/L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki The first Slovenic Dailj^ in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. NO. 223. — ŠTEV. 223. fattred - lecond-Claae M«tt«, September 21, 1903, at the Port Office at New York. N. under Act of Oongr— of March S, 1879. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 22, 1905. — V PETEK, 22. SEPTEMBRA, 1905. - LETNIK XTT — VOL. ~ktt Pod razvalinami. Preprečeni deficit. 200 osob ranjenih. Znižanje izdatkov. V BELLEVILLE, ILL., SE JE PODRLA TRIBUNA IN 700 OSOB JE PADLO NA » ZEMLJO. Žalosten konec veselega jesenskega carnevala. RANJENCI PO VEČINI NEMCI. Belleville, 111., 22. sept. Trikozvani jesenski carneval, kterega priredijo prebivalci tukajšnjega mesteca in okolice vsako leto v proslavo žetve, se je k'Ur- zelo žalostno zaključil. Velika tribuna, na kterej je bilo najmanj 700 ljudi, se je med predstavami podrla in vsi ljudje so padli med tramove in (kole na tla. V splos-nej gneči, ktera je temu sledila, so bile 3 osobe smrtno in 200 lahko ranjenih. Kakor hitro se je podrla tribuna, je bilo * vsem veseljem pri kraju. Ranjenci so večini Nemci. Smrtno ranjene so tri ženske. Tribuna je bila 5 čevljev visoka in je merila kaeih 50 štirijaških čevljev. Brez dvom no je prešiffea in ni zainogla nositi tolike teže. Mnogo ranjencev so prepeljali v bolnico. Bazne novosti iz inozemstva. CESAR FRAN JOSIP SPREJME VODJE OGRSKE OPOZICIJE V AVDIJENCO. Ti peni Nemci. — Gs obodeni jetniki v R:;ri. — U:>or - orclskih zaporih. — Norveška republika. POMANJKANJE JEST VIN. Hudimi e-šta, 21. sept. Cesar Fran Josip hod,' dne 23. septembra sprejel v av-iliic ro*' vi ml je ogrske opozicije: Fr:»u K šuta. Julija Andrassvja. ba-p>na IVinffyin in irrofa Ivana Zichyja, ilt>vnri 7. njimi o sporazumu. <'hri-'riania, Norveška, 21. sept. — 1 i-t 4' Ddirblad'' priporoča, da se v Norvt'sk^j ustanovi republika in je mnenja, da se o tem vprašanju posveti' ie vse norveško ljudstvo, na kar naj se izdela nova ustava. Capetown, južna Afrika, 21. sept. I'rn I' ma -«■ naznanja, da so se Wit-bo ii spretno umaknili ■neimsl.s.emu vojaštvu v /apadnej Afriki in da so pri Kcetmn ishoopn v Nama^ui poklali oddelek vojaštva. Tudi so Nem-<*4fn odvzdi 1000 yrlav eweje živine, a stotine pušk in mnogo TAWNEY JE MNENJA, DA MORA NAŠA VLADA IZDATKE IZDATNO ZNIŽATI. Novih davkov ne bode treba razpisati; pač pa naj se obdačijo paten tovana zdravila. OPTIMIST. Washinngton. 22. sept. Zastopnik države Minne -.»te, plan odseka za pota in sredstva, je mnenja, da kongresu ne bode treba izdati novih odredb v svrho izibodjšanja vladinih dohodkov, kajti finančni j>oložaj republike je v toliko ugoden, ker so letošnji dohodki večji, nego so bili lanski. Pač- pa bode treba izdatke za prihodnje leto tako omejiti, da ne bodo prekoračili dohodlkov, vsled cesar ne bode tretre povečati davkov. Vlada je dosedaj popolnoma prezrla nek vir dohodkov, namreč ob-daeenje patetitovanih zdravil, v kte-rih je običajno mnogo alkohola. Od 1. julija t. 1. nadalje znaša vla-din deficit le 13V^ milijona dolarjev, dočim je znašalo v istem času lanskega leta 11 ^.milijonov. To je najboljši dokaz, da se finančno stanje izboljšuje. 1 si voz, strel ji va. ŠE VEDNO POTRES V ITALIJI. —<> Posamezni sunki v Calabriji. — Nevihte. Monteleone di Calabria, Italija. 21. Včeraj je bilo p. vsej Calabriji " t»ti nosamezne potresne sunke, kte-rim << se pridružili še viharji, tako. da V K*-'a prebivalstva tem večja. V Ali->T'i je strela provzročila velik požar. je vničil ono. kar je ostal< po - i -I'em potresu. V Catanzaru je pri-v,o do panike. Tu 'i v Reggio je strela 'arila v razna poslopja. Naonlj. 21. sept. Pravosodni minister Fini ccbiaro Aprile odpotoval je 'lanes na nekej torpedovki od tukaj v ^alabrijo, da nadzoruje dela v prid bednemu prebivalstvu. Carnegiejev dar. "Vortliamnton, Mass., 22. sept. Tvo so včeraj otvorili Smithovo vseučilišče, ie predsednik T.. Clark Seelve naznanil. da je milijonar Andrew Carnegie . bljnbil vseučilišču dar v znesku 4 125.000. Ta denar se bode porabil v svrho /eradbe in vzdrževanja biologi-čnega laboratorija. 50 bolnikov in 6 smrtnih slučajev. RUMENA MRZLICA V NEW OR-LEANSTJ, LA, SE ZOPET RAZŠIRJA IN JE TAM, KJER JE BILA PRED TEDNI. Zdravniki pa kljub temu trdijo, da je največja nevarnost odstranjena. BOLEZEN DRUGOD V DRŽAVI LOUISIANI. Nezadovoljni Japonci. Dogodki v Rusiji. New Orleans, La., 21. septembra. Tetkom včerajšnjega dne umrlo je tukaj za rumeno mrzlico 6 osob, dočim jih je zbolelo 50. Skupno število za epidemijo umrlih znaša sedaj 351 in število bolnikov 26S9. Kljub temu, da se je število včerajšnjih novih bolnikov skoraj podvojilo, so pa zdravniki uradoma še vedno s položajem zadovoljni. V Lee vilic, kjer je .bolezen bolj razsajala, nego v Ikteremkoli drugem kraju, je sedaj skoraj popolnoma ponehala. V laboru drvarjev blizo Kent-wooNla, La., so našli dva slučaja rumene mruliee, radi česar oblasti države Mississippi ne puste vlakov, Illinois Central železnice preko meje. Vsled tega se ljudstvo zelo pritožuje. Y Talluli je mnogo mrzličnih bolnikov ozdravelo in tudi v Baton Rouge je položaj poboljšal, kar je velike j nega vodovja in vprašanje o kontre koristi za posestnike bombaževih na-jbandu. Konferenca seje vršila na ru-sadov. ! skej oklopnej 'križarki Rossija, ker je Po raznih mestih se više predava-J Jesen po dostojanstvu večji, nego Shi- mammra. Po seji je admiral Jesen obiskal japout&o zastavno ladijo, uri-žarko Iwate. Sklenitev premirja. JAPONSKO LJUDSTVO ZAHTEVA RAZVELJAVLJEN JE VOJNEGA STANJA V TOKIO. O razdejanju Mikase. — Admirala Jesen in Shimamura podpisala premirje. V KOREJL Tokio, 22. spt. Ljudstvo pričakuje dan za dnevom, da vlada prekliče odredbo, s ktero je proglasila v Tokiju vojno stanje. Vse časopisje izraža vsaiki dan nezadovoljstvo radi mirovnih pogojev. Vlada je zabranila izdajanje 22 časopisov. List "Asahi" še dolgo ne bo izhajal. Sedaj je dokazano, da je bila oklop-nica Mikaja razdejana s pomočjo raz strelbe od zunaj. Razstrelbo so priredili vsekako revolucijonarci. Vladivostok, 22. sept. Rusko in japonsko bredovje pod poveljem admiralov Jesen in Shimamura sešlo se je dne 16. t. m. v Kurilovean zalivu, kjer sta oba admirala izdelala določbe premirja na morju. Konferenca je trajala pet ur. Uredila sta mejo neutra*- itja o pumenej mrzlici, oziroma, ikako' -t je ravnali, -tla se je človek obvaruje. 21, Jet lieija m vojaštvo 1. Jeden jetnik« p Jenih. Koreja. 21 pat j«* poroča, da prana 'raurrn .iiiiuniv vin. Korejci dcrlte •t r< i«'rad 20. ta, x ktero križari {fOVfl rodbina po £ spel 1 je v T rang* ško liiko. Car je Ri i tu uprli. pod Ri rrtdopnico c Kasneje je bernatorja lavo in sprejel Finske, skega. Paris, 20. sept. V soproge, bčeiike in < rove miši vie Witte njegovej sprejem. V pt. Carjeva yach-ar Nikolai in,nje -kom vodovju, do-id, oziroma vibor-snes ogledal novo kriiarko Abrek. generalnega gu kneza Olwlen- >remstvu svoje nov ruske ini-dospel je S^rgej Julje-Cherl>ourga v Pari«. Po vršil formeLni i sta nil v hotelu Zopet "T-a mano nera." Detektivski narednik Petrosino, kteri ve o tajnih italjanskih organizacij več neg« marsikdo drugi, imel je •ij zoi»et mnogo dela. Rano zju-1 rii ei -i* ie na stopnicah tene-, m «1 e hiše št. 30. 1. Vve. i-azstrelba o i;,s;»mita. ktero ie b'lo ve« blokov da-islišati. Petrosino sedaj išče storilce. Bomba je bila namenjena italjan-skemu brivcu Salvatore Seareto. kte-remu «e dobro godi. Tudi je dobil- že r«7na anonimna pisma z denarnimi zahtevami. Pisma so bila vsa pf dpi-v.ana s znanim imenom "Lfl man« ne-r:i in loj>ovi te orsanizacije so za-btevali od njega $2000. Zadnje tako pismo je dobil minoli torek in je takoj izročil policiji. Tovarna zgorela. V St. Panlu, Minn., zgorela ie tovarna od Anchor Silver Plate Co. Požar, kteri je nastal vsled razstrelbe, kemikalij, napravil je za $ 150.000 škode: zavarovalnina $120.000. se ni te ie Bristol. Tu posvetoval predsednik« skLrri preoslanikom Nelidovom, ►m Ixmbetom in minister-Inikom R* trvierjem. Pro- fesor Martens odpotuje danes v Be-rolin in pride v soboto v Petrograd. Liizerne, Švica, 20. sept. V tukajšnjem gledišču pričelo se je danes zborovanje splošnega riirovnega kongresa. Navzočih je 450 delegatov. Berolin, 21. sept. Vsled direktnega poovelja carja Nikolaja potoval bode Serge j J. Witte iz Pariz,t v Berolin, da se posvetuje 6 cesarjem in državnim (kanclerjem o iztočnem vprašanju. Riga, Ruaija, 21. sept. Oborožena iMio/.ica je v minolej noči napadla tukajšnje zapore in š silo oprostila dva politi/na kaznjenca. V boju so bili u.~tmrteni dva ključarja in jeden policaj. VeČ policajev je ranjenih. I)va napa>dailca so prijeli. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20 65 ............ 100 kr«n, za $ 41.00 ............ 200 kron. 2a $ 201.40 ............ 