3? PRIMORSKI DNEVNIK , Poštnina plačana v gotovini _A .. 41 At)b- postale I gruppo - LeM 70 IlT Leto XXVI. St. 132 (7626) TRST, torek, 16. junija 1970 0 ti o kom-F«, »lica. » do-pra-redno k» * more-kodo, i P* bo* tab * a tek- ud# t'eneW>' >.50,' ;ža MO rofri 0/0 -aru ' zdaj«- pd joM aačl^ jala«*1* vin*' />Q POSVETOVANJU S POKRAJINSKIM SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI Solniki so zavrnili predloge vlade Nadaljuje se zapora izpitov in ocenjevanja Danes dopoldne seja vlade - Pred pomembnimi sestanki vodstev levega centra o volilnih izidih znotraj demokristj a nske stranke. Glede dežel se je bitka pričela s »primerom Bufctini*, tajnika KD za Toskano, ki je zahteval ponovitev deželnih volitev, ker ima v tej deželi levica isti število glasov, kot jih ima levi center. (Podoben položaj obstaja tudi v Umbriji). Sedaj se je izvedelo, da gre pri tej izjavi za stališče, ki ga je »navdihnil* Fanfani, ki v zadnjem času manevrira znotraj stranke, tako da bi ustvaril novo večino na osnovi leg« Trst- RIM, 15. — Vse sindikalne organizacije šolnikov so zavrnile kompromisne predloge ministra za šolstvo in so istočasno sklenile, 0« bodo nadaljevali z zaporo izpitov in ocenjevanj, ki se tako ne bodo mogli pričeti v soboto, kot je bilo prvotno predvideno. Do ••9a sklepa je prišlo po posvetovanjih pokrajinskih sindikalnih orga-mzacij šolnikov, ki so se vršila v soboto in v nedeljo in kjer je *koro v celoti prišlo do enotnega stališča. Predstavniki sindikatov »inteze« 10 na tiskovni konferenci izjavili, so prišli do enotnega »tattšča, Potem ko so preučili stališča otetov-n'b organizacij, ki so mnenja, da ,0 vladni predlogi nezadostni zla- **> glede nekaterih bistvenih vpra- šanj in da pričakujejo »novo pobudo vlade, ki naj reši položaj * konkretnimi predlogi«. V bistvu zahtevajo, da vlada «Wejme celoten »paket* zahtev in ne samo nekatere. Pri tem gre za naslednja bistvena vprašanja: Prav-Položaj šolnikov mora odobriti P“nis trski svet in ga je treba predložiti parlamentu. Odobriti je treba akontacijo na predvidene izboljšave, za katere pa sc lahko razpravlja o datumu, kdaj bodo uve ‘Javljene. Rešiti je treba položaj solnikov, ki niso v stalcžu in kate-označujejo kot državne uslužbence. Osebje strokovnih in umet-®*kih šol mora preiti v položaj iz položaja staleža «C*. Šolski sindikat CGIL je zavrnil y'adne predloge, pri čemer poudar-Ja, da gre za globalno oceno, ki je negativna in da se zavrača konkretna politika za uresničitev pravice a° šolanja za vse in za demokratizacijo življenja v šoli. Istočasno pa ‘udi negativno ocenjujejo nekatere «ahteve »inteze*, češ da se skuša bstvariti privilegirani položaj za dojene kategorije, odnosno drugačen Položaj za šolnike v odnosu do družil1 državnih uradnikov. Sindikat Mednje šole - CISL pa protestira faradi načina, kako je minister vo-pogajanja in ocenjuje minfstro-Ve predloge za nezadostne. Ministrski svet se bo sestal jutri ob 8.30 v palači Chigi, ko bodo na bhcvnem redu prav gotovo tudi šol-yka vprašanja, saj se je spor s *olniki izredno zaostril in se za se-oaj ne vidi možnost rešitve. J tem tednu je predvideno tudi *”*hno in naporno delo vodstev b-ank in zlasti strank levega cen-r®, ki morajo odgovoriti na zapleta in kočljiva vprašanja tako vladne politike kot sestave rfaelnih svetov na osnovi volilnih baaultatov. > Pomembno je zasedanje vsedr- Mf— novega nominalnega volilnega sistema namesto sedanjega proporcionalnega. Fanfanijeva poteza to-, m malone, rej vsebuje med seboj prepletena | Vittorio Colombo od struje »for- vsa tri vprašanja, ki bodo v o-spredju zasedanja vsedržavnega sveta KD. Stališča ostalih struj so dokaj zapletena. Tajnik stranke Forlani je v težavah v zvezi z dinamičnimi pobudami Fanfanija, pri čemer pa ne more enostavno preiti preko njegovih zahtev. Med sestankom s socialističnim tajnikom Mancinijem je celo predlagal, da naj bi v Toskani in v Umbriji ustvarili vlado levega centra, ki bi bila odprta do liberalcev. Mancinijev odgovor je bil rezek: predlagal mu je, da naj ponovno prečita znani »politični uvod Forlani*, ki vsebuje sicer stališča, ki se jih lahko razlaga na različne načine, vendar pa nesporno stališče, da so drugačne večine od levega centra možne, kadar se preprečijo komisarske uprave in prav to je primer Umbrije in Toskane. ||||lllll||||||||||||llH||||||||t|||l||n|nl|||||||m,|n|t||||||||1|||||||m|||||||,|m|||m|||||||m|||||m|nni||||||||m|| VOLITVE V TREH DEŽELAH ZAH. NEMČIJE NAPREDOVANJE NA RAČUN NEONACISTIČNE STRANKE Demokristjani hočejo izkoristiti nedeljski uspeh in so napovedali oster boj proti Brandtovi politiki ^vnega sveta KD, ki se sestane jbpi. Med volitvami je veljalo prerije med raznimi strujami, ki pa j je sedaj seveda končalo in so f*ha vidiku ostri novi spori in jr® možnost novega vodstva stran-,a- Na dnevnem redu so tri vpraša: sestava večin v deželnih u-avah, notranji volilni sistem v ^anki in perspektive nove večine Pred volitvami v Veliki Britaniji LONDON, 15. — Kampanja za JJJjmentarne volitve, ki bodo v D^ek v Veliki Britaniji je v pol-(3, razmahu. V zadnjih dneh 3uJa veliko pozornost voditelj jžjajne desničarske struje konser-k brile stranke poslanec Povvell, jbria precejšnje preglavice kon-(djrativnemu leaderju Heathu. Vo-3 J konservativne stranke se mo-j. acdaj boriti na dveh frontah: ^ 11 Wilsonu in proti svojemu «no-$3jcmu nasprotniku* Powellu. J> je zavzel skrajno desničarja stališče in ga tednik »Sun* ločuje za »Mussolinija* in za «ze-[l Nevarnega človeka*. Po mnenju (j avje Powell napravil svoji stran-veliko škodo, ker napove-53. skrajno desničarsko politiko Hi bUha nobenega občutka za notra-3 socialna politična vprašanja, fo .angleški volivci najbolj obsoja-jJ^owell je dejansko razklal kon-i^ativno stranko na dva dela. EJJarvativci trdijo, da je njegov 2r“čni histerizem bolj škodoval 3ki kot pa laburisti. H butični opazovalci v Londonu ij, ‘Jo, da se Powell zaveda tega, L Pa namenoma vztraja na svoji farski politiki, ker predvideva, lobodo laburisti zmagali in hoče s 3 Preusmeriti celotno konserva i^*10 politiko po volitvah na des-4' Proti zmerni politiki sedanjega ria Heath. Desničarski konser-k1c bs*-*0 naPada voditelje svo-kj-bj-ranke in laburiste, ki so navajeni vključitvi Velfke Britanije i^rihpsko gospodarsko skupnost. trdi, da bo vključitev škodo-Vk]®. Veliki Britaniji in zlasti prebili?*'^, ki bo z bodočo politično V]Jp*tvijo Evrope izgubilo svoj v nad britansko vlado. Mitja Ribi IDICIC °bišče SZ 4°GRAD, 15. - Na vabilo so 'K„jh n vlade bo predsednik zvez- ta “* ^vršnega sveta Mitja Ribičič **ga meseca odpotoval v So-l,ko »Vl>70 na uradni obisk. BONN, 15. — Na nedeljskih deželnih volitvah v Porurju-Vestfaiiji, Spodnji Saški in Posarju je glasovalo 18 milijonov zahodnih Nemcev. Politični opazovalci so te volitve tolmačili kot nekako preverjenje večine sedanje socialdemokratsko - liberalne vladne koalicije. Volilni izidi so pokazali premik zlasti volivcev skrajne desnice (neonacistične stranke) proti demokristjanom, ki so v omenjenih treh deželah nekoliko napredovali. Skupni volilni izidi so bili v odstotkih,, v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami, sledeči: socialdemokratska stranka 45,9 odst. (45,6); demokrist-janska stranka 46,2 odst. (44,8); liberalna stranka 5,1 odst. (5,5 odst.) in neonacistična stranka 1,8 odst. (3 odst.). Na volitvah so socialdemokrati za malenkost napredovali, liberalci pa nekoliko nazadovali. Največ so pridobili demokristjane na račun neonacistov. Demokristjani so seveda takoj po volilnih izidih razglasili svojo zmago in jo tolmačili kot potrditev nji; hovcga stalšča, da Zahodni Nemci niso preveč navdušeni nad Brandto-vo politiko odprtja proti Vzhodu. Zato se je tudi demokristjanska opozicija' pripravila za prihodnje zasedanje parlamenta in pozvala vse svoje poslance, da morajo biti vsi prisotni na zasedanju. Vladni predstavnik Ahlers je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da zvezna vlada ne bo spremenila svoje dosedanje politike, ker sedanja večina ostane nespremenjena. Ahlers je poudaril, da bo vlada usmerila svojo politiko v bližnji prihodnosti predvsem na notranje reforme in na akcijo proti višanju cen. Glede prihodnjega zasedanja parlamenta pa so tudi socialdemokrati in liberalci naročili svojim poslancem, da morajo biti vsi prisotni. Zato so nekateri poslanci odložili svoja potovanja v tujino, da bi se ne koalicija znašla v manjšini. Demokristjanska opozicija namerava ostro nastopiti proti Brandtovi politiki na seji parlamenta 17. junija, ko bo zunanji min. Scheel poročal o zahodnonemški zunanji politiki.. Danes se je v Bonnu sestalo predsedstvo parlamentarne skupine socialdemokratske stranke. Sestanka se je udeležil tudi kancler Brandt, ki je poudaril, da se vlada ne bo pustila izigrati od opozicije, ki skuša izkoristiti nedeljske izide deželnih volitev, da bi jo postavila v težave. Brandt je dodal, da vlada ne bo spremenila svojega načrta zunanje in notranje politike in da bo nadaljevala po poti, ki si jo je začrtala. Romunska delegacija zapustila Beograd (Od natega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Danes je odpotovala iz Beograda delegacija komisije za zunanje zadeve romunske ljudske skupščine, ki je s člani odborov za zunanjo politiko sveta narodov in družbeno političnega sveta v zvezni skupščini izmenjala misli o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Pri tem je bila ugotovljena enakost, oziroma velika podobnost pogledov o proučenih vprašanjih. Jugoslovanska stran je med drugim obvestila člane romunske parlamentarne delegacije o pripravah za tretjo konferenco neuvrščenih na vrhu, medtem ko so člani romunske delegacije obvestili jugoslovanske poslance o sedenji aktivnosti Romunije na mednarodnem področju za utrditev varnosti v Evropi in na svetu ter prikazali svoje stališče o splošni evropski varnosti. V razgovorih o evropski varnosti je bila posvečena posebna pozornost vlogi evropskih parlamentov pri razvoju stikov in sodelovanja »ned evropskimi državami na načelih enakopravnosti, neodvisnosti, nacionalne suverenosti in nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih. Iz»henjali so prav tako misli o trenutnem položaju na Balkanu in možnostih za balkansko sodelovanje ter prispevkov parlamentov k dobrososedskemu sodelovanju med balkanskimi državami. V razgovorih ie bil z zadovoljstvom ugotovljen obstoj dobrih sosednih odnosov med obema državama, ki ustrezajo stopnji prijateljstva, ki povezuje Romunijo in Jugoslavijo v njenih sk nih interesih. Prihodnji sestanek obeh delegacij bo na predlog romunske delegacije v Bukarešti. B. B. RIM, 15. — Na vabilo italijanske vlade bo obiskal Rim zvezni kancler Nemške demokratične republike Willy Brandt. Uraduj obisk se bo vršal io. in 11. julija. ze nuove* je že povedal, da se bo jutri sestala njegova struja, da nasprotujejo pobudi Fanfanija in da so nasprotni tezam Butanija. Prav tako »morotejci* zanikajo možnost novih volitev ali komisarjev in pravijo, da je treba rešitev iskati okviru stališč, ki so jih izrazili volivci. Podobno je tudi stališče struje «base*. Vse levičarske struje v KD se istočasno tudi skupno upirajo, da bi jih izločili iz vodstva stranke, pri čemer imajo pomembno težo, saj od 120 izvoljenih članov vsedržavnega sveta pripada »kartelu levice* 40 članov. Zanimivo bo tudi stališče »notabilov*, saj so Andreotti, Colombo in drugi v zadnjem času skušali dajati vtis, da se gibljejo proti levici. Jutri se sestane tajništvo PSI, v sredo pa izvršni odbor, kjer se bo povsem naravno govorilo predvsem o deželah in kjer se ne pričakujejo ostrejše polemike. Stranka je izšla iz volitev okrepljena in je dosegla pomembno enotnost glede o-snovnih vprašanj, ki so na dnevnem redu in. med njimi prav predvsem glede dežel. Skupina Bertoldi-ja je ocenila tezo Butanija kot politično izsiljevanje. Gre skratka za obnovljeno soglasje okrog Mancinija. Končno besedo pa bo prav gotovo izrekel centralni komite. V sredo se sestanejo tudi socialdemokrati, ki bodo predvsem podčrtali njih volilni uspeh in istočasno skušali zabrisati preveč desničarsko podobo, ki si jo je ustvarila stranka pred volilno kampanjo in med njo. Zvečer so po Rimu krožile govorice, da naj bi prišlo do proučitve vprašanj spornih deželnih u-prav na sestanku levega centra na «vrhu*, do katerega naj pride še ta teden. Izraelski zunanji minister v Italiji RIM, 15. — V Rim je prispel minister za zunanje zadeve Izraela Abba Eban na vabilo italijanske vlade. To je prvi uradni obisk izraelskega mrnistra v