči odstranijo. Zopet je ptičar Črne, kl naj to izvrši proti nagradi. Toda on ne bo šel streljat ptičev, ampak pošlje deco na lov. Temne, razna-rodovalne sile podpirajo neznačajnost v I ljudstvu In zunanje sovražnike države ter pokvar.ajo mladino, da zaide na kriva pota. Drugi deL Triglavske vešče, (italijanska okupacija) bede in stražijo ter delajo načrte za nadaljni pohod. Sokolja zalega jih vznemirja, toda Vražarka jih tolaži, da pride četa ctrok, ki hoče uničiti nadležne nagajivcc. Mladi lovci pridejo, a kralj Triglav jih svari in pouči, naj vadijo svoje moči za pozne 5i čas. ko bo treba iti s puško v roki osvoboiat zasužnjene brate na jug in na sever. Triglav, pcrsonificirana krasota domače zemlje, prepriča mladino, da je na krivi poti. Ns da bi lovili, se vrnejo dečki nazaj. Tretji del. Vešča zvodnica hoče zapeljati mladež na nevarna pota, da h: popadala v prepad, toda triglavski O gor. j, elementrna sila, nagajiva sovražni ak-'ji, jo prepodi. Striček Spanec uspava trudno dcco in ji pričara krasne san s; kralja Triglava s spremstvom gorskih cvetlic. Kralj jim pokaže, kako naj vodilo | mlado telo in svežijo um. Sanje zg'neio. Opozariamo vse naše prijatelje zaupnice ____. . , , za ljubljansko okolico na zaupnlškl šesta no restgniral na ,voje profesorsko me-, neU Jns ,(| se ^ daf.es oh' , 2. sto. Njemu gre spošlovanje, zagrebškima „ Kaz|n|_ ude!ežba do,žnost «mučenikoma» pa edino dolikujejo krokodilove solze in mo za zaupnike IjtibPanske okolice in so tudi vabila bila poslana snmo zaupnikom okolice Ljubljana. — Tajništvo JDS. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. Glede predavani, ki se vrše v nedeljo, sporočamo šc naknadno: V soboto 20. t. m. se vrši v Krškem ob 8. zvečer rndiokonrert s predavanjem Krizmanovo imenovanje pravcati poper i g. Janko Biacajneta. V nedelio 30. t. tt. Otroke najde, speče, zviti Črne, Ki jih hoče, da se pr kupi skrbnim starše.-', peljati domov. Ker ni uspela ena n^ka.n, i naj uspe druga. Ljudem temnih misli ie vsako sredstvo pravo! Otroci spoznajo hinavca in ga napode Mladina e ^po-znala zapeljivca jn krene na pravo pT Četrti del: Kralj Triglav obupuje nad narodoip, ki nima moči. da bi pregnal vešče, ki mu sede ra vratom. Kraljica vešč ga ironično zavrne, češ, da narod, ki je tako' edin in razdivjan v nizkih strasteh, ne more roditi junaka, ki bi osvobodil solnčno triglavsko strm in mu zagrozi: pride čas. ko naš postaneS v celoti in na vekomaj!. V tugi. s tei\o mislijo, da je zapuščen, vzdiime kr-dj: »Ce pa pozabil me v rcsnici je rod nesrečni, naj ph bo!» Osamljen kralj ponosno dviga v višave staro glavo! V tem se začujc oddaljena pesem naroda »Oj Triglav moj d'.m». Kralj vidi. da se sa narod še spominja in pozove o:;c. k so poklicani, da pr.spe-šuicio delo -/a ■ š:tcv zasužnjenih bratov. Nastopi snk iNVa četa in poda izraz svojega pr.slnnstva v nahodu: Svoboda vsetn br.itnm in sloga doma. fer krepka in močna država. Dclavnos In pndn^st. svoboda d^iha. poštena in čvrsta narava. Tako kr.nča igrokaz z lepo deklanta-ciio sokoUke ia slovanske misli. Epilog k trboveljskim dogodkom Celje, 28. novembra. Kakor smo že poročali v včerajšnji številki, so bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora celjskega okrožnega sodišča predsednik Oblastnega odbora inž. M. Kranjec in še par drugih Orjunašev, Frank, ker ga le neka temperamentna in strastna deklica popolnoma omamila. Nikdo pa ni slutil niti oddaleč, da bi bila to Nada Frank. Slansky in gospica Frank sta se v »Hotelu Kolodvor« v Dravogradu vpisala kot Josip S!ansky iz Zagreba s soprogo. Čez dan sta se sprehajala po mestu in vsi, ki so ju videli, so ju blagrovali kot srečno zakonsko dvojico. Nada Frank je v nedel.o v hotelu tako spret- Danes zadnjikrat gostiluah na Gosposvetski cesti: Vse, kar; la člana šentjakobskega lit. krožka Polhograjska katastrofa Ljubljana, 28. novembra. Danes se je vršilo v univerzitetni dva* rani zanimivo predavanje o polhograjski katastrofi, ki je v noči od 8. na 9. avgu« sta povzročila toiiko gorja in zahtevala v celem 18 človeških žrtev. — Po po« zdravu članstva in došlih gostov s stra« ni predsednika Udruženja jugosloven« skih inženjerjev in arhitektov inž. J. Mačkovška je prevzel besedo generalni inšpektor inž. Sbrizaj ter podal nekaj hidrografije in drugih tehničnih podrob« nosti povodom polhograjske katastrofe. Na samem ozemlju katastrofe ni nika« kih opazovalnic o padavinah in je bilo treba iskati indirektnih pripomočkov za ugotovitev množine vode, ki je padia na to ozemlje. V ta namen je služil vodo« kaz v Litiji, kjer je pričela voda sedem ur po katastrofi rapidno rasti in je sto« j ^ hudodelstva ffoljufije, ki ga je za- j nezavesti. Ko pa je prišla k sebi, se je, Uradnik: viti ogromna množina 60 kubikov v onem j P1lsCftna-stisnjenem, strmem potoku. Za primer naj služi Savi, ki nosi pri današnji nizki vodi pri Črnučah samo 20 kubikov ter preseže 60 kubikov le tekom sedmih me« secev na leto. Pet mesecev ostane pod to množino. Ljubljanica nosi pri današ« njem stanju 9 do 10 sekundnih kubikov vode. Enako, kakor severno, je trpelo tudi južno pobočje Grmade in Tošca, kate« ro meri 16 kvadratnih kilometrov. Polh o« grajsko pogorje take katastrofe še ni doživelo, čeprav je med ljudstvom raz« širjena tradicija, da je bilo nekaj po« dobnega pred 300 leti. Iz opazovanj na licu mesta se da ugo« toviti nadalje še sledeče: Voda je od« nesla tri mline in sicer one, ki so stali na stiku dveh ali večih grap. To naj bi si prizadeti pri novih napravah zapom« nili. Nekatere hiše je odneslo, ker niso bile zadostno fundamentirane. Katastra« fa je bila najhujša na onih točkah, kjer so se ožine zaprle na nedopusten način. Nebrojni usadi so se pojavili le po ko« šenicah, nikjer pa v gozdih, kar nam zo« pet na novo predočuje važnost umnega gozdnega gospodarstva. Nedvomno se je končno pokazal dober vpliv zagrajeval« nih del, kar nam priča Dvorski graben, ki se je dobro izkazal, čeprav leži na ozemlju katastrofe. Tragedija sama. ki je še vedno zavita j 0n. | nejša hvala. — V pondeljek L decera. deljek zjutraj. Oba sta najprej izpila I Uradaik: f0, za vraga, kaj pa?! Saj1 bra na narodni praznik, priredi Sokol, strup. Nato je Slansky izstrelil strel iz s,e bi)i veadar radj beračenja že zaprti sko društvo v proslavo narodnega uje« samokresa v Nado in jo zadel v pljuča, j in sedaj ste radi iMega prestopka OTpet; dinjenja v veliki dvorani Narodnega z drugim strelom pa je pognal sebi smr- tukaj!> j doma akademijo z zanimivim sporedom tonosno kroglo v srce in obležal takoj | Qn (se na?raehne): v l?ravogradu, ki je dobil iz Zagreba te-: rw, i. vali stražniku 1 no ob pol 10. uri dopoldne v 5. razredu , . .. , ... , .-.c, < On (ogorčeno): tjaz nljnval? Slišite, j osnovne šole na Jescnicah. O bodočno« lcfonično obvestilo, da se nahajata Slan-1 miIo3tljivi Gjejt ide mrnz! sti csperantizma bo poročal deicgat iz sky in t-rarkova v Dravogradu, m stopil. pride vetcr, rrfde vwmo!:o£e in jaz 5e Ljubljane. Obenem sc vrši prijav ljanje skupno s sobarico v sobo. Najbližji zdrav preh]ildim. Cfe!o gotovo ^ kriv, za učni tečaj, kakor tudi ostale podrob« nik stanuje od Dravograda 18 kin. Ko je prišel, vrh tega ni imel s seboj aparata za izpranje želodca, vsled česar je odredil, da so Frankovo prcpcl ali v bolnico v Slovenjgradec. Moralo pa se je i zopet čakati na vlak in tako.je bilo, predno je nesrečnica prišla v bolnico, že prepozno. Umrla je namreč vsled zastrup- da sem preLlajen in še manje sem kriv. • nosti. — Pripravljalni odbor, če je morda odletela slina ravro. ko me; SLOVENJGKADEC. Povodom pet« je rodna čitalnica, Slovcnjgrajski salonski Čuje se škrtanje peresa na papirju, ve- orkester in tukajšnje pevsko društvo da je njihova hčerka pobegnila s bno Črno ter govoril ž nihn srlede zastila- nja kot priča pred okrožnim sodiščem ; Uenja krvi. Rodbina Frank je sicer ve-v Celju. Mauer ie tudi pri glavni az-1 ^ela> nravi trdil, da ne bi bil no krivem pri- Slans čal če "-a k temu ne bi bil prigovarjal i Pokrivala policiji. V nedeljo. 23. t. m. Verbič. Okrožno sodišče je obso«!n.. v j P? ie nenadoma prejela iz Dravograda smislu obto?n'ce Ladislava Maneria na j P'smo> fi tednov in Andreja Verbiča na 2 me- dne 30. novembra skupno proslavo. ( Uprizorili bodo Meškovo igro »Pri Hra« i stovih«, nekaj koncertnih in pevskih točk. Uspeh obeta biti sijajen. Pisatelj NIBELUNGI Največje filmsko lemek-ilelo vseh časov Vam od 30. novembra naprej prikazuje 6558/a ELITNI KINO MATiCA Predprodaja vstopnic 28 t. m. od 10,—1. v katerem hčerka javi.a, da je radi nesreene ljubezni obračunala s svojo usodo iu da bo, še predno pride pismo v Zagreb, že mrtva. Pismo je povzročilo seveda pri stariših silno razburjenje lil vznemirjenje. Rodbina Frank je sedaj razkrila zagrebški policiji svojo tajnost, a bilo je že prepozno. Ko je bila žandar-merija v Dravogradu teleionično obveščena o begu Slanskega in Nade Fronko- Nesrečni „KorI vračunan v kazen in oba sta bila iz- Traged?ia £©fer*a Saškega jn Nade Frank Slansky in njegova žena. — Ntkaj trenutkov prepozno. Gospo Slansky, vdovo pokojnega šoferja Josipa Slanskega, ki je, kakor smo že poročali, ustrelil v Dravogradu radi nesrečne ljubezni 191ctno Nado Frank, hčerko veletrgovca Franka v Zagrebu in potem še samega sebe, je vest o tragični smrti soproga silno pretresla. Izjavila jc novinarjem, da jako srečno in no dober in nežen bila in cenila. Bil rekten človek. Vdova bi bil njen mož vrača vso krivdo na pukojno N. Frank, j neštetokrat, bcez k-.zni. češ, »ako moj mož ne bi našel povoda, se ne bi spustil v take odnošaje«. Ljudje, ki dobro poznajo gospo Slansko, pravijo, da je izobražena ženska. Govori več jezikov in :e nameščena pri tvrdki »Danica« za kemične izdelke na Mažurani- liko irovorienja aretovanca, izpraševanje uradnika itd. Na koncu se dvigne unidcik in pocrleda | i znanca neltam usmiljeno: «Ja, vidite...*; jOn: (si gladi sivo brado, ruje na brkih Mcško bo počastil proslavo s svojo ude« ; in si popravlja ter uravnava razne hibe j iežbo. Dvorana je docela razprodana, i na lepi črni suknji). Nakrat pogleda VITANJE. Pri nas šc vedno raste : kvišku, oči ima ur>rte v strop in izrefie nemškutarjem greben. Razni \Vodu« sloves-io: cTriiuštiridesefkrat . . .! -Ril i scheggi, kojih mati danes za silo «ku» «em pijan! O, bil sem že tolikokrat pi-; hltajčo iomi, klepar Pogladitsch, ki je jan . . .! Mi lo. "mo malo sreče in tolika ; pred 10 leti šc sploh vedel ni, da so nesreč«! Pijem žsrmie. pa vse motroče alkoholne pijače! Onro«»''te. sieer sem res dostojen, prsv dostojen človek . . .! Zbogom gospod . . .!» Nemci na svetu, mizar Kikl, doma ic Prlckije, trgovec Vuser, pangerman lz Sladke gore. vsi ti se po tihem zbirajo pri kovaču Nestelnu, kjer snujejo, ka« ko bi uničiii vitanjske Slovence. Svetu« Spis je bil ureiM, vsi mogoči podatki sccna o i«;ru siansueiiu m iiuuc i nimu-: ..,..,».. . . . , 1 . . , , „ _, i.