1000 kron, za $1021 75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh srotah. Doma se nakazane s vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne po šil j at ve izplačuje c. k. poštni hranilni nrad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-aeje do |25 ▼ gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zo-^ske po Domestic Postal Money Order aid pa New York Bank Draft. PRANK BASHER, 109 Greenwich Street, New York 1778 St. Olair 8t^ Olewelaatf. Oblo. DR. WITTZHOFF PRIJET. Splošno zasledovanje bigami=ta so baje prijeli v Atlanti, Ga. Odvetnik, Benjamin Franklin, št. 3 nodi-obrosti. Frrnklin naznanja, da je zvedel še Ouga. Koreja, 22. sej>t. Tukajšnja ruska vojska je še le stMlaj zveilela. da so Rusi in Japonci v Mandžuru sklenili premirje. Zveze s tukajšnjim vo jaštvom so zelo slabe. PROTI SKLENITVI MIRU. Protestno zborovanje v Tokiju in ad-resa mikadu. Tokio, 21. sept. V parku Uyena vršilo se je danes veliko protestno zborovanje proti sklenitvi miru. Pri tem ni nihče kalil miru. Vhode k parku stražiio je vojaštvo, dočim v parku ni bilo niti jednega vojaka. Zborovalei «o sklenili zahtevati od vlade, da mirovno pogodbo razveljavi in takoj od netih nadaljnih ženah, ktere vse so stopi. Zborovalei so nadalje sklenili Witzboffove soprosje in žive v Den-t- nu. Ind.. Kalamazoo. Mich., Chica-Tli.. Detroit Mich., in TYindsoru, Canada. Nadalje ie dobil na stotine anonimnih pisem ktera vsa trdijo, da so pihalci (nisalke) žrtve dr. Witzhof-ferja. tako, da je Franklin sedaj prepričan, ila ima Witzhoff nad — ^i-soč žen. Trad detektivov še ni dobil obvestila i/. Atlante o nretovanem Witzboffu. Izseljevanje v Južno Ameriko. Madrid, 22. sept. Iz vseh krajev Andaluzije, kjer vlada lakota, prihajajo poročila, da ljudstvo kar trumo-ma os t a vija imenovane pokrajine in se izseljuje v Južno Ameriko. Mn< 2*) vasi v (Jalieiji je že brez prebivalstva, ktero je zaman pričakovalo po vladi obljubljene podpore.. Mnogo n dbir, je ostavilo hiše in polja. Samo v oktobru < dpluje, 15 parnikov polnih izseljencev iz Andaluzije v Južno Ameriko. Misijonar — kanibal. Hungtington, Ind., 21. sept. Semkaj se javlja o tukaj dobro znanem misijonarju Daniel Fliek Wilberforce, o kterem se je nedavno poročalo, da je umrl, da so ga v angleškej zapadnej Afriki zaprli, Iyer je postal — kanibal in je jedel zajedno z divjaki človeško pečenko. Wilberforce je rojen v Afriki, teda vzgojen v Ameriki. Pred letom dni je ostavil krščansko vero in postal malikovalec. Sedaj se namerava zopet prekrstiti, in jesti natadno goveje meso. "20. mo Settembre." Dne 20. sept. so slavili naži Italjani spomin zjedinjenja vse Italije in osvoboditev Rima. Kjer koli prebivajo Italjani v New Yorku so imenovani dan praznovali, pa naj se imennjejo njihove organizacije "Paul Kelly Gang," "Maffia," "La mano nera" ali pa Zottico - ganga. Osoda Carnegiejeve knjižnice. Richmond, Ind.. 21. sept. Carnegi-ejevo knjižnico v Portlands, Ind., so zaprli, ker jim primanknje sredstev za vzdrževanje zavoda. da se na člane poslanske zbornice vplji va tako. da zgoraj navedeni sklen, odo-bre. ker inače bodo čutili pri \olitvab slabe posledice. Nadalje zahteva tudi ljudstvo, da se policijska uprava teme ljito reformira. Končno so sprejeli tu di na mikada naslovljeno adreso, ktere besedilo pa še ni objavljeno. Iz Daljnega Iztoka. Petrograd. 22. sept. Ameriški častniki. kteri so bili pridejani raskej "ojski v Mandžuru kot vojni opaževal-ei s«, odpotovali proti domu. Oni pottv jejo preko Petrograda. Odesa, 22. sept. Ruska vlada je najela ameriški parnik tiaronne, kteri bode zajedno z Verniki Angara. St. Peter-burg. Kostroma in Nižnji Novgor« d < dpiul na Japonsko po ruske jetnike. Tokio, 22. sept. Tz Port Arthurja dospeli so semkaj veliki vzdigovalni stroji, z kterimi bodo dvismili potopljeno oklopriieo Mikazo. Japonci u-pajo, da bode tekom treh mesecev zopet plavala. Senoul, 22. sept. Admiral Arai kteri je v Chemulpo dvignil potopljeno rusko križarko Varjag, se je vrnil na Jap*nsko, da vodi dela pri dvignenju oklopnice Mikaze. Povodenj v Missouriju. St. Ixmis, Mo., 21. sept. V minolej noči je reka Mississippi narasla Ie za par palcev, tako, da je najbrže dosegla okrajno višino in bode ^ tovo že danes pričela padati. Vse nižine kaeih 22 milj daleč na okrog so pod vodo. Farmerji imajo velikansko škodo. Nad 150 rodbin je moralo bežati iz svojih hiš na višje prostore. Umor vsled ljubosumnosti. Leaton, Mich., 21. sept. Petinpetde-setletna žena dr. John Sitzerjeva, jt naslednjega dvakrat vstrelila in ga smrtno ranila. Sosedje zakonske dvojice pravijo, da sta se Sitzerjeva prepirala. Na to je Sitzer zjutraj ostavil hišo in ko je Sel preko nlioe, vstrelila je nanj njegova 13 let starejša soprp-ga. Vzrok groznemu činu je Ijubosum-nost. Sitzerjevo so naptiL Omejena zborovanja. O POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH SE LAHKO JAVNO RAZ-MOTRIVA. Mirovna pogodba je sedaj v Petro-gradu. — Nova kopija za carjev podpis. ŠTRAJK V TIFLISU. --o— Petrograd, 22. sept. Vlada je ravnokar izdala projekt, vsled kterega bode zadobi'o nisko ljudstvo pravico v gotovih mejah javno razpravljati o političnih in gospodarskih vprašanjih. Ta projekt je izdelala po.-ebna komisija pod predsedstvom grofa Ignatje-va. Načrt pregleda jutri taJkozvana Solskijeva komisija, nakar ga takoj predloži carju v odobritev. Dasiravno je ta reforma nekoliko omejena, kajti oblasti bodo morale biti zastopane pri imenovanih zborovanjih, pomen ja. za Rusijo vendarle velik ikonštitucijonalen napr&lek, kajti splošne pravice zborovanja dosedaj v Rusiji niso imeli. O zborovanjih bode treba jeden dan preje naznaniti oblastim, dočim je dovolitev od strani oblasti nepotrebna. Drugi člen carjeve odredbe se pa nanaša na svobodo časopisja. Vendar bodo pa to odredbo preje predložili j >a rl a men t u v odob ritev. Petrograd. 22. sej*. Tajnik ruske mirovne komisije, P! ari con, prinesel je semkaj iz Portsmoutha mirovno po-g. ktero so podpisali ruski in japonski mirovni ptKiblaščeaci, temveč posebno na per-gamentu izdelano li-stino, ktera bode spisana v ruskean jeziku. Car se vrne ilanes v Petrov dvorec (Peterhof). Tiliis, 22. sept. Delavci tukajšnjih predilnic so pričeli strajkati. V torek so Tartari napadli armens-ki del mesta. Vlada je poslala v Batu na-daljne čete. V Bat umu so zaplenili mnogo orožja. PRI KOREJSKEM CESARJU. Alice Roosevelt v avdijenci in pri obedu. Seoul. Koreja. 21. sept. Cesar je o-bedoval včeraj v prvič, odkar je nastopi! vlado z inozemci. Pred obedom sprejel je gdč. Alice Roosevelt in rear admirala Traiua v avdijenco. Alice Rooseveltovo je vodil k obedu ameriški poslanik Morgan. V dvorani sedeli so skupaj 7. prestolonaslednikom in cesarskimi princi. Ostali Američani so bili razdeljeni med člane ministerstva in generale korejske vojske. Cesar je napil na zdravje predsednikovej hčerki. dof-iin je jx>slanik Morgan odgo voril namesto Rooseveltove z tem, da je želel cesarju dolgo življenje. Po obedu sprejela je Rooseveltova korejski kabinet in druge korejske vi šje uradnike. ALBERS OBSOJEN. Državni oddelek bode zadevo pr&iskal. Washington. 21. sept. Državnemu oddelku se poroča.da je nicaraguajsko sodišče v Ocotalu, pokrajina Segovia, spoznalo krivim ameriškega državljana Wm. S. Albersa, da se je upiral ni caraguajskim odredbam -in razžalil predsednika Zelaya. Sodišče še ni izdalo ražsodbe. Albers je v svobodne j zvezi z ameriškim poslaništvom v Ma-nagui in ima svojega zastopnika. V kolikor je državnemu oddelku znano, bivši generalni konzul v Panami, še ni odpotoval v Ocotal. Vlada bode zadevo diplomatienim potom preiskala, da dožene je Ii AI-bersova trditev, da vlom uradnikov Nicarague v Albersovo hišo, ni bil pravičen, osnovana, ali ne. Premogarji štrajkajo ▼ prid muL Terre Haute, Ind., 21. sept. V pre-mogovem rovu št. 6., pričelo je 125 premogarjev štrajkati, ker dobivajo v istem rovu zaposlene mule premalo brane. Ko je vodstvo rova štrajkarjem sagotovilo, da bodo mole dobivale ▼ nadalje dovolj brane, so zopet pričeli Kolera na Poljskem. Cesar Fran Josip Samo osem slučajev.' prosi pomoči. TEKOM VČERAJŠNJEGA DNE PRIPETILO SE JE PET NOVIH SLUČAJEV KOI ERE. Tri osobe so .umrle. — Iz Nemčije preselila se je bolezen tudi v rusko Poljsko. V L O D Z U. Berolin, 22. sept. Uradoma se naznanja, da je tekom zadnjih 24 ur zbolelo v nemškej Poljski pet osob, dočim so tri umrle. Dosedaj je zbolelo 227 in umrlo 78 osob za kolero. Poznanje, 22. sept. Tukaj sta se pripetila dva no-va slučaja "kolere. Bromberg, Poznanje, 22. sept. — V tukajšnjem vladinem okraju pripetil se je včeraj le jeden nov slučaj kolere. Lodz, ruska Poljska, 22. sept. — Tukaj so dva moža in jedno dekle umrli za kolero. Mestni zdravstveni urad je zahteval $90,000 za boj proti Ikoleri. ŠTRAJK ČRKO STAVCEV. V Chicagu in Albany so dobili osem-umo dnevno delo. Chieasro. 111.. 21. sept. Lastniki 24 tukajšnjih tiskarn so podpisali /. unijo črkostavcev pogodbo, vsled ktere se tudi v omenjene tiskarne uvede z 1. januarjem osemurno dnevno delo. Dosedaj je podpisalo imenovano pogodbo 158 lastnikov tukajšnjih tiskarn. Albany. N. Y.. 21. sept. Štrnjk tukajšnjih unijskilt črkostavcev, kteri je trajal teden dni. se je končal z tem, da so deli dajalci privolili v osemurno dnevito delo. Springfield, O.. 21. sept. Tukajšnja Crowell Publishing t V izposlovela je sodno povelje, ktero črke stavcem prepoveduje nadlegovati njihove neunij-ske tovariše, kadar so na potu na delo ali pa < d dela. Strajkarjem se je dosedaj posrečilo vjeti nad 50 neunijskih črkostavcev. ktere so poslali iz mesta. Vtlanta, Ga., 21. sept. V sedmih tukajšnjih tiskarnah zaposleni unijski črkostavci (50 po številu) pričeli so včeraj štrajkati, ker ji/: delodajalci niso priv< lili v osemurno dnevno delo brez znižanja plače. Revolver in štrajk. Roanoke, Va., 21. sept. Delavci, ki so zaposleni pri plavžih Virginia Coal and Cokes Co. v Radfordu, so nameravali štrajkati. Ko sta se včeraj zjutraj menjala nočni in dnevni del delavcev, postavil se je manager Henrv K. Me Harge, sin posestnika plavžev z revolverjem v roki pred delavce. Pri tem jim je dal samo jedn« minuto Časa da prevdarijo. naj li prično s Štrajkom ali ne. Oni, kteri so se izjavili za štrajk. so morali takoj delo ostaviti in oditi, »stali so pa izjavili, da bodo.z delom nadaljevali. Mc Harge je dospel pred štirimi leti iz New Yorka v Red-ford. kjer je najprej delal kot navaden delavec. Nezgoda na morju. Highland Light, Mass., 22. sept. Parnik Juniata, kteri je plul z 50 potniki ( d tukaj v Baltimore, se je na potu zadel v neko veliko jadranko. Pri tem je bil tako poškodovan, da se je moral vrniti semkaj. Paraiku je od letel dimnik in prvo jamboro. Jadran ka je tudi poškodovana. MADJARI TERORIZUJEJO HARS-BURŽANE IN CESAR PROSI — NEMCE, NAJ MU ČUVAJO VOJSKO. Fran Josip je izjavil, da v razdelitev vojske nikdar ne privoli. IN VENDAR SE BODE UD AL. Dunaj. 