Italiji. Abba Eban bo v Rimu tri dni. Izraelski minister .je imel z Mo-rom popoldne prvi uradni razgovor v Farnesini in sta predvsem obravnavala položaj na Srednjem vzhodu, pri čemer ga je Moro obvestil o razgovorih, ki jih je pred kratkim imel v Kairu. Izraelski minister bo imel jutri razgovore s predsednikom vlade Rumorjem in predsednikom republike Saragatom. Obiskal bo tudi predsednika sena- ta Fanfanija in se bo sestal s podpredsednikom vlade De Martinom ter ministri Colombom. Russom in Zagarijem. V sredo dopoldne pa bo imel tiskovno konferenco na sedežu izraelskega veleposlaništva. Volitve v SZ MOSKVA, 15. — Včeraj so v Sovjetski zvezi volili poslance v obe zbornici vrhovnega sovjeta: svet narodov in svet ljudstva. Danes objavljajo listi podatke o izredno visoki volilni udeležbi, ki dosega za vso državo 98,99 odstotka. Niso še znani voildilni izidi, vendar že danes «Pravda» objavlja urvodnik, v katerem govora «o enotnem glasovanju za kandidate*, kar »dokazuje velik patriotizem)) in veliko življenjsko moč sovjetske demokracije. »Pravda* tudi piše o izredni enotnosti sovjetskega ljudstva. Odprt tržaški velesejem Včeraj dan Jugoslavije Minister za industrijo Gava govori ob odprtju 22. tržaškega mednarodnega velese£na. Poročilo berite na II. strani VERJETNO KMALU NA SVOBODI NEMŠKI VELEPOSLANIK VON HOLLEBEN Brazilska vlada sprejela pogoje ugrabiteljev in osvobodila štirideset političnib jetnikov Osvobojence so s posebnim letalom odpeljali v Alžirijo, kjer bodo tam dobili politično zatočišče - Zadovoljstvo v Bonnu RIO DE JANEIRO, 15. — Zahodnonemški veleposlanik v Braziliji Ehrefried von Holleben, ki so ga v četrtek zvečer ugrabili brazilski gverilci, bo verjetno osvobojen v prihodnjih urah. Brazilska vlada je namreč pristala na pogoje, ki so jih postavili ugrabitelji, ter osvobodila štirideset političnih jetnikov, ki so že na poti proti Alžiriji. Bonska vlada se je že zahvalila brazilskemu predsedniku Mediciju za pozitivno stališče, ki ga je zavzel, da bi prapračil novo »afero von Spreti«. Pogajanja med gverilci in argentinsko vlado, ki so se pozitivno zaključila, so potekla na dokaj neobičajen način. Ugrabitelji so puščali v različnih skrivališčih svoja sporočila, nato pa so o njih telefonsko obvestili nekatere argentinske časopise. Na isti način so tudi poslali ženi diplomata Hollebnova pisma. Gospa von Holleben je dobila tri pisma, od katerih niso tretjega objavili, ker gre za «osebno sporočilo*. V prvem je diplomat pisal v angleščini: »Draga Isa, meni je dobro in mislim samo nate in na sinove. Zadovoljen sem, da v tem trenutku nisi sama. Upam da je Marinhu (diplomatovemu šoferju — op. ur.) dobro, kot tudi vsem tistim, ki so bili z mano (seveda v trenutku ugrabitve). Glede tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi||„|||iiiiiiiiimiiiiiai|||„,„|,l,|U||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii|||||l„ll|„ll,||mi|||||||M||||||,|ll,mi||lll)|imiimi|||,l„|l,miim||,|,l| PO POMIRITVI V JORDANU! Izraelci pritiskajo na Libanon Vesti o spopadih med libanonsko vojsko in palestinskimi gveriki TEL AVIV, 15. — Po nedavnih spopadih med palestinskimi odporniškimi organizacijami in jordansko vojsko, ki so se zaključili s premirjem na posredovanje kralja Huseina, so Izraelci ponovno začeli pritiskati na Libanon. Dnevnik »Maariv* sporoča danes na prvi strani, da je prišlo v Libanonu med redno vojsko in palestinskimi gverilci do ostrega spopada, potem ko so slednji streljali z »bazoko* proti izraelskemu mestu Matulla. List pravi, da hoče libanonska vlada uveljaviti svoje sklepe o omejitvi delovanja gverilcev na libanonskem ozemlju. Ostali izraelski listi pa objavljajo obširne komentar je_ o položaju v Libanonu in se sprašujejo, ali bo bejrutska vlada, po delni kapitulaciji kralja Huseina, sploh sposobna omejiti gverilsko delovanje. Listi poudarjajo, da je redna libanonska vojska zasedla strateške položaje vzdolž meje z Izraelom. Hkrati pa menijo, da še ni prišlo do odločilnega spopada s palestinskimi gverilci. Libanonski notranji minister Joum-blat, ki je na uradnem obisku v Kuvvajtu, je na tiskovni konferenci izjavil, da sporazum, ki je Libanon sklenil novembra lani v Kairu s palestinskimi gverilci, je v skladu s koristmi palestinske revolucije in položajem v Libanonu. Minister je dodal, da so Palestinci dobili celo več kot jim daje kairski sporazum. Poleg tega je Joumblat poudaril, da bodo morali Palestinci spoštovati sprejete obveznosti, ker pride lahko v nasprotnem primeru do hude krize, ki bi ne bila v korist ne Palestincem ne libanonskemu narodu. Predstavnik izraelske vojske je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bodo Izraelci še naprej nadzorovali izraelsko-libanonsko obmejno področje, dokler ne bodo libanonske oblasti popolnoma omejile delovanje palestinskih gverilcev.-Li- banonska vlada je sporočila, da bo ta ukrep dokončno uveljavila z današnjim dnem. Glede položaja na izraelsko - jordanski meji pa je častnik dejal, da so se incidenti v preteklem tednu zaradi spopadov v Amanu znatno zmanjšali, da pa pričakujejo po pomiritvi ponovno o-jbvitev bojev. Iz Amana poročajo, da je v mestu vse mirno in da ni prišlo v zadnjih dneh do nobenega incidenta. Šole so ponovno odprte in življenje v mestu se normalizira. Streljanje, ki se je slišalo preteklo noč v amanskem predmestju, ni povzročilo nobenega incidenta in je predstavnik »poveljstva za palestinski oboroženi boj* izjavil, da so nekateri vojaki streljali v zrak. Danes pa je prispel v Aman osebni odposlanec sudanskega predsednika Nimeirija s pismom za kralja Huseina m voditelja »Al Fatah* A-rafata. V intervjuju bejrutskemu listu »Al - Moharrer*, Arafat ni hotel ne zanikati ne potrditi vesti, da je ušel atentatu med spopadi preteklih dneh v Amanu. List piše, da so nekateri člani jordanske vojske streljali na helikopter Arafata, ko je pristajal na amanskem letališču. Pilot je bil hudo ranjen in je kljub temu srečno pristal. Po nekaj urah je Pilot podlegel ranam. Ko je Arafat stopil iz helikopterja s svojo osebno stražo, je takoj odgovoril na ogenj napadalcev. Danes je izšla v Amanu prva številka dnevnika odporniške organizacije »Al Fatah*, W nosi enako ime. List ne objavlja nobenega uvodnika, marveč celotno tiskovno konferenco Arafata P jo prišlo do lažjih spopadov med ameriškimi četami in partizani. Na južnovietnamsklh bojiščih je vladalo danes sorazmerno zatišje, pač je bilo vroče v sami prestolnici Sajgonu, kjer so študentje zaostrili svoj protest proti kolaboracionist ični vladi Van Thieuja. Center odpora je mestna univerza, ki jo straži na stotine policistov in ki so jo obdali z žičnimi preprekami. 2e tretja dan zaporedoma so študentje priredim silovite demonstracije proti Američanom in lutkovnemu režimu. Na ameriški džip, ki je peljal mimo univerze, je nekdo vrgel molotovko: iz vozila v plamenih se je šofer komaj rešil. V spopadih med policijo in demonstranti so biti najmanj trije študentje ranjeni. Študentski protesti trajajo v Sajgonu že nekaj mesecev: študentje protestirajo proti prisotnosti Američanov in nadaljevanju vojne, proti aretaciji ne-katerih študentskih voditeljev in iz gospodarskih razlogov. K splošnemu kaosu, ki vlada v južnovietnamski prestolnici, Je prispevala danes tudi splošna 24-uma stavka pristaniških delavcev. Stavka, ki so jo sklicali sindikati vsedržavne zveze dela. Je beležila stoodstotno udeležbo in popolnoma paralizirana delo v sajgonnskem pristanišču. Iz Laosa je tiskovna agencija Pa-t»t Laa sporočala, da so bila nad mestom Saravane sestreljena tri ameriška letala. Od leta 1964 so ZDA izgubile v Laosu skupno 1.476 letal. Odstavljeni kamboški predsednik princ Sihanuk Je dospel danes ▼ Pjongjang, kjer se bo sestal s se vernokorejskimi voditelji. Vreme včeraj: NajvISJa temperatura 26, najnižja 18,2, ob 19. uri 24,4 stop., zračni tlak 1015,3 stanoviten, veter 4 km/h severozahodnik, vlaga 68 odstotkov, nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj, dežja je padlo 3,4 mm. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 16. junija JOŠT Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 17.58 in zatone ob 2.23 Jutri. SREDA, 17. junija GORAZD PO NEDEUSKI OTVORITVI V PRISOTNOSTI ZASTOPNIKA VLADE MINISTRA GA VE «Dan Jugoslavije ^ v znamenju razgovorov o gospodarskih vprašanjih skupnega interesa Poudarjena vodilna vloga Trsta v stikih s srednjo in vzhodno Evropo - Izroiitev spominske plakete gen. direktorju Gospodarskega razstavišča v Ljubljani Karlu Kušarju Številno zastopstvo iz Jugoslavije * Zasedanje na zbomiei in tiskovna konferenca Na Montebelu se je začel 22. tržaški mednarodni velesejem: v prisotnosti najvišjih predstavnikov krajevnih oblasti, tujih diplomatskih krogov in številnih razstavljavcev, gospodarskih operaterjev in gostov, ga je v nedeljo dopoldne odprl minister za industrijo, trgovino in obrt sen. Silvio Gava. Minister je ob tej priložnosti naglasil, da so sejemske prireditve uspešni instrumenti mirnega sodelovanja ne le na strogo gospodarskem in tehničnem področ-čju, kar vse prispeva k utrjevanju miru. V Trstu je to toliko bolj vidno, ker se tod prepletajo čedalje živahnejši stiki s srednjo in vzhodno Evropo na eni in z afriškimi deželami v razvoju na drugi strani, to pa se povsem sklada s stremljenji italijanske ekonomske politike nasproti tujini. Pred ministrom sta spregovorila predsednik velesejma dr. Slooovich, ki je pozdravi vse prisotne in predvsem predstavnike 30 tujih dežel, ki so uradno ali prek svojih zastopnikov prisotne na letošnji prireditvi ter poudaril, da se letošnji sejem odpira v znamenju zdravega optimizma spričo vrste načetih o-tipljivih pobud gospodarske, industrijske in prometne narave na našem področju, spričo zaupanja, ki ga kaže do nas Evropska gospodarska skupnost, ki je poskrbela za nastop petih afriških dežel iz skupine SAMA-EGS, spričo ponovnega močnega sodelovanja^ srednjeevropskega zaledja in končno spričo razveseljivega dejstva, da se je v zadnjem letu začelo zasipavati morje pod barkovljanskim svetilnikom, kjer bo stalo čez nekaj let obnovljeno in razširjeno tržaško sejmišče. Župan ing. Spaccind je prinesel pozdrav mesta in v krajšem govoru podčrtal evropsko vlogo Trsta, ki jo še utrjuje postopno zbliževanje med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni ter Avstrijo in Jugoslavijo na drugi strani. Govornik je izrazil pričakovanje, da bo država podprla tržaška prizadevanja v zvezi s pristaniščem in z ureditvijo tržaškega velesejma. Po slavnostnih govorih je minister v spremstvu oblasti in predstavnikov diplomatskih in gospodarskih krogov obšel paviljone ter se tu pa tam zadržali z razstavljavci v prostem in prisrčnem razgovoru. V palači narodov se je dalj časa zadržal tudi v standu, ki ga je Tržaška knjigarna opremila s knjigami in publikacijami slovenskih založb ter med drugim z velikim zanimanjem prelistal Dalmatinovo «Biblijo» v prepričanju, da gre za original. Glede kolektivne razstave jugoslovanskih podjetij, ki jo je Včerajšnji dan na sejmu pa je bil namenjen Jugoslaviji. Ob tej priliki je obiskala sejmišče širša gospodarska delegacija, v kateri so bili podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Dušan čkrebič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, podpredsednik Valentinčič in zastopnik organizacije na tržaškem sejmu Burger, predsednik Gospodarske zbornice Hr-vatske Gašparovič, pomočnik ministra za zunanjo trgovino Jernej Jan, opolnomočeni minister pri ambasadi SFRJ v Rimu Radko Močilnik, predsednik komiteja za zunanjo trgovino pri izvršnem svetu skupščine Slovenije dr. Stane Pavlič, zastopnik sekretariata za zunanjo trgovino pri zvezni gospodarski zbornici Bogomil Rupnik, sekretar za gospodarstvo SR Hrvatice V. Pelajič in številne druge osebnosti. Sprejema v jugoslovanskem paviljonu so se udeležili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu ing. M. Tepina, konzula Vi das in Žvab, in številni gospodarstveniki iz naše dežele, med njimi podpredsednik SKGZ dr. A. Kukanja, predsednik Kmetijske zadruge Markovič in drugi. Ing. Tepina je opoldne v spremstvu župana mesta Ljubljane Mihe Košaka obiskal tržaškega župana ing. Spaccinija, popoldne pa je bilo na trgovinski zbornici zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Zasedanja so se udeležili poleg že omenjenih gospodarstvenikov tudi oba tajnika mešane zbornice iz Milana Di Salvio in iz Beograda Delevič, trgovinski ataše pri Predsednik velesejma dr. Slocovich izroča Dragu Kušarju spomin sko p laketo jug. ambasadi v Rimu Jure Stojkovič, predsednik