„... ve, e bil Slansky že mrtev, Nada Frank i » bJl ^lezen, m sivi možakar se je jemo tem gospodom, posebno pa kova. . . ., .. oib/ucal v znpor trimjlu-id=set č ... cu N.jte.nu, da jc oo :se, cc opusti to pa se jc borila s smrtjo. | _____jcsti„c Hetze.oi., sicer bomo storili vse • » i korake, da Nest! ne bo voc delal sekir jr| j in lopat. Ako ste pa presiti slovenskega KiSs [kruha — pot v rajh Vam je odprta. Si« 1« Ljubliara. 28. novembra, i O, res je — saj ne veš, kje te čaka... j Vedno usoda. Usoda je usoda . . .1 Po-; lmm..„, _ . , 'cc- pa take ljudi tudi tamkaj malo VRHNIKA. Jutri, v nedeljo dne 30. ! aobrajtajoil. V kratkem na svidenje! " h i • v V S0k0'fi d-VOr!mi 8°' i ČRNOMELJ. Naš Sokol deluje ncu. polnoma prepričan sem, da 62 letni bivši; spoJarsko_ predavanje, velevazno za_ vse < ^^ da ^^ ^ syoj dom potreb3 m. je pri« spo redom, •istopiii so mo« ženski na« .raščaj tudi so izvajali p.-oste vaje in vaje na bradlji in konju. Vse se je vršilo mirno in precizno. Po« sebno so ugajale občinstvu, ki jc oba« Pred dežurnega urrdnika g. Polca je | stopil v jutranjih urali z vsem respektom uniformirani stražnik: iZoiset je tukaj!* j Pomoli mu prijavo iu iz nje je razvidno, da se nahaja'za njegovim hrbtom že 42-I krat kaznovani ber; č-gentienma. Kari ' SvražHču proslavi praznik ujedinienja nedfljo dne 30. t. m. ob 4. u.i popoldne s telovadno akademijo. Foleg telovadbe čevem trgu, kjer je na tlasu kot izvrst-! Neckerm.ann. stara ljubljanska korenina . „ . „ ............... na pisarniška moč. Ker jc gospa bole- ki pa je živel mnogo ludi drugod, žilibeg oili izreči zahvalo tudi onim, ki so nam tre v n-vi vrsti na^im vadite! cm in va« ..... . . . ... ——:... - _______! l • _:_______j: ...—------,. ,. . . ■ f~ 1 _ je na sporedu zaprisega članstva, igra :krat nap0jnii0 veliko dvorano hotela «Soko!ci gredo« i. dr. K obilni udecžbi Lackncr, simbolične vaje članic in «Ve« vabi odbor. . j -er na SavU. Na burno zahtevo občin« šMa RTNO TRI LITIJI. Ob priliki stva so morale član-ce obe vaji pono« zadnjega dopisa smo med drugim poza« viti. Zasluga na tako dobrem uspehu hala na pljučih so jej zdravniki svetovali, naj se varuje otrok in tako pokoj- ponajveč v zaporih, in sicer radi vse m o- s{r gočih de!iktuv: goljufije, tatvine, javnega Slansky ni ostavil notienega otroka. • nasilstva, ža.ljenja obl-.s'i itd. R.-.di ;k}- Imela je samo eno dete, ki pa je kmalu stopanja na ia beračenja je pix ' •! raviio-je izjavila, da bo i kar cel mesec dni Medtem, ko gleda ! uradnik str: žsika, s- izviie izza njegovega hrbta imponujoča prik -zim starega, eg? moža. dobro poznate kazenski zakon . . . ha? On se namuzne. umrlo. Vdova Slansky sedaj zapustila Zagreb in se vrnila svoj dom na Češkoslovaško. Lastnik neke ugledne zagrebške tvrd- j videzu časlitljive^ ke, pri kateri je bil Slansky nameščen Uradnik: ,\i pa že tri leta, je izjavil, da je bil Siansky iz- ,'aii vabila za zadn :e s ske pred« ! dite:jicam br. ŠtrubViu in Strbcncu ter stave raz hiš. Poznamo jih dobro in ako j s. \'eri Malneričevi in Jožici \Vcissovi. ne prenehajo s tem nečednim nordom, Akademi;o je zaključil skupen nastop jin bomo vrnili ob prvi priliki inilo ^a i vseli sodelujočih skupin in sokolskega drayo. Zjenkraf n iih irnena pred jav« j orkestra pod vodstvom postajenačelni« nostjo še zamolčimo. \'editc pa, da ie ! ka g. Rožanca. Sta-osta br. VTankcvič bi a ude'cžba kljub temu, da ste trgali i ic v vznešenih besedah orisal pomen lepal.c,, zelo častna, kar znači, da uživa | Sokolstva za telesni in duševni razvoj dram. odsek Sokola py| in aa hotno kljub temu. ■oino zaupanje, i ter za kulturni razmah naroda. Med po= redno pošten in pameten človek, soiiden, inteligenten, simpatičen in izvrsten stro- j « kovniak v svojem poklicu. Ni bil babiek in tudi ne alkoholik Svojo ženo je ljubil: nežno in iakc skroel za njo. Za njeno = Sfire^eHllUVO ozdravljenje — bolehala je na pl.ucih — "r* vjv«u»j»i < da smo bili že Uradnik: cTorej, včeraj sle beračili po tisoč« in tisočkrat pro'.leti, vzdržali šc ! beni odsc-l. naprej r.ašo sokoisko organizacijo. — i pomog o k Zdravo! 'prej m sokolski dom bo imel kmalu tudi E-R ŽICE. Prosvetni odsek tukaj.- ; streho! vsako sameznimi vajami je n stopal tudi glas« S<>ni o šn.ic ja Sokola je priredil pred kratkim dvoje zanimivih predavanj. V nas i o v« Jos. E:drač, Alekaanorova čistili spomin Kettejeve smrti z lite« Ugodna prilika za uaKupovaice d,.ril.! rarnim večerom na kolem sta predava. augieško snkuo. bi.i^o zi dam»i.e e seznani! br. Ambrož iz Kišktia i ji Karadžordža, nato pa smo po« KNJIGE, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, , kupuje po najvišjih ccnah vedno «Ljudska knjižnica» v Mariboru, Narodni dom I. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sobota, 29.: Zaprto. (Generalna vaja.) Nedelja, 30.: »Sumljiva oseba«. Izv. Pondeljek, 1.: »Veronika Deseniška*. Slavnostna predstava v proslavo Narodnega praznika. Torek, 2.: Zaprto. Sreda, 3.: »Veronika Deseniška*. Izv. Četrtek, 4.: «Zora, dan, noč«. B. Petek, 5.: »Moč teme«. A. Sobota, 6.: »Sestero oseb išče avtorja«. F. Ljubljanska opera. Sobota, 29.: »Jenuia«. E. Nedelja, 30. ob 3.: »Netopir«. Izv. Pondeljek, 1.: Zaprto. Torek, 2.: »Jenuia*. F. Sreda, 3.: Zaprto. Četrtek, 4.: «Lopudska sirotica«. Izv. Petek, 5.: »Netopir«. D. Sobota, 6.: »Rusalka«. C. Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 29.: »Beda*. Mariborsko gledališče: Sobota, 29.: »Trubadur«. D. Nedelja, 30.: »Apolonov tiranu. C. Spored koncerta ki ga prirede najodličnejši ljubljanski glasbeni reprezentanti na korist pokoj-1 ninskega sklada Juroslov. Novinarskega Udružeiija na naredni praznik, 1. decembra, zvečer ob 8. v veliki dvorani Uniona. 1.) a) Grieg: Pastir; b) Debussy: Dan« se sacree et danse profane. Godalni or« kester in harfa. Izvaja Orkestralno dru« 1 štvo Glasbene Matice. Dirigent g. L. M. Škerjanc. 2.) a) E. Adamič: Večerna I; b) J. Brnobič: Na poljani. Mešana zbora. Po« i je pevsko društvo «Slavec». Pevovodja g. J. Brnobič. 3.) a) A. Lajovic: Razdvojenost; b) ' M. Milojevič: Japan. Solospevi s sprem« , ljevanjem klavirja. Poje operna pevka ga. Vilma Thierry « Kavčnikova. na kla« j virju spremlja g. prof. J. Ravnik. 4.) a) P. J. Čajkovskij: Angel vopijaše. Svetisja; b) Josip Klemenčič: O, poglej« te ptička. Mešani zbori. Poje glasbeno društvo »Ljubljana«. Pevovodja g. dr. F. Kimovec. 5.) a) A. Lajovic: Iskal sem svojih mladih dni; b) L. M. Škerjanc: Počitek pod goro: c) J .Michl: Človek« nikar! Solospevi s sprcmljcvanjein klavirja. Po« je operni pevec g. Julij Eetetto, na kla« virju spremlja g. prof. J. Ravnik. 6.) a) St. Premrl: Zakaj? b) E. Ada« mič: ZepuHčena: c) St. Mokraajac: X. rukovet. Mešani zbor. Poje pevsko dru« štvo «Ljubljanski Zvon». Pevovodja g. Frelovec. Po koncertu družabni'večer, pri ke.te« rem sodeluje godba Dravske divizijske OL iasv.. dirigiral v Zafcrcba kapclnik Polič in do-: segel 2 njima izreden uspeh. Orkestralno l društvo pripravlja za prvi veliki slnfo-nični. koncert Dehussyjevo efektno in za- Grieg in Debussy Na konccrtu v prid novinarskega pen-zi.iskcga fonda, ki se vrši v pondeljek večer v uniemski dvorani, bo izvajalo novoorganizirano. 34 članov broječe Orkestralno društvo Glasbene Malice dve samostojni deli: Uriegcvega »Pastirja in dva Debussvjeva stilizirana ^Plesa-. Grieg je bil rojen 15. junija 1813 v Bergcnu, kjer ie tudi umrl 4. septembra 1907. N egova v narodnem sit gu zložena dela so polila poezije in uživajo svetovni sloves. Orkestralno društvo je žc proizvajalo na svojih koncertih njegove • Srčne rane«, »Zadiijo pomladi suito iz Holbergove dobe, »Norveško«, klavirski koncert v a-molu iu kantato »Pred samostanskimi vrati«. Debnssy se je rodil 22. avgusta 1862 v St. Gcrmainu en Laye in umrl 26. marca 1918 v Parizu. Njegova <-Danse sa-crče«, »Danse profane* je lansko leto Za premi- ta »Veronike Descniške*, ki bo 1. decembra t. L, je do malega že I vse gledališče razprodano.'Prva repriza bo v sredo 3. decembra, druga v nedeljo, ! dne 7. decembra. Obakrat izven abon-■ manov. II. umeini.-ka razstava akad. slikarja ' Franja Kcpaia v Kraniu. Otvoritev v ne-; deljo, dne 30. t. m. ob 11. v dvorani i . Razstava ostane 'odprta v nedeljo od 11. do 13.. o^taie dni od 11. do 16.. vštevši do petka, dne 5. decembra 11024. * 3191 ši-nijak-^ski oler v Ljubljani. V so-J boto, dne 20. novembra ponovi šentjakob-: ski gledališki oder krr.sno \Vildgansovo žaloigro Beda . ki je dosegla pri premi-' ] ieri velik uspeh. Posetite predstavo.. Predprodaia vstopnic je v kavarni Za-| laznik na Starem trgu. «N"clnpir» kot pot^ ' >insiia pred-ta i va. V nedeljo, due 30. nbra se uprizori v ljubljanskem orernem gledališču »Netopir? ob 3. popoldne. Ta priljubljena komična opera se poje v Narodnem gledališču z vedno naraščajočim uspehom. V nedeljo pa bo imelo tudi občinstvo izven Ljubljane priliko poslušati to melodijozno in zelo zabavno delo slavne- . | ga J. Straussa. ki je napisal toliko pri-kupljive glasbe. Zasedba je ista, kakor doslej. Zaposleni so: Lovšetova. Thaler-jeva, Sfiligpjeva ter Peček. Danilo, Šu-helj. Kovač, Zupan, Mohorič itd. Dirigira Netila t, režira Dcbevec. . Udeležba obvezna. Izven-ljub-ljanski člani se poživljajo, da se udeleže na narodni praznik vseh nacijonalni'i lan TT. kl. Milan Plul. bemga naroftnika osebno ne pozi.a.io i prireditev v svojem kraju. — Predsednik bi tudi njegovih razmer ne. kar jc pri j ljubljanskega pododbora, rez. peš. knpe-Ogromnem števiiu naročnikov razum ljivo. Zato i »odo list ustavile vsakomur. kdor nima vpisne naročnine. pa naj bo Peter ali Pavel. To 3e nam jc zdelo potrebno pravočasno pojasniti, da nc l>o pozneje radi ustavljen ja nikakih nepotrebnih in neopravičenih za- strupila z oetovo kislino. Ko so ju sosedi pogrešali in našli v smrtnih krčih, je Dila zdravniška pomoč že prepozna. Žena jc kmalu nato umrla, mož pa je umrl med transportom v slovenjgraško bolnico. Vzrok samomora ni znan. Tragična usoda nesrečne rodbine je vzbudila med prebivalstvom splošno soi.ilje. Novosti za božič. Modni predmeti, perilo, kravate, samovezoice. naramnice, noeavice i. dr. Obleke ?a g sp >de. Zimske su nje iz specialnega blaga in uaj-moderoeje izdelane. \ se prav poceui. Fran Lukic, Pred škofijo 19. Iz Ljubljane u— janski ulici 1500 Din vredno kolo, znam kc .Kinta., Neznan tat se je polastil kolesa, ko sc jc lastnik nahajal po oprav« kih v trgovini. Kolo ima tovarniško šte vilko 77.064 u— Miklavžev večer za odrasle. Splošno žensko društvo završuje svojo veliko akcijo v korist ženske bolnicc z Miklavževim večerom dne 6. decembra v dvorani Kazine. Prireditev bo obsega« la koncert, nastop Miklavža s sprem« stvom ter srečolov in ples. Pri koncertu nastopi iz posebne prijaznosti priljubijo« na operna pevka gdč. Rczika Thalerje« va, dalje priznani »Slovenski kvartet, (gospodje: Banovcc, Pečenko. Završan, Zupan) ter želez, orkester «S'oga». Za srečolov so nabrale prirediteljicc pri čia« nicah društva in pri požrtvovalnih tr« govcih izredno veliko število lepih dobit« Trobente v snegu. Gospa Irena rodnega praznika, se ljubljanski pu Wretzl, nad učiteljeva soproga, nam je bliki nudi tradicijonalna novinarska Le enkrat letno, na večer na- kov- K" src{ke sa™ 2.Din; -..........bo vsakdo lahko z uspehom poizkušal poslala več lepih trobentic. ki jih je na- akademija z obsežnim in najizbraoe> brala na šentflorijnnskih hribih pri Ro- gjm umetniškim programom. V ponde-galeu. Obič-jno je v tamkajšnjih krajih vjljek. 