22. sept. Ko so odprli novo gaštajnsko železnico, sestal se je cesar Fran Josip z državnim poslancem dr. Julijem Silvestrom, zastopnikom mes^a Sol n ograd a. Cesar je bil grozno poparjen in zelo slabe volje. Govorila sta izključno le o ogrskej krizi in pri tem je cesar vzrujano vzklifonil: "Vi mi morate pomagati. V ločitev vojske ne bodem nikdar privolil!" Cesarjev obupen vzklik tolmačijo tukaj tako. da je baje namenjen in naslovljen vsem nemškim poslancem Avstrije, dasiravno od avstrijskih Nemcev cesar nima ničesar pričakovati. Te dni se bode državni zbor sešel h kratkej seji, ktere glavna naloga bode posvetovati »e o ogrskej krizi in potrebno skleniti, česa naj se ukrene proti Mad j arom. 2 nepopisno radovednostjo pričakujejo v Avstriji izida konference pri cesarju, h kterej so povabljeni vodje ogrske opozicije: Fran Kossuth, Julij Andrassy, Ivan Zichv in baron Ran-ffy. Vendar pa tudi od te avdijence ni mnogo pričakovati. Neprostovoljna vožnja po zraku. Binghamton, N. Y., 21. sept. Šestnajst let stari deček Floyd Wallace odplul je danes na poljedelskej razstavi v Oneonti na privezanem zrakoplovu v zrak. Ko so pa hoteli zrakoplov zopet potegniti na zemljo, se je vrv odtrgala in zrakoplov v kterem je bilo plina za 24 ur, je kmalo z dečkom zginil v oblake. Vendar je pa bil deček dovolj pameten, da je kmalo potem odprl ventil, tako, da je zrakoplav jel počasu prihajati zopet navzdol. Na zemljo je prišel 30 milj daleč od One-onte popolnoma zdraVin vesel. V zraku je bil dve uri. --BANOMA PODRUŽNICA- CLEVELAND, O. 177i St Clair Street. DELAVČEV KAPITAL. Vsak človek, ki dela za plačo, ima kapital, od kterega žive on in njegova rodbina. Ta kapital je naložen v njegovih mišicah, v možganih in njegovem zdravju. On -nikakor ne sme, da se pomanjša ta kapital, ker to bi po-menjalo tudi pomanjSanje njegovih dohodkov. Radi tega se mora redno skrbeti za zdravje, ktero je njegovo jedino bogastvo. Boljšega sredstva za ohranitev zdravja mi ne vemo nego je TrineH*~0 ameriško grenko vino. Ono prisili vsaki del človeškega telesa v harmonično delovanje, ktero je slično strojevem delu kake velike tovarne. Ono provzroči gastrično delovanje, poveča moč želodčevih mišic in spravi truplo v položaj da sprejema in prebava vsaka hrano. Stroji telesa morajo biti vedno v popolnem redn. Izguba teka je prve znamenje kake bolezni. Trinerjevo ameriško grenko vino Vas bode kmalo popravilo. V lekarnah Jos. ^uer, 799 So. Ashland Ave. Chicago in. mm KR^TANJL PARNIKOV. Dospeli so: Graf AValdersee 21. sept, iz Hamburga s 1401 potniki. Dosfceti imajc: Cevie iz JLiverpoola. Georgic iz Liverpoola. Bordeaux iz Havre. Teutonic iz Liverpoola. Celtic iz liverpoola. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Ultonia iz Reke. Hamburg iz Hamburga. La Gascogne iz Havre. Finland iz Antwerp ana. Astoria iz Glasgowa. Ryndam xz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Bovic iz Liverpoola. Odpluli bodo: Philadelphia 23. sept, v Southampton. Campania 23. sept, v Liverpool. Zeeland 23. sept, v Antwerp-c. Princess Iren« 23. sept, v Genovo. Caledonia 23. sept, v Glasgow. Pretoria 23. sept, v Hamburg. L'Aquitaiae 23. sept, v Havre. Lastiolic zavarovalnih družb Eqnitable, New York Life in družili. Oči se nam bodo odprle pre-kasno iti ravnatelji bodo z našim denarjem poljubno gospodarili. Za primero vzemimo samo naže mesto. Leta 1903 bilo je v New Yorku obdavčenih ■aemJjič v skupnfej vrednosti $4.751,532)826 in os,^bnega premoženja $680,366,092. To je davčno vprašanje. Mesto izda v dobrodelne namene itd. vsalko leto nad 6 milijonov dolarjev in v šolske svrhe nad 2S milijonov dolarjev. Tekom letošnjega leta dobilo je mesto prošenj za gradnjo 13,624 novih hiš in meščani so. oziroma bodo izdali v to svrho 127 milijonov dolarjev. Mesto mora čuvati 31,R30,S32 štirijaških yardov tlakovanih ulic in l.">17 milj kanalov. To je fina-nčno in gospodarsko vprašanje. Nase dnevne šole obiskuje 470 ti—«»f- 1"»:; otrok in večerne sode 24 tisoč !M2 mlraščenilt. To je šolsko vprašanje, h vtereiuu imornmo še prišteti 13.44f> učiteljev. Me-t o j. razsvetljeno s 16.668 električnimi obloonicami iti 42.777 pli-novimi svetilkami, opremljenimi z A um rov«> lučjo. To je plinovo vprašanje. Od 10,o37 gostiln dobiva mesto le del velikega licenčnega davka — to je vprašatHije o Home Rule. Mesto ima <>.">:{;{ policajev, kt^ri so letos are-tovali 17").S71 osoh — to je policijsko vprašanje. Toda dovolj številk — vsa politilka v New Yorku in vsej Ameriki ni dra-zetra. nego navadno računanje. Vsa politika toraj ni drnzega, nego vprašanje o " bu-sinessu Ta "business;" je za nekoga to, da mu politika služi v korist, za drnzega je pa politika talk business, da gleda ravnateljem na prste. Vse drugo je pa le stranskega pomena. Izrazili smo se toraj dovolj iskreno. kajti članek ni plačan in bode ugajal vsem onim, ki pišejo neplačano /•lanke. 1 ^kim narodom" s tem, da bode strogo I odklanjala tisto varuštvo sovražnikov —o— j Slavjanstva nad Srbijo, ki je za dobe Kar smo pričakovali, to se je tudi I Obreno-vičev izlasti pa pokojnega Mi-zgudHo. Vsi častniki naše stalne voj-!Iana' "l>™pasealo Srbijo! Tisto varuštvo, ki mu je bil glavni namen, da se ne uveljaAi princip " Balkan balkanskim narodom!" Ti sto varuštvo kupljeno za milijone, ki so se lahlko-živno trosili po raznih razkošnih krajih Evrope, ni d:Jo, da pride do solidarnosti med Jugoelavjaaii ravno zato ker ni hotelo, da bi bili balkanski narodi gospodarji na Balkanu, marveč je hotelo, da bodi to teren za gospodarsko in politično eksploatiranje od strani -— sovražnikov balkanskih narodov. Vsi naj bi bili gospodarji na teb tleh, le balkanski narodi nag bi bili sužnji na njih !! V trojni smeri treba, da se gibljejo prizadevanja nove srbske vlade, da uresniči svoj princip: 1 'Balkan balkanskim narodom!": a) odklanjati je z vso energijo vsako posezanje neslavjanskih vplivov v notranjo in vnanjo politiko Srbije; b) gojiti mora najlojalneje in naj-iskreneje odnošaje do druzih slavjan--kih balkanskih držav, in e) ohraniti si simpatije one velike drŽave, ki je prelila reke krvi — ne morda zato da si razširi svoj teritorij, ali da bi eksploatirala gospodarski balkanska tla, marveč jedrno in ravno v ta namen. da se enkrat uresniči princip, ki ga je vsprejela nezavisna radikalna stranka v Srbiji: "Balkan balkatn skim narodom!!" To so poti, ki jih mora hoditi Srbija, ako res hoče priti do veljave Piemonta na Balkanu! v največjo škodo naše vojske. Kako nesmiselna je bila agitacija proti vojaškim 'kantinam, ktero so naši fana!iki pred par leti uprizorili, razvidno je že iz tega, da so se posluževali celo anarhističnih sredstev, oziroma dinamita, samo da bi dosegli svoj namen. Tako so zlasti v Kansa-sli, v Oskaloosi in Ioivi napravili mnogo škode, ne zmenivši se za zakone in red. Fanatičnemu prebivalstvu jusrozapadp je to ugajalo, toda kljub termi se moramo vprašati, kaj bi nastalo iz naše republiike, ako bi dobili v njej tak. .norci, kakoršni so tempe-renčniki, prvo, oziroma odločilno besedo. Brezdvomno bi tudi potem po-vsodi. kjer bi se ljudje ne zmenili za njihov zakon, rabili dinamit in bombe. — Nad pijanstvom se zgraža vsak olikan človek in ker je zmernost v vsakem pogledu takozvana zlata srednja pot, bilo bi delovanje sovražnikov alkohola zelo blagodejno, ako bi se omejevalo le na to, da se pijančevanju stori konec, ne da bi se škodovalo navadnim nedolžnim pijačam. Toda tem perenčniki so šli tako daleč, da ne puste prodajati tudi nedolžnih pijač, kakoršne so vino in pivo. Kar je pa pri naših temperenčnikih najbolj čudno, je pa sledeče: Proti uživanju whiskey a, kot zdra vila, oni še nikjer niso nastopili, toda proti pivi. ktero uživajo vojaki v kantinah in ktero ima le 4% alkohola, oni kar besne. Radi tega je pametno in umestno, da dobe naše vojašnice zopet kantine. Nova vlada v Srbiji. _ _ __ ( Prelom v germanizacijo. V župniji Poljska Ostrava, Dei ima med 20,000 prebivalci samo 500 Nemcev, so se do-zdaj otroei čeških starišev vpisovali v matrike nemški; krstni, poročni in mrtvaški listi so se istotako izgotov-Ijali samo v nemškem jeriku. Vse pritožbe radi te germanizacije so bile brezuspešne. Kakor poroča češki list "OstravRky Dennik", napravil je sedaj češki učitelj v Poljaki Ostravi, gospod Jež, prelom v to nepravično prakso. Zahteval je, da bi njegjv otrok pri krstu vpisal v matrike v če-škt rn jeziku, a upravitelj župnije, g. Weissmann, tega ni hotel storiti, češ, da ima strog ukaz, urad ova t i samo v nemškem jeziku, nakar je gospod učitelj Jež izjavil, da ne pusti otroka kratiti, dokler ga ne bode gospod u-pravitelj vpisal v češkem jeziku. Oljčnem je pa poslal pritožbo notranjemu min iste retvu in kardinalu vrati-slavskemu, dr. Koppu, radi take ne-postavnosti. Te dni pa je bilo opravite ju g. Weissmatuiu uradno zapo-), da naj otroka vpiše v matrike Srbija je prišla končno do deflni-tivnega ministerstva. Isto je sestavljeno — kakor je bilo pričakovati po izidu volitev v skupščino — od neza-visoiih radikalcev. Ministerski predsednik je visokošolski profesor Stoja-■novie. Nw*a vlada ne predloži Skupščini nikacega programa in opozori le na program, ki ga je nedavno priobčila nezavisno-radikalna stranka. Nova vlada se toraj identifikuje se stranko, iz ktere je izšla in ki ima večino v zbornici. Ta vlada je toraj strogo konstitucijonalna. Vprašanje je le, da-li .se bode mogla dalje časa držati ta vlada. Večina, ki jo ima na razpolago v skupščini, ni ravno velika. Vse je zavilo toraj od vprašanja. da-li je nezavisno-radikalna stranka, na ktero jedino je nova vlada naslonila svojo eksistenco, dovolj ii raogenua, j< linstveua v mišljenju, ; zanesljiva in disciplinirana, da bode vlada mogla v vsakem slučaju računati na nje vsekupnostf! Pred volitvami si i se širili številni glasovi, ki so zatrjali, da te stranke ni smatrati kakor resno, ker je sestavljena od samih mladih ljudij. in ker vsled tega tudi nima dovolj sposobnih, resnih in izkušenih mož, da bi mogla sestaviti vlado, sposobno za življenje, niti nima mož, ki bi znali stati stranki na čelu s tiste parlamentarno spretnostjo in rutino, ki je potrebna, da stranka nadvladuje situacijo tudi v kritičnih momentih. Ce pa člani vlade in voditelji vladne stranke postavijo na laž te črne glasove in neugodne sodbe, ki so jih njih nasprotniki širili preti volitvami, i|M>tem ni i-rfdjučemo, da bode osoda Srbije za da'je časa poverjena tej stranki. To pa^še posebno, ker se ču-jejo glasovi, da tudi v