tržaške trgovin ske zbornice dr. Caidass', general ni direktor ustanove dr. Steinbach, načelnik zunanjetrgovinskega oddelka dr. Maurel, predsednik tržaške delegacije mešane zbornice dr. Lat-covich, podpredsednik Stanko Bole in drugi. Tako na zasedanju v zbornici, kakor tudi na dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih velesejem ske uprave so prišla na dan nekatera pereča vprašanja s področja medsebojnega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na splošno in pa med Slovenijo in Hrvatsko na eni ter deželo Furla (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiinmiiiiiiiitiHiiiiMHUHiiiiiiiiuiHHiiiiiimiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiitMuiiim ZAHTEVA PO (GLOBALNEM SPORAZUMEVANJU* PSU grozi z razbitjem koalicije v vsej deželi Po manifestaciji v Rimu Skupščina članov Sindikata slovenske šole Polemika z cneodgovornimi te£njami» v KD in PSI Umirjen govor Zacčagnisija in Colonija - Danes seji vodstev KD in PSI - Skupščina KPI v Zgoniku Danes zvečer se sestaneta na svojih sedežih pokrajinskega odbora PSI in KD. Proučila bosta volilne izide in možnosti za obnovitev levosredinske koalicije v pokrajinskem svetu. S tem v zvezi pa se obnavlja polemika socialdemokratov, kljub pozivu KD, naj se v tej delikatni prehodni ciobi sporazumevanja in pogajanj prenehajo žolčne polemike. Olja na ogenj je tokrat prilil dežel-tajnik PSU prof. Lonza, ki se ni ~ - . jugpsiovaiisRin huujcuj. ~ t' j- bo te dni sestal v Rimu s tajnikom pripravila gospodarska zbornica za | socialdemokratske stranke Ferrijem Cl/s.Ti/vniiA ivcromiln na 1 Hlnl TAflSKO t »1 •___7nninivvm Slovenijo, opremilo pa ljubljansko podjetje Export.pro.jekt, se je minister laskavo izrazil. Predsednik velesejma dr. Slocovich je ob tej priliki izročil generalnemu direktorju Gospodarskega razstavišča iz Ljubljane Karlu Kušarju spominsko plaketo v znak priznanja za njegovo prizadevanje za razvoj sodelovanja med slovenskimi in deželnimi gospodarskimi prireditvami. To naj bi bil hkrati tudi zametek za tesnejše sodelovanje med tržaškim in ljubljanskim sejmom v smislu, da bi naša dežela čim prej postavila lasten paviljon na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, slovenska republika pa svoj stalen paviljon na novem sejmišču pri Barkovljah. V nedeljo, prvi dan sejma, je zbudila pozornost prvih obiskovalcev razstava vsemirske obleke in orodja prvega človeka, ki je stopil na Lunina tla N Armstronga in Lunin kamenček Razstavo, ki sta jo pripravila ameriška ambasada in RAI, so v ponedeljek žal že odpeljali drugam. V nedeljo je bil «dan Zahodne Nemčije*, ene izmed 15 držav, ki so uradno zastopane na le tošnji prireditvi. Sejem je ob tej priliki obiskalo večje gospodarsko odposlanstvo iz 'e republike, ki ga je vodil generalni konzul v Milanu dr Dankmar Seibt in deželnima poslancema Zanierom in Ceccherinijem. Lonza je namreč zagrozil z »ver-tikalnim razbitjem* vseh levosredinskih uprav, če bo v KD in PSI prevladala »neodgovorna težnja* po izolaciji PSU in ostvaritev dvostranskih koalicij med KD in PSI. Lonza je namreč dejal, da obstajajo v obeh omenjenih strankah take težnje, katerim zoperstavlja PSU (pri tem pa se je skliceval tudi na druge struje v KD, ki takemu srečanju med demokristjani in socialisti nasprotujejo) »globalno sporazumevanje za obnovitev štiristran-skih levosredinskih koalicij* povsod, kjer je to mogoče. Od PSI pa kategorično zahteva, naj ne sprejme »oportunističnih* rešitev, oziroma, naj ne »prispeva svojih glasov v krajih, kjer ima skrajna levica že večino, da bi s tem odpravila nevarnost komisarskih uprav*. PSI je lxmza še enkrat obtožil, da zasleduje politiko »dvojnega tipa*, v korist KPI, in da ta politika spodbuja »politični pohlep dela KD*. V nasprotnem primeru, je dejal, bo prišlo do razbitja levosredinskih koalicij v deželi, v pokrajinah in občinah Furlanije - Julijske krajine in »odgovornost bo padla na stranke, ki niso poslušale volivcev*. Umirjen govor pa je imel v soboto predsednik vsedržavnega sveta KD posl. Zaccagnini. Poudaril je, da so že med volilno kampanjo polemike med levosredinskimi strankami ustvarjale nevarnost ošibitve doslej uveljavljene linije. Caloni, ki je Zaccagninija predstavil, je samo poudaril uspeh demokristjan-skih list v pokrajini, Devinu - Nabrežini in Dolini. V petek zvečer se je v Miljah sestal tudi sekcijski odbor PSI. Ugodno je ocenil uspeh PSI na občinskih volitvah v Miljah in se izrekel za levosredinsko upravo v pokrajini. Glede odnosa PSI do miljske občinske uprave pa se sekcijski odbor PSI ni izrekel. V Zgoniku so se sestali člani sekcije KPI za Salež in Zgonik. Aktivu je poročala o volinih izidih in političnih perspektivah Jelka Grbec, članica tajništva tržaške federacije, o političnem položaju v občini pa dr. Jan Godnič, ki je orisal tudi nekatere pobude v vaseh občine. Sekcija je v posebnem tiskovnem sporočilu izrekla zahvalo volivcem in aktivistom. Soglasno je bil imenovan načelnik svetovalske skupine, ki bo Albin Hrovatin. V začetku se je Godnič spomnil prerano umrlega Justa Pegana, ki so ga prisotni počastili z enominutnim molkom. V petek zvečer je Mio sindikalno zborovanje, na katerem je tajnik sindikata slovenskih šolnikov prof. Franc Škerlj obširno poročal o protestni manifestaciji v Rimu ter še posebej poudaril, da so slovenski šolniki manifestirali za enakopravne pravice vseh Slovencev in da bo prav zato ta dogodek imel še mnogo večji odmev. Zahvalil se je vsem, ki so podprli pobudo sindikata ter zlasti pohvalili požrtvovalnost in zavednost šolnikov, ki so se udeležili protestne manifestacije. Udeleženci so živo posegli v razpravo ter ostro obsodili stavkokaze, med katerimi so bili seveda tudi nekateri ravnatelji, ker niso niti v tako pomembnem trenutku podprli svojih kolegov, , ki so tudi zanje manifestirali po rimskih ulicah. Nato so člani delegacije, ki je oMskala na dan stavke šolskega skrbnika, poročali, da so se mu pritožili o nerešenih vprašanjih, zaradi katerih so šli šolniki protestirat v Rim. Ob zaključku zborovanja so zborovalci naročili tajništvu, naj se zahvali za moralno podiporo Primorskemu dnevniku in zlasti njegovemu posebnemu dopisniku Bubniču, kakor tudi vsem parlamentarcem in še posebej poslancu Šker-ku. Ponovno so še potrdili sklep, da se učitelji do preklica vzdržijo sej za IzMro knjig in se ne udeležijo izpitov; prav tako se ne bodo udeležili ocenjevalnih sej in izpitov profesorji na nižjih in višjih srednjih šolah. Program osrednje proslave 25. obletnice osvoboditve na stadionu «Prvi maj» 20. ]uni]a sobota 21. junija nedelja ob 18.00 — otvoritev razstave NOB; ob 18.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za ženske; ob 21.00 — nastop folklornega ansambla EMONA iz Ljubljane - Predprodaja vstopnic od 15. junija na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 in tri ure pred začetkom na Stadionu «Prvi maj», tel. 96-548. ob 16.30 'finalna tekma odbojkarskega turnirja za moške; ob 18.00 — priložnosti govor in osrednji kulturni program; od 17.00 — do začetka kulturnega programa in po njem igrajo godbe na pihala; od 19.00 do 24.00 — ples; ob 16.00 in ob 20.00 — predvajanje filma Kaplan Čedermac. 22. junija ponedeljek ob 21.00 — ples, v odmoru miting; ob 18.00, 20.00 in ob 22.00 — predvajanje filmov. Odprta bo razstava slovenske knjige, v nedeljo pa bo na prireditvenem prostoru delovala partizanska tehnika; za ples bo igral orkester MINERVE s pevcema Evo Sršen in Perom Dimitrijevičem. Vstop na prireditveni prostor s prostovoljnimi prispevki, vstopnina samo za folklorni koncert. OBVESTILA IN NAVODILA 1. Prosvetna društva naj dokončno prijavijo delovne ekipe predvsem za nedeljo 21. 6. do torka Slovenski prosvetni zvezi, tel. 31-119 ali najkasneje v torek na pevski vaji na Opčinah. Posamezniki se lahko prijavijo prosvetnemu društvu v lastnem kraju ali naravnost na SPZ. 2. Za pokrivanje kioskov bomo rabili večje število šotorskih kril. Prosimo lastnike, da nam jih posodijo za navedene tri dni (20., 21. in 22. 6.). Vsem jamčimo, da bomo uporabljeno blago vrnili nepoškodovano. 3. Pevce obveščamo, da bo danes, 16. junija ob 21. uri skupna vaja v PROSVETNEM DOMU na Opčinah. 4. Pripravljanje prireditvenega prostora: jutri od 18. do 21. ure; v četrtek od 18. do 21. ure; v petek od 17. do 23. ure Pozivamo člane in posameznike, da sledijo tem objavam in nam pomagajo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA MIRAMARSKI PARK Prireditve «LUČI IN ZVOKI* Umik tedenskega programa od 15. junija do 15. septembra Ponedeljek: ob 21.30 «Maxlml-lian ol Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Car-lotta» v italijanščini. Torek: tedenski počitek. Sreda: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta* v Italijanščini. Četrtek: ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massiimiliano e Carlotta« v italijanščini. Petek: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Sobota: ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi «Massimiliano e Car-lotta«, obe v italijanščini. Nedelja: ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramar« v nem. Sčtnl; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») do Mi-ramara, z odhodi ob 21. in ob 22.15; povratek iz Miramara v Barkovlje ob koncu vsake izmed dveh predstav. Vstopnina: 400 lir (otroci, člani ENAL in skupine po 300 lir). Ljudska prosveta Po občnem zboru prosvetnega dru* štva Primorec iz Trebč, ki je bil 30. maja 1970 so si novi odborniki na svoji prvi seji porazdelili funkcije v izvršnem odboru v naslednjem redu: Predsednik Marčel Kralj, podpredsednik Lucjan Padovan, tajnik Renato Kralj, podtajnik Cezar Možina, bi* gajnik Marija Možina. Ko k v Slovensko gledališče v Trstu Išče ENODEJANKO JAKE ŠTOKE «MUTASTI MUZIKANT« Vljudno prosimo vse, ld bd utegnili imeti njen originalni tekst aJii prepis, da ga poiščejo in o morebitni najdbi sporočijo gled ališki upravi na naslov: Trst, Ulica Petronio 4, tel 734265. >N, 'ka teia Hi. » d« **hu *rar Darovi in prispevki Jstvi v Izžrebanje dobitkov na velesejmu 1. nagrada: Pralni stroj Fides je prejela Antonia Favretto, Ulioa S. Loreneo 6, 2. nagrado: radio tranzistor Siemens, Liljana Corda, Ul. Levite 3 3. nagrado: gramofon, Nives Bertom, Ul. Giaointi 36, 4. nagrado: Sara Moro, Ul. Cologna 2, 5. nagrado; 25 zavojčkov pralnega praška «Ondaviva» Adelmo Dobran, Ul. Raffaele Sanzio 5/4. 22. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM od 14. do 28. junija 1970 ŠSS3SS ZABAVO. _ POSEBNE RAZSTAVE, ZASEDANJA IN POSLOVNA S^®^NJA NA PODROČJU LESA, POHIŠTVA, KAVE IN MARMORJA ■ PRIREDITVE ZA NOVE POBUDE NA PODROČJU TRGOVSKE IZMENJAVE MED EVROPO IN AFRIKO. VSAK DAN BODO MED OBISKOVALCI IZŽREBANE BOGATE NAGRADE, NA KONCU VELESEJMA PA BO IZŽREBAN AVTOMOBIL (FIAT 5Q0>. Ob 25-letnicd obnovitve slovenskih šol je S.p.d. Tabor na Opčinah razpisalo natečaj za dijake srednje šole Srečko Kosovel in za učence osnovne šole na Opčinah na temo: Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih PODELITEV NAGRAD bo v soboto, 20. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Najboljše spise bodo prebrali člani SG. Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine! PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v torek, 23. t. m. oib 20. uri v društvenih prostorih Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13., 14. In 15. Junija 1970 se je v Trstu rodilo 33 otrok, umrlo pa je 29 oseb. UMRLI SO: 69-letna Glovanna le-lenich por. Pilat, 89-letna Anna Ras-man vd. Viller, 76-letna Glulia Ras-man por. Glulia, 75-letna Argla Frl-san vod. Claut. 79-letna Antonia Be-nedetti, 79-letn’i Emilio Colussl, 75-letni Michle Dobrigna, 75-letna An-gela Degrassi por. Derossl, 60-letna Francesca Brognoli por. Rebottl, 59-letna Dlomira Cerebuch por. Surlan, 64-letni Giuseppe Silla, 65-letnl La-dislao Škabar. 