1. decembra, zvečer nastopijo v tem času že sneg. letos pa cveto še tro- veliki dvorani hotela .Union, iz čiste tentice in druge cvetlice. I umetniške naklonijciH*>ti najodličnejši * Premija razredne loterije. Pri pred-: ljubljanski glasbeni činiteJji: gospa ____________„ ... včerajšnjem žrebanju srečk državne raz- Thierry - Kavčnikova, gosp. Betetlo, sao ponovno,- da jo blagovolijo vsi redne loterije je premija v zneaku enega Orkestralno društvo Glasbene Matice soino poravnati. mer. Uprava no zahteva od naročnikov ničesar druzega kot naročnino Prosi godkov okoli 6 tednov v preiskovalnem zaporu. Sprejema na kolodvoru se ie udeležilo vkljub pozni uri (22.50) veliko število nacionalistov s kakih 100 mož broječo akcijsko, deloma uniformirano četo na čelu. Došlega trpina je prisrčno , pozdravil predsednik profesor Kcnda, j nakar sc je izpred kolodvora razvil po« hod po Aleksandrovi ccsti do Grajske > kleti, kjer je bil kratek sestanek. a— Zapiranje trgovin. Trgovski gre. mi j v Mariboru ra/glaša, da smejo oni obrati, ki sc bavijo s prodajo svežih življenjskih potrebščin, cvetličarne in tr« govinc s časopisi, imeti ob nedeljah in praznikih odprto do 10. ure dopoldne, kakor doslej, tobaka rne, ki imajo pravi« co prodajati samo tobačne izdelke, pa« pirčke in vžigalice, pa do 12. ure. Obrati z mlekom in kruhom smejo odpirati tr« govinc že ob 7. uri zjutraj. a— Odbor sokolskega društva v Ma» riboru opozarja svoje članstvo, da je obvezna udeležba proslave sokolskega praznika v nedeljo 30. novembra ob 20. uri v Narodnem domu. Prostovoljni pri« spevki za kritje stroškov savezne olim« pijske vrste sc hvaležno sprejema io. a— Nov riintgen - anarat t Mrribora. Mariborčani še tudi po prevratu prav pridno obiskujejo Gradee in Dunaj, posebno zdrawtvene zavode — v mnenju, da imajo tam zdravniki poleg znaDja tudi boljše pripomočke za zdravljenja. Zlasti rfintgenovi aparati so veliki privlačni magnet, ki pa seve tudi prav glo- Uprava «Jutra». r ponedeljek dne 1. decembra ob B. uri pn poi.ln« izbirat lepih darov /a deco in odrasle v trgov.no M. Tičar. Se^nburgova ulica. milijona dinarjev pripadla srečki Številke j ,,0d vodstvom skladatelja L. M. Sker-5042. Kakor doznava beograjska tPoliti- janca, ter pevski zbori «Ljubljana«, * ka», ima četrtinko omenjene srečke žena »Ljubljanski Zvon« in »Slavec«. Po • Apel na društva in drage orgnnizaci- nekega uradnega «lužitelja, Vidosava Sto- j akademiji prijateljska zabava, pri U-}e. Ni danes društva in ne organizacije, ki j šič. ki dobi četrtino premije v znesku teri sodeluje godba Dravske divizije, bi v svojem delovanju ne bila navezana 250.000 dinarjev. Nedavno je bila delo- Posebna vabila se ne razpošilja ja na pomoč časopisja. Koliko truda ia delo, j žirana, ker ni mogla plačati najemščine■ vabljen je vsakdo. Vstopnice (od <23 za katerega ve le oni, ki pozna notranjima borno stanovanje. ■ do 5 Din) v Matični knjigarni, oduo- astroj uredništev, imajo s tem uredniki-; * Ustrelil 9e je v Zagrebu podpolkov- sno na večer prireditve pri večerni novinarji. Ljubljanski glasbeniki se r<»-! nik Vojislav Popovič. dodeljen šlabu 4. blagajni. Ker [>a se bodo te posluže- vaužirajo novinarjem s tem. da prirede' armijske oblr«ti. Iz karnbinke si je r«- vali pretežno izvonljubljanski gostje. .....,,. . vsako leto velik koncert na korist novi-j gnal kroglo v srce in je bil takoj mrtev.1 priporočamo ljubljanski publiki, -la fii, fica> >c SMta>no "be noci prcnoceva« nnrskega penzijskega sklada. Druga dru-j Na armijskega komandanta je naslovil vstopnice nabavi v predprodaji. la. Pn °mc"Jcn' poscstnici. Ko jc vce« štva naj izkažeio novinarjem svoje pri-j pismo, v katerem izjavlja, da se je navelt-1 u— Povratek predsednika Orjune v raJ Pogledala gospodinja za svojo ko. znanje za njihovo delo s tem. da opozore 1 5:1 življenja in da gre vsled tega prosto-1 Ljubljano. Po 71«dncvncm preiskoval« kosJ° drU2ino- >f opazi.«. da jc popo.« svoje J-lane na ta dobrodelni koncert, ki j voljno v smrt. | nem zaporu v Celju, ki ga je moral pre noma >zU'n>la- Skoua, ii jo trpi Košir. svojo srečo. Kdor pravočasno nakupi srečke, jih lahko pošlje na Miklavževem večeru po Miklavžu svojim prijateljem oz. prijateljicam in znankam. Plesažcljno mladino opozarjamo že danes n« to pri« ' ^'s^Tju^og^ške'žene" Kot"pa reditev Sn.ožncua zcnskcea društva. ° , . , . , ,. ,, .. se nam [>oroča. je sedaj tudi v Mariboru postavil slovenski zdravnik g. dr. Benjamin Ipavic velik moderni rdntgen v Gosposki ulici 4<5. ki se ga pridno poslužujejo zdravniki. Aparat je važna pridobitev, ker se z rftntgenovimi žarki uspešno zdravilo — protin. revmatizem, pljučna-, trebušna-, kostna tuberkuloza, tuberkulozna ulia. želve (škroflni), kožne bolezni tvori, trebušne, prsne oteklino (bule, gobo. rak. miom). bradavice, brazgotine, kuria očesa, potenje rok. nog bolečine živcev (neuritis. neuralcla tri?e- Miklavž pride u— Kokošja tatvina. Da sc ni pre objcdcl kokošje pečenke, je dokazal nc« znan tat, ki ie dne 26. t. m. ukradel po scstnici Mariji Košir iz hleva 6 kokoši, v noči na petek pa še 3 kokoši ter pete« . ... ,. n ■ l. - - a i............• mina, lsc^tas. lnterkostalna-). asf-m^. zo- bna. Pri kraji je čula tatu neka bera«,i ' ' se vrši letos v pone*tkf ceata 14 sedi: zastavo gor! VI odgovarjate za to I čelnik brzojavnega urada je takoj pokli- da bo ostala ta zastav« nedotaknjena zu« «> na mestne gasi.ee k. so ogenj naj. vi odgovarjate za zastavo osebno in brez Posebnega truda kmalu pogasili, pazite, kaj se vam utccne pripetiti-. Rc i Zorelo je mnogo aMov in zapisnikov ja je šc specielno obtožen, da je zakričal na policijskega šefa g. Kcrševana: »Kaj, vi se upate nas legitimira*!, ker smo iz« obesili državno zastavo? Kaj si p« mi« slite vi?* «— Sprejem zaprtega Orjunaša v Ma« riboru. V četrtek popoldne je bil izpu« ščen iz ccljskih zaporov okrožnega sodi« šč« tudi S!«vko Rej«, glaver mariborske Orjune. ki je bil radi trbeveljakih do« tir par kvadratnih metrov poda. Skoda se ceni na okoli 3000 lir. Zopet so doil1 numovtUt modni Usti zu dume m gusnudt. llubt s t v Tiskovni tadrngi v LjuNjum, Prešernova ulica 54. In sveta Pariško knjigotrštvo Pariš. 24. nov. če se sprehajaš po dokaj mirnih uli- maknjenju starodavne duše, spomenik lo za posledico poroko. Do te pa je pričah pariškega Latinskega okraja, nalc- kulture, močne, globoke nekdanje kul- šlo šele L 1919. Dve leti sta živela Botti cerkev Naše gospe, ki je V svojem nemem veličastvu ogromen spomin davnih sanj o umetnosti in lepoti, o za- sko državljanstvo. Med mladim častnikom in učiteljico se je razvilo ljubavno razmerje, ki je Ime- Predno je 6topil na pozorišče, jc da! I naglo v usta dva sladkorja, da bi si | nekoliko razjasnil glas. Toda zgodilo I se je, da mu je sladkor obtičal v grlu, ' ko je pričel govoriti. Silno je trpel in so mu vsled tolikega trpljenja tekle solze iz oči. V tem stanju je igral in celo pel. To je bil triumf! Ploskali »o mu, da je moral ponavljati in je ree Dp. Oetkep-jev prah za Pudding tiš na vsakih sto korakov ali pa še ture . .'. ' ~ i no in Marija kot dva golobčka. Meseca I g*1 ®e toUko m0ČL ^ je U8lregel ob* preje na knjigarno, ki se v marši-j Francoske knjige so sedaj z ozirom aprila 1921. pa je Bottino nenadoma iz-. "J? V?" ^ • T t , t čem častno razlikuje od nožih knjigo- na naš dinar zeio poceni včasih skoro ginll. Nihče ni mogel povedati, kam Jo je! f yre. tr*Tlip in t.reilstil vinek:lL-r> nrw»KnrKt'^ „,.1 .»tnni Tnrlo n tuni nrililfi i nhral P, i/n !>n, io nsbni T^ca rvm-r„c_ miK. SKOfla. <13 01 ZP prej Kdaj Citat tržnic in predstavlja nekako posebnost tega šolskega departementa. V Quar-tren Latin stanujejo ali vsaj preživljajo svoje dni študenti in profesorji, pa tudi manj situirani tujci, ki nimajo frankov ! na po! zastonj. Toda o tem ob priliki prihodnjič. Včeraj so z velikanskim pompom in i nad vse ganljivo in slavnostno prene-za luksuzne hotele na velikih bulvarjih, sli v Pantheon. v poslednji dem fran-a hočejo vseeno živeti bolj v sredini eoskih velikanov, prah teoretika soci ubral. Reva žena je nekaj časa poizvedovala o njem. naposled pa je izročila zadevo oblasti, ki je začela sumiti v vero dostojnost Bottina in je zato raziskala n egovo preteklost. Pri tem so prišle na dan zelo zanimive in nevsakdanje stvari. Bernard Botti- m Dobi se povsod aii p« v tovarni los. Reich v Mariboru i- Kulti Bergsona. francoskega filozofa, ki pise. komotiva je drvela z vso brzino. Kap- da nič boli« ne zabava ljudi, kakor jaf ^ potikal in odprl vTatca, za ka- trpljenje bližnjika. kar je dokaz, da ima tcrinii je J0n.|0, baš na nekem ovinka, človek v sebi nagon egoizma. Ako vi kjer je vs|e-) f,rCpilia buhnil plamen la dimo srečnega človeka, nas to ne spra- f^^ p^;. Mastna kurjačeva obleka vi v dobro voljo, temveč zbu li v n.v j<, bila takoj v ognju in revež je gorel «* uvvtju V OV >-'iiu ovij V OIV.UUH UWK1U vni|\ttiiuv, fJlU.il ITUICIIIUI nuvi »v iss lauanuuiijc oivaii. i;wiuaiu * ♦ T X n ^ 1* t omr- * --------^ 4 * inesm, ob viru francoske učenosti, Sur- jalista. slovitega govornika. zgodovi-1 no je bil pred svojim vojaškim službo-•,23 v!St" 1 P? ra"1 piooRamo, kot živa baklja. Strojevod ja ga j .... . .. ' • T. P . . ^ . ... _ . ____ i i.