stari Pašičevi to je prejšnji vladni stranki ne manjka elementov, ki ne bodo hoteli načelno nasprotovati novi vladi. Program, ki ga je nezavisno-radikalna stranka razglasila pred volitvami v skupščino, je po svojih glavnih zahtevah jako prikupljiv in razsodno koncipiran in ne kaže, da ga je pisala roka političnih otrok! Notranja uprava mora postati jednostavneja in se ima število uradnikov skrčiti. Vršiti se" ima s t roga kontrola nad njih poslovanjem. Nezavisni rad i k al ci zahtevajo gospodarskih šol, ki so v Srbiji še nepoznane. Oni zahtevajo dalje popolno avtonomijo občin in okrožij, Dočim so za skrčenje izdatkov za vojsko, pa bode nova vlada absolutno zahtevala potrebnih kreditov za spo-polnjenje omrežja lokalnih železnic, ker sodi prav in opravičeno, da se tako povzdigne ekonom no stanje v deželi. Jako važno stališče je zavzela stranka nezavisnih radikalcev ozirom na vnanjo politiko: "Balkan balkanskim narodom!" V tem smislu hoče storiti vse možno, da se ojači in uresniči jugoslavjanska vzajemnost! Kakor rečeno: zvoki programa stranke, ki bode v podstavo novi vladi v Srbiji, niso nesimpati&ni. Ce bodo besedam programa sledila tudi primerna dejanja, potema bode doprine-Šen dokaz, da je ta stranka veliko boljša, nego je bil nje glas pred volitvami. Radi tega mora iskreno želeti vsaki Slavjan, da bi nova srbska vlada uresničeval«, prinicip "Balkan- RAZNOTEROSTI. Gospodarsko gibanje poznanj skih Poljakov. Letna poročila po znan j skih poljskih pridobninskih in naseljeni ških bank ter zadrug izkazujejo velike uspehe in izvanredno marljivost zatiranih Poljakov na Nemškem. — Skupni promet zadružne banke pridobninskih zadrug na Poznanjskem se je povzdignil od 219 milijonov mark leta 1903 na 278 milijonov mark leta 1904. Število hipotek zadružne banke znaša 93. površina posestev 563,674.43 hektarjev. Blagajni za vzajemno pomoč na Poznanjskem je pripadalo 1. 1903 379 članov. 1904 pa 463. Banka za kmetijstvo in industrijo na Poznanjskem ima letos 13 milijonov mark več prometa na leto kot lani (53 milijonov mark proti 40 milijonom). Ljudske banke v MogiLnem, Srodi, Krotašinu in Ostrovu imajo vedno več članov. Parcelacijska zadruga poljskih kmetov je pareelirala 7157 juter zemljišča, toraj, odkar obstoji. je razdelila že 47,S94 juter med 10S3 kupce. Deželna banka v Poznanju je imela leta 1904 300.000 mark dobička. To so zelo lepi uspehi in Nemci jih niso več kaj veseli. Slovaki. Praški profesor L. Nie-derle je izdal narodnosten zemljevid Slovakov. Iz zemljevida se vidi, da od 2,019,641 Slovakov na Ogrskem prebiva 1,749,415 Slovakov v 16 se-verozaipadnih okrajih Ogrske. V 10 okrajih imajo večino, v G pa tvorijo precejšnjo manjšino. Slovaki toraj prebivajo na prostranstvu 56,265 štirijaških kilometrov. Najbolj čisti slovaški okraji (komitati) so: 1) oravski 94.7^. 2) 1 renči tiski 92.S%, 3) Iiptov-ski 92..)%. 4) z vo len ski S9.4%, 5) tur-čanski 7:i.6%. 6) nitramsfei 73.1%r 7) šariški 06.1%, 8) spiški -",8.2%. 9) te-kovski 73.1%, 10) požunski 51.1%. Drugih 6 okrajem ima po 40% Slova-1 kov. Četrtina Slovakov j-? protestant-keya veroiapovedanja (430.162), tri četrtine pa rimskokatoliškega. Katoliški Slovaki spadajo pod košicko, ostrigoojsko, spiško in ni+ransko škofijo. Škofje so sami Madjari ali ma-djanmni. V duhovnih semeniščih (v Spišu in Košicah) poučuje se v latinskem 'i madjarekem jeziku. Prote-stainški duhovniki so večinoma dobri rodoljubi. Sveto pismo, ki ga protest anški Slovaki rabijo, ravno tako drufre obredne knjige so češke, kar protest anške Slovake vzdržuje pri njihovem jeziku in narodnosti. Italijanska mornarica. Italijanski mornarični minister Mirabello je izdal broŠurico, v kteri naglasa potrebo, da moštvo služi več časa .na eni in isti vojni ladiji. Nadalje zahteva, naj se zvišajo plače }>odeastnikom. ker je le tako mogoče, da dobi italijanska mornarica izvežbane podčastnike: Mirabello graja nadalje, da mornarji ne znajo molčati in izdajajo službene tajnosti. Ttalijan--4kim mornarjem navaja kot zgled molčečnost japonskih mornarjev. Ko se je nahajalo italijansko brodovje na Daljnem Iztoku, se je admiral Grenet, razgovarjal večkrat z japonskimi poveljniki, ki pa niso nikdar govorili o vojski, niti o stvareh, ki so se že izvršile. — Italijansko časopisje hvali Mirabella, ki je že veliko storil za laško mornarico, a graja, da stori premalo za Jadransko morje. "Messaggero di Roma" piše: Gospodarji Jadranskega morja so Avstrijci, medtem ko mi neobračamo pozornosti na to morje. ''L'Osservatore Catto-■lico" pa meni, da poznajo avstrijski častniki bolj italijansko obredje, kakor italijanski. Obsojena na A ure ▼ ječo ■ postom, da ne zamudi parnika. Pred okrajno .so dni jo na Dunaju v Jožefovem mestu je bila obsojena neka ženska Ze-lechowski iz Odese na 4 ure jeie s postom radi prosjaeenja. Bliao kolodvora na Dunaju je prijel to žensko redar ter jo vedeti v zapore. Pired sodnikom je tajila, rekoč, da jej ni trdba prosjačiti, da ima že denar, s ktenrim more dospeti v Ameriko k nekemu sorodniku la je res v rokah že plačano karto za voecnjo iz Hamburga v torek v A-meriko. Glede na to jo je sodnik obsodil na 4 ure v ječo s postom, da tako ne zamudi pamika. Ob 3. uri popoln dne je šla v zapore, ob 7. zvečer so jo spustili. Tako je mogla dospeti pravočasno v Hamburg. Originalen banket. V Bukareštu je nedavno Štrajkalo okolo S00 strojarskih pomočnikov, skojimiso simpati-zovali tudi dru«i oddelki. Po nekem velikem shodu so priredili banket za 1000 osob. K banketu so povabili tudi zastopnike časopisja in druge odlične o sobe. Zanimiv je bil ta banket, ker je bilo na mizi samo to, kar 60 dobili štrajkujoči kot podporo od svojih tovarišev, kakor: kruh, ovčji sir, rdeče grozdjiče, med in velika posoda stu-denčnice. Kljub temu je bilo razpoloženje zelo živahno, govori z an osni in solidarnost popolna. VABILO. Kat. slov. pod p. družtvo Marija Pomagaj št. 6, spadajoče k J. S. K. J., v South Lorainu, Ohio, priredi o priliki 71etnega družtvenega obstanka VELIKO VESELICO v soboto dne 30. septembra 1905 v prostorih g. Josipa Fertalja, 404 10. Avenue, vogal Vine St. — Vstopnina 25e., dame proste. — Začetek ob ^>8. zvečer. Tem povodom so najvljudneje vabljeni vsi rojaki in rojakinje, kakor tudi slavna bližnja družtva. Odbor. (21-25-27—9) Kjeso? moj brat VALENTIN ROJC in prijatelja ANTON PIRIH ter MATIJA KOCJAN. Bivali smo 20 mesecev skupaj v državi Utah. Kdor izmed rojakov ve za njih naslove naj jih izvoli naznaniti: JAKOB ROJCU P. O. Marissa, HL (20-23—9) Kje sta ALOJZIJ in TEREZIJA GREGORČIČ, doma iz Bele cerkve na Dolenjskem? Pred 6 leti sta bivala nekje v Minnesota. Za naslov bi rada zvedela njihova nečaka A-lojzij in Pran. — FRANK GREGORČIČ, 732 Market St, Wauke-gan, DI. (21-23—9) Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via The Great Wabash železnice. Vosori sa turiste ali izletnike vsak torek, ietrtek in soboto s if^rB'«1 vlakom "CONTINENTAL LOOTED", kteri oet&vi Boston, Mas*., ob i. ar popoludne in je v zvazi istega dn« popoludne v Rotterdam Junction "Continental Limited" is Se« Yot ka. Vozovi s komotnimi stvarjajučim ■s atoli prosti VSTAVI SE V NIAGAKA FALLS Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kaneet City in Omaha. Direktna svecs e Texasom, Mexico, Colorado, Loe Angele*, Sao Francisco, Portland, Tseoina in vsemi točkami onstran «r»dnj«g* polu-dnevnika. Informacije glede voinjifc cen, oekrbljenjs Pullmanovih in turiati-Skih vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. X. JL, 387 Broadway, Nsw York J. E BARRY, sesat za turiste, 176 Washington St.. Boston. POZOR! Kejskom S vencem m brstom H ratom s* priporočam najtoplej« t* naznanjam,, da prodajam raznovrstn parobroSns Ustke, menjavam im> ter odpoiiljsm deaarj* * atars Ssm Hm Posirsibs sohdns in p*ft*«a* S v*le*t>oštevsnje» BOŽO GOJZOVIC «1 Ohastnn% SI JOKNSTOWV ** Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare *a Zjedlnjene države Se varno Amerika Sedci: Forest City', Pa. tnkorporirano dn«i 3». januarja 1902 v državi P»snn«j lvanlJt ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TET,BAN, Box 3. Moon Run, P». L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tejnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537,-Forest City, Pa NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W Va T RANK 8UNK, P. O.. Lr^erne. Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa J C CT? SKODLAR. P. O., Forest City, Fa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaJjajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Bo* s«7 pnw, City, Pa. Društveno glssilo je "GLAS NARODA" Ugodna prilika! Radi odpt.tovanja iz Johnstowna, Pa., primoran sem prodati sv-»je dve hiše z enim lotom ležeče na 813—820 Virginia Ave. Prva hiša ima prostora za 3 rodbine, druga pa za dve, k vsakej hiši spada pol lota zemljišča. Hiše so na lepem prostoru primer ne za kako trgovino, osobito ke v tem oddelku mesta ni še nobenega s'oven-skega lokala. Lot ali zemljišče je šir( ko;40 čevljev, dolgo pa 130 Čevljev. Z kupcem se ?ahko pogodiva za polovico izplačila, ostanek pa na obroke. Kdor ima veselje tukaj postati samostojen hišni gospodar, naj ne zamudi te redke prilike. Pojasnila daje lastnik: JOHN TURK 820 Virginia Ave, Johnstown Pa. -19-25—9.) GODBE! "Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem po evropskem in amerišlkem načinu konstruirane HARMONIKE Moje blago je znano že mnogim Slovencem in Hrvatom, ker sem že 26 let pri tem obrtu in poslujem že let z Ameriko. Jemljem tudi v popravo vsako vrstne harmonike ter garantiram za obro in ceno delo ter postrežbo. Ob jednem poročam, da smo na razpolago za razne plesne veselice itd. trije dobro izvežbani godci I vijolina, 1 čelo ter 1 harmonike. JOHN WEBER, vulgv Mehač, iz Babnega polja pri Starem trgu na Dolenjskem, sedaj: 26 Humboldt St., Brooklyn, N. V. (8x — 29—9, v pet.) Naznanilo. Slovensko, katoliško, podporno dru ifcvt SV. JOŽEFA, it* 12. J. S. K. J.. Allegheny, sa Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redno seje vsake dru go nedeljo v mesecu, — Društveni-kom se naznanja da V. ee istih v polnem številu udeleževali, ter redno do našali svoje mssaSne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed iafriu-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. .Predsednik: Muško Jos., 254 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik:. Strniša Dominik, 844 Vista St^ Allegheny; I. tajnik: Povfr Nik, 28 Tell St., Allegheny; H. tajnik: Strniša Fran, 254 Spring Garden Av., Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell St., Allegheny; delegat: Volk Ferdinand, 122-42 Pittsburg. Odbor: Krese Franc, 4820 Plum Alley, Pittsburg. Šercelj John, 918 Main St., Allegheny, Laurie J., Plum Alley 4820 Butler St., P'burg, Borštnar J., 105 High St, Allegheny, Drašler A., 1126 Ibpu Alley, Braddock. Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock. Mesečni prispevki naj se poiOjajo samo H. tajniku Francu Strnišu. 254 Springgardeu Ave^ Allegheny. Pa. (26. feb '06) Odbor. goldinarjev j« blh> Se po Slovancili In MILIJONE Hrnitih posUaih po Fr. Sakserju, 109 Gmssvkk St., New York, t staro dowemno, -v junonvo k «cent M ni «btL Top^erateto L Vamnr jn nsmrnjrns Tn ri niftn lirij s>g. iJLJL 1_ Rev. ^osi,, Martindek, rim. - katol* duhovnik o-pravlja službo Božjo North 6th Street, Williamsbr.rg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 163 Bedford ave., Brooklyn, Y. SLOVENSKA BABICA z lOletno prakso, ki je dovršila skušnjo pred ljubljanskimi zdravniki, se priporoča domačemu občinstvu. Ana Braidich, 418 W. Elm, St. Leadville, Colo. Francoski brzoparnik LA SAVOIE, kteri je na potu v New York zlomil vijak, je sedaj popolnoma v redu in odpluje iz New Yorka v Havre dne 28. septembra ob 10. uri dopoludne. CUNARD LINE RARIViKI FMUJNJJ1SJO MED TRSTOM, REKOjN_NEW TORKOM. PARNIM IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR Nj KROVU ZA ŠETANJJG POTNIKOY TRETJEGA RAZRED« SLAVIM mm GARPATHIA odpluje iz New Yorka d|»ovedali .'sako delo. Poskušala sem iskati zdr.ivja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špecijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej. S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem, ki so bolni. Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina. X- MARIA LOSIC, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. A GALLO, priča. OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNE SLABOSTI EN ZAPRTJA Gospod profesor! Naj Vaa sam Vse^amogoeni blagoslovi. Vaša zdravila so mi biia kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih !n nisem mogel skoro več dihati; nogt so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že ra 2 dnij po uživanja Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Z* povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem. Sloga ponižen. PASKU AL PANIOEVTO, Box 32, Lookport Station, Penna. Tukaj so toraj imena in naalov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepriTati se,' kako i* vrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosil« so nas, da h na ta način izkažejo hvaležne j še onim kteri so jih ozdravili. Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni. Ali trpite za kako izmed navedenih boleznijt KOSTNE BOLECTNE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OCEH — UŠESIH NOSU -- GRL** DT PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — TMPFTL — SITILIS — IMPOTEiTTNOST — NERVOZNOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJIVOST — ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU? Mi Vas zagotavljamo, da Vaa naša zdravila ozdravijo. V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in t kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi oeobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje. Bratje, nič ne Mri, ako Vaa nlkdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku, ampak daleč n-naj, ker bodite vsejedno ozdravljeni. Pilite v tvojem materinem Jedkn. in opišite po moinoeti natančno tvojo bolezen. Zdravila Vam pošljem« po ekapreeo. .Ta zdravila pa morata vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnoet in srečo. Oe pa nimate denarja Je pa bolje, da ne jiiete. NA* HA8L0T: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE dO WMt 29th re: Od It. do II. te ed T. da l we blizu Broadway^, ad 1. da C. popoldne. ? erede ta aek« ▼ ■■lili« ad I. Izlili do L are IV©w York Glty ed 1«. de It. dopoldne, ed t. de ». • «* " ' 'i W' " ^ Jugoslovanska Katol. Jednota. •nkorporiranu dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. S«dež v ELY, MINNESOTA. avstrijsko društvo \ \ V NEW YORKU ? \ 31—33 Broadwa?- 4. fo** * \ -—*— Mf Daje nasvete na intoi ^ if xnacije posreduje bre2- URADNIKA: Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Mina. Podpredsednik: JOHN KERŽI&NIK, P. O. Bo* 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich-Blagajnik: IVAN OOVŽE, P. O. Box lOo, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Allev, Pittsbnrf, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BRO-£ICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE. P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Šesto glavno zborovanje. dne II. 12. 13. 14. in 15. sept. ob 9. uri v Union Hal!, Cleveland, 0. (Nadaljevanje.) Zborovanje dne 14. sept. Predsednik otvori sejo ob 0. uri dopoldne z molitvijo. Tajnik prebere imena delgatov in uradnikov. (Nfvzoei so vsi.) Potem se nadaljuje s pravili. (' lena 25 in 26 sprejeta kakor pisana K členu 2? predlapa brat Zabukovec da si nobeno društvo ne sme omisliti kak list za društveno glasilo po svoji volji, pač pa ima v taki zadevi se obrniti preje do odbora Jednote, ako mu ta v to dovoli. Predi« g podpira brat Gabrenja. (Sprejeto.) Člena 2S in 29 sprejeta kakor brana. Brat $pelko predlaga, da se zapisnik popoldanske seje dne 13. sept. prebere. (Sprejeto.) Zapisnik je prebran in brat Kramar predlaga, da se sprejme kakor je bran ; brat Gabrenja podpira predi. (Spre-jeto.) Člen "O. točka 13 predlaga brat Za-buk- vef da r.aj se vsak ud. kteri je v enem letu štirikrat suspendiran pri kakem društvu, da se potom Črta iz Jednote. Predlog podpira brat Gabrenja. (Sprejeto.) Odmor 15. minut. Po odmoru. Brat Sekula predlaga da bi tajnik od pravil bral najbolj važne toeke kar bi bilo spremeniti. (Sprejeto.) Brat Gabrenja predlaga, da se tofke naprej čitajo ker se je vnela debata po nepotrebnem. (Sprejeto.) Brat Br> zie predlaga da se da u--m rt nine *a moŽke $1000 za ženske $,">00. < Podpira Ftregač.) Brat Genu pre00 in je mnenja, da bi 1<» koristilo Jednotj in bi samci raje pristopili k Jedn< ti ker bi manj plačevali. Assessment za ženske pa naj bi plačevali samo oženjem. (Predlog podpirajo Sekula Ant. Justin. Gabrenja in Sedlar. (Sprejeto) Brat B rožič odstopi od sv« j'ega predloga. Brat Medoš doda k predlogu Rakser-ja, da se odtegne od smrtne podp< re $100 za pogreb. (Podpira Sedlar, Kramar in Janaf-ek.) (Sprejeto.) Brat Herin predlaga za usmrtnino za ženske $500. Predlog podpirajo: Ferlan. Vovk, R. vanšek, Mrhar in Germ. (Sprejeto.) Brat Zumič predlaga, da se usmrtnino /.ensk plačajo poseben assesmennt sam<"< ozenjeni. samci se pa oproste teta assesmenta. (Predlog podpira Sedlar: sprejett.) Brat Ferlan vpraša kako se bode postopalo z vdovci, ki so že dobili smrtno podpor« $300? On predlaga, da i-majo odslej dobiti vso sinrtno podporo. (Predi. g podpira Gabrenja in Ro-vanšek. Sprejeto.) Točka 3. Ako se kak član ponesreči in zgubi obe nogi obe roki ali oba očesa. ali en«, roko in eno nogo dobi celo smrtno podporo. -Sprejeto.) Brat Mrhar predlaga, da se plača za zgubo ene roke ali ene noge $ 400, za eno oko pa $200, ak«. pa zgubi na eni roki tri prste do tretjega členka pa $£00. (Predlog podpirajo bratje: Tolar. Gabrenja, Rovanodpore, ako si kaJ; elan sam seže po življenju, brat Brožič pa doda. «la mora vsaj biti elan tri leta. < Za vrženo.) [Vrat Gabrenja predlag-u da bi bil 2 leta član. (Zavrženo.) Brat Brožič predlaga, da se vstopnina .1. S. K Jednote doda rezervnemu zakladu. (Sprejeto.) lira t Pavk-ši«- predlaga, da vsi člani plačajo enako asesment glede po-3;«»dl> in bolnih. (Podpirano in sprejeto.) Brat Siariha predlaga, da bi oni, ki zavarovani za $500. plačevali polovico asesmenta. (Zavrženo.) Brat Kržišmiik predlaga, da se za vsak duplikat certifikata plača $1. (Za vrženo.) Brat ZaVukovec predlaga, da se cer til'i kat i I a jo bi-e^plačno. (Sprejeto.) Brat Kržišnik predlaga, da naj člane s prestopnim Jistom •krajevnega društtva se sprejme v drugo društvo*, ako plačajo pristopnino, :n so pot cm takoj deležni podpore. (Sprejeto.) Brat Kržišnik predlaga, da se glavnemu tajniku zaikliče trikrat "Živio" za njegovo uspešno delovanje. (Se zgodi.) Brat Zaibnkovec predlaga, da naj se v pravilih navede j»lača uradnikov; brat Brožič podpira predlog. (Sprejeto.) Dalje predlaga Zabufcovec, da bi se novi člani, kterim manjka samo eden prst na roki. sprejeli v društva in J. S. K. Jednoto. (Sprejeto.) Brat Jerina vpraša, kaj naj bi storil glede zapuščine Frank Čadeža, ker je v oporoki volil polovico usrmrtnnine ženi, a hčere ni nikjer in nibče z.a njo ne ve. fker s svojo ženo ni imel hčere, a vdova ni hotela drugače zapuščine, kakor vso. Brat Medoš pfedlaga da se da polovico svoto bivši ženi, drugo polovico pa naloži na banko; v glasilu pa poišče hčer: ako se v enem letu in šest tednov ne oglasi, dobi potem vdova še ostalo svoto. Brat Mrhar podpira predlog. (Sprejet.) Brat Janaček predlaga, da naj bi se pravila tiskala tudi v hrvatskem jeziku. Brat Sakser je proti temu, ker pri Hrvatski Narodni Zajednici nad 1000 Slovencev nima slovenskih pravil, niti v noben slovenski list ne objavlja o ziborovanju ali 'kaj drnzega zelo važnega; priporoča pa, da naj krajevno društvo, ktero sprevidi za nujno potrebo. tiska svoja pravila v hrvatskem jeziku, Jednotine zadeve pa naj bi se tolmačile članom Hrvatom. (Sprejeto.) Brat Sakser predlaga, da naj bi se v pravilo dodalo še glede umobolnili. (Sprejeto.) Brat Brožič predlaga, da .naj bi veljalo kakor v starih pravilih, samo da se plačuje do s vote $500, in to po $20 na mesec ženi Ln otrokom. (Sprejeto.) Brat