67-letnl Umberto He. ring, 61-letni Giuseppe Rigo, 62-let-ni Faliero Canclani, 80-letna Maria Codrl vd. Margarittt, 88-letna Anna Maria Coslovlch vd. Vidall, 70-letna Carlo Fonda vd. Gregor!, 73-letna Amelia Godina vd. Baiz, 75-letna Elvira Morisco por. Marino, 70-letna Gtullana Taucer por. Starace, 55-let-nl Salvatore Verdlcchlo, 69-letni An. tonio Zucca, 87-letna Elena Bubnich vd. Maglizza, 77-letna Aliče Gardinl vd. Perl, 86-letna Francesca Falt, 69-ietna Glusepplna Krassnlg vd. Del. la Santina, 70-letnt Lutgl Del Gludl-ce, 57-letni Giuseppe Rasa. OKLICI: Bolničar Franco Azzarel-11 in zobotehntca Renata Moneta, mizar Darlo Braz ln gospodinja Arlel-la Colonl. obrtnik Fiorenzo Laco In uradnica Gluliana Tonsa, pleskar Stojan Rasenl in uradnica Silvana Ciacchl, univ. študent Giullano To-lentino In uradnica Maria Stella Ca-narutto, šofer Glorgio Zangrando in frizerka Vojka Blasina, železničar Pasqualtno Marino ln uradnica Rita Frascollni, ploščlčar Glovannl Sistl in prodajalka Mira Jurinctc, barlst Fablo Vislntinl in frizerka Crlsttna Borghes, železničar Fulvlo Mitri in učiteljica Luciana Rlgottl, radtoteh-nik Giorglo Stsgoreo In knjigovezka Annamaria Tonon, uradnik Bruno Rosset In uradnica Pia Hrovatin, zastopnik Italo Gergolet ln manlkirka Edvina Rold častnik Giuseppe Oer-done in učiteljica Laura Zumin, že-leznlčar Luciano Gobessl ln gospodinja Nerea Bellen, kovinarski delavec Franco Skarabot ln gospodinja Eliana Marlnelll, delavec Giorglo A-stolfi ln gospodinja Loredana Qua Jattl. delavec Marco Crevatln m gospodinja Lldla Babic, prodajalec Giuseppe Varesano In prodajalka Gtanna Vlsintin, postrešček Luciano Zanler ln prodajalka Stella Bellell, uradnik Afmando Costessl ln uradnica Maura Tumiatl, trgovski predstav, nlk Glancarlo Montlcco In uradnica Romanita Mattiassl. risar Serglo Bu. dicln In prodajalka Andreina Lisjak, trgovec Corrado Cormlno In gospodinja Glovanna lannino, uradnik Glovannl Gargano ln gospodinja Maria Lulsa Uccello, mehanik Enzo Stro-gna In frizerka Ideana Perovel, čast nlk Glovannl Battista Farlnella In u-čiteljica Giuseppa Farlnella, uradnik Bruno Vtvan ln učiteljica Domeni-ca Malusi, častnik Lulgt Colucct ln učiteljica Liana Carollllo, prodajalec Darlo Cappello In gospodinja Divi-na Morrone, branjevec Serglo Ga-brlelll In branjevka Irma Urbas, u-radnik Francesco Giordano ln gospodinja Anna Maria Gentile, učitelj Luciano Granata In fizikalna raziskovalka Maria Crupl, težak Tulilo Pon-telvl in uradnica Loredana Andrt-ghettl. mizar Giuseppe Bazzartnl In delavka Natalla Matteonl, univ. študent Paolo Ferlssuttl in univ. študentka Laudio Toslttl, knjigovodja Glovannl Reltano in uradnica Maria Cossutta, uradnik Flavio Clmador In uradnica Adriana Danieli, mehanik Valerio Vadagnlnl In prodajalka Pa-trlzla Vascon, finančni stražnik Vin-cenzo Tommasino ln bolničarka Anna Maria Zullnl, obrtnik George D. A-palakis in uradnica Anna Maria Gia-cocni, Inženir Giuseppe Bertolazzl In učiteljica Adriana Pesante, uradnik Glorgio Cesar ln delavka Ornella Vi-tali Andrea Pellatl In delavka Ele-ba ’ Semoll, uradnik Fiorenzo Bologna ln uradnica Rita Guida, zastop. nlk Aldo Debernardl in prodajalka Emilia Sergas, uradnik Giordano Zamberlan in frizerka Norma Mtlo-stlc, delavec Mario Vlginl in gospodinja Alessandra Pipan, inženir A-lessandro Bucclantl In učiteljica Mari* Giannuzzl, mehanik Walter Jašek in Gerda Schindler, karabinjer Antonio Salls In šivilja Anna Med-da, delavec Aldo Golob in prodajalka Darla Repic, uradnik Renato Ban in uradnica Maria Seraflna Henke, mehanik Diego Sferza in prodajalka Bruna Clmarostl, delavec Fablo Mau-ri in delavka Carmela Mazzeo, dok. tor kemije Aldo elementi in dokto. rlca biologije Gluliana Stallo. V okviru kulturno prosvetnih stikov med dramsko skupino p.d. *Prosek-Kontoveh in dramsko skupino Delavsko prosvetnega društva Svoboda «Bratov Milavcev» iz Brežic je v soboto slednja gostovala v nabito polnem proseškem prosvetnem domu z dramo v treh dejanjih Miška Kranjca *Pot do zločina». Po predstavi, ki je bila na dostojni umetniški ravni, sta v imenu gostiteljev pozdravila brežiške goste predstavnica krajevnega društva Nadje Štoka ter podpredsednik SPZ Miro Kapelj; vsem pa se je zahvalil podpredsednik društva iz Brežic Ivan Vogrinc. O predstavi bomo še obširneje poročali. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1*. ure) Busollnl, Ul, P. Revoltella 41. Piz-zul - Cicnola, Korzo Italija 14. Pren. dinl, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3* do 1.39) AlUEsculaplo. Ul. Roma 15. 1NAM, Al Cammello, Drev. XX. Septembra 4. AUa Maddalena, Ul. deiristrla 43, Dr Codermatz. Ul. Tor S Plero '1. Izžrebanje loterije zn 6. lunU. LOTERIJA BARI CAGLIARl FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE «11 71 37 78 36 81 2« 82 64 41 86 73 8« 15 86 41 12 2 81 «1 49 51 82 60 59 18 2 5» 80 64 87 31 36 11 47 40 86 1» 21 32 18 65 18 76 »0 49 8 39 21 34 90 ENALOTTO XI X S 2 X X X filmski večer Predvajali borno slovenski fliim Kaplan Martin Čedermac in dokumentarni film Bele krajine. Vabljeni! Vstop prost! Gostovanje brežiških amaterjev na Proseku MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči in zvoki« — Te. denski odmor. Nazionale 16.00 «Squadra dellMmpos-šibile, due volte per morlre«. P. Graves, M. Landau, B. Baln. Te-chnicolor. Eden 16.30 «Carmen baby». Uta Lev-ka. Technicolcor. Prepovedano mla-dinl pod 18. letom. Fenice 16.00 «L’odio fe il mio dio«. C. Giordana, E. Karin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «11 Bučo nella pare-te«. Alexandra Stevvart in Dieter Geissler. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Candida, dove vai senza pillola?« Baroara Ferris In Harry Andrevvs. Technicolor. Ritz 16,30 «Adalen 31». Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodramniatico 16.30 »Contronatura«. Dominque Boschiero, J. Fuchsber-ger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.00 »Colpo rovente«. M. Reardon, S. Martinkova. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom, Aurora 16.30 «Fango verde«. R. Or-ton, L. Paluzzi. Technicolor. Cristallo 1630 «Satyrlcon». Ugo To-gnazzi, Tina Aumont. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «L’uomo venuto dalla pioggia«. Charles Bronson. Technicolor. Moderno 16.00 «Silvestro e Gonzales — Dente per dente«. Slikanice. Impero 16.30 «Bacic rubati«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorlo Veneto 17.00 «La donna scarlata«. Monica Vitti. Maurice Ronet. Technicolor. Ideale 16.00 «Maresque obiettlvo al-lucinante«. Lang Jeffries, Lee Burton. Technicolor. Abbazia 16.00 «Doppia immagine nel-lo spazio«. Roy Thlnnes, Jean Hen-dry. Technicolor. Astra 16.30 «Tre contro tuttl«. Circo sul gbiaccio — Cirkus na ledu — Športno igrišče v Ul. Flavia, telefon 817-222. Predstave ob 21.15: ob četrtkih, sobotah ter na praznične dni ob 16. in 2130. Il, Jak sv® S Sla & Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Zlga Zoisa v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71. Do 10. Julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. OSMICA Albin Sever pri Skilandh (Ro-ool) toči Izvrstno belo In črno domačo kapljico SPDT organizira skupno s SPD Koper dvodnevni avtobusni Izlet v Avstrijo 28. ln 29. Junija. Vpisovanje tn orientacijske skice Izleta v Ulici Geppa 9, tel. 31-119. Prosvetno društvo v Skednju prt-redi v ponedeljek, na praznik sv. Petra In Pavla, 29. t.m. celodnevni Izlet v Bovec tn k Izviru Soče. Prijave za izlet se sprejemajo v društve. nih prostorih vsak dan od 19.30 do 21 ure. Društvena prodajalna na Opčinah obvešča, da bo Izlet v nedeljo, 21. junija 1970 .Odhod točno ob 6. url z Brdlne. SPDT organizira 21. Junija izlei na Vršič. Možnost vzpona na Moj sttovko ter smučanja. Vlečnica delu je. Ostale podrobnosti pravočasno SPDT organizira skupno s SPD Ko per dvodnevni Izlet v Avstrijo. Vpl sovanje do vključno 19. Junija v Ul Geppa 9, tel. 31-119, kjer so na raz polago tudi orientacijske skice izleta Število mest Je omejeno. Za šolo - spomenik NOB v Cerkne* so darovali: Slavko Stoka 10.000, A<‘ gel Tence 1000, dr. Sonja Mašera 5 tisoč, Boris Race 10.000, Polda Gril' den 2000, Majda CorbattI 1000, geol«. Jakob Grmek 5000, Drago Sedmi* 1000, NjN. 200, dr. Rudolf Germe ’ tisoč, Franc Kljun 5000, Olga LaKO-vič 1000 lir. Namesto cvetja na grob Edvard« Furlana daruje Josipina Kjuder “ Lonjerja 1000 lir za Dijaško matic0. Namesto cvetja na grob pok. IvJ' na Grgiča darujeta Rafko in Milee* Grgič (Padriče 52) 2000 lir za Solo-spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina Ivana Grfl' ča darujejo žena, sinovi in hčerk« 2000 lir za partizanski spomenik-So10 v Cerknem. V počastitev spomina pok. Ivan« Grgiča darujejo Križmančič Pepka u Bazovice 1000 lir, Grgič (Padriče 66) ... 1000 lir, Guštin Pavel 1000 lir, Grš>( !i{ Milko 1500 lir, Grgič Just 5000 1f' « i Grgič (št. 50) 500 lir in Bak 1000 »' |q za športno združenje Gaja. Družina Grgič daruje v počastit«’ spomina pok. moža, očeta in očk 5000 lir za športno združenje Gaja j« 5000 lir za prosvetno društvo Slovan, Grgič Milko daruje 1500 lir za P’0' svetno društvo Slovan. Namesto cvetja na grob pok. L«- l dislava Škabarja daruje Irena Fur’ lan 2000 lir za šolo - spomenik N0° PfV( v Cerknem. V počastitev spomin* pok. Ladislava SkaDarja daruje N' ^ » mido Ukmar 1000 lir za Glasbeno tico. Namesto cvetja na grob P°” Ivana Grgiča daruje Pepka Koži« va 1000 lir za športno društvo GaPfJbl V počastitev spomina pok. Ladisl* Škabarja daruje Nadja Pahor 1000 za Rod Modrega vala. V počastitev spomina pok. Edij* 'dir Furlanija daruje A. Urdih 2000 1“ za počitniške kolonije otiok — ® Jjejj brodelno društvo. V spomin na pok. Vladlja Skabari* darujeta Nives Tomasi 1000 in Gr®1' dana Cebohin 1000 lir za sporno11* šolo NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob pok. IV,j* nu Grgiču darujeta Grgič Franc • S miiuo iz Ljubljane 1500 ' in 1500 lir za PI- KINO «IRIS» PROSEK danes ob 19.30 technicolor briljantni film: IL TRIONFO DELLA CASTA SUSANNA Igrajo: Tery Torbay ln Laudo Bazzanco. — Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!________ Mali oglasi PRIZNANO MEDNARODNO PODJET-JE išče vajenke, kvalificirane proda-jalke za službo vodij oddelka. Odlični pogoji. Telefonirati na št. 36-231 namen daruje drU*jj ^ hčerka Milka za Dijaško matico «Slovan» V isti na Grgič iz Padrič 52 1000 lir za jaško matico. __ V počastitev spomina Ivana Grsj^ ^ darujejo žena, sinovi in hčerka lir za partizanski spomenik - šolo Cerknem. ZAHVALA A \ Toplo se zahvaljujemo vsem, ’ so sočustvovali z nami ob brJtr ». izgubi našega dragega moža in *•' nota Franca Caharije Posebna zahvala vsem, ki sO ^ spremili k večnemu počitku. Žalujoči družini: 5 CAHARIJA in MAGAJN C, Nabrežina - Sv. Križ. 16.6.1^ ZAHVALA Ganjeni spričo toliko izrazov sočustvovanja ob bolezni in smrti našega dragega moža, očeta in očka IVANA GRGIČA se prisrčno zahvaljujemo vsem, poseono gospodu župniku, prosvetnemu društvu Slovan, osebju III. medicinskega oddelka, darovalcem cvetja ln vsem tistim, ki so z nami sočustvovali. Žalujoče družine Grgič Padriče, 16. junija 1970. F 8. % *up: t v Stil %} "sla ob, % Ji kh N S s . lJe ’ , s« Dr s K Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni nepričakovano zapustila JULIJA STAREC Pogreb bo danes, 16. t. m. ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči mož Franc, sestra Anica In drugo sorodstvo Trst, 16. JunU« 1970. 1« Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče. nono, brat tn stric IVAN ZIDARIČ Pogreb dragega pokojnika bo Jutri v sredo ob 17. uti iz tržaške bolnišnice pred šempolajsko cerkev Žalujoči žena Marija, hčerka Lučana, sinov* Ivo ln Romano, zet, snahi, vnuki, sestre, br*» ter drugi sorodniki Praprot, 16. Junija 1970. ob I> 2.23 dr«. 