-er nnc riw > na numn na nuvrnvnm ... i- ... _________ )e SKO- bonni, blizu slavne katedrale Notre Da- j narja revolucije in profesorja Jeana »IV* J V. l/ll KI VU J v UJ I lil V U.'U JUHII JlUbUV- . |, j • . ' * *— —— 4~ —- vanjem salezijanec v Turinu. L. 1910 je ve6cll> da n"8™0 113 njegovem ^] re5ili to<|a v,„.if<) nPVaniotti. ki me in lepega luksenburškega vrta. ln Jaurčsa. Po Zolaju, ki je umrl že leta bil posvečen v mašnika; nanj je položil taki ljudje imajo radi knjige... Zato 11902.. je ta moderni francoski Demo- j svečeniško roko sam kardinal Richelmy. je ravno v tem okraju največ knjigarn sten prvi, ki mu je narod odprl z lovo- Med vojno je Bottino ponaredil svoje do- X Strašna smrt kurjača na loko- stano paziti na lokomotivo Gnal Je in večinoma najbolj znanih in največjih pikami in trobojnieami ovenčana vrata j kumente ter se predstavil kot nesvečenik: motivi. Na železniški progi Pariz-Vin-1 vlak naprej z v-o silo, a ko j«, pridrvel me^u. I pretila celemu brzovlaku, ni mogel r»-|šiti tovariša, temveč jo moral nepre- francoskih založništev (Hachette, Flam- pantheonskega svetišča. Od prilike same mairon, Cr£s. Lanonsse, Berger-Lev-rault, plon itd.!. Nekatere teh knjižnih edicij imajo naravnost krasne palače, tako n. pr. založništvo Cržs, ki se nahaja v taki dvorani kot je n. pr. union-ska v Ljubljani in ima preko 100 uslužbencev. Ravno tako knjigarna Hachette na saintgermainskem bulvarju. Kuj<čije sklepajo pariški knjigarnarji in od gorečih govorov slavnostnih govornikov navdušena, je pred impo-zantnim templom natrpana tisofglava množica socijalistov mogočo vikala: Vive Jaurčs! P. K—n. Najimovitejši Američani in samec. Spreiet je bil v armado, prišel v Forni Avoltri in vzel učiteljco Roma-nin za ženo. Ko je Marija doznaht za preteklost svojega sleparskega moža, je takoj zalite vala, da se zakon prekliče. S strani cerkve je bilo kmalu zadoščeno. Drugačnega mnenja pa so bile civilne oblasti. Marija je zahtevala razvcljavljcnje zakona cennes je te dni strašne smrti izdihni' na postajo, je bil kurjač vsled stražnik kurjač na lokomotivi brzovlaka. Lo- opekli:: na celem životu Že mrtev. XXXI. razstava v Jakopičevem paviljona Gospod Jakopič ie v svojem članku' niška duša, vsebujejo ta dela. Njegova objavljenem v .seznamu umetnin« potr- »Svetnica« ima toliko miline, nežnosti la dil moje nazlranje. da javnost nima več deviškega izraza, kot ga je najti le v Število ameriških knezov je nenavad- j tudi od sodišča v Tolmezzu. Sodni dvor' smisla za visoko umetnost. Boljši krogi s! kah madon starih mojstrov. Tudi to J« večinoma pred trgovino, kjer ima^o na j no veliko. Evropski bogataši se niti od-j pa je njeno zahtevo odbil, češ, da ie bi!' Iščejo le uživanja In zabave. Razmere v glavica kmečkega dekleta. Čudovit je daleč ne morejo meriti ž njimi. Prvič so I zakon pravoveljavno sklenjen in da ni katerih slovenski umetnik ustvarja, ga si- portret lilozofa, v barvah polno ekspre- preleni in prepočasni, da bi Jih mogli na podlagi predloženih podatkov nobene- lijo k tlom. ga ne puste k svobodnemu sivnega izraza. Nekaj pa manjka vsera .1, posebnih mizah razstavljeno svojo robo: poleg starih knjig «a prix d'oeca-sion» in cenenih izdaj raznih klasikov in manjvrednih romanov, ki jih ob suhi literarni hrani dnevnega časopisja požira preprosto pariško ljudstvo, se šopirijo in vabijo knjigoljubca najnovejše luksuzne izdaje znanih literarnih del in plodovi slovstvene produkcije zadnjega polletja. In to vse na ulici, na bulvarju ! takorekoč vzbudil smisel za avtomobile.' njen zakon razveljavljen in sedaj se je tence. Njih zasnutki preobsežni, da bi jih ! Vesel ljubi patnio, ter skuša dati svo-Greš mimo. se ustaviš, vzameš knjigo j Njegov življenjepis je znan — Ford je obrnila na prizivno sodišče. Ako ji tu ne mogli učvrstiti. Sami nimajo sredstev, jim srkam, s temi okvirji starejši izraz, od mize ali raz polico, jo listaš, č.taš ! poleg vse svoje zaposlenosti našel toliko bo pomoči, je pripravljena stopiti še pred oni pa ki jih cenijo jim ne morejo nuditi Tudi take kakoršne so, so iz deibe že in ugibaš, ali bi jo kupil al! ne. Sili te ! časa, da ga je sam napisal. Njegovo pre- kasacijsko instanco Slučaj je velezani- ničesar (inteligenca), oni pa ki Imajo se minule, iz katere ca se je ohranil umet- drugič pa nimajo takšnih prilik kakor so često v Ameriki in ki večkrat dvignejo berača na milijonarjevo mesto. Najbogatejšega moža v Ameriki že poznamo. To ie tvorničar avtomobilov Hen- ljavljenje. Ta sklep sodišča je vso Javnost globoko osupnil, najbolj seveda nesrečno Marijo. ki si je z možitviio nakopala toliko sramote. Toda ženska ni obupala. Ona študijah. V uvodu sem že omenil vzro- Slike v takih okvirjih so kot biseri v ke vst mizerije in obupnega stanja daSih smeteh. V razstavi človek tega še toliko umetnikov. i nc občuti, a v sobi so nemogoči. Upora- Jakopič, Vesel, Jama. Vavpotlč ln Kos bil e slikar star plot, stare zaboje, čim so umetniki za naše bivše in dnnašnie bolj preperelo in razpalo, s tem večjim ry Ford, mož, ki jc s svojo agilnostjo, vztraja neoma no na tem, da mora hiti [ razmere skoro prevelike umetniške po- , veseljem je Uporabljeno. nihče k nakupu. Mudiš se lahko, če ti moženje cenijo strokovnjaki na poldru-je drago, ob izstavljenih knjigah vse ; go mili ardo dolarjev, popoldne in ves večer tja do desetih j Drugi najimov'tejši bogataš pod soln-ali enajstih, dokler knjigarna ne zapre cem in v Kolumbovi deželi je Rockefel-trgovine. Stopiš pa lahko tudi v notra- ler. Znan je pod imenom «krali petrolej-njost knjigotržnice in si tam ogleduješ j skih vrelcev«. On seveda ne razsvctlju- miv in se zanj zelo vneto zanimajo zlasti pravniški krogi. zadovolje že z osnutki in študijami ali nik sam ter se ne počuti v njej dobro, pa sploh nimajo razumcvan.a za visrko Skuša ji uteči. ter si ustvarja umetno umetnost. j milje, ki mu odgovarja. V narodu samem je premalo kulturne j Ve<;<-! tvori nekak prehod minevajoče sile, da bi lih razumel, da hi mu mogel romantike, katere zadnie melodije iz-Clovek 8e ne zadovolji s tem. kar slediti. Ni čuda, nihče ga nI vzgajal. Oni zvent v Kobilccvih liho/itiih. v umetnost Dva s?adkor?a knjižno robo. To je pač za ljubitelja : je svojega stanovanja s petrolejskimi ima. temveč išče vedno dalje, kako bi pa so šli v svojem stremljenju naprej novejše dobe. Barvni efekti, razna ob-kn.jig pravo veselje in velika zabava, j svetiljkami — to bi bilo nemnderno in si izboljšal položaj. Tudi ni zadovoljen in danes stoje skoro osamljeni sredi svo- čutia jutra, mraka itd. vodijo v imprcsl-Zaiostnc. je — za tistega seveda, ki ni-; zelo. zelo zaostalo — ampak prodaja s tem. kar zna. temveč se še dalje muii jih velikih zasnov, na sredini pota. i jonuein, katerega izraziti razstopnik je ma dosti frankov na razpolago za na ! petrolej po visoki ceni Američanom, Ev- s problemi, ter si beli glavo._ naposled j Umetnik je za narod toliko časa kul-moč privlačne francoske knjige — če ' rope.ccm in drugim ter pri tem bogati mu pa golo naključje razreši uganko, turna potenca, dokler se giblje n egovo mora oditi iz trgovine praznih rok. Pa neverjetno hitro.- Njegovo petrolejsko j Frank Intyre je gledališki igralec in delovanje v me.iali narodove zmožnosti. RH1ARD JAKOPIČ. _ _ Motiv, predmet, detajl, vse se poko- se človek pooasi navadi tudi na tako j imetje je toliko, da lahko s svojim pod- sicer komik v New Vorku. Nastavljen Ce pa prekorači te meje, mu ta ne mo- rava enotnemu akordu, ki Izzveni v cen-premagovanje. samo volje, trdne, ne-; jetjem namah uniči vse svoje nasprotni- je v Fulton Theatrn in igra zadnje &ise re slediti, mu ne more nuditi sredstev, tralno ležeči, šareni luči. Vse ie nekaka gibne volje jetreba!... " 1 ke — česar pa iz praktičnih ozirov se- veseloigro Sitting Tretlv. 'umetnik pa obstane sredi pota poln idej priprava, uvod h kontnemu svetlobnemu To svobodno, prosto, nezastraženo . veda ne stori. | Ker se mu jp zdelo, da s svojo ulogo in želja a do popolnosti ustvarjanja se efektu, ki sharmoniron v celoto, vzbuja razstavljanje knjig je velik dokaz za j Tretji ameriški knez je državni tajnik v tej igri ne vzbuja pri občinstvu -me- ne more povzpiti. poštenost pariškega ljudstva. Pred tr- Mellon, bankir iz Pitlsburga. Njegovo ha. kakršnem bi želel, je premišljeval j govino so knjige, včasih zelo mnogo imetje ceni.o na tričetrt milijarde dolar- sem in tja. kako bi izgovarjal liesede, | vredne, gospodar - knjigar pa udobno • jev. Mellon je kot st If-made-man še ime- ali kako l»i •'ploh nastopil, da l i g!e-! sedi v lokalu za pečjo in čita časopise, j nitnejši nego Ford, kajti vse premo/.tnje ,dalce kolikor najbolj mogoče zabaval.; *e sp';m!n-,a Ranice, ko je pripovc-Kdor bi hotel, bi mu kar mimogrede iz- je prislužil sam. in sicer potom finančnih Spomnili se je, da je vr-selost nalez- aovaia &ajke._ ete in n iii znanice m maknil kakšno knjigo. Ravnota.ko je z j transakcij, v katerih je pravcati mojster. Ijiva, .ziroma da se «tneh prijema. Ako "nu'le . ,'.': ,,,r p . . *1)-razglednicami. Pred vsako papirnico j Imenovanemu triumviratu sledi na po- se zna k lo o l srca sm<\juti. spravi ne- ^a stenah tihožitja, na mizi cvctje, na IVANA KOBILCA. Kje so fasi miru in zadovoljstva? Clo- stoji par stojal, v katera je zataknjenih j Iju imovitosti še cela vrsta več ali manj hote tudi druge v smeli. Poskušal je °knu cvetje. več sto razglednic. Nihče jih ne straži Pride kupec, si počasi izbere po mili volji dvoje, troje pariških poglednic — vse pretakne, pretipa in po desetkrat zavrti stojala — potem vstopi v prodn-jalno in jih plača... Lahko bi ušel z njimi neopaženo naprej po bulvarju. ln časopise. Videl sem že kiosk, kjer ni bilo žive duše. Ljudje so prihajali v trumah, vsak .je izbral svoj journal, vrgel dve desetici na krožnik, izmenjal v drobiž frank ali bankovec in odhitel po opravkih. To je poštenost, ki je povsod drn-rod nisem opazil... Znamenita institucija so pariški b u k i n i s t i. Ob bregu Seine na ka meniti ograji imajo pritrjene skrinje in zaboje, polne knjig, zlasti starih, zaprašenih. ki jih v trgovinah ne moreš važnih bogatašev. Toda to so samo mul- torej s tem. da se je po \-sa_knn odgo- ! timilojonarji in milijcnar.i, katere šteje voru v