Jarc predlaga, da naj bi Jug. Kat. Jedota za člane, ki niso za nobeno delo več, kupila nekaj zemljišča, da bi tam živeli do smrti s svojo družino. (Zavrženo.) Brat Kirn predlaga, da bi ostale vse poidpire in usmrtnine pri starem. (Zavrženo.) Brat Jnrc vpraša glede žen^k, ako se bodo 7ahtevala spričevala? Brat Medoš predlaga, da nafj bi ne imele ženske večje pravice kakor moški in bile samo one zavarovane, ki žive v Zjed. državah. Kanadi in Mek-siki: seveda to ne velja o onih, iti so dosedaj bile pri Jednoti, pai! pa od novih pristopivših članic. Brat Pavlešič je proti predlogu. Brat Salkser predlaga, da se morajo žene na novo pristoplih članov ukazati z zdravniškim spričevalom, da so zdrave, zdravnikovo spričevalo mora biti potrjeno od notarja: to velja tudi za ženske, ki žive v starem kraju. (Sprejeto.) Odmor 15 minut. Po odmoru. Brat Kramar vpraša, ktero društvo ima plačati podporo bolnemu članu Andreju Opeka? Pričela se je dolga debata, v ikatero s*i poc^CT-li bratje: Pavlešič, Medoš, Oermm. Perko in Brožič. Brat Anton Justin je predlagal, da se zadeva "Opeka" izroči porotne rninn odboru. (Sprejeto.) Brrat. Zunič predlaga, da naj bi član, ktteri je zavarovan za $500, ho tel pristopiti v drugi razred in se za varoval za $1000, da ima prinesti zdravniško spričevalo. (Sprejeto.) Brat Pavlešič doda k tej točki, da se brata, ki je bil do 45. leta zavarovan za $500. po preteku tega leta ne dovoli prestopiti v drugi razred in bil zavarovan za $1000. (Sprejeto.) Plače uradnikov. Brat Mrhar predlaga, da se predsedniku plača na leto $50. (Sprejeto.) Brat Gerzin predlaga, dr naj se plača podpredsedniku $15 na leto. (Sprejeto.) Brat Germ predlaga, da se plača L tajniku $55 na mesec: brt Zabukovec r>a $ HO. (Sprejet predlog brata Za buli« ivca. Brat Pavlešič predlaga, za TI. tajnika $ 50, brat Perko pa $40 na leto. (Sprejet predlog brata Perkota.) Brat Kpellco predlaga, da se plača blatrajniku $10(; na leto: brat Ferlan na $ 120 na leto. (Sprejet predlog Fer-lsna.) Brat Brpjrač pre«llaga. da se «la nadzornikom po $10 na leto: brat Brožič pa, da naj se predsedniku vsakega odbora dovoli $5 več. (Oba predi g;; sprejeta.) Brat Brožič predlaga, da dobi porotni odbor vsak član po $10 na let«., predsednik pa $ 15. (Sprejeto.) Predsednik vpraša kaj naj bi zbor dovolil prvemu tajniku za sestavo pravil. ktera so bila dosedaj veljavna. Vnela se je daljša debata, ktere se udeleže bratje: Perko, Sakser. Zabukovec. Mrhar, Tolar, Ferlan in Sedlar. Konečno predlaga brat Sakser, da naj se da tajniku Brozičn za oboje pravil in sicer stare, kakor tudi nove $100 (Sprejeto.) Brat Zabukovec priporoča tajniku Brozičn, da bi nova pravila še popravil in dostavil kar je bilo sklenjeno. (Sprejeto.) Predsednik določi, da se v četrtek prične zbor« vanje ob S. uri dopoldne. Konec seje ob 6. uri. ("Dalje prihodnjič.) 0R0BNQSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 4. sept; se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 10 Hrvatov in 7 Slovencev. Nesreča. Dne 2. sept. so prepeljali iz Trzina v ljubljansko bolnico Matijo R uči gaja. Poškodovalo ga je nevarno smreka, ki je padla nanj. Darilo. Cesar je daroval poporelcem v Bregah 2000 kron. Zlobna poškodovanja železniških naprav. 30. avg. so se na progi Hrnšica-Dovje izvršila zlobna poškodovanja železniških naprav. Proti tovornemu vi akti Št. 1774, iz Trbiža so zlikovci streljali, na progi so našli tudi nabito patrono. Vse se je izvršilo pri Čuvajnicah št. 27 in 28 pri Dovjem. Ravnotu so našli debelo dilo položeno čez tir. Tudi pri stražnici št. 26 so našli tako dilo. Zaradi konj tepen. Dne 1. sept. je prišel v hlev v Prečnih ulicah v Lju- bljani št. 2. k spečemu hlapcu Jožefu Bregarju njegov tovariš Martin Bede-ne ter ga je začel s črevljem tako pre-tepavati, da mu je prizadel jx» životu več lahkih t^esnih poškodb. Vzrok napada je bil, ker je prejšnji dan vzel Bregar konje, katere ima v t skrbi Be-dene. • Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem v Ljubljani. Proti Ljubiču Mateju vršila se je dne T. sept. 1005 pred porotnim sodiščem obravnava radi hudodelstva posiljenja, in poročalo se je po neljubi pomoti . da je bil radi tega obsojen. To pomoto je popraviti s tem, da je bil LjubiČ Matej pri porotni razpravi dne 1. sent. 1904 od obtožbe popolnoma oproščen. Oropani Macedonec. Dne 21. rožnika t. 1. v mraku je Šel v vasi Oberne železniške proge delavec Jajtim Mitof, doma iz Macedonije. v bližnji g«>zdiČ s pos« do k studencu po vodo. Ko se je vračal z napolnjenimi posodami domov v barako, ga nenadoma na kraju, kjer j" steza na obeh straneh z grmovjem zaraščena, zasrabi neki neznani človek z obema rokama čez život, v tem pipu pa skoči preden drugi možki velike postave in oblečen, kakor Bošnjah ter prime za vrvico, katero je imel Jajlim obešeno ok« li vratu, in na kateri je bila pritrjena mala vrečica, vta-k nje na v notranji del suknje in mu ju potegnila iz nedrij. Nato je z nožem prerezal vrvico ter šiloma si prilastil vrečico, v kateri je bil« S3 kron 00 v. Napadalca sta se po storjenem ropu urnih korakov zgubila v gozdu. Od teli napadalcu so mogli orožniki s prip.>-močjo oropanega le enega zasačiti v osebi 34 let starega delavca Lazo Džo-liča iz Osredkov v B« sni ker ga je Jajtim po obrazu in po obleki dobro poznal kot storilca. Obdolženec vsrrajno taji dejanje in se sklicuje ria pričo Marko Končarja. da se je v istem času nahajal v baraki, a priča tega ne more potrditi. DžoliČ je tujem uri met ju silno nevarna oseba : kakor so poizvedbe dognale, je bil že bosanski orožnik, a ker je kradel so ga iz službe spodili. Zaradi tatvine je presedel že dve 1^1 i težke ječe. Obtoženec je bil hudodelstva ropa oproščefl, pač pa obsojen, ker jc* rabil na tuje ime glasečo se knjjžieo, na tri tedne zapora. Po prestani kazni se iz-tira iz Avstrije. PRIMORSKE NOVICE. V pretepu smrtno ranjen. V Logu pri Tolminu sta se kmetska fanta Matevž Muravič in Andrej (''mota sO'v-ela prepirati in pretepati. Pri tem je vrgel Cmota Muraviču kamen s tako silo in tako nesrečno v glavo, da mu je črepinjo preklal. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Trst, kjer so z dobrim uspehom izvršili na njem operacijo. Črnota so zaprli. O nesreči pri pomorskih vajah v Pulju poročajo še sledeče: Torpedov-ka štev. 38 je izgubljena, ker je dno, kjer se je potopila zelo ghboko in jo potapljači ne morejo dvigniti. TrupTa obeh kurjačev najbrže ležita še v prostoru. kjer je stroj. Torpedovko štev. 36 bodo kmalu dvignili. Dviguje jo ladja "Pluto". Materijala ni dosti izgubljenega, če rešijo vsaj zadnjo torpedovko. Pri "Cobri" je sprednji del zakrivljen : mesto nje gre na vajo dm- ve^ ker je tudi preskrbel da se: SO tisoč kiiji«^ vaNtouj razdeli med nas narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poiue zaloga onih SSO.OOO. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk. Kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam T knjiga posije zastonj, j Edino I3rofo»or Oollin^n je bilo mogoče napisati tako sijajno ?n koristno knjigo, ker je r* bolezni, katera, bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knjigo pazliivo in bodete sprevideli kako /amorele a* slueaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri pise po knrgo jo dobi precej in zastonj. Pibma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street NEW \0Rk V. POZOR! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da st, m o trii toliko či-sa tekali *a nje, nam iti bilo mogoče poprej post^ečij ker so kiiiige še ie sed;;j gotove. ako se v to ne organiznjejo narodne Bile. Torej, balkanski narodi, organizaj-te in zjedinite se 1 Bosanski moslimi. "Bošnjak" ki se iiska v turški tiskarni, je prinesel nedavno oster članek proti onim, ki h« -eejo združiti kulturno ves bosanski narod. "Bošnjak" trdi, da je turško prebivalstvo tak<. razločno od ostalih narodov v Bosni in Hereogovini, da se mora smatrati kot poseben narod in da se nikdar neee spojiti s krščanskim prebivalstvi m. Turki so na jasnem, da o kakem zedinjenju ne mora biti niti govora. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^s zmodernim kogljlŠčem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točo« in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Av«. Chicago, III. NAZNANILO. Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ima naslednji odbor: Predsednik: Fran Špelko, 1130 St. Clair St.; poqjredwwinik: Ivan Poi, 35 Diemer St.; I. tajnik: Ivan Avmj. 1234 St. Clair St.; EL tajnik: Rudolf Poi. 4 Kilfcyl St.; blacajnik: Fer^ naad Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1796 St. Clair St Odborniki: L Fran Kraionc, IL Sa rol Jarc, UL Ivan Anzelc. Pregledovale! knjig in računov: Ivan Brodnik. Fran Mllavsc in Fran Kranj c. Mar šal: Miha Pintar; vratar: Fran M3 lavec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Iva« Lniar in Josij-ZnpanSiS. Društveni adravnlk: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilson Avenue. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v meseca v dvorani Union, 1696 St. Glair St Naslov sa pisma je: Ivan Avsee, 1234 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Vsak novi ud plača pristopnino po starosti, in sicer: od 18. do 25. leta $1.00, od 25. do 30. leta «US0 od 30. do 35. leta 12.00 od 35. do40. leta $3.00, od40. do 45. leto #4.00. Pristop k jednoti tnala H sa vsako starost. f. g. tassotti, 135 Scholes St., Brooklyn Borough New York, PST- Y. dopisnik i,. F. Sakskrja v New Yorku. Pošilja . denarje v staro domovino hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodna vožnio (šif-karte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Spejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklyn-skim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. G. Tassotti, 135 Scholes St. Brooklyn, N. Y. Kdo ve, kje se nahajata brata FRAN in ALOJZIJ BARAGA, po domače Žnidarjevi iz Hriba pri Loškem potoku na Kranjskem? Mlajši je pre-naredil svoj priimek v Alojzij Levstika pri družbi, kjer smo delali Nas je bilo 9 mož in še 2 druge o-sobe, ko smo prevzeli neko delo in delali trdo skozi 2 meseca. Ta dva ničvredneža sta vzela od družbe $800.00 na naš račun ter neznano, kam pobegnila z denarjem. Mi smo toraj zelo ogoljufani in prevarani ter brez denarja Vse naše delo je bilo zastonj. Poleg tega mogli bomo ie plačati okoli $70.00 boards za 99ZS& tatovoma. Skupaj imamo škode okoli $900.00, to je za nas o gromna svota. Tukaj podaj emo c. rojakom sliko od pivega ali starejšega Pranja. V imenu človekoljubja prosimo toraj vse rojake, da nam naznanijo bres odlašanja njih naslove, da jih isro&mo v roke pravi-ce, sa kar plačamo $5.00 nagrade. ALOJZIJ BABTOL, P. O. Box 99f Cross Fork, Potter Ofe. Pa. Kje je MATIJA ŽELE, doma iz Sv. Petra na Notranjskem? Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bra-tn: FRANK ŽELE. 1215 Taylor Avenue, Pueblo, Colo. NAR.WNA AL KALIFORNIJSKA VINA & NA PRODAJ. S Dobro Črno vino po 50 do 60 ct. 7f5 galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. kj/ Izvrstna tropavlca od $1.50 do $3 /i galon s posodo vred. 4 -Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na-ročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St., San Francisco, CaL naznanilo Kotakotn Slovencem 9» Hnra. torn, kteri potujejo Duluth naznanjam, da kjl *e pieseliL * ' moiim saloonom sicer prav V* to kolodvora. ' MojSAUOON sesana ta poo st , W. Michigan St., | m je samo pol oiolca oddaljen od kolodvora Kadax pride* i* dipe | krem aa desno in si tako} pr» meni £4hvaI}sAo£ ae n vso dosedanjo j naklonjenost rojako*. ae «a na da 4je namspleje priporočam im m tkemo *Mt»l%t> retxtt* ^^ T tarifen, I £ ppoacr«. najeti JOSff SCHARABUlV '-40Q W. Michigan ft^ ^ Durjj-I H, MINA • > r' naznaniti slavnemu ša. „ Chicagi, 1)1.. kakor tv ^S --^v.— jm po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 517 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice kjer točim pristno uU taco Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja vina in diSeče smodke so pri'meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kcglitte in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodojlil Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča. Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L ^■^u'UkijiM-- \... . • . Prodana vejica. Spisal Vinko Ruda. Pisar Franjo Pegatka je imel vsak mesec enkrat priliko, videti na roki šestdeset kron. Zgodilo se je to zadnjega dne vsakega meseca, torej dvanajst krat na leto. Take dni je redno posvečeval razmiljevanju v svojem gospodinjskem in življenjskem deficitu. Tudi 31. julija je odhajaje iz pisarne imel take misli; A t< pot je svoj deficit v gospodinjstvu in o sreči obujal v njegovem srcu posebno mučne misli. Mimo te redne mesečne bolesti je imel namreč še veliko skrb, kako bi sv« je upnike poplačal in vendar pridržal še toliko, da bi pri kakem človekoljubnem starinarju mogel nabaviti nujno potrebne hlače. Ta računski eksempelj se mu je zdel tako težek, da je ves zamišljen begal p». ulicah, ne meneč se da utegne to brezniisleno bega nje jako občutno vplivati na itak že skrajno nežno in očetovske obzirnosti potrebni konsti-turijo njegovih podplatov. Sele, ko ga je prijazen sprehajalec držeč dežnik pod pazduh« . dregnil v zobe, se je Franjo Pegatka zavede! svojega položaja in se hotel obrniti proti svojemu domu. ko se je p- loži 1 a na njegovo rame težka roka in ga prisilila, da je začasno opustil svoj namen. I "stavil se je, zasuki svojecra rojstva kosti in se močno in resnično prestrašil: ko je s|ioznal lastnika omenjene težko roke ki jo je bil trenotek pov>rej čutil na svoji rami. Lastnik te r< ke je bil mož, ki mu je pred več meseci omogočil, se glede zunanje oprave ugodno razlikovati od prebivalcev srednjeafriških držav. Pri pogledu tega moža se je Franjo Pen-atek z veliko žalostjo v srcu spomnil obljube, ki je pa ni držal, da bo namreč temu možu nekaj časa delal vsak mesec po en obisk in hu v prijeten spomin vselej izročil bankovec za deset kron. Konverzarija. ki sta j< imela pri tem sestanku omenjeni mož in v obljubah nezanesljivi Franjo Pegatka je bila sicer kratka, a jako živahna. Za Pcgatko in njegovo premoženje je pa imela najžalostnejše p< sledice, kajti ko je bil Pegatka v stanu nadaljevati svoj pot. je ležal na njegovem licu izraz neskončne žalosti. S podvojeno bolesjj«. v srcu in zmaj šanim premoženjem v žepu je krenil Franjo Pegatka proti svojemu domu Rešitev računskega eksemplja. ki mu ie >c poprej delala toliko težav, je bi-la vsled rednkciie prvotne glavnice postala tako težka. >la ie vziie iesen---k«'ti. lik. ki je bit nek-1 v 1> jih življe-»rvotni blesk in ■ tal iHtdobe'i i <-strt>ibi cunji. Spoz-i ji ie slišalo na ime Nfatija Korno-in i«- imel« za Irvvsko knjigo ve-• črno desko,, na kateri je bilo ime i njo Pf atka oi-remljeno z mnoc-i-kri/.i številkami in vsakovrstnimi •n i-tiji. Matija Komolja je igral v lienin Fran in Pegatka velik ulo-kajti nverza«-ija je bila kratka. Končana je bila toliko prej, ker je Matija Krmolja v svoji proeto-dnšnosti in izvirni odkritosrčnosti rabil izraze, ki s< Franjo Pogatki padali na <-a.-t s tako da je liitro |w>se-yel v tisti žep. kjer ie bil shranjen denarni « fekt celomesečnega dela.» Konverzaf-ija je bila tako razburljiva. da je Fns.ijt Pegu tka orišel ves izmu'eti v skromno sv« je prebivališče in se itn pol mrtev zgrudil na staro kišto. ki jt* bila na nenavaden način prenarejena v zofo. A tudi tu ni imel miru. Na vratih se je pojavilo, kakor je pač sam«, ob sebi umljivo, široko-pleče žensko bitje, ki je Franjo Pe-gatko s sonornim glasom in silno energičnimi gestamii opomnilo, da je vsakdo po postavi dolžan, točno izpolnjevati določbe sklenjene najemninske pogodbe in dodalo še pouk, da imajo tudi perice državljansko pravico do plačila, tudi od tistih delodajalcev, ki ne porabijo več kakor dve srajci na mesec in si kavčukaste ovratnike perejo v pisarni. Omenjeno žensk' bitje se je kmalu zadovoljnira obraza umaknilo in Fra-ijo Pegatka je ostal sam s svojim -poznimjem. da je koncc njegovi polurni zavesti finančne neodvisnosti, da je prenehal biti kapitalist. Kakor omamljen je Franjo Pegatka ležal nekaj časa na tako spretno imi-tirani zofi. Zunaj je bil«, mrzlo in ker se tmperatura v sobi ni čisto nič razločevala od temperature na ulici, se je potom naravnega procesa Franjo Pesratka k main prebudil iz svoje na-polomamljenosti. Poiskal je ostanek sveče in potem začel zbirati treske, katerih je imel v omari precejšne število. Pegatka je imel namreč hvalevredno navado, da si je v pisarni svojega šefa vsak dan nrezal nekaj zobotrebcev, navadno v taki velikosti, da bi ž njimi izhajal tudi kak slon. Estetični čut mu je branih da bi puščal te zobotrebze, kadar jih je porabil, v pisarni. Nosil jih je lomov in jih sežeal, plamen je p< rabil da si je na njem skuhal čaj in povrh je imel še to dobroto, da se mu je soba nekoliko temperirala. Pri zbiranju tresk je Pegatka našel tudi steklenico, v kateri je bilo nekaj ruma. Urno je zakuril, si skuhal čaj ga ]>opal z rumom in snedel kos kruha s sirom — to je bila običajna njegova večerja — potem pa vžgal dolg. svojo pipo in z neko zadovoljnostjo le«re1 na zg. raj karakterizirano zofo. (''aj z rumom je na izstradanega Pe-gatko mogočno vplival. Pri tretji čaši magano bi mi bilo morda za vselej," je zakričal v temno sobo in •'daril z vso silo ob mizo. "Kateri hu-lič bi mi mogel pomagati do denar-ja?" Tu se je zgodili nekaj izrednega. "Jaz!" je odgovoril nežen glasek •>a Pecatkovo vprašanje. "Kdo je to?" je prestrašeno šepe-* al Franjo Pegatka in se začel zbegalo i zirati ]>o sobi. "Jaz", je zopet rekel isti glasek tako jasno in razločno, da je Pegatka natančno spoznal iz katerega mesta njegove sobe prihaja ta glas, namreč iz tintnika. Pegatka je obrnil svi j pogled na tintnik, ki je stal na bližnji mizi in 'C zdaj v i> lumraku razločil mički-nega črnega možička, ki je plezal iz Mntnika. ki je bliskoma hitro rasel in -p širil in ki je intenzivno dehtel po alizarinn. V prvem trenotku bi bil Pegatka najraje zlezel v svojo zofo, tako se ie ustrašil pošastne prikaz. "Kdo pa si in odkod prihajaš?" ;e vprašal trepeta je, ko je prišel nekoliko k sebi. "Jaz sem hudič Scribifax. je od-gov< rila prikazen. "Tvoj tintnik je moje bivališče. Tvoja beda je ganila <*elo moje peklensko srce in zato sem pripravljen, ti prskrbeti tistih dvesto kron. po katerih hrepeni tvoje srce. "Ah — vaše blagi rodje — prosim —gospod hudič" — ie jeclial Franjo Pegatka ves iz sebe. "Tolika dobrota — " "Le počasi, prijatelj! *Preskrbim ti dvesto kron, ali ne zastonj. Tudi hudič ne stori ničesar zasti nj. Denar ti lam, a ti mi moraš zanj nekaj prodati!" "Vaša milost — preblagorodni gospod hudič" je z globoko žalostjo vz-dihnil Franjo Pegatka. "Kaj naj Vam prodam, ko vse skupaj, kar imam ni vredno pet grošev. "Motiš se," je prijazn« rekel hu-lič Scribifax in se usedel na rob tin-♦nika. "Ti imaš zaklade, katerih še sam ne }>oznaš. To so ločila. Prodaj mi samo vejice in jaz ti odštejem nemu-loma dvesto kr> n." "Oprostite — Vaša milost — jaz vas ne razumem. "Malo potrpi! Takoj ti vse razločim. '' Scribifax si je užgal cigareto, ki f tleč smrdela ]>o žveplu, kol. foniji :!i '.ganih nohtih in potem mirno nadaljeval : "Kakor vsak človek, ki zna pisati, tako imaš tudi ti. Franjo Pegatkai /.možnost, delati vejice, in sicer jih lah k narediš kolikor hočeš." "To je res, je pripomnil Pegatka "Ko bi imel za vsako vejico, ki sem jo napravil, le vinar, bi bila Vander-bild in Morgan prava berača proti meni." "N*n, vidiš. To znaožn. st, delati vejice, ti hočem odkupiti, v trenotku, ko sprejmeš rnojo ponudbi., ne boš več zmožen napraviti najmanjše vejice. Ali me razumeš?" "Oh — seveda — izvrstno." "Ali si voljenn skleniti z menoj to kupčijo, in mi prodati sv. je vejice?" "Ali — Vaša milost — kaj vprašujete tako! Z veseljem sprejmem Vašo ponudbo. Vse življenje Vam bom hvaležen in še molil bom za Vas." "Ne, hvala: moliti mi .ni treba zame, t. bi mi zna'o škodovati pri mojih peklenskih tovariših." Nastal je za nekaj trenotkov molk, potem je Franjo Pegatka z veliko plašnostjo in