30. na je v edu: lsed-nato bla S SKUPŠČINE NABREZINSKIH KOMUNISTOV Poziv k obnovitvi napredne slovenske uprave v Nabrežini Koalicija med svetovalci , socialisti in SSL bi imela v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu absolutno večino glasov Kot je javnost že pričakovala, J* devinsko - nabrežinski občini P*)0 do pobude, naj bi se za pri-upravno dobo obnovila koali-™ med naprednimi slovenskimi ®£*iaml in ostrvarila slovenska ob-uprava, sorodna oni, kakršno ' Nabrežina imela pred 5-6 leti in 1 Kateri so bili predstavniki KPI, l^fclistov in Liste slovenske skup- «*h. P°*It 2a obnovitev take koalicije 1 v soboto naslovili »levičarskim ® demokratičnim* silam v občini 7^***sti iz nabrežinske občine, na aktivu, ki mu je pred-poslanec Albin Škerk in prilival član tajništva federacije ^ Tonel. P^og je aktiv odobril soglas- kne® An-:ra i Grt-geoiP. dmaK me * LaKO- vard> er « latic«' iv* /Hleb’ šol* Gr«1' ičerk> ik-šoio ^""nnmiiiiitmiiiiiiiiiiiimiiiiiiii.....................................'m*...................ulili.... ^SKAVO PRIZNANJE IN POHVALA ŠOLSKEGA SKRBNIKA X) Hf-300 >lr astite* otl4* laja I" llovaf. i a P ro^ no, na kar je bilo imenovano tričlansko predstavništvo (Albin Škerk, Alojz Markovič — Zvonko ki Stanko Caharija) z nalogo, da naveže potrebne stike s socialisti in predstavniki Skupne slovenske liste in poizve, če obstajajo možnosti za obnovitev napredne slovenske uprave v devinsko - nabrežinski občini. V tiskovnem sporočilu, ki ga je aktiv poslal tisku in radiu, je med drugim rečeno, da izražajo komunisti svojo zahvalo vsem volivcem, ki so piriipomogli »k zadovoljivemu u-spehu, ako se upoštevajo velike spremembe, ki so nastale v narodnostni in socialni sestavi volivcev*. Zahvala je bila izrečena tudi dosedanjim svetovalcem za njihovo o-pravljeno delo, novoizvoljenim pa želja, da bodo delali v korist vsega prebivalstva. Za načelnika svetovalske skupine je bil soglasno imenovan Alojz Markovič - Zvonko. Sprejeta resolucija se zaključuje s sledečimi besedami: »Sklicujoč se na to, kar je bilo poudarjeno med volilno kampanjo in potrjeno z volilnim izidom, je skupščina soglasno sklenila pozvati levičarske in demokratične politične sile, da se sestavi taka svetovalska večina, odnosno občinski odbor, ki bo odraz teženj in interesov domačinov*. Poslanec Škerk nam je dejal, da upa v možnost obnovitve take koalicije, saj bi imela v devinsko - na-brežinskem občinskem svetu absolutno večino, kakršni so danes — po njegovem mnenju — domačina zelo naklonjeni. OB 25-LETNICI USTANOVITVE PROSVETNEGA DRUŠTVA Lep uspeh naših šolarjev in učiteljev na natečajih za otroške risbe in «Galeb» Podelitev nagrad zmagovalcem natečaja za platnico «Galeba > in natečaja zavoda INA - Od štirih nagrad kar tri slovenskim učencem —r smo že poročali, je zadnja pdlka revije »Galeb* izšla ob za-ivam jj-ku šolskega leta v prenovljeni in z bolj obsežno vsebino. ~ %vnem so objavljeni prispevki Gr,if naših šolarjev. Nova je l Platnica, ali naslovna stran, Katero je uredništvo razpisalo natečaj. S to platnico bo J™ «GaIeb* izhajala v prihod-? dolskem letu. Na ta način je ?“bi§tvo mladinske revije »Ga-? Prispevalo, s sodelovanjem u-in učiteljev, svoj delež pri K La- rl^vah 25. obletnice osvoboditve j pur- T °Phovitve slovenske šole. ' mini tov° nagrado (hranilna knjižica je Af' J/®0 15 000 lir in zbirka mladin-no m* jj Knjig) za osnutek platnice je o po«. «a Mojca Švab, učenka sloven-Coži«0, osnovne šole v Dolini, drugo > G«)*- »oljšo risbo je napravila Mirjam |^it (učenka osnovne šole pri 1000 tjvainu), ki je prejela hranilno z vlogo 5.000 lir in zbirko EdU^nnskih fcnjig, tretjo nagrado - ur tLvln "“6'““ _ Do- Sa mladinskih knjig) pa je Suzana Pertot, učenka o- oabari1]?1* šo,e Pri Sv- Ivanu-i Gr°£ J*®"ajevanje je bilo v soboto po-ome« Jhe v Kulturnem domu ob na-?Osti šolskega skrbnika dr. An-K. IV* ^ja, šolskega nadzornika Bo-lir t’ nB*>gih ravnateljev in učite-500 op | ter nekaterih drugih, ki so . 2dr«jl' J^tavljeoi otroški izdelki zaoi-za & Jj; Pred nagrajevanjem je spre-^1 urednik Lojze Abram, ki je Gre1^ namen naloge te mladinske ka 30°j J in natečajev. Povedal je tu-je uredništvo sklenilo orga-i P® v prihodnjem letu nov na-Jza platnico, ki jo bo imel J/Jb v šolskem letu 1971-72. To r®0 bodo verjetno ohranili tudi kp°če. Na ta način bodo otroci „1T ,Veselje, da si bodo sami ri-letnice za svojo najljubšo re-^ed svojim govorom se je A-spomnil dolgoletnega Galebo- V,....„„„„...............m....m.................... SEJE DEŽELNIH KOMISIJ šolo l so ru. igaJ^ L 6. mA iprCvv.. Z nagrajevanja otrok - udeležencev natečaja revije »Galeb* za osnutek nove platnice vega urednika Milana Jereba, M mu na žalost ni bilo dano, da bi sedaj užival sad svojega prizadevanja in zamisli ob pravkar izšli jubilejni številki. Bil je to velik prijatelj mladine, ki je z nasveti, pripombami in priporočili pomagal, ko je nastajal načrt o letošnji jubilejni številki in razstavi. Na koncu se je Abram še zahvalil vsem za pomoč in sodelovanje, predvsem pa otrokom, ki so s svojo pridnostjo in marljivostjo prispevali, da je letošnja zadnja številka tako slikovita, vsekakor vsebinsko bolj bogata in zanimiva. Prof. Angioletti je pohvalil iniciativo uredništva »Galeba* in želel veliko uspeha reviji. Poudaril je, da zelo ceni zamisel slovenskih učiteljev in trud, ki ga posvečajo otroški vzgoji. Posvetil je še misel padlim učiteljem in na koncu čestital mladim piscem in risarjem Z velikim zanimanjem si je ogledal tudi razstavo. V prostorih centra »La Cappella* v Ul. Franca 17 pa je bila v so- iku, Idel itvo- Znatni deželni prispevki *a gradnjo otroških jasli Dežela bo prispevala tudi za njihovo vzdrževanje zakonodajno dejavnost bo-tj^vljali v komisijah, saj so že seje prve, druge in tretje Slatne komisije k?68 Sg sestane prva komisija, ^ Pod predsedstvom svetovalca za gradnjo in opremljanje otroških jasli (pol milijarde prispevka letos), letni prispevek do 6 odstotkov za gradnjo ln opremljanje jasli za razdobje 20 let po 100 milijonov na leto ter prispevek, ki bo znašal največ do 70 odstotkov za upravne (U _______ i*t'hjja proučila zakonski osnu-, stroške. In sicer po 150 milijonov 0 spremembah ln spopolnltvi, yr M za dobo petih let. Vprašanje otroških Jasli so torej načeli z dveh plaitl, to je njihove gradnje sp -zakona o ustroju uradov ^Pravnem in mezdnem polo-aju ij" ESA. Gre namreč za razteg- lezru avne Istvo Hj, hovlh predpisov o deželnem ha oseble ustanove ESA. a* tako se sestane druga ko-|?' ki ji predseduje svetovalec Razpravljala bo o zakonu ERSA, ki ga je vlada t Kratkim zavrnila. Deželni od-J* *e spretel vladne pripombe in prva komisij* se je iJrKino Izrekla o popravljenem h,*1' kar se finančne plati tiče. bo razpravljala tudi o tj^Kern osnutku o dokladah. Id komlsarfu, njegovemu po-HjK'1 in članom komisariata za pri jo Jusarskth pravic, ki Ima W**tež v Trstu, p Pa se sestane tretja koml-HJjl Ji predseduje svetovalec Proučila bo zakonski os-deželnih ukrepih za oskr-in mater, ki so zaposlene. \r eno Izmed najbolj kočljivih C1) delavskih družin, to Je za l| j materam ln otrokom do za kar bi morali ustanoviti .otroških jasli. V deželi je se-°tteSklh JasU, Id skrbijo za j-000 otrok. Zato Je treba ' nove otroške jasli, upošte-^riavne zakonodajne pobude. ■K osnutek predvideva prijavnim ustanovam, ld naj Vrtela vso odgovornost za otro-Prispevki bodo ve« vrst 30 odstotkov prispevka boto zvečer podelitev nagrad učencem, ki so zmagali na natečaju za najboljše risbe, katerega je razpisala za vse osnovne šole na Tržaškem tržaška generalna agencija zavarovalnega zavoda INA. To je bil že drugi natečaj. Z vseh osnovnih šol je prišlo 500 otroških risb, izmed katerih so bile nagrajene 4. Tudi tokrat so se slovenski šolarji odlično uveljavili in odnesli kar tri nagrade. Prvo nagrado (zlata kolajna in 20.000 lir) je dobil Bruno Stanissa, učenec slovenske osnovne šole v Nabrežini, drugo (srebrna kolajna in 10.000 lir) Claudio Cragnolin, u-čenec italijanske osnovne šole »A. Grego* v Trstu, tretjo (bronasta kolajna in 5000 lir) Damijana Carli, učenka slovenske osnovne šole v Križu, četrto (5000 lir) Igor Zaccaria, učenec slovenske osnovne šole v Nabrežini. Kot učiteljica prvega nagrajenca je prejela nagrado (20.000 lir) Vlasta Legiša, didaktično ravnateljstvo šole »E de Amicis* pa je prejelo nagrado 40.000 lir Šolski skrbnik prof. Angioletti je čestital nagrajenim učencem in šolnikom ter izrecno pohvalil učence slovenskih osnovnih šol in izrazil priznanje slovenskim učiteljem. Že v uvodu svojega nagovora je omenil, da si je malo prej ogledal lepo razstavo risb slovenskih učencev in se udeležil podelitve nagrad za platnico otroške revije »Galeb*. Navzoči so bili tudi funkcionarji zavoda INA, slovenski in italijanski šolski nadzorniki in didaktični ravnatelji, nabrežinski župan in precej staršev. Nagrajencem čestitamo in nas zelo veseli, da se naša šola tako lepo uveljavlja. Knjižno razstavo v Sovodnjah je preteklo nedeljo otvoril starosta primorskih pisateljev France Bevk, ki se je zadržal v prijaznem razgovoru tudi z najmlajšimi in njihovimi mamicami nik dr. Štefan Bukovec, pokrajinski svetovalec Marko Waltritsch, predsednik prosvetnega društva »Oton Župančič* iz Štandreža Danilo Nanut, predsednik prosvetnega društva »Jezero* iz Doberdoba Janko Gergolet. Po govorih so na oder stopili doberdobski pevci. Zbor »Jezero* je pod vodstvom prof. Silvana Križ-mančiča zapel nekaj narodnih in partizanskih pesrtv. S podobnim programom so nato nastopili pod vod- stvom Franca Lupina mladi pevci zbora »Oton Župančič* iz Štandreža. Za temi je nastopil »Briški oktet* iz Nove Gorice. Obč nstvo je vse zbore nagradilo z burnim ploskanjem. Na žalost se je po koncertu ulila huda ploha, tako da je odpadel zabavni del programa. Praznovanje pa bo trajalo ves teden. Zaradi te ga vabimo rojake iz vseh krajev Goriške, da v tem tednu obiščejo Sovodnje. • ONAIRC opozarja, da rok za vlaganje prošenj za podelitev triletnih in začasnih suplentskih mest na otroških vrtcih zapade 31. t.m. ob 12. uri. Odlok Je izobešen vsak ln opremljanja ter njihovega uprav- \ dan na pokrajinskem ravnateljstvu ljanja. v UL Valdirivo 42 od 9. do U. ure. Številne kulturne prireditve so bile v nedeljo v Sovodnjah France Bevk je otvoril razstavo slovenske knjige - Na popoldanski prireditvi sta govorila predsednik SPI dr. Hlavaty in župan Ceščut ■ Nastop pevskih zborov iz zamejstva in iz Slovenije - V šoli razstava ročnih del šolskih otrok Prva izmed poletnih prireditev, ki so postale prava tradicija v delovanju slovenskih prosvetnih društev na Goriškem, se je pričela v soboto zvečer v Sovodnjah in bo trajala ves teden z bogatim pro svetno - kulturnim in zabavnim sporedom. Letošnja sovodenjska prireditev je povezana s petindvajsetletnico ustanovitve prosvetnega društva »Sovodnje*, ki je bilo obnovljeno v letu 1945, tik po osvoboditvi. Zaradi tega so prireditelji dali celotnemu praznovanju posebni poudarek. V soboto zvečer se je na nogometnem igrišču v Sovodnjah trlo ljudi, ki so se zabavali ob zvokih veselega orkestra. Glavne kulturne prireditve pa so bile v nedeljo. Zjutraj so v dvorani občinskega sveta otvoriii razstavo slovenske knjige. Na stenah so bile razobesene številne fotografije o kulturnem, športnem in sploh o javnem udejstvovanju v Sovodnjah v zadnjih letih. Prireditev je na kratko otvoril predstavnik društva Miro Kuzmin, nakar ie župan Jožef češčut predstavil številnim prisotnim, med katerimi smo opazili zelo veliko solske mladine z učiteljstvom vred, pisatelja Franceta Bevka. Ta priznani slovenski pisatelj je dejal, da si šteje v čast, da otvar-ja knjižno razstavo, razstavo slovenskih knjig. To je dokaz, je dejal Bevk, in pri tem je brez dvoma mislil na tiste hude čase ko je fašistična oblast plenila po hišah slovenske knjige, da se časi spremi njajo, saj lahko tu, v s Slovenci naseljenih krajih v Italiji otvarja-mo razstave slovenskih knjig. Bevk je poudaril vzgojni pomen _knjižn'h razstav povsod, zlasti pa še v zamejstvu, saj se bo mladina s knjigo navezala na materin jezik. Pisatelj je apeliral zlasti na šte vilne mlade šolarje naj jim bo knjiga vsakdanji spremljevalec in najljubša zabava. Na svečanosti so bili, med drugimi prisotni, podžupan Janko Cotič, didaktični ravnatelj dr. Milan Brescia«, zastopnik Slovenske prosvetne zveze Saverij Rožič, pokrajinski svetovalec Marko Waltrit-sch, občinski tajnik dr. Štefan Bukovec. Na razstavi je bilo prodanih zelo veliko knjig. Po tej svečanosti so v šolskem poslopju otvoriii razstavo šolskih ročnih del in risb osnovnošolskih otrok iz Sovodenj. Poleg domačega učiteljstva in staršev je bil prisoten tudi didaktični ravnatelj dr Bresciani. Popoldne se je na nogometnem igrišču, kljub temnim oblakom, ki so se nabirali na nebu, zbrala velika množica domačinov, da bi prisostvovala kulturni prireditvi, na kateri je nastopilo več kultumo-prosvetnih skupin. Najprej je nastopna godba »Alpina* iz Žirov na Gorenjskem, ki je vžgala prisotne s številnimi narodnimi in partizanskimi marši. Sledil je govor predsednika Slovenske prosvetne zveze dr. Roberta Hlavatyja. Govornik je v kratkrh a jedrnatih besedah orisal položaj slovenske nacionalne skupnosti v mejah italijanske republike, ožigosal zavlačevanje pri reševanju nekaterih naših problemov, ppvedal pa je tudi, da so se nekatere stvari premaknile na bolje. Dr. Hla-vaty je vošči sovodenjskemu prosvetnemu društvu obilo uspehov v njegovem nadaljnem delovanju. Pozdrav občinske uprave prosvetnemu društvu ob njegovi 25-letnici je prinesel župan Jožef češčut, ki je dejal, da bo občinska uprava vsestransko podpirala kultumo-pro-svetno delovanje v vasi in s tem v zvezi napovedal tudi pospešene priprave za gradnjo dvorane, ki naj ta služila kulturnim in športnim prireditvam. Na odru, za govornikoma, so Dili vidni gostje, ki jih je na oder povabil zastopnik društva Miro Kuzmin. Bili so tajnik SKGZ Bogo Samsa, predsednik prosvetnega društva »Sovodnje* Janko Cotič predsednik športnega društva »Sovod-nie* Davorin Pelicon, nhčinski taj- STRANKE SE ZAHVALJUJEJO VOLIVCEM Pred začetkom pogajanj za upravo levega centra PSI, PSU in KD so izrazile svojo pri. pravijenost v tem smislu - Izjava PSIUP" VABILO SPOŠTOVANO TRŽAŠKO OBČINSTVO VABIMO NA OGLED PROIZVODOV JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE IN OBRTI, KI SO RAZSTAVLJENI NA MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU V PALAČI NARODOV TER RAZSTAVO POHIŠTVA V LESNEM PAVILJONU. SVETUJEMO VAM, DA SPOTOMA POKUSITE NAŠE GASTRONOMSKE SPECIALITETE, VINA IN DRUGE PUAČE, KI SO NA RAZPOLAGO V POSEBNEM PAVILJONU V GASTRONOMSKEM PARKU. ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA TRŽAŠKI VELESEJEM 197Q GOSPODARSKIH ZBORNIC SRH IN SRS Posamezne stranke, ki so se udeležile volitev prejšnjo nedeljo, so te dni proučile rezultate in povzele iz njih ustrezne zaključke. Tako je izvršni odbor PSI na svoji zadnji seji z zadovoljstvom ugotovil napredek v številu glasov in v odstotkih, v pokrajinskem in državnem merilu. Rezultat in uspeh sta še toliko bolj pomembna, pravi poročilo, ker so povzročitelji razcepa računali na ponovno pridobitev glasov bivše PSDI, kar pa se ni zgodilo. Tako je PSI ostala na Goriškem tretja stranka, za KD in KPI. Da bi se pogovorili o bodočem programu in o sestavi novih upravnih odborov, bo izvršni odbor PSI sklioal prihodnji teden aktiviste stranke na posvet. Obenem se zahvaljuje vsem volivoem, ki so pomagali stranki do doseženega uspeha Tudi pokrajinsko vodstvo PSU je proučilo izide volitev od 6. in 7. t. m. ter je zadovoljno z uspehom upoštevajoč, da ima stranka komaj 11 mesecev življepja ln upoštevajoč, da so marsikje leta 1965 volili za PSDI tudi republikanci, ki so tokrat nastopili samostojno. Obenem so poudarili pripravljenost PSU za sestavo upraraih odborov levega centra. Na sejd so s tem v zvezi razpravljali o pogajanjih za sestavo upravnih odborov ln o bodočem programu. Krščanska demokracija ugotavlja, da so volilni izidi pokazali, da je bila njena dosedanja politika pravilna ln da pomeni njena politika demokratične obnove splošen napredek skupnosti; tudi KD izjavlja svojo pripravljenost za pogajanja za sestavo upravnih odborov levega centra z ostalimi strankami dosedanje koalicije vključno s SDZ tako v občinskem kot v pokrajin-akem merilu. Pri tem računajo na solidarnost in pozitiven doprinos ostalih partnerjev. Obenem obljubljajo, da bodo pri Izbiri novih u-praviteljev upoštevali njdhovo zmožnost, znanje In izkušnje. Vodstvo PSIUP ugotavlja na splošno rahlo nazadovanje stranke in splošen premik na desno. Na Goriškem pa ugotavljajo napredek svoje stranke v primerjavi z volitvami 1965 tako po številu glasov kot v odstotkih. Pri tem priporoča nadaljnjo enotnost zlasti delavskih sil, ld so po tovarnah že dosegle lepe uspehe. * S SEJE OBČINSKEGA ODBORA UKREPI ZA KAMPANJO PROTI MESTNEMU TRUŠČU Občinski park je odprt za občinstvo Na redni tedenski seji občinskega odbora v Gorici so pretekli pe tek razpravljali o tekočih upravnih zadevah in med drugim odobrili več ukrepov s področja javnih del, sooialne pomoči, finance in občinskih uslužbencev. Ob tej priliki so se pogovorili tudi o ustreznih u-krepih v borbi proti mestnemu hrupu, predvsem proti tistim sku-teristom in motociklistom, ki povzročajo prevelik hrup s svojimi vozili. Tudi letos je občinska uprava v Gorici odredila, da ostane v poletnih mesecih odprt občinski park za županstvom za občinstvo. Ukrep je stoprl v veljavo s 15. junijem in park bo ostal odprt za občinstvo do 15. septembra vsak delavnik i>d 9. do 12. in od 16.30 do 19.30 ure. Kot druga leta bodo imeli obiskovalci brezplačno na razpolago tudi časopise in nekatere revije. Rezultat šahovskega brzoturnirja v Gorici Preteklo nedeljo sta EN AL in Goriški šahovski krožek organirrala v dvorani UGG v Gorici 4. mednarodni šahovski brzoturnir, ki se ga je udeležilo 19 ekip iz Slovenije, Avstrije, z Goriškega in iz Trsta. Zmagali so predstavniki iz Slovenije, s katerimi je bil tudi predsednik šahovskega okrožja^ iz Nove Gorice Klanjšček; Goričane sta zastopala predsednik Pro Loco dr. Pell:s in ravnatelj pokrajinske ENAL Visintini, prisotni pa so bili tudi drugi predstavniki ša histov iz Slovenije ;n Avstrije. Tekmovanje se je začelo ob 10.30 ob 19. uri pa so razdelili nagrade zrna govalcem. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1. mesto Idrija s 34 točkami; 2. Trst A s 33 točkami: 3. Saion:t iz Anhovega z 28 točkam ; 4. Nova Gorica: 5. Gorica A; 6. Sežana; 7 Postojna; 8. Trst B 9. Čedad; 10. Nova Gorica B; 11. Finkenstein A (Avstrija); 12. Tolmin; 13. Trst B: 14. Finkenstein B; 15. Gorica B' 16. Šempeter; 17. Sežana B; 18. Trst D in 19. Fogliano. Manai, kd je bil rojen v Puli, živi In dela v Gorica ter razstavlja svoj« slikarske kreacije že od leta 1945. S češnje sta padli Sinoči okrog 21 ure so poklicali avto Zelenega križa v Ločnik, kjer sta pri obiranju češenj padli z drevesa, ker se je zlomila veja pod njuno težo, 56-letna Stanislava Rožič iz Ločnika, San Rocco 8, in 21-letna Nikolina Hlede iz iste ulice štev. 5 Prvi so zdravniki ugotovili poškodbo v križu, z verjetno izpahnitvijo ter se bo morala zdraviti v bolnišnici 30 dni. Druga pa si je zlomila desno nogo ter bo ostala v bolnišnici 20 dni. Kratek stik je povzročil 4 milijone lir škode Zaradi kratkega stika pri stabilizatorju telev:zijskega sprejemnika je nastal prejšnjo noč požar v stanovanju Emilija Berdonija v Gorici; Ul. Catterini 10. Požar se je raztegnil na dnevno sobo in pohištvo ter povzročil okrog štiri mi-l:jone lir škode. Stanovalci so opazili požar, ko je bil ta že v polnem razmahu in takoj poklicali gasilce. Ti so se trudili dobro uro in preprečili, da se ogenj ni še bolj razširil. Največ škode je belo na dragocenem pohištvu v dnevni sobi, ki je bilo popolnoma uničeno z zavesami in podom vred. Monai razstavlja v Gradiški V prostorih deželne enoteche v Gradiški razstavlja od nedelje, 14. t. m. svoja pastelna olja goriški slikar in lerttlk Fulvio Manai. Raz-stava bo odprta do 27. t. m. Fulvio Košarka med šolarji V soboto popoldne sta se srečali v telovadnici v Novi Gorici košarkarska ekipa učencev slovenske osnovne šole v Gorici z domačini iz osnovne šole v Novi Gorici. V prijateljski tekmi so zmagali domačini, čeprav so prvi polčas vodili gostje iz Gorice. Ob tej priliki so ugotovili, da so taka srečanja koristna in so si bili edini, da jih bo treba obnoviti tudi v prihodnjem šolskem letu. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so nudili prvo pomoč v tr-žiški bolnišnici 7-letni Marileni Furlan iz San Piero ob Soči, ki so ji ugotovili močan udarec na trebuhu. Morala bi ostati 10 dni v bolnišnici pa jo bodo rajši zdravili doma. Z motocikla je padel 58-letni Angelo Gaiardo iz Ronk ter se pri tem ranil v glavo in odrgnil po telesu. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Žrtev prometne nesreče je bila tudi 62-letna Anna Battistella iz Ronk, ko jo je v Ronkah podri sku-terist. V bolnišnici so jo pridržali za 10 dni. Prejšnji večer ob 22.30 je zavozi! pri Devinu s ceste avto fiat 1100 42-letni Enrico Lupi iz Modene. Z njim sta bili v vozilu tudi 47-letna Gina Ventranelli in 38-letna Silvana Silvana Ventranelli obe iz Mo dene. Vse tri so odpeljali v trži-ško bolnišnico kjer so jih pridržali na pravljenju. Lupi bo ostal v bolnišnici 30 dni, obe ženski pa po 5 dni. Poletni vozni red Ribijcvih avtobusov Vodstvo avtobusnega podjetja Rl-bd v Gorici sporoča, da bodo v nedeljo, 14. Junija uvedli na svojih progah Gorica - Gradiška, Gorica-Gradež, Gorica - Steverjam ln Gorica - Palmanova poletni avtobusni vocsni red: Na progi - Gorica - Oslavje - Ste-verjan - Grojna - Gorica bodo vozili avtobusi po naslednjem voznem redu: Ob delavnikih: iz Gorice: ob 6.30, 7.30, 10, 12.30, 13.30, 16.30, 18.20, 20. Ob nedeljah in praznikih: iz Gorice: ob 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 in ob 20.15. Na progi Gorica - Gradež: ob delavnikih iz Gorice ob: 6.45, 8, 9.15, 11.45, 13.30, 17.30 (samo do Vlila Vicentlna) in ob 18.30. Ob nedeljah in praznikih iz Gorice ob: 7, 8.05, 9.15, 11.45, 13.15, 17.30 (samo do Villa Vlcentina) in ob 20.15. mmiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimiiiiiiiHiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMRTNA NESREČA PRI LATISANI Pri trčenju štirih avtov eden mrtev in 8 ranjenih Med njimi so tudi trije člani družine Florenin iz Sovodenj - Vzrok je bila eksplozija gume pri kolesu V nedeljo popoldne se je pripetila na cesti Latisana - Lignano prometna nesreča s trčenjem štirih avtomobilov, pri kateri je bil en mrtev in osem ranjenih. Med ranje-rvmi so bili trije Sovodenjci in eden iz Romansa. Kot je razvidno iz zapisnika cestne policije iz Cervignana in karabinjerjev iz Latisane, je bil vzrok za nesrečo eksplozija gume pri avtu fiat 1100, ki ga je vozil 38-letni Giovanni Tadiotto iz Oderza in ki je bil pri nesreči mrtev. Zaradi eksplozije gume je avto zavozil na levo stran ceste ter trčil v alfa romeo, ki ga je v nasprotni smeri S šolske razstava v Sovodnjah vozil dr. Giulio Carli, 54 let, iz Me-ster. Avto opel iz Nemčije je b:l tretji, je bil zapleten v trčenje, kot četrti pa avto giulia, ki ga je vozil 55-letni Leopold Florenin iz Sovodenj in njegovo vozilo je po močnem trčenju končalo v obcestnem jarku. S Floreninom, ki so ga pridržali v bolnišnici v Latisani za 30 dni na zdravljenju zaradi zloma kosti v tilniku, sta bila tudi njegova žena 50-letna Sofija Čemic, hčerka 22-letna Roza in njen zaročenec 22-letni Italo Vidoni iz Romansa. Tudi ti trije so bili ranjeni in bodo ostali po 15 dni v bolnišnici na zdravljenju. Guido Carli, ki si je pri nesreči zlomil nekaj reber, bo ostal na zdravljenju 40 dni, njegova 17-letna hčerka Nicoletta ki si je zlomila stegnenico in desno nogo, pa se bo morala zdravili 60 dni. Tudi oba Nemca, 37-letni Karl Buchfeller in njegova žena Marija sta bila ranjena, prvemu so nudrii samo pomoč, druga pa bo ostala v bolnišnici za 15 dni. Tudi škoda na vseh štirih vozilih je bila precejšnja. Avto podrl mopedistko iz Renč Včeraj ob 18.30 se je peljala 43-letna Marija Stibelj, doma iz Renč, Lukežiči 11, z mopedom iz Ulice Carducci v Gorici čez Travnik proti Ulici Roma. Na Travniku pa je privozil od leve od Galerije Bombi neki avtomobilist in jo podrl. Z rešilnim avtom Zelenega križa so žensko odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili razne poš- Urnik na mejnih prehodih Poveljstvo obmejne policije za go-riško področje sporoča, da je v zvezi z uvedbo legalne ure, po kateri smo pomaknili kazalce za eno uro naprej, spremenjen tudi urnik za mejne prehode druge kategorije, ter je prav tako pomaknjen za eno uro naprej. Praktično se bodo ti prehodi odp;rali zjutraj eno uro kasneje in zapirali zvečer za eno uro kasneje ter bodo tako ostali v skladu s sončno uro, ki še vedno velja na drugi strani, v Jugoslaviji. VERDI 17.00: «Scacco Intemaztona-le», T. Hunter lin D. Biamchi. Ki-nemaskop v barvah. CORSO 17.00: «Ita4iani 6 severa-menite proibito servirsi delle toalet te diurante le fermate«, S. Dianisdo in F. Gampora; italijanski film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30—22: «11 t»-sohio da Landra», barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA prosto. CENTRALE 17.00—21.30: «11 glava, ne selvaggion, W. Pochart in I. Schener; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepoveden. Tržič PRINCIPE 18.00: «LSD un’atomica nel cervellou, G. Madison ln F. PoJesello. AZZURRO danes zaprto. EXCELSIOR 17.30: «Dov’e Jack?», S. Baker. Barvni film. S. MICHELE 17.30: «Viva Gringo«, G. Madison. Sledi barvna slikanica. Aova Gorica SOČA (Nova Gorioa): ((Maščevalec Iz Dullasa«, ameriški barvni film —ob 18.15 in 2015. SVOBODA (»Krvava obale* ameriški barvni film — ob 18.30 la 20.30: DESKLE prosto. RENČE prosto PRVACINA prosto. ŠEMPAS prosto. KANAL prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna letoma AL CORSO, Korzo Italija 89, tel. 24-43. V TRŽIČU _ __ . V Tržiču je danes ves dan in po- kodbe ter bo morala ostati 10 dni' noči dežurna lekarna RISMONDO, na zdravljenju. 