igri na široko zasmejal. Zaman. Američan žc med svoje vsakdanje pri- njemu je sicer povzročalo precej vro-kazni. Vendar se nahajajo med slednjimi čine. občinstvo pa je ostalo hladno. j tudi taki, ki imajo egromno premoženje.) Bil je obupan in jp zato pričel dvo K njim ie treba vsekakor prišteti ded če miti. da ima poklic za komika. Premi-pol milijarderja Woolworthyja. Oni raz- šljeval je že. ali ne bi bilo bolje, da se polaga.o s pol milijarde in sto milijoni posveti resni drami. Tedaj pa se je ne-dolarjev. Kmalu za njimi pride družina kje prehladil in dobil velik nahod. Oči Wrigley, ime kralja žvečilnega gumija, so se mu neprestano solzile in so po-VVrlg!ey mlajši je samo lani plačal stale zabrekle, glas mu je ohripel. zato 1,855.000 dolarjev davkov, iz česar pač je mislil, da v tako žalostnem stanju izhaja, da morajo biti njegovi dohodki ne bo mogel nastopiti. Prosil je ravtu-ogromni, njegovo premoženje pa še dos:i telja za nekaj dni dopusta, toda ta mu • Oženjeni duhovnik večje. je odločno odvrnil: — Nemogoče! Nikogar nimam, ki bi vas nndomestnval. tcrijalizem, kmečki humer. a — Pa naj bo. si jp mi*W 'imetnik. „ ,11(Ji Kiobf,ka umetniška duša. polna Jutro» je menda že poročalo o senza-, Saj slabšega uspeha kakor druge ve- )epotc jn p^zijc se Izraža v ni-.govih To cvetje nam podaia Kobilca. V njenih si kah se zrcali ponižna meščanska res srčna kultura. Ni velike geste, nI pa-tosa. nI revolucije, temveč mirno zadovoljstvo, duševna uhranrst. Današnja generacija tega nc cbčuti, ne more razumeti. V iiajiKžne ši mladosti jo je po-parila slana vojne, gladu, pomanknnj.i in moralne propalosti. Zato tudi nima smisla za cvetje, za njegovo nežnost. i V vseh silah Kobilce se izraža me' ka ženska duša. Linbczcn do um;tncsti di'ia iz njih. Izraz minule dobe je to, dobe lepe, a ie skoro pczabljcne. FERDO VESEL. Umetnik in kmet. Narod, kmečki ma- polcg vs-- Za božične praznike več dobiti. Ob ugodnem vremenu od- j cijonaincm dogodku, ki že več let za-|2ere itak ne bum imel. klene.io te svoje »izložbe* in kmalu puredoma razburja italijansko javnost, se nabere krog njih polno kupcev, ki Njegovo ozadje sega v dobo svetovne stikajo in vohajo za starimi bukvami, j vojne. Takrat je služil kot poročnik v in pa takih, ki bi za par frankov nesli italijanski armadi Bernard Bottino iz radi domov kar celo biblioteko. Ti , Oviglia pri Aleksandrji. Vojna furlja ga kn.iižni kramarji na seinskem bregu so je zanesla v Form Avolti, kjer je baš tipi zase. Stari možje, bradati, raztrga- ! tedaj službovala ljudskošolska učitel ica ni. Na kttštravo glavo imajo poveznjen j Marija Romanin. Bilo ji je osemindvaj-širokokrajen, črn klobuk. Kakor umet- | set let, rodila se je v Pittsburgu (v Amc-niki ... In za ozadje imajo prele|>o riki), pozneje pa si je pridobila italijan- delili. »Tihožit e», kranjska klobasa, s s čebulo, grozdjem in majoliko, pristno domače, materiializem preprostega kmeta, vse se Izraža v njetn. Poezija «Brda», «Gczda». »Jeseni« in mu v sijajni izbiri p> t resom ilj.vo uit'«;h j »Poletja«, njiv in travn.kov ter vsega cenab vi-a i%l»od svojimi vejami žensko !'o kot greh in oblečen« samo ,v srajco. In je začel .Joel: »Poberi se. satanas. Apage. a;wge, apage!» in je napravil tri križe in je tudi vsak njegovih mlajših napravil tri križe, kar jih je vse skupaj dvanajst. Pa se čudežnolnpa gospodična ni pobrala, temveč si je pokrila obraz z ro-kama. bridko zajokala in dejala: »Jaz nisem satan!« »Kdo pa si?« je zakričal Joel in se je sklonil tako daleč naprej, da bi bil ! skoraj padel s svoje veje. i »Jaz sem pevka,* je dejala čudežno-i lepa gosjK) lična, »nazvana la beli« iClerčro. in 90 me ugrabili iz moje vile i naličeni možje in me zavlekli v ta igozd. In so mi pobrali vse razen sraj-| ce, kajti je v nji uvezen moj mono-igram. in me pustili samo tukaj. <""-e sr 'me ne usmilite vi. preča^titi starčki, i moram tukaj tužno [»©riniti od lakote. Spogledali so lo vsi štirje pu&čav-niki. »Kaj naj storimo?« je vprašal baron. »Poslana nanj je t neba. da nam olajša našo samoto.* je dejal roparski morilec. »Vzemimo jo medse.* | »Angelj je v človeški podobi, nam 'prijetnosti jih ni zaslutilo ves dan. Ko i v tolažbo.« je dejal rokodelec. »Sprej- je napočil večer, je rekel Joel: »Ni miino jo medse.« | nam do tega, da bi delili g teboj, ki si j »Amen!« je zaključil Joel in se okre- nrm od PogD poslana, svojo *am<»t-> c iii k lepotici: »Kdor že si. bodi nam in spali na i>tera drevesn Poišči *i to-j [»ozdravljena, če hočeš živeti z nami rej. o gospo lična, drugo drevo, kjer naše liorno življenje: bodi nam po , boš [x>čivala.» In te je tako zgodilo, zdravljena.« Čudežnolepa gospodična je splezala na In se je čudežnolepa gospodična na- drevo, ki je staio bolj vstran, štirje smehljala jako ljubko in je zardela, jpuščavniki pa šli k počitkn na svoje Štirje puščavniki pa so splezali s s!«re veje. svojih vej in storili, kar so bili navajeni. Nabirali so gliste in koreninice'v | hrano. Roparski morilec je zvil iz velikega lista korček. ga napolnil s slu Ko pa je sinilo jutro, glejte, je sedel vsak od pnščavnikov na drugi veji popolnoma drugega drevesa in so bili videti jnko »krnkani. Le Joel je ležai denčuico in ga prinesel gos|>o lični v gg na taistem mestu, kjer je zadremaL krnpčiio. Obrtnik je izkopal tolsto ko- In je sijal pokoj blaženega na njegtv-reninico, jo skrbno osnažil in jo pri-, vem obličju. Tistega dne pa je zastavil nesel gospodični. Baron pa je vzel baron tekom modrovanja vprašanje: i najdebelejšo glisto, ki jo je našel, se • oJični. baron in čudežnolepa gospodična, naj sede vstran. In so tako mo lrovaii. I In so šli na posvetovanje Joel in govoril pa je samo Joel. Ostali pa so roparski morilec in obrtnik, v«i t rije. se delali, ko da puolnfiajo. CuvBtvo a»- iPa so sklenili počakati, tla M i. Cene lesu so nastopne: „ . Hrastova debla, od 40 cm naprej in od | ,Pos?bni °dbor, v ' = Pred delavsko stavko pri firmi Eis- 2 m dolžine naprej, zacarinjena, prosta nega kapitala industria ne more hitro 1 povečati Bvojo sposobnost produkcije, da ' zadosti potrebi. — Znižanje diskonta v Norveški. Norveška banka je znižala diskont od 7 na 0.5 odstotka. = Sovjetska banka v Parizu. Francosko časopis.e poroča, da uspešno napredujejo pogajanja, ki jih vodi glede ustanovitve ruske sovjetske banke v Parizu direktor Rusko - azi;ske banke. Francoska zunanja trgovina. V prvih 10 mesecih t. 1. je znašal uvoz v Francijo 47.4 milroua ton v vrednosti 32.6 milijarde frankov naptam 44.8 milijona tor> v vrednosti 25.0 milijarde fran- 0.5 / za izvoz po 1100 Din, oziroma 86 švicarskih frankov franko jugo.slovenska meja ali pa 14S0 Din, oziroma 108 švicarskih franko franko Buchs, Passau ali Salz- burg; hrastova debla, od 30 cm naprej, - Beograda približujejo h koncu dolžine 2 m naprej, franko jugoslovenska , £ ^ nabrže" zafeIj^na te1;om 10 do meia, zacarinjena m prosta za izvoz po jg 900 Din ali 64 švicarskih frankov-, franko 111 j Iavija pozvana, da uredi oucnis, Passau aH Sa z burg po 11SU Um, ^^ in amortizacijsko službo napram oziroma 90 švicarskih frankov; hrastova Franciji. Kakor poročajo iz Beograda, je debla, od 2o, tndi 30 cm naprej dolžine francoska v]ada ofici?elno obvestila našo 2 m naprej franko jugoslovenska meja, I v,ado da ^ nahajajo F roUah francoskih zacarinjena in prosta za izvoz, po 900 Din ! državljanov obligacije avstro - ogrskih dočim ali 60 švicarskih frankov ali pa franko Buchs, Passau ali Salzburg po 1100 Din ali 86 švicarskih frankov. Orehov okrogli les, od 30 cm naprej, dolžine od 2 m naprej, franko jugoslovenska meja, zacarinjen in prost za izvoz, po 1650 Din ali pa 108 švicarskih frankov, franko Buchs, Passau ali Salzburg okrog 5.5 milijarde dinarjev, po 1S50 Din, oziroma 130 švicarskih frankov. _ ______________ ________________istem času 1923. Izvoz, je znašal banke v Zagrebu in Ljubljani, bo izdelal jer & Orttieb. Iz Zavidoviča poroča »Ju- 23.9 milijona ton. v vrednosti 34 milijard te dni poročilo o tem predmetu in ga! goslo venski Llovd«. da se nahaja v giba- frankov napram 19.8 milijona ton v vred-j predložil Narodni banki. Kakor smo že ; n;u delavstvo tamošnje firme Eisler- & ' no.-ti 2I.i milijarde frankov v istem času poročali, se Udruženje bank v Beogradu • Oitijeb. ki je med največjimi lesnimi i 1923. Po teh številkah je bila 'orej tr- j ne strinja s to akcijo. ^ 1 podjetfi Evrope. Pogajanja. ki so se vr-j go vinska bilanca v prvih 10 mesecih 1923! = Trgovinska pogajanja z Avstrijo se j gjjj, TOed delavstvom in poslodajalci. so 1 z.a 1.3 mili arde frankov pasivna prekinjena, ker je podjetje izjavilo, da je povišanje mezd odvisno od podaljšanja delovnega časa. Velika večina delavstva pa se je izjavila proti podaljšanju delov-nika. — Za izsuševanje Bačke in Srema. V Novem Sadn se je osnovala te dni družba za izsuševanie južne Bačke in severnega Srema. Ob priliki letošnjo pomla- Moja je prehlada prešla! Hitro in sigurno odstranijo jo izvrstne Aspirin- t atlete Pazite na modro-belo-rdeco pečatno znamko. negažiranih predvojnih dolgov v skup- j danske poplave Donave je ostalo pod vo- nem znesku 1.5 milijarde francoskih fran kov. ki odpade na Jugoslavijo kot na-sledstveno državo. Naša vlada se poziva, da stavi francoski vlad: predlog o liredi-tvi obrestne in amortizacijske službe. Preračunan v našo valuto znaša ta dolg Aktivnost naše države v trgovini z • Bolgarijo. Po statist;čnih podatkih o zu-Javor.iev okrogli les novega seka, od nanji trgovini Bolgarske za prvo polovico 25 cm naprej in dolžine od 2 m naprej, t. 1. je Jugoslavija izvozila v Bolgarsko franko jugoslovenska meja po 960 Din ali za 23 milijonov levov, a uvozila iz Bol-68 švicarskih frankov, franko Buchs.' garske za 6 milijonov levov blaga. Naša do okrog 5000 oralov prvovrstne zemlje, ki se ni moda obdelati. Družba predvidevava investicijske stroške v znesku 15 milijonov Din. Te stroške bodo poravnale pos°me:ne zainteresirane občine. — Prodaja bukovega lesa. Na Opatovi gori kr. Sumske uprave v Kostanjevici se odda 1000 plm bukovega porab-nega lesa. Ponudbe s takso 100 Din naj se vlože pri kr. direkeiii šum v Luibljani Tvrižnnke) do 6. decembra 1924. do 11. dopoldne. = Dobave. Direkcija državnega rudni jo letos za 1.3 milijarde aktivna. Passau ali Salzburg po 1210 Din ali 90 država je torej v trgovini z Bolgarsko ka v Brezi ^prelema do 22. decembra po- švicarskih frankov. j aktivna za 17 milijonov levov. Ves uvoz n„dbe slede dobave žeh!W za tračnice. Cene za jesenov in lipov okrogli les Bolgarske v prvi polovici je znašal vred- ,r]pde dohave svetilk za plin. dede do- kakor za javorjev okrogli les 1----"" — 1------° ': r ......... 