ponižnostjo vprašal: " Oprost ite. milostivi gosjiod hudič ali velja kupčija?" "Velja!" "Potem — prosim, ne zamerite — kako pa je z « nimi dvesto kronami?" "Sezi v levi žep svojih hlač in zdaj zdravstvuj in pazi kako boš v tej solzni dolini brez vejic!" Z glasnim krohotom se je hudič Scribifax skrčil tako, da je bil komaj •lalec visi k in potem skočil v tintnik. Pegatka je v tem segel v žep in našel tam dvesto kron v zlatu. Obšla so ga najsrečnejša čuvstva. Se nikdar v svojem življenju ni bil lastnik dvehsto kron. Smatral se je silno bogatega in seveda takoj pohitel v krčmo, da se enkrat p steno naje in napije. Naslednega dne je Franjo Pegatka sedel v pismi in se je silno čudil, da ni mogel napraviti nobene vejice. Naj je pero še tolikokrat pomočil v tintnik naj je še tako pritiskal ob papir — vejice ni in ni mogel nobene napraviti Vse je lahko pisal, vsa ločila je igraje napravil, samo vejice ni spravil skupaj. Popoldne ga je šef — človekoljubni odvetnik — p< klical k sebi. "Slišite, Pegatka, če mi ne bodete vejic, Vas kmalu poženem iz pisarne. Ko je šef videl, da je Pegatka v vseh spisanih vlogah izpustil vejice, ga je obšla sveta jeza. "Ako si še enkrat dovolite tako šalo, ste nemud« ma odpuščeni," je rohnel šef in zvijal oči kakor kačaropota-ča, kadar zagleda njej za obed namenjenega zajčka. "Ali, gospod doktor." je jokal Pegatka, ''saj se nisem šalil. Zadela me je nesreča. V treni tku, ko sem bil silno lačen in obupan, me je skušal hudič in jaz se skušnjave nisem ubraniti. Prodal sem hudiču vejice in zdaj nisem več zmožen napraviti le najmanjše vejice. Odvetnik je zijal v Pegatko z odprtimi ustmi. "Tako. tako," je rekel po daljši pavzi. 1 Vejice ste prodali. Veste ljubi gosp« d Pegatka. pisarja, ki ne zna vejic delati ne morem rabiti. Tu imate 30 kron za 14 dni. Zdravstvujte. "Gospod doktor — bodite usmiljeni — " "Ali hočete vejice delati?" 11 Saj jih neznam več.'' "Potem vam ne morem p. magati. Ste že opravili — kar jv»jdite." Tako je prišel Franjo Pegatka ob službo. Nekaj časa je dosti dobro izhajal, ker je imel hudičeve in šef« ve krone. Ko je pošel denar si je pomagal z dolgovi, ali kakor krone tako je bilo tudi kredita enkrat konec. Sicer je v tem času dobil več služb, ali čim je d; — tični šef izvedel, da njegov novi pisar ne more delati vejic, ga je nemudoma postavil pod kap. Končno je prišel Franjo Pegatka do sp znanja, da pisar, ki nežna delati vejice, je izgubil vs^ko eksistenčno pravico, da nima nikake pravice do življenja. S tisto neusmiljeno logiko, po katri se odlikujejo i dvetniijki pisarji, je Franjo Pegatka iz tega spoznanja izvedel skrajno konsekvenco. Ker ni imel sredstev, da bi kupil primerno moril no « rožje, je šel na pasji brod. da bi si ondu pomagal v boljše življenje. Še enkrat se je s turobnim pogledom ozrl na mesto, čigar prbivalci ne morejo živeti brez vejic — potem so zapluskali valovi nad njim--- "Slišite, gospod Pegatka, vstanite vendar, saj je že skoro devet." Tako se je glasil sonomi poziv, ki je prbudil Franjo Pegatki in ga tako-rekoč s silo vrgel z imitirane zofe. Ves začuden si je Pegatka mel oči, se opazoval da je ves oblečen, in potem planil k mizi. pomočil per. . v tintnik in delal vejice, toliko vejic, da je bil ves papir hitro poln. toliko vejic, kolikor jih je mogel. In ker je končno vrgel pero iz rok, je z izrazom nes-končanega blaženstva vzkliknil: Hvala Bogu, samo sanjalo se mi je!" w T Dr- eVl Nad 33 let so je obnašal Dr. RiCHTERJEV cvetovni, pre:jovx,jeui Pain Expelier kot miboli^i lek zoper RE UM A TI SEM, x POKOSTSriCth P0DA3R0 itd. in razne revmatične in tisoče Iludi boiu»» m obistib dedi-cah) in o tej bolezni prav nič nevedo. Slabe bolne obiati so ▼srak naj- i°i>z.iiciicjr>ui Mte/ju in ui>i/eii organ človeškega telesa nima toliko in tako uapornege dela, kakor ravno ubisti, tato je potreba, ua se posebno uauje (>azi. L)a =te na i-bist.b bolni, spo-; £nate najlažje na ta uačm: Svojo vodo pustite skozi 24 ur v čaši ali steklenici mirno stati in če se po preseku tega časa najde na dnu uaedek, podoben grisu, ali ako je vasa voda meglena in dimasta, je to znak vaše bolezni na obistih in vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni ■ia obistib- jetrah. mehurju, za vrto^ glavico, siabo prel^vo, rervozuosi, vzburjenost, revmatizem, za vse koz ue bolezii proti »iabosti in hujšauju itd. so Ur. Thompsona zdravila za obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO: v dokaz mnoga priznanja: Z-rag. gOS£MA. JUl- i. Al ti Sprejmite «<4 "a na*je fere ntaf pot^i7 ii Vca čstmo c U .x\ m ma«)*, i ifi tfik ii-1 »il:h '.S »vuivc u<.y>iuuuin iiiui a » na Hi '«iir."'i:!W' iiipi'Wil! ? Josip Tratnik 276 First Avenue, Milwaukee, Wis, priporoča vsem cenjtnim rojakom v Milwaukee in okolici svoj lepo ure- SALOON. jem PIJAČA IZBORNA, POSTREŽBA TOČNA! Svoji k svojim! Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijsk zvezi z bančnim uradom Fr. Sakser v New Yorku. (v četr) Kje je? MATIJA KAPLJ (vulgo Komarjev do ma iz Staresušice št. 9. okraj Postojna. Ker ga neobhodno potrebujem sedaj doma pri gospodarstvu prosim uljudno c. rojake da bi izvolili naznaniti naslov njegovemu očetu ali pa na "Glas Naroda." MTTTA KAPLJ, posestnik Starasu-šica št. 9. P. Dolna Košana pri St. Petru, Austria Kranjsko. 18-9—6-10 v pon. & pet. .pie Generale i raiisaiiantiQus, ft ranti^ka oaroiirudn j druiha.l Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 THE STANDARD BREWING GO. izdeluje najboljšo vrsto piv2. 137 Train St, Cleveland, O, Cenik: knjig, KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, lOf GREEK WICH STREET, NEW YORK MOLITVENE KNJIGE: Nezgoda na Palavanu, 20c Mali duhovni zaklad, fino vezane v Narodna biblioteka, posamezno, 20e, usnje $1.80. Nedolžnost, preganjena, 20c. v šagrin-usnje $1.50. Naš cesar Franc Jožef L, 20e. Sveta Ura, fino vezana, eagrin, $150. Navodilo za spisovanje raznih Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. i 80 centov. Rajski glasovi, platno, Jata obreza, Nemicina brez učitelja, 40c. (mičen molitvenik), $—.40. Nesrečnica, 30c. Otroška pobožnost, platno vezane, ru- Na preriji, 20c. deča obreza. $—.25 Naseljenci, 20c. Vrtec nebeški, platno, zlata obreza, ^ 60 centov. ' .. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, -«>e- 60 centov Na ""UJskih otokih, 30e. Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata Naš dom' i- do IV. zezek, po 2(*c obreza, $1.20. Naselnikova hče, 20c. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, Narodne pripovedke, L in Q. ,1«.. $1.20. I 78ak 20c. Sv. Rožni venec, pla^o, zlata obreza, °ce naš> povest, 50c. $1.20. zori» (Cankar), 50e. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, tibih večerii, (Meško), povesti, $1.00. I 70c* Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, Opomba. Naročilom je pridejati 1». $1.50, : 1 rez en. -itez. orav iOe ."v ■ v » GIBEK nt« GR14 UU KAVRt. PARIZA SViCt. iNUMCSiA .' »U,UU( 8,001 3 001 aca 15 00C l2 001 t,OOC -ax, one •01X Edina slovenska unijska brivnica; ktero priporočam Slovenetm in lir-j vatom. V briTnici so vedno trije briv | ci. Rojaki, toraj "svoji k svojim"'; JOHN KRALJ, 177z bi Olair St., Clevelap-^ Obio (1:1-6—13-9 tor čet sob) rzxzxxxxxxxxx: Slavna agenena n broadway new mt uo Host naprv) *edm> oft cerrtktt on »u ur copon««^ -^3»' • L 'A QUI tA 1M K l^a (Jascti^ne *L\ UHiKAlNE I^u Dreia^ou •LA TOUR.A INF. 23. sept. 1905 La Gascogne 26. otkt. 1905. 2S. sept. 1905. 'LA LORRAINE 2. n«v. 190"» 5. .pht„,ira in .i La Rretaune 9 iov. 1905. 12. ..ki. 19<>5 *LA SAVOIE 16. nov. 1905. 1». ..ki »n »LA TOURAINE 23. nov. 1905. ZASTONJ ! Da .e naši obČeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, sme pripravljeni na željo vsakomur jedr.ega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treha ničesar po-giljati, ker tc je dariio- Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, s'abotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš eleKtt.čni pas je toraj vse uSinil, kar ate mi obljubili. «n Se ve£, pas meje Unova zopet pomladil. Fran Jen£i£, 30 Brvon Ave., Chicago, ni. Jaz sem uporabljal vai električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 K. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New York, N. Y. Izvanredni parnik '-LA GARCOONE*' odpluje iz New Yorka tine 30 septembra in vozi samo potnike tretjega razreda. Panika i nolo nnuioful imajo po *ra vijaka. /VU W« Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, 111. f AU5TR8-AMERICAN LIHE Regularni potni parnlkl "FRANCESCA" odpluje 21. septembra "OERTY'4 odpluje 30. septembra vozijo medpSew^YorkomJTrstom In Reko. GOTOVE denarje najceneje ku pis pri F. SAKSEHTT: •<*i Oreer^ich Št L * "Na jpri pravne jša in najcenejša parobrodna Črta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Črte. frst New Orleans Austro-Ameriška črta odpošlje parnik „Giulia" dne 29. septembra, parnik „Gerty" 30. oktobra iz Trsta baravnost v Ne* Orleans. Izvanredno ugo Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko Poštenjakovič 20«. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20c. May, Ery, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. nar. Knjige pošiljamo jx>štnin' prost«. Poduk rojakom Slovencem, 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična pe- sem, 5Uc. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, loc. Poslednji Mohikanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35«. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30e. ri Vrbovčevem Grogi, 20c. -"*sd turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezij«, broširane, 50e. Pravljice, 20c. Pred nevihto, novela. 20c. Potovanje v Liliput, 20e. Pavlica, 20c. Pravila iostojnostl, 20e. Sočni &loe-nemški slovar, bros., 40c, K,očni si'-v anglež 1 besednjak r.ov« 30 RnCuTi, tJ . neških. Sit-r.tcib^ . i-., fB.V.f) '^iLlčev Bin, 10c. JRadecki, 20c. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča Repostev, 20c. Roparsko življenje. 20e Razglednice, m»>.,rške. 3c. it n.iriHinfl no^a. 3c „ ljubljanske, 3e Rusko japonska vojska. 5 zvezjeov, 5