28. novembra: LJUBLJANA. Vrednote: 7 od-t. posojilo 0 do 65.5. Vojna škoda 125 do \ 135. Celjska posojilnica 210 do 211 (zaključek 210), Ljubljanska kreditna 220 do 0. Merkantilna 125 do 0. Praštediona 9'X> do 0. Strojne 132 do 15". Trbovlje 470 do 0. Vevče zaključek 120. Split 1650 do 1660, Nihag 0 do 64, z.ado'žnice Kranjske 0 do 90. — B lato: Zakliučki: hrastovi plohi, I. in II., 2.60 m. 53 mm. franko j meja, 1 vagon 1250 do 1260 (zaključek i 1250); topolovi plohi. 40. 50. 60. od 3 m dolžine, III.. franko meja, 1 vagon 550. do 600 (-iključek 550). ZAGREB. V efektih ie tendenca slaba. V bančnih papirjih je bil promet srednji. a v industrijskih majhen. — V devizah je bila tendenci zopet slaba. Blaga je bilo v izobilju. Teč'ji posamez.nili deviz, so napram včeraj oslabeli. Italija je padla od 298.5 do 298 Samo deviza na Pariz je Spori SLUŽBENO IZ LNP. (Scia u. o. z dne 2b. t. m.) Vzame se na znanje demisija MO v Mariboru ter sc istemu podeli absolutorlj. Kaznuje se SK. Jadran, SK. Her.nes in SK. Cehe z 25 Din. ker niso kljub pozivu v služb, objavah predložili obra"unov prvenstvenih tekem. Ob tej priliki opo-zariamo klube, da odslej odpade 1 odst. olimp. davek. Na dopis T. S. K. Merkur. Maribor, z dne 12. t. m. se odgovori pismeno. Tajnik 1. | nost 2721.99 milijona levov, a izvoz 2 ti- havp 200 komadov lopat in glede dobave Zilradi svoje "mednarodne rvrstore por n si.i Beli caberjev okrogli les. od 25 cm na-[soč 50.80 milijona levov. N.vveč .ie uvo-: ]Pžiš<< T bronca. Vršile se bodo na-ded prej, dolžine od 2 m naprej, franko jugoslovenska ■ meja, zacarinjen in prost za izvoz, po 800 Din ali 67 švicarskih fran- 1 tem iz Anglre. Avstriie. Francije. Belgije. kov. franko Buchs. Passau ali Salzburg j Rumunije^ Češkoslovaške itd. Iz vozila^ pa j n0Tega olta- pri ravnateljstvu državnih ! d7mp^šta *0093 d"o 0.TO5. It ilija izpl~či'o 296.8 do 299 8. ček 296 35 do 299 35. I.on- r"," """"" ---jiezisp z. nrnnc.i. v rstip nt- ...n,., „-.->.-..- , danes dalje 3fig na 37(5. Promet j« b;l '' Boto^ka .z Nemcih (o42 milijonov oferta1ne lioiraci-e: Dne 22. decem- : srednii. Največ se je trgovalo v deviz.nl, levov). Itahie C40o mdi.v,nov levov). po-jbra pn- ravnateljstvu državnih železni na ItaHjo- Pr!,?0 in «;vjco Nn?,r,]e s0 I v Ljubi'"ani glede dobave 65 000 k? P'i-! devize: Dunaj "0.09625 do 0.09825. Bu-inovega ol:a- pri ravna*p'.'stm državnih! I je Bolgarska največ v Francijo ^391 mi'"-j železnic, v Zacrebu dede dobave raznih pa-1210 Din ali 90 švicarskih frankov. , .........» ..........1 <10 ceK «10 "»«3i) ion Bukovi hlodi, od 30 cm naprej in dol- j N"r"md.«nov le- de,k. pri ravnateHstvn državnih železnic | ,1on ,r.nta'fl,0 'S17^"do 's20A_ New-York , • e , . , ^attV Avctmn Tfflji^n MireiV* itn f_ .-,___r___j.i____*. 1_________ ! ztne od 2 m naprej, franko jugoslovenska meja. zacarinjeni in prosti za izvoz po. , ............ ,-- ........ - 600 Din ali 38 švicarskih frankov, franko |Potem 1;ovinskl s!T ^ uistnm»-n. | rr;)dl, fflede doKlvp jpa-v,h šestih mese- eih lanskega leta na 674 milijonov levov v prvi pnlovici t. 1. — 7n;"'an;e takse na trgovino 7. devi- k on it a rešitev nemškem vzgledu pror ček 68 2 do 69.2. Pariz 376.5 do 381.5. Praga 205.4 do 208.4. Švica 13275 do 1337.5. ček 1326 do 1336: valnte: dolar 67.25 do 68.25. aK 0.098 do 0. funt 313 5 do 316.5: efekti: bančni- Trtm 29 do 30. Eskomptna 107 do 1PR. Kreditna Z-^reb 106 do 108. Hipo 57 do 57.5. Jugo 101 do 102.5. Ljubljanska kreditna 217.5 do 220. Praštediona 875 do 895. Siavenska 85 do i 88, Srpska 136 do 138; industrijski: Eks- vprašanja zlatih bilanc po : o]oafaciia 82.5 do 85. Šečerana S20 do du Na sen finančnega >n : 830. Gutmann 765 do 800, Slaveks 200 do — /n-an.e ranse na a-ovtto 7 «r„. .... - . .. .tP * ^ IO. Slavonija 73 do 74. Trbovlje 400 do _ /!• .ane na ir.w»nu r. u k finančni minister dr. Ahrer podal iz^ . , . _ . . „„ ... . ~ *. Ministrski svet v Peoeradu -e skle- . . . :7i.,;,..>no da „ h ' ( i.,-;4'0" držnni: 7 ods'- poso-tlo 60 do 6,. nil da se znva taksa °50/nn katero 90 Ja a ° . L ^ ■ „ agrarne 0 do 25, Vojna škoda 128 do oa s ,, .laa /0°; a ■ 1 nuarjem t. 1. vršilo novo ocen-evann?. od- ; .„„ ' banke. poblnšiVne za trgovanje z. deviza- j mi. plačevalo Narodni banki v korist kon. trolneea fonda finarčne v mOTem«7yv P,*nurou eD" tsehe Banki bo prevedla delniško elavni. oslovensko in madžars^ mleka^- ^^ F J6^^ i« 5 8 : 1. mo^če tudi povolj- lo: gornj- sko, ju^Oo:uvcujau i»i umiuiir^Ko uiieKar-1 ... j- ji j t 1 •j, , . . , , _' , st t, d premog.. da Trka mško 70 do ,4, holand^ko 78 do 80, dan- i 7bornica sko 82 do 8? Na dunajskem trgu siro-toliiro prim^nj dovolj; cene nespremenjene. na pnsto nem mestu zavzame ne;še. kreditne B:,ančna seja Srednjenemške banke Olitteldetitsche Kredit- vega masla nekoliko primanjkuje. Sira je; TT^L" ^ ^ ^ ^ = Preskrba Jueoslavi.ie s soljo. V zad- va se. da se bo prevedba glavnice izvršila v razmerju 40 ; 1. Prevedba glavni- roke brata staroste ob novzočriosti celokupnega odbora in prednjaškega zbora. Zdravo! - Odbor. 3196 Sokol Ljubljana II. priredi v nedeljo dne 30. novembra v Narodnem domu v proslavo ujedinjen a slavnostno telovadno akademijo z izbranim sporedom. Po ljen ca povrneta. In so Čakali tako ve? dan. Toda pngrešanca se nista povrnila. in tudi ponoči se nista vrnila, temveč se sploh nista vrnila. Tretji dan pa je izpregovoril roparski morilec: cOče -Tocl. o>tani tukaj. Naju dva pa. obrtnika in mene, pa pusti, da greva iskat izgubljena. Morda sta zašla aij se jim je pa primerila nesreea.» In ju .je .Toel blagoslovil in dejal: bilo v prvih osmih mesecih leta letu jih je 20. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. Članstva in Driiatc-llcm S. K. llirja. Odbor S. K. Ilirija opozarja na današnji dr. Mayerjev večer, ki ga priredi ob 8. uri v novem salonu restavracije Hotel Južni kolodvor, v Kolodvorski ulici ter vabi članstvo vseh sekcij, kakor tudi podporno, da pride v čim večjem številu, da dosto.ino proslavimo našega jubilanta. Privedite s seboj svojce, ter druge prijatelje dr. Maver a in Ilirije. Jadran : Primorje. Jutri v nedeljo absolvirata oba kiuba prijateljsko trening tekmo. Doslej, posebno v poslednjem času so nudili nastopi med tema kluboma zanimiv šport. Pri jutrišnji tekmi nastopi tako Jadran kot Primorje z nekaterimi mlajšimi močmi. Tekma se vrši le ob lepem vremenu na igrišču Primor.ia ter prične ob 14.30 (230 pop.). Največje igrišče sveta, fiarvvard, mesto v Ameriki, ima na večje športno igrišče sveta, ki se bo otvorilo žc prih tdnii mesec. Na samih tribunah je nad 60.000 sedežev. Hazcna-sekcija S. K. Ilirije. Sestanek v torek, 2. dttemnra ob 18. v tenis-gar-derob' — Načelnik. Lahkoatlctske tekme pet h držav. Avstrijski lahkoatletski savez se pogaja z Nemčijo. Madžarsko. Češkoslovaško in Švico, da bi njihovi lahkoatleti sodelovali pri lahkoatletskih prireditvah, ki .ih namerava savez prirediti prihodnje leto ob priliki svo.ie 251etnice. Ker bouo vse imenovane drž.ave najbrže odobrile sodelovanje, utegne biti ta prireditev ena največjih prihodnjega leta. s— Zagrebški klubi na potovanju. Hašk in Concordija bosta napravila v nedeljo in pondeljek dve mali potovanji. Hašk odide v inozemstvo, in sicer v Budimpešto. k er bo igral eno tekmo proti delavskemu klubu Torckoes. Concordija igra v Beogradu proti B. S. K., ki je nedavno premagal Zagreličane z 2 : t. LISTA IZŽREBANIH ŠTEVILK OLIM PIJSKE LOTERIJE. Žrebarre se je vršilo dne 31. oktobrr i!i24. v Zagrebu. Dobitkov je 52 v skupni vrednosti 50.000 Din. 1 dobitek Din 10.000 e dobila št. 5207. 2 dobitka vsak po Din 5000. št. 28.503. 37.579. 4 dobitke vsak pn Din 2.500. št. 82186. •26.209. 82 734. 77.712. 7 dobitkov vsak po Din 1000. št. 29.647 91.878. 37.333, 50.522. 30.677. 90.844, 18.629. 14 dobitkov vsak po Din 500. številke: 31.648. 5.CC8 f,8.651. 75.612. 12 373. 73.973 75.730. 80.646. 44.J94. 61.918. 40.790, 66.927. 78.317. 90.614. 24 dobitkov vsak po Din 250. številke: 3.034. 56.283. 21.344. 99.276. 34.535. 85.910 43.325, 87.002, 76.393. 24.293, 21.061, 10 275,' 21.365. 68.696. 72.053. 15.916, Glavne zvez.e dunajskih sejmskih interesentov se je v zadnjem času vrnilo več \ J1,1 posvetovanj z zastopniki avstrijskih go- I ;c 106. v nastopnem letu 996. v spodarskih organizacij glede vprašanja jže v letu 1923. 3553. ji vršitve konferenc« gospodarskih organi- j bi'° v P™11 OPmitl mesecih t. 1. 4967. zaci? nasledstvenih držav. Posvetovanja | = Mednarodna razstava usnja v Mila-so imela uspeh, da se je določil priprav- nu. Iz Milana poročajo: Gd 22. do 29. ljalni odbor za izvedbo te namere. Obstoji 1 januarja 1925 so bo vršila tu prva med-namera. da se priprave za to konferen- ' narodna razstava industrije usnja. Ob tej co tako pospešijo, da bi se mogla ta kor.-' priliki se bosta vršila tudi kongres trgov-ferenca vršiti že ob priliki prihodniesa j cev z usnjem in kožami ter kongres pro-1 pomladanskega velikega setaia. Cilj je: I ducentov obuval in trgovcev s tem hla- ! ^Z^m^M^mi 5k 172. 25.583. 98.331. 8.889, mtufm^^^^^rF/fit^m^^^ 02.040. 61.097. 12.516. I- '': Jpa^Mjs i Dobitki se izplačujejo samo do 1. de- • _ ' -^M "Ti \ L^r) D 1______• l-l ___— "_ ; 1. .. - . .. ... 1 ! .. r~ ioo Grammcs No. i cembra pri hla?a:niku Izvršnega o.lliora z.a V[IL Olimpijado. pri g. \ ladimiriu Srnectt. n. kat. Zagreb. Palmotičeva ulica Obnovite naročnino! Lit-ttiik in \i taiHte. Kiinznri-ij <,liitm» Odgovorni ure-1tiik F r. B r o i o v i a. Ti«k r.e|niS!;e 'i^UHnio. i. <1. v Ljubljani Vremenslso poročilo Ljubiiana 28 novembra !9.4 ' : titil C run mrti 1 Din 1 »pmr. bJ>i«n»uK M JmHvv ■ ntrnt mit turni« I Din. — Prlobfajaia h u ovali ogi«st. ki I «« laato 1*41 • sasaikab M« vpr«*anj« odamarja «prav« 1» ta t« v»ra*aaja »rll*4«aa m«U •a Sčetarsko delavko jposcboo za uvlačeuje konjskih zilu m za suioiitev. ae ■\akuj sprejme. Piača po dogovoru. Ponudbe je poslati ca naslov: Anton Movosei, Karlovac. Kakuvaciva ul. iti. 252 i" 4 Korespondentka za nemščino in srbohrvaščino. znnjžna stenograllje, ee sprejuie za Vojvodino, camo-stojne uiofti naj pošljejo lastnoročno pisaue prijave na požtnl preual Z, Ljuu.ja-na. 25242 Knjigovodkinjo i-eiio samostojnega amerl-kau. knjigovodstva, sprejmemo. Pouudbe na poštni predal št. 115. 2D.JS6 Revna, mlada vdova prosi -usmiljena srca za službo hišnice ali kaj siičnega. Rada opravlja vsakovrstna dela. — Ponudlve pod značko ...Mlada In pridna" na upr. „ J utra". 25478 Prodajalka pridan, poštena. ISče službe v trgovini z mešanim blagom in naaiopl lahko takoj. — Naslov pove uprava ..Jutra" 25454 Dvoje oken s šipami prodam. Naslov v upravi „ J utra". 254S2 Ključavničar hi mehanik išče službe, najraje pri kakem večjem podjetju. Naslov v upravi „Jutra". 25473 Kateri trospod preskrbi mladi almpatlčnl, trg. Izobraženi blondinkl pisarniško službo? Vseeno kje, iahko tudi pozneje. Revan-žira se s katerokoli protl-i uslugo. Potrudbe na podružnico ..Jutra" v Celju pod ..Revauž 100". 25469 »I« f • Dira dobro ohranjena, enovprežna. na peresih, se po ugodni ceui proda na Poljanskem nasipu it. 6. 25400 B1a?cjna težka okoli 600 kg, Iz predvojne dobe. se po ugodni ceni proda. Istotam se proda tudi še nerabljen frak (predvojno blauo). Naslov pove uprava „Jutra". 25444 Usrodna prilika! Proda se več lepib spalnlb oprav Iz trdega lesa. Polzve se v Skofjl ulici 13 (at dvorišču pri mizarju). 25381 Kdor kupuje kdor prodaja semenja, oddaj« ali itče v najem nepremičnine naj te zglnsi pred odloOltvIJo v reallteini posredovalnici Josip Saje LJubljana. Mestni tre «t 25 2017 Njiva 29.000 m- med vodovodom In Slško. tik Knezovih travnikov, se dne 7. decembra na Ucu mesta proda. 25480 Majhna hiša z vrtom, pripravna z« lesnega delavca, te proda za 4000 [>lu. Naslov pove upr. ..Jutra". 25451 Opremljeno sobo V mestu. Iščeta dva «oll«, kuhinj« In verande, v vlit, m odda. — Potrudbe na upravo ..Jutra" pod »Stanovanj« 12«7a". ----- Sobico t SIKkl ali bližini, tU« gospodična takoj ali poznej«. Ponudbe nu upravo ,,Jutra" pod ..Sobica". 25530 Stanovanje 1—2 sob ln kuhinje, IRčeta zakonca brez otrok. Plača «e do 500 Pin. — Naslov pove uprava ..Jutra". 25494 Prazno sobo s posebnim vhodom. IflCt i decembrom stareiša dama — ns periferiji mesta blizu dri. kolodvora, ali v SISM — pri bollši družini brez otrok. — Naslov pri upravi »Jutra" pod ..Vdova". 25485 Kupim 3000 božičnih dreves razne velikosti, potrebuje za takojšnjo nabavo irg. podjetje v Ljubliani. - Cenjene ponudbe s ceno oa upravo .Jutra' pod »Uožlčuo drevo ' i 25295 Enonadstropna hiša z vrtom v LJubljani lik Tabora. ee proda za 410 000 D. Hiša Je pred vojno zidana In v prav dobrem stanju. Kupcu Je na rnzpolaco lepo ntatio-vnnje v I. nadslr. s 3 sobami. prltlklinumi In v podpritličju pa delavnica s 3 prn-prlpruvna za vsako iprava 25410 ttorl. obrt. — Naslov pove uprava ..Jutra". Motorno kolo znamke ,.Wanderer", 4 HP, v najboljšem stanju, proda Mirku Vehovec, Žužemberk. 25319 Igrače dobro ohranjene In več dam- I sklh oblek, se proda. Naslov v upravi ..Jutra". 2026» Vreče iz jute in oljnate sode kupuje kranlska tovtrna ta laneno olje tn flrnež. — Ilrovat a Konip., Ljubljana. Vegova ulica 6. 24815 Sprejme se v trgovino l____1 _ % mešanim blagom pridnega in poži-ene^a dečka brez ilia-ne iu 3tunuvauja. Naslov v upravi „Jatra". 25532 Uradnik 3 daljšo pisarniško prakso, se išče za takojšen nastop pri podjetju v Beogradu. — ponudbe pod šifro ,,Vesten" na Aloma Conipany, Llub-Ijana. 25529 Spalna soba s trdega lesa. nova lo druge pohištvene predmete, se zeio ugodno proda. Odbazei, Atr.-I brežav trg 3/L1I. 2i2U3 Pnevmatika 710 X 90. rebrasti ..Cootl-neutal" obroči, šo nerabljeni, ee proda. Ponudbe s ceno na uprava ..Jutra' pod značko ! „ Pnevmatika". 25223 Vajenca 2a tapetniško obrt aprejm. proti takojšnji plavi Rudolf Kadovan, Krekov trg St. 7. 25493 Pletilka se takoj sprejme za izdelavo nogavic. Naslov pove uprava w J utra". 25441 Pisar mlajša moč, ki ima veselje io dežele, se sprejme takoj ali z novim letom. Ponudbe z navedbo Izobrazbe in starosti pod ..Marljiv 1600" na □pravo »Jutra". 25418 1 motor v.-tllns tok 380/550 Volt, 4 PS — 40 m bakrenega podzemeljskega kabla 3*6 — 1 črpalka ..Corona" št. 4 t 2 cilindroma, za seaauje, dvl ganje In brizganje, ki črpa 39 1 v minuti — 1 ročni stroj za umivanje stekleulc. Naslov v upravi „Jutra". 24915 Miklavževo darilo najprimernejše — dobite v umetniškem ateljeju z« narodne ln moderne ve/.* ni ne Uožeiie Kopačeve v Kranju. Cenik zastonj. 24891 Jezice letine 1923 ali 1924, »drav« ln suhe, kupim vsako množico. Ponudbe z navedbo množine In cene nu tvrdko Jakob Paučlč, Novo mesto. 25370 Parni stroj ■ (n«mpfmftBrhlne>, še dobra ohranjen In Interno maglco, kupim. Ponudbe na upravo „Jmtra" pod šifro „Igiajo vsota f$ft9a Cenjene ponndhe na npravo eJatr»" pod ,1'osojilo 30.000'. Ribje olje Kdor hoče prevzeti podružnico - trgovino t KrSketn «11 Hrežlcnh mora položili Vev.ljo v nnrekti 25 do SO ooo ru-irilie ped .Takol »II pozueje na upravo »Julra". 24202 zajamčeno pristno, nsjboljs« : norveške znamke, dospalo. — iLckatna RaVurčIč. Karlov-•ka cesta št 2. — l>trektn> iiuport Iz Kriatijaolje! 26 JdO Vsakovrstne vožnje reseli:ve kurivo in dtnac prevzame io otfcrbi a«) hitreje tn po solidnih ceiisl Kolin* Lojze. Krakovska ul U 13. 20821 Naznanilo. IMi PobrosrČTia str»rn w**ijt. teli dnpl- »r.vatl * istotHklm *rsp»»d«»ni o«i HO -R5 l»«t. r>opUe • polnim naslovom pod ..Hnrlnka 100" na upravo ..Jutrn* 25517 Mala onremliena poMca se odda. event. s saltrkom. Naalov po»« upr«va ..Jutra" 25526 Sobo tudi neopremljtno. v aredinl mpsta. brez hrane. soli- den coapod. Ponndbe na upr. .Jutra' pod ..Soliden 1.1073" 25535 Trcrovec ■ frpovfon meSane^a bla«a v lepem IndMstnjsk« m kra hi, 2rll /nuoja zaradi takojlnje ženlfv^ z «t»«pf»dl^no v starosti 18 —28 let. Predpogoj: zdrava, premožna ln veaclje do trpovlne. Cenjrn« dopisa s sliko, katera ee na zahtovo vrne, pnd .Sre*»*a bodočnost* na uprav« ..Jutra"'. — Anonimne dopis« se ue apr««ime. 2554« uremoo drva 1S.0 M\M ttilele dobavi a .Ilirija" tn. Kra'Ja Po:ra trg 0. IVIetuu 22J. Plačilo tu .i ua olir.ke. SlarscBM občinttvu Tljudeo naznatiUva. da rra nylti soma nano. o preoradita kavarno,MERKUR' ia nanovo otvorieno restavracijo,MERKUR' v Židovski stezi št. 4. ; Za obilen oViiak »e eenj. občinstvu vljudno priporočat* M. hiakar in lv. Cijrlcr. Ameriške in druge inozemske zadeve urejuje dr. IVAN ČERNE Gospodarska plasma. Ljubljana Miklošičeva c. 6/1. Llubtjatna Krojaškega pomočnika sa veliko delo ln vajenca fprednost Ima sin jttžn. žel.) sprejme takoj Simon Jane, krojač v Radečah pri Zidan, mostu. 25471 (iščejo) Perje | kokošje, sosje to gosji pub ter račje oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka S. V aj d a. Cakovec. 1883 Več telefon, aparatov namiznih ln stenskih, jako dobro ohranjenih, se po nizki ceni proda. Naslov v upravi »Jutra". 25363 Spreten knjigovodja j Damski klobuki fcllanclst, slov., brv. In nem- naklten! od 100 do 150 Oln. ški korespundeut. Išče pri- baržuuastl nakitenl od 200 mernu elužbe. Nastou takoi. do 2s0 D,n- Velur Bil.eui Cenjene ponudbe pod" značko P° 200 Din. Oglejte Izložbo. »Marljiv 129S0" na upravo Horvat, modistka, Stari ttg ^Jutra". 25330 21. 2043 Gospodična e daljšo (rgovsko prakso, išče mesta kot prodajalka ali kut pomočnica v gospodinjstvu. — Cenjene ponudbe na unravo ..Jutra ' pod šitro „Ltobro Izpričevalo". 25312 Jevšovi hlodi 1 vagon, kakor tudi 1 vagon jesenov i h ln črežnovih proda Kratic Lovjar, pt-sistn. v Hrastnika. 255ot! Fižol preneličar mandalon žoltl. preklar Itd., kupi Tome. poštni predal IV. 2524S Kupci nepremičnin! Zahtev ujte t vsakem javuein lokalu reklamni list «Posesi» v katereui ao obširni popisi | ta*uovratiiih vil. ttauuvuuj ! sktu, trgovskih ubritiib in gtaitlluiškib hiš ter posestev, kmetsklti In graščinskih po seslev, mlltiuv. ža^. slavbisft itd. ' Na željo Vam dostavljamo list brezplačno.— Keulltetna p I s a r u a ..POSEST' d z o z v Ljubljani, Sv. Petra c 24. 2003 Vsled prevzema lastnega gospodarstva se odda v zaktlp. oziroma odstopi velika, prvovrstno opremljena restavracija z večjem številom sob za tujce in z lepim senčnatim vrtom. — Isti se nahaja v mestu na Snodnjem štajerskem z živahnim piometom. Ponudbe na upravo .Jutra" pod šifro „Ugodna priložnost'. 64*>,a Dekle • štiriletno trgovsko prakso, išče primerne službe. Naslov pove upr. ..Jutra". 25310 Za prodajalko ali blagajničarko se priporoča mlada, pridna ln zanesljiva gospodična. — Ponudbe se prosi na upravo »Jutra" pod ..Zanesljiva 22" 2 Kot samost. gospodinja želim vstopiti k samcu ali vdovcu z otroci, tudi na deželo. Ponudbe i»od Pridna ln poštena 13056" na unravo »Jutra". 25519 Kontoristinja t večletno prakso in dobrimi spričevali, razun slovenskega. nemšitega In hrvatskega jezika tudi strojepisja popolnoma zmožna, išče celodnevno ali poldnevtto delo v Liubl.lanl. Ponudbe se prosijo pod ..J. K. 12S96 " na apravo »Jutra". 25146 Dobro izurjena šivilja gre šivat na dom. Naslov v apravl ..Jutra". 25271 Sokolski kroj kompl., za manJSo postavo, se poceut produ na Dunajski cesti 47 (Bežigrad, vrata 4) 25548 i ! Šivalni in nletilni stroj [posodo, damski plašč ln domače stvari, se radi odpotovanja proda v Sp. šlškt. Kmetijska ulica 125. 25546 HiSa s prostim stanovanjem, ▼ sredin) Maribora, Je usodno naprodaj. Naslov v upravi M J utra". 25J04 GREVA vsakovrstna, po najugodnejši cen kakor t*«'« V« rednn v za ■ gt. Kup m (udi a rovi in stopljeni loj in ga pla am nn oa,vHi dnevet cvni Jos. BEHGMA^, Ljubljana, Pol anska c 85. Tvrdka obstoji tm 25 leti l-ais Hi m\ nsč potrebno godrnjati rodi draginje tumivrTTvrfvvvTmvvTTvtmTvmvinvvivTmvivTVTuvutvvvmTnvvrvTVTVvmmvo****** ker sedaj UiiVo dobit« rsakovrstno blago za obleko in perilo pri tvr«iki I. N. ŠOŠTARIČ, Maribor Aleksandrova ceata šu 13 po zelo znižani ceni n. pr sakno {>o O, 70, 90, 100 Din itd ; platno po 11, 14, 16, 20 Din itd.; i«(otovi en» srajce po 4-i, 60. 50 Din itd.; spodnje hlače po 32, 3-i, 40 Dia itd ; izjotuvljnno o!dek>*, plašče in dru^o /a tsako ceno. Železnica ji dobe biago tudi na obroke. 2-85 a ' Bižuterijske x Dve kompletni postelji dobro ohranjeni, la hrastovega lesa In nočni omarici, se produ na Uieiwelsov| cesti št. 3, pritličje. 25543 Dve kompletni postelji lz trdega lesa. kuhinjsko kredenv o. stelažo ter velik lesen kovčeg, prodam. Naslov pove uprava ..Jutra". 25521 Otroški voziček se proda. Naslov pove npr. »Jutra". 25487 Smoking, 3 moške površnike, obleke. Aevije In kovčeg. ee poceni proda. Naalov pove uprava „ J utra". 25433 Uradnik t 41etno bančno prakso, vešč knjigovodstva ter oatallb pi- ' samlftklh poslov, Ift^e primerne službe. Cenjene po-nudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Vesten". 25340 Za izponolnitev znanja Išče mesta Izven Ljubljane absolvent strojne eleklrovod-ske šole z dobrimi spričevali — Gre kot navaden delavec ter nastopi lahko takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra" P«d ..Absolvent". S632T F0T0-APARATE vseh vrst nudi Janko Pogačnik LJUBLJANA GlidiiikJ Biiei St. 811. Tip-Top kemikalije t zalogi pri Foto-Materijal. 25°/o popusta za Miklavža in božič dobi, kdor naroči do 24. dccembra 1024 Zbirko mladinskih spisov, ki obstoji iz sedem lepo vezanih knjig: Čika Jova-Gradnik: Kalaninndarija. Čika Jova-Gradnk: Pisani oblaki. Fr. Milčinski: Tolovaj Mata j. Povest s slikami. Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. "VVaschtctova: Pravljice. Z barvastimi slikami. I. Sorli: Bob in Tedi, dva ncugnanca. S slikami. I. Šorli: V deželi Ciriuiurcev. Povest s slikami Namesto 134 Din, velja v tej dobi cela zbirka le 100 Dio, s poštnino 106 Din. Ma se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica St« 54 (nasproti glavae faštal I \/ 'i* V v V učenke za izdelavo verižic se sprejmejo pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. % „ZLATARKA"d. d. y CELJE. 6168/a Zahvala. Za muMO^roine izraze sočutja in izkazan« »oža,:e eb smrti na?e uailvso Ijubljeiie mame, stare m ime, tet«, taiva, gospe Doroteje Košnelj poaeatnico izrekamo tean pitem na i le p io zahvalo. 1'uae' ui se x i vaiiujemo g. tir. Strtiado za ondenn adravniake pomot, preč. dubuTščiui, proBto?"|jn«.tnu ga«i n.-mu dtu^tvti /a čabtuo spremstvo, »lav. liralnetnu društvu in pevcem za pa»ljive žalostinke. podimo pa g. nnducitelja Mihelč"U iz Stic kot peTo odji, tsea dsrovslei m venccv. kot v^em s* rcduik« m, prijateljem ia znatnem iti koočno vnem. ki M) nao ljubo pokojoico spremili » tako obtisoB Številu k rečnemu počitku. 65 7 S/a V ZalaanlkUi. dne 26. novembra 1924. Žalujoči ostali. ALEKSANDER.-DUAAS ZVESTOBA DO GROBA (LA-DAA\E DE-/\ONSOR.EAU) li „No, kaj pa želi kralj od mene?" vpraša Saint Luc suhoparno ia z nejevoljnim in sitnim obrazom. „Aha," pravi, „vi ste to, gospod cie Bussy?" — „Da, jaz sam, in najpreje..." potem zniža glas, da ga je mogel slišati samo njegov sobesednik, »najpreje se vam iz srca zahvaljujem za uslugo, katero ste mi izkazali." „0," pravi Saint Luc, „pa saj to je docela naravno, nisem mogel drugače, ko sem izvedel, kaj se pripravlja. Odvratna mi je bila misel, da jih več naenkrat namerava iz zasede napasti pravega plemiča, kakršen ste vedno bili. Vendar sem pa mislil, da ste že ubiti." „No, malo je manjkalo, ampak v tem slučaju je ta primanjkljaj vendarle ogromen in zame največjega pomena." „Kako to?" „No, dobil sem pač lep majhen sunek z mečem, toda mislim, da sem ga vrnil in še obresti povrhu. Zdi se mi, da sta jih dobila zlasti Schomberg in Epernon. Tudi Quelus je dobil svoj delež in se ima zahvaliti le svoji trdi buči, da ni bilo hujšega. Reči pa moram, da ima ta človek mencla najtrše butico v Franciji, razven njegovega veličanstva seveda." „No, povejte mi torej svojo prigodo! To me bo nekoliko razvedrilo!" pravi Saint Luc melanholično. „Ta trenutek zares nimam toliko časa, da bi vam pripovedoval, dragi moj Saint Luc. Prišel sem v nujnejši zadevi. Zdi se mi pa, da se vi prav po notah dolgočasite?" „Uprav kraljevski, in io je dovolj!" „No, prav. Prišel sem, da vam prinesem razvedrila. Vraga, ena usluga ie drusje vredna." „Prav imate, usluga, katero mi izkazujete s svojim posetom, ni nič manjša od one, katero sem vam izkazal s svojim svarilom. Meč ne mori hujše, kakor počasno mrcvarjenje z dolgim časom. Ta način morenja je sicer daljši, pa bolj zanesljiv." „Ubogi grof!" pomiluje Bussy. „Torej ste zares jetnik, kakor sem tudi domneval." „Menda niti jetniku v ječi ni tako priskutno! Kralj zahteva, da bi ga jaz s svojim humorjem zabaval. Kralj je sicer dober človek, toda včeraj se je urezal. Povedal sem mu več gorkih, kakor njegov dvorski šaljivec, in razen tega sem ga bolj dolgočasil, kakor sam veliki petek!" „No, glejte," vprašuje Bussy. „Pa bi vam jaz ne bi mogel sedaj storiti kakšne nadaljnje usluge?" — „0, seveda, še prosim vas zanjo! Potrudite se na moj dom ali bolje rečeno, na dom maršala de Brissaca, in sporočite tam moji soprogi, revici, kje sem. Moja žena je gotovo v velikih skrbeh in razen tega se jej gotovo moje izostajanje zdi nekam čudno in nerazumljivo." „Pa kaj jej naj rečem?" „Eh, vraga, povejte jej, kaj ste videli. Jaz sem jetnik, ki je izročen, ne vem, kaj naj rečem, komu. Kajti od včeraj mi kralj pridiga o prijateljstvu dolgovezno kakor Ciceron in obenem o kreposti, kakor Sokrat. Dolgočasi me.' ,,Kaj mu pa vi odgovarjate?" »Odgovarjam mu, kar je naravno, da kar se tiče prijateljstva, naj name nikar ne računa, ker sem nehvaležnež, a kar se tiče kreposti, da nisem Sokratovega mišljenja in da mi grški običaji sploh nc ugajajo. Kar smejati se mu moram v brk, ko mi on elegično vzdihuje: ,0, dragi Saint Luc, prijateljstvo je torej le utvara? Krepost je torej le prazno ime?' To mi ponavlja kralj najpreje .po francosko, potem še po latinsko in nazadnje po grško, misleč, da ga bom tako bolje razumel." Paž se za svojo zaveso zasmeje. „Kaj hočete," se smehlja tudi Bussy, »dvakrat ponovljeno bolje drži, in če hočeš, da bo argument močnejši, ponovi ga še tretjič. Bis ripetita placent, pravijo. Toda, ali ne morem nič boljšega storiti za vas?" „0, boga mi, to že. Toda ne upam si prav." „0, potem je že storjeno. Kar ven z besedo!" „Kako to?" „Kar ste doslej hoteli, to sem že vse domneval, saj veste, da poznam razmere na dvoru ravno tako dobro, kakor vi sami, iu sem vse to že povedal vaši gospej soprogi." „Pa kaj je odgovorila?" »Najprej ni hotela verjetr. Skrbelo jo je, da so vas sprav ili kam drugam in da je vaša usoda še hujša. Toda," tn Bussv pogleda proti oknu, »toda upam, da se bo sedaj kmalu sama prepričala, da sem j govoril istino. Torej, prosim vas, želite si kaj večjega, kaj, recimo i skoraj nemogočega, kajti draži me, da bi podvzel jaz kaj takega Takorekoč I lerkulovo nalogo mi naložite." »Torej, dragi moj Bussy, pripravite mi hipogrifa Astolfovega. naj prileti po zraku ped moje okno, da ga za hip zajašem in da me ponese domov." »Dragi Saint Luc, pa je stvar še bolj enostavna. Pošljem torej hipogrifa k vaši ženi, naj ga ena zajaše in pride na ta način semkaj k vam!" »Sem ?" »Da, sem!" »V Louvre?" »1, kako pa! Ni li to zabavna misel? Povejte!" »O, hudiča! Misel je sijajna! Samo ..." »Potem se vi ne bi več dolgočasili!!" »Mislim, da ne!" »Torej, vi pravite, da se dolgočasite zelo?" »Neznosno, vam ponavljam! S Chicotom, ki je sicer dober sabljač, sva stavila davi, da ga ne zadenem trikrat s konico meča, in tepec se je smejal. Razjezilo me je samega dolgočasja, da sem ga zares trikrat sunil v rebra. Ce pojde to tako dalje, ga bom pa šc ubil, zares, ne za vajo, ali pa se mu bom dal ubiti, kajti to je... to presega že vse..." »Ali hočete, da vam za nekaj časa pustim tukaj svojega paža?" »Meni? Po čemu?" »E, fe<3t fant je ia moj paž!" »Hvala vam," pravi Saint Luc. „Paži so mi odvratni. Kralj m; i je že stavil ponudbo, naj se zabavam ž njim, na način, ki mi je od vseh zabav najmanj zabaven. Ponudite svojega paža kralju Ko pridem cd tod, pojdem na delo. kakršno ie bilo v Chenonceux in nočem druge nostrelbe ko od njih, ki n^.m glave vedre itd., in še to tako, da bom jaz določal program in kestum." „No," pravi Bussv flegmatično, „pa vsaj poskusite." rsraie trakove, » ■ papir ■ indigo Is. BAItiiGA, Šelenburgova ul. 6'l. NazaaniiSo in priporočila. Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniam, da vkl ub svoji bolezni, ki me pa uc ovira v mojem podjetju, ii-nšujem šc nadalje krojaški obrt ter iz-gotavljam vsa naročila točno po najnovejši angleški modi. Za cenj. naročila se priporočam velespoštovanjem Ant. Reisner, krojaški atelje 6543i Ljubljana. Resljcva cesta 7. C« J? jgtjgjg jgjgpg jg«3gQ»gO>g Jg J? jg jg jg d? jg jg jg«3g jgjg Jg Jg J? Jg jgt3g * *5 »Ji * i s* NAZNANILO. P. u. občinstvu nazorni jam. d ■> otvorlm v nedeljo dne 30. novembra 1934. v lastnem paviljonu na vogalu Aleksandrova oeste in Beetnovnove nltoe nanovo < preraljeu in modemu ure;en HM cvetlični salon. Mr P n. občinstvo zastavljam, da h»m isto po.tregtl v popolno zaiovolj^tvo ter se priporočam za izdelovanje Šopkov in vencev ter sploh vseb v to stroko spadajočih aranžmaiev po najnovejši obliki V zalogi iraam ve ^iio sveže cvetie, žalne in za razuo prireditve prioierue trakove. Cene zmerne! Postrežba točna! 6561,a Za ceujeua naročila se priporoča ViktOP KoPSika. Sv, Miklavž se bliža m prinese lepe igračke. Velika izbera pirkcljiior, Miklavžev, punčk v vseh ve lifcrostih iz pločevine in blaga. Kuhinjske o >rave. šte ililnike, i;u iu:s:;o pos do, gugajoče Konicke iu druge žival;: opico, slone, zajčke, mačke iz les* in blaga; dalje razne moi-ačfce. žoge. Zeio velika izbera elektricniu železak. kinu-aparatov s fiimi ia drugo norimberšHo galanten slso lilauo. Za dame ia gospoda uuiirn po zelo ugodnih cenah tine kusmetične potrebščine, parfume, kaset«, razuo orodje za runnikuro, tintuike, usuieue torliiee, listnice, denarnice, šatulje, servise za kadilce itd. v veliki izberi. Obiščite trgovino galanterije iu igrač M. JOSEK v CELJU klavni trg 2. 6555/a absolventinja trgovske šole, ve?ča Knjigo odstY3, z lepo pisavo, ki je bila morda že zaposlena y irgovini z zlatnino ^ se sprejme v tehnični ojidfc tovorne ziotn.ne. Prošnje z izpriče.ali do 1. dscembra t.l.na f, i 1 ! tinskih deset oseb na jeduo številko. Ako zadene žroii tetitinsko »li desetinsko srečno, se vrii med štiiimi, oziroma desetini posestniki dobitka ponovno Znjlianje, ako se isti teken 14 dni me.i Sab" ; glede doliitka ue »porazumejo. Izžrebanih 8t«vilu je 21)00. Dan žrebanja oe oaz ifini ' po časopisih takoi, ko bodo t-Tečke razprodane. — Sreike razpoiija Prosto -oljno gasilno društvo v Strntčda pri Ftnja proti nnpre vposlanemu znesku i.< srečko ier 'i Din za priporočeno pušiljatev. Ueejo se povsod proda.alci srečk. ift ^BBHHEBga „ vin ari a delniško [!; užba vino^padnilsog v Ffajn priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo izbornih halažfcil! in ljutomerskih vin po zelo ugodnih cenah. 2038/a Oglejte si bogato zalogo po konkurenčnih cenah A. Šinkovec nasl. K, Soss mm, Mi trg 19. 5533S?S3333333333333»333S333333333333333333338i Zimske suknje i v vseh modernih oblikah iz češkega in angleškega blaga priporoča po jako zmernih cenah A. KUNC, LJUBLJANA Gosposka ulica št. 7. «487 a R 0< ili 1 il,