'Ul. Enrico Toti, tel. 72701. PRIMORSKI DNEVNIK OB 70-LETNICI PROSVETNEGA DRUŠTVA «SLOVENEC» V BORŠTU Za ohranitev nase besede proti nevarni asimilaciji Nastop domačih pevcev in recitatorjev - Nastop pevskih zborov breških prosvetnih društev Borštani, ves Breg, so v nedeljo lepo proslavili 70-letnico prosvetnega društva »Slovenec*. Na proslavo so prišli domačini in mnogo gostov iz sosednih vasi, iz Trsta, in s Koprskega. Takega obiska sami Borštani in Zabrežani verjetno niso pričakovali. Preden napišemo kroniko, maramo izreči pohvalo članom odbora prosvetnega društva, vaščanom, ki so pomagali pri organizaciji, in vsem, ki so na proslavi sodelovali. Predvsem je treba priznati, da so izbrali žeto primeren kraj in ga lepo uredili. Precej ur so zamudili odrasli in mladi, zlasti za ureditev plesišča .Nič zato, če se mladi in odrasli pari niso mogli zaradi dežja zavrteti v nedeljo zvečer, saj bo še ugodnih priložnosti tudi za zabavo. Proslava 70. obletnice bo prav gotovo v spodbudo za poživitev iin poglobitev delovanja prosvetnega društva. Med delovanje prosvetnih društev, kar večkrat pozabljamo, pa spada tudi razvijanje družabnosti. Prosvetno društvo v Borštu ima lepe pogoje in prepričani smo, da bi take prireditve privabile v ta prijazni, domač kotiček našega podeželja v bližini mesta vedno precej gostov. Prireditev je bila v «Hribenct», ob poti, ki z glavne ceste p»elje v žabrežec. V spodnjem delu sta bila oder in plesišče, občinstvo pa je stalo in sedelo na pobočju griča, tako da je imelo lep razgled, kot v amfiteatru, na oder in na Boršt v ozadju. Se nekaj bi radi pripomnili, in to z velikim zadovoljstvom, da je namreč pri organizaciji, pripravah in kulturnem sporedu sodelovalo lepo število mladih, tako deklet kot fantov. Nekoliko po 17. uri se je od Peta-rosove gostilne na koncu vasi razvila povorka skozi Boršt in Za-hrežec. Na čelu povorke je igrala godba iz Brega, za godbo pa so sli otroci v stiliziranih nošah, fantje in dekleta v narodnih nošah in vaščani. Proslave so se udeležili tudi dolinski župan Dušan Lavriha, poslanec Albin Škerk, župnik iz Boršta Jože Jamnik, podpredsednika Slovenske prosvetne zveze Anton Kapelj in Svetko Grgič ter tajnik SPZ Edvin Švab. PozdraivTe čestitke pa so poslali Zveza kultumo-prosvetndh organizacij Slovenije, mladinski krožek iz Boršta in ŠD «Breg». Zbor domačega p.d. »Slovenec* je najprej zapel »Pozdrav*, nato je imel govor predsednik p.d. »Slovenec* Stevo Kosmač. Rekel je, da imajo velike zasluge za ustanovitev »Bralnega in pevskega društva Slovenec* pred 70 leti takratni cerkveni pevci, župnik in drugi zavedni vaščani, Ivan Aiuer (prvi predsednik), Ivan Žerjal (blagajnik) in župnik Franc Cvejn (tajnik). Namen društva je bil, ohraniti slovensko besedo in slovensko zavest. Po napornem delu so se vaščani zbirali zvečer na sestankih, prihajali na pevske vaje in na vaje dramske družine; sami, kljub skromnim dohodkom, pa so plačevali najemnino za društvene prostore in za učitelja. Imeli so pevski zbor, dramsko družino in knjižnico. Delovanje prosvetnega društva, ki se je lepo razvijalo, je prekinila prva svetovna vojna, ko so mladi fantje in možje marali obleči vojaško suknjo. Nade po koncu vojne so se kmalu razblinile, leta 1927 je društvo prenehalo delovati, pevski zbor pa je potem px)leg cerkvenega petja vadil tudi narodne pesmi. Prišla je druga svetovna vojna in sp>et je padlo, tokrat v NOB, precej vaščanov. Prav njim, je poudaril mladi predsednik, in vsem tistim, ki so na svoji koži občutili grozote zaporov in taborišč, se maramo zahvaliti, da danes lahko tukaj govorimo px> slovensko.* O domačih razmerah in kulitur-no-prosvetnem delovanju v Borštu je Stevo Kosmač, ob zaključku svojega govora, dejal: «Mimito je že 25 let od konca vojne, če bi se delo tako razvijalo kot v začetku, bi gotovo dosegli že pomemben napredek. Vendar pa je iz različnih vzrokov zanimanje nekoliko popustilo. Ritem življenja se je spremenil. Medtem ko so pred leti ljudje bili vedno v domači vasi, saj ni bito raznih prevoznih sredstev, se danes posebno mladina rada prevaža iz kraja v kraj. Nekateri mislijo in pravijo, da je prosvetno delo zastarelo in preživelo. Res je preživeto, toda v čitainiškem smislu kot je bito v prvih letih obstoja. Kot vsako drugo področje je tudi prosvetno potrebno modernizacije. Ne sme pa zamreti. To bi bila nepopisna škoda.* »V naši vasi je vsa leta po vojno obstajal kar precej dober pevski zbor, prav tako tudi dramska družina z nekoliko večjim presledkom v zadnjih letih. Pri zboru je bila pred nekaj leti v pretežni večini mladina. Na reviji, ki je bila L 1968 v Kulturnem domu v Trstu, so nas kritiki pohvalili: ne samo za kakovost petja, temveč tudi za bodočnost, ki so jo videli v mladini na odru. Lansko leto smo obnovili mešani pievski zbor, da bi tako še bolj dostojno proslavili našo 70-letnico. Na žalost pa je prav ob tej priložnosti precej pevcev zapiustilo zbor. Novi odbor, ki je po občnem zboru lani pričel z delom, pa zaradi tega ni octoehal. Prizadeval si je, izpeljati ves program, ki si ga je napravil v začetku. Dostojno smo proslavili vaški praznik sv. Antona, največjega slovenskega pesnika Prešerna, mednarodni praznik žena, 8. marec, in 25-letnico osvoboditve*. »Danes pa je praznik našega društva. Vsi, ki ste se tega praznika udeležili, ste razumeli njegov pomen in važnost. Naša želja je, dia bi tudi drugi, ki jih danes ni tukaj, v bodoče bolj upoštevali delovanje društva. Nekateri vaščani gledajo na to z nezaupanjem in nekakšno bojaznijo; drugi spet o-sfcro kritizirajo. Pravijo, da je društvo politično usmerjeno, pobarvano tako ali drugače in pod vplivom določenih političnih strank. Večina teh ljudi pa je takih, da v ničemer ne sodelujejo — niti aktivno, niti pasivno kot podporni člani. Odbor teh ljudi ne razume, saj samo nekaj namigujejo in grozijo — ne navedejo pa konkretnih primerov. Vsi odborniki in člani, ki se udeležujejo odborovih sej, vedo, da se tam razpravlja samo o delovanju društva in da so izključene tako politične kot verske debate. Vsak član in odbornik pa ima pravico, da se izven društva tudi drugače udejstvuje. Zato ponavljam, naij bi vsi, ki so do danes stali ob strani, v bodoče priskočili na pomoč. Premostiti je treba majhne razprtije in razlike v mišljenju. S svojimi nasveti in delom bomo gotovo pripomogli k izboljšanju društva. Samo z združenimi močmi bomo lahko dosegi cilj, ki sem ga že v začetku omenil, t.j. ohranitev »n rast slovenske besede*. V imenu Slovenske prosvetne zveze je spregovoril podpredsednik Anton Kapelj, ki je čestital prosvetnemu društvu cto lepem jubileju ter pripomni, da so Boršt, Žabrežec in drugi zaselki v Bregu znani kot zavedni slovenski kraji, ki so bili kot taki hudo prizadeti pod fašizmom in nacizmom. Boršt je ostal zavedla slovenska vas, prosvetno društvo »Slovenec* pa je bito, tudi tedaj, ko je delovalo v ilegal, žarišče slovenske kulture, slovenske besede in pesmi. Brez teh dobrin ne bi bila omika na taki stopnji kot je, ne bi se ohranila narodna zavest in ne bi bla izpričana junaštva v narodnoosvobodilnem boju. Nasilno raznarodovanje se je zdaj prenehalo, je poudaril tov. Kapelj, toda izvaja se tiha asimilacija, ki ni nič manj nevarna. Zato maramo nenehno in povsod krepiti svojo narodno zavest in ponos ter razvijaiti svojo kulturo v prosvetnih društvih. Tako poslanstvo razvija tudi p.d. »Slovenec*, ki mu želimo najlenše uspehe. Kulturna spored se je začel z nastopom osnovnošolskih otrok, ki so zapel venček narodnih, Gabrijela Zahar je recitirala »Vipava*, Vesna Petaros »Pomladna*, Marija Petaros pa »V predmestni krčmi*. Mladinski odsek foklome skupine »Breg* iz Boršta je zaple- sal «Mazurko*, folklorna skupina »Breg* pa splet tržaških plesov. Na harmoniki jih je spremljala Nadja Kriščak. Pevski zbori p. d. »Slovenec* (pevovodja Drago Petaros), p. d. »V. Vodnik* (Ignacij Ota), p. d. «Slavec» (Vladimir Švara), p. d.. »F. Prešeren* (Drago Žerjal) in p. d. »F. Venturini* (Cvetko Marc) so zapeli nekaj pesmi, med odmori pa je igrala godba na pihala iz Brega. Prireditelji in gostje so imel precej sreče. Vreme je namreč prizanašalo do konca sporeda, ko bi se moral začeti ples, pa se je uHa ploha. Omeniti moramo še, da je ob tej priliki uredil, zatoži in izdal odbor p. d. «Stovenec» čedno bro-šurico, obogateno s fotografijami, z opisom vasi, zgodovine in dedovanja prosvetnega društva, folklorne skupine, godbenega društva, jamarskega društva, zavarovalnice za govejo živino in s podatki o prispevku v NOB. A. B. Mešani pevski zbor p. d. «SIovenec» iz Boršta Tudi najmlajši Borštani so nastopili miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii V NEDELJO Z RAZSTAVO IN AKADEMIJO Ricmanjci so proslavili 25-letnico obnovitve šole S proslave 25-letmce obnovitve šole. Razstava bo odprta tudi prihodnjo nedeljo V nedeljo popoldne je osnovna šola v Ricmanjih slavila svoj srebrni jubilej — 25-letnico obnovitve. Ob tej pomembni ob let-pici so ricmanjski učitelji in licenci s sodelovanjem številnih vaščanov priredili v šoli zgodovinsko razstavo in akademijo. Zgodovinska razstava ricmanj-ske osnovne šole, ki je bila v učilnici in ki jo je z velikim po-žrtvovanjem, ljubeznijo in velikim trudom pripravni učitelj Evgen Do- TOREK, 16. JUNIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.10 Orglice; 12.00 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tamburaši; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.00 0-troci pojo; 19.10 Domnerusov orkester ; 19.35 Učiteljski pevski zbor; 20.00 Šport; 20.35 Szimanov-skd: »Kralj Roger*; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 14.45 Radijska priredba; 16.10 Domači avtorji; 16.30 Velki orkester. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.00 Tuj ristične -beležke; 11.15 Glasbeni kviz; 12.00 in 12.45 Glasba po željah’ 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Lahka glasba; 14.40 Operne arije; 15.00 Orkestri; 16.30 Melodije; 17.05 O morju in pomorstvu; 17.20 Poje L. Leskovar; 17.30 Program za mladino; 18.30 Tretja stran; 18.45 M. Pahor in D. Slama; 19.15 Črtica; 19.30 Ritmi; 20.00 Orkester; 23.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.38 Ljudje in dogodki; 14.00 Spored za popoldne; 15.20 Glasbeno govorni spored za mladino; 18.00 Kronike; 12.05 Plošče; 20.20 Spontini: »Agnese di Hohen-staufen*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.30 Romantika; 9.40 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Poseben dopisnik; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako? 16.00 Plošča za poletje; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.55 Program z Endrigom; 20.10 Večerni spored; 22.10 Mahler; 22.43 Bur-nett: «Giungla d'asfalto». III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne sonate; 13.05 Mozart in Men-dellsohn; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.10 Angleščina; 14.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Cesarini Sforza: Črnska oblast v ZDA; 19.15 Večerni koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Malipierova simfonija; 9.15 Na sporedu je Orlando di Lasso ; 10.20 Stravinski: »Petruška*; 11.55 Skladbe S. Prokofjeva; 13.30 Portret avtorja: Jules Massenet; 14.10 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Operna matineja; 1.05 Počitniško popotovanje; 10.25 Narodne pesmi; 10.45 Češka pihalna godba Urbanec; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Pianistka Tomšič - Srebotnjakova; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Koncertni orkester Hanci; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Skladbe za mladino; 15.25 Na poti s kitaro; 15.40 Lepe melodije; 16.40 Iz Mozartove opere «Don Juan*; 17.00 Vsak dan za vas; 19.00 Aktualnosti; 19.15 V torek nasvidenje! 20.15 Ansambel L. Slaka; 21.00 Melodije; 22.30 Lahka glasba; 23.15 Jug. glasba; 24.05 J. Olješa: Neke poletne noči; 0.15 Popevke; 0.40 Bossa nova. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kaj je država; 13.00 Ko mični filmi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Po ljudna znanost: Simon Weibl; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Bob Kennedy proti Jim myju Hoffu; 22.15 San Giorgio, otok kulture; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Iz dneva v dan; 23. Sodobna medicina. JUG. TELEVIZIJA 21.09, 23.40 Poročila; 18.55 M. šušmel: čemu še ptice; 19.10 Risanka; 19.25 Obzornik; 19.40 Stare ljudske pesmi; 20.05 Mozaik; 20.10 Moj sistem: O duševni in telesni rekreaciji; 20.25 Bomo imel jutri kaj več časa za otroke?; 20.35 Živeti kot riba — iz cikla Nepozabno poletje; 20.50 Cikcak; 21.35 Montpamasse 19 — franc. film. brila, je z raznimi dokumenti, vpisnicami, šolskimi zvezki, knjigami in drugimi zgodovinskimi dokazi prikazala razvoj ricmanj-ske osnovne šole od leta 1876 najstarejša ohranjena izpisnica šole), preko šole v prejšnjem stoletju in I. svetovne vojne, do dvojezične šole in potujčene šole pod fašizmom in končno do ilegalne šole po kapitulaciji Italije pa do obnovljene slovenske šole po osvoboditvi. Svečana akademija se je pričela v poznih popoldanskih urah z nagovorom učitelja Dobrile, ki je najprej pozdravil goste, med katerimi šolskega nadzornika Boleta, did. ravnatelja Škrinjarja, tajnika SSŠ prof. Škerlja, poslanko Bernetičevo ter mnoge učitelje, ki so že poučevali na ricmanjski šoli. Po enominutnem molku v počastitev spomina padlih vzgojiteljev šole, je učitelj Dobrila frrikazal razvoj ricmanjske šole od najstarejših začetkov, do potujčene šole pred kapitulacijo italijanske vojske septembra 1943 pa do tistega zgodovinskega 1. maja 1945, ko je po dolgoletnem trpljenju zasijalo sonce svobode tudi v tej vasi. Sledil je pester program, ki ga je napovedoval učenec V. razreda Franko Cej. Vse učenke ricmanj-ske šole so pod vodstvom učiteljice Mare Dobrila najprej zelo lepo izvajale balet Cvetke zaspanke, nakar so nastopili malčki iz otroškega vrtca, ki so pod vodstvom učiteljice Alenke Čepar ljubko zapeli naslednje pesmi : Barčica, Katarina Barbara, Jaz pa grem na zeleno trav’co, Moj očka ima konjička dva, Alenka se šeta in Mojster Jaka. Po nastopu pridnih malčkov iz vrtca je učenka IV. razreda Ti-cijana Žerjul lepo recitirala pesem »V hribu je vasica,» učenci 1. in 111. razreda pa so podali zborno recitacijo Župančičeve «Daj, zmaji*. Zelo pogumno je učenec 1. r. Branko Oblak recitiral pesmico cMokri kuža*, učenke II. r. pa so pod vodstvom učiteljice Anite Sau-le recitirale v zboru *Me smo marjetice*, učenci UL, IV. in V. razreda pa so prisrčno izvedli prizorček »Žive črke*. Po nastopu učencev IV. r., ki so recitirali Vodnikovo tDramilo*, in učencev V. r., ki so zelo lepo podali v zborni recitaciji Gregorčičevo tSoči*. so se predstavili številnemu občinstvu učenci pošol- skega pouka, ki so pod vodstvom učiteljice Anite Campana podali prizorček «Darežljivi otroci*. Za konec pa so vsi otroci ricmanjske šole pod vodstvom učitelja Dobrile res krasno in ubrano zapeli štiri pesmice: Ciganček, Vrabčevo, Venček narodnih pesmi in Zvonikarjevo. Kot izreden gost je za svečan zaključek akademije nastopil domači moški pevski zbor rSlavec*, ki je pod vodstvom Vlada Švare zapel Bučarjevo «Tam kjer pisana so polja*, narodno Mamdro Flek-no in Vrabčevo «Zdravico*. Rafael Perhauc: Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 v. Popoldne pa je nasprotna stran upornike premagala. »Že po ob-sitreljevanju Rudolfa se je opažal preobrat v razpoloženju ljudstva* je opisal komandant v sivo-jem poročilu. Ultimat je grozeče visel nad njimi. Oficirji in njim zvesti mornarji so predlagali, da bd se premestil na bolj varen kraj. To je razdvojilo fronto revolucionarjev. Nastale so skupine, ki so kolebale. Toda oficirska stran se je vedno bolj krepila. Georg je sumil: signaliziral je Rudolfu, ki je bi usidran kakih 200 metrov od Karla. naj prepreči njegovo morebitno izplavitev. Toda tokrat je Karl podkuril kotle in ob 18. uri se je začel počasi pomikati. Njej gov kljun je bil usmerjen proti Otoku, malemu otočku južno od Tivta. Topovi Rudolfa so ga sicer spremljali, toda noben strel ga ni zadel. Te noči, od 2. na 3. februar, so snel na Karlu VI. rdečo zastavo. Na stari križarki Kaiser Franz Joseph je rdeča zastava zaplapolala 2. H., ob 6. uri zjutraj. Komandant, kapitan korvete Sten-ner, je skušal okrog poldne zopet prevzeti oblast, vendar mu to ni uspelo- Delegati, ki so se vrnil z Georga, so vedeli pripovedovati o ultimatu. Podčastnik R. Gartner je vprašal na palubi zbrano moštvo, če so za to, da rdeča zastava ostane ali da jo snameja. Med xzklkanjem hura so se mornarji izjasnil, da mora ostati rdeča zastava na jamboru. Na Monarchu so dvignil rdečo zastavo 2. II.. ob 9. uri. Neki podoficir, ki je bil poslan na Georga, se je pogovarjal s Se-nanom, uporniškim zastavnikom. Ta je zahteval, naj oficirje zaprejo in naj se nihče ne boji, ker se je vsa flota uprla. In še to je rekel Sesan, da bo poslal na Monarcha za komandanta nekega energičnega pomorskega kadeta, ki bo vodil to ladjo, česar pa posadka ni hotela sprejeti. Na odsluženi ladji brez strojev Kaiser Max se je pojavila rdeča zastava v soboto, 2. H, zjutraj. Tu so bil uporniki disciplinirani: podvojili so stražarska mesta, postavil straže pred proviantske shrambe, prepovedal prodajo alkoholnih pijač. Zmeda .je nastala le v kuhinji, kjer so oficirsko ko-slo pomešali z mornarskim in pri tem vzklikali »en lonec za vse*. Oficirji so zapustil ladljo in se priključil lojalnimi kopenskim enotam, Ladja-delavnica Cyctop je dvignila rdečo zastavo -2. H. ob 12. Na podmen ri ški bazi v Gjeno-viču je zaplavala rdeča zastava 2. H. dopoldne, dejansko pa so uporniki obvladal situacijo že prejšnji dan. Zaradi napetega stanja, ki je vladalo, ko se je vrnil podoficir Heinz z Georga v bazo, je blo postavljeno vprašanje, ali naj rdeča zastava ostane al ne. Posadke podmornic so bile očitno za to, da se rdeča zastava, ki je plapolala na baraki H, odstrani, večina moštva pa je bila nasprotnega mnenja in zastava je ostala. Na XXII. TRŽAŠKEM VELESEJMU Podmornica U-23 je bila obrnjena s kljunom proti Gaei. V talcem položaju bi lahko lansirala torpedo in je zaradi tega bila sumljiva. Uporniki so jo pozvali, naj se priveže na Georga. Komandantu podmornice se je zdelo stanje zelo kritično in je dal sežgati vse zaupne uradne listine. V letalski bazi so 2. H. normalno delali na letalih in v delavnicah. Letalo L 132, na katerem se je dan prej nekaj popravljalo, je vzletelo na poskusni let. Na enem krilu je imel pritrjeno rdečo, na drugem belo zastavo. Na vseh objektih komande za morske mine so bdie 2. H. izobešene rdeče zastave. Mornarji so postavli barikade na cesti proti Gjenoviču in proti Hercegnovemu. Komandantu poročniku bojne ladje Hermanu je sporoči podoficir Arras, da mu je poveljstvo odvzeto, povelja bo odslej izdajal komite. Zvečer 2. H je obiskal to komando Sesan. Spremljal so ga s samokresi oboroženi mornarji. Govoril je moštvu in poudari, da je izbruhnil upor v vseh glavnih mestih države. Ob 22. uri so prejeli navodila za primer alarma, če bi nastopila pehota. Pripravili so puške in strelivo. V mornariškem telegrafskem skladišču v Kumboru je potekalo vse bolj mimo. Rdečo zastavo so dvignil 2. H. zjutraj. Komandanta skladišča so tega dne zvečer a-retiral in odpeljali na Gaeo. Ker pa ni blo nobenih resnih razlogov za njegovo aretacijo, so ga kmalu izpustih. Še ena mornariška postojanka je pri tem uporu dvignila rdečo zastavo. To je bila topovska in torpedna baterija na Kabali pri naselju Rose na rtu polotoka Lušti-ca. Dvojček je bil na nasprotni strani te morske ožine pri Kobili. Komandant obeh baterij je bil _ poročnik bojne ladje Vasic. Moštvo Kabale se js napotilo 2. H. proti ladji Rudolf, ki je bila vsidrana pred vasico Rose. Mornar Kaste-lanič z Rudolfa jim je spregovoril. Nato so se mornarji vrnil k svoji bateriji, kjer so si izbral med seboj komandanta in namestnika, Vasiča pa so odstavil. Ta je skušal nekajkrat sklicati moštvo v zbor, kar pa mu je uspelo šele ko je prispela patrulja vojakov obalnega topništva, ki jo je vodi neki poročnik. Šele tedaj so snel rdečo zastavo. vhodu v Bokeljski zaliv rušitoj Seharfschutze in torpedovk* t 13, 15, 65 dn 79. Na teh e«»n- ki'so bile izven vplivnega podrocj »miških ladij, niso dvig™1 ja uporniških rdečih zastav. OD 14. DO 28. JUNIJA IN SICER V jugoslovanskem paviljonu (PALAČA NARODOV) RAZSTAVLJA KNJIGE VSEH SLOVENSKIH ZALOŽB SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE MED KUPCE BOMO RAZDELILI BOGATE KNJIŽNE NAGRADE I Na svidenje na sejmu! niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitTiiiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiKiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte ogniti se površnosti, če vam je kaj do uspehov. Jezljivost bo vaš izredno slab svetovalec. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite vsaj toliko prebrisaid, da boste popustil v manj važnih stvareh. Sentimentalni sestanek. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Odložite težko rešljiva vprašanja. Priporočljiv je sestanek med najožjimi prijatelji. RAK (od 21.6. do 21.7.) Za u-metniško dejavnost delikatno obdobje. Ne kritizirajte po nepotrebnem, če si nočete zapraviti simpatij. LEV (od 22.7. do 22. 8.) Vaši težnji po akciji bo zadovoljeno. Pazite se pred površnostjo, ki bi utegnila povzročiti spor. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Okoliščine so naklonjene za odpravo nekega nasprotovanja. Preučiti boste moral rešitev nekega vprašanja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zaupanje vase ostane še najboljše zagotovilo za uspeh. Pripravite se na oster spor. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nove odgovornosti bodo zahtevale resnejšo organizacijo. Izmenja va idej bo zagotovila odlično rešitev. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Če želite, da bi vaši napori rodili ustrezen sad, odpravite vsa nerešljiva vprašanja. Nekdo bo ljubosumen. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Nove zveze bodo koristne v vaših ambicioznih načrtih. S svojim kritičnim stalščem si boste zagotovil uspeh. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z nepopustljivostjo boste odpravili nekatere težkoče. Dobra zamisel glede ureditve družinskega vprašanja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Srečno naključje vam bo zagotovilo nove dobičkonosne odgovornosti. Bodite zmerni v svojem optimizmu. Iz dosedanjih opisov je razvidno, da se je upor naglo in uspešno širil. Zajel je vse ladje in kopenske mornariške komande ob obali. Toda pripravili in organiziral so ga slabo in kmalu so se začele uporniške vrste redčiti. Le najbolj revolucionarni so zdržali do kraja. Komanda Boke Kotorske je pričakovala prihod treh bojnih ladij iz Pule, katere so imele nastopiti proti uporniškim ladjam in je v tej zvezi objavila upornikom ob 22. uri, da podaljša skrajni rok za prenehanje upora do naslednjega dne ob 10. uri. Ob začetku upora so bile izven območja Gjenoviča in sicer pri Opomba: Kako različno so of{* njevali razne disciplinske prekr# mornarjev, nam priča dogodek Tb 13. Na pomolu v Hercegnovem so bile tedaj privezane trt to-pedovke: Tb 13, 15 in 79. Kow™; da Boke Kotorske ni bila PreF’ čana v lojalnost teh posadk m l zaradi tega odredila, da marP posadke zapustiti zvečer ke in da bodo prenočile v 3 oddaljenem lgalu. Na Tb 13 dva mornarja — Bedalov tnj> rin — temu nasprotovala. P’ . njima je nastopil komandant 79 s samokresom in mornarj prisilil, da sta šla v lgalo-končanem uporu je kotnanao Tb 13 podal svoje poročilo o godkih med uporom in glede njenih dveh mornarjev tako-le: «...prestopek obeh rtw nar jev je tako hud, da m J* pravična kazen nad njima ea> le smrt z ustrelitvijo. Prostm jaško sodišče, da oba najstroi. kaznuje.* — Vojaški pravdni P? vojaškem sodišču, ki je obravjv val primer teh dveh mornar) • je napisal naslednje mnenj _ «Kaznivo dejanje, za katero . obtožena mornarja, ni v noj& zvezi z uporom, ki je nastal drugih ladjah. Edino za dejanja upora je to sodisce f" oblaščeno, prekrški teh dveh n? nar jev pa ne sodijo v ta okv> -Komandant Boke Kotorske P° ^ bil drugačnega mnenja in j« listino svojeročno pripisal: ( izvrševanje ukazov je v zvezt.jr splošnim uporom. Sestavih tožbo. Guseck.* In oba mornar) sta bila obtožena ter sta P1"1^ pred vojaško sodišče, skupaj drugimi 384 obtoženimi upom^ Plaschka str. 166). Nedelja 3. februarja: Konec upora; Iz Pule so odplule 2. H ^ uri zjutraj tri bojne ladjf. , Erzherzog Karl, Erzherzog Fd rich in Erzherzog Max — vsa* 770 mož posadke z nalogo, da trejo upor. V Boko Kotorsko . prispele naslednjega dne ob 7. 30 minut in se usidrale v Topla pred Igalom blizu H&ce6 novega. Začel se je popoln razpad up31' Na ladji Gača se je to d°g°Q. ob 7. uri pri zboru posadke-boroženi oficirji so bil pri prisotni. Vprašal so, če se strinjajo, da se sname rdeča stava. Nihče ni nasprotoval, dar so jo še pustili na j31™0^ ob- da bi se izognili morebitnemu .. ________„ n_________\r-,ar se r streljevanju z Georga, kjer še vedno vila rdeča zastava- Na Monarchu so nastala Y ^ miteju nesoglasja in dogovorih se, da bo moštvo zjutraj pri L,j ru glasovalo za al proti. Prijal so bili tudi častniki, vsi o™ ^ ženi s samokresi. Pri glasov311 so zmagali oficirji. jj Na poziv z Monarcha sta s3 rdeči zastavi tudi ladji Ma* Cyclop. sledi) (Nadaljevanje TRST — ŠPORTNO IGRIŠČE V ULICI FLAVIA Rezervacije na telefon 817-222 OD 16. JUNIJA DO S. JULIJA NAJVEČJI DOGODEK LETA M L T: Ti L S< U P A: fc v, Sc Ti Sf Vi D 400 artistov in tehnikov — 200 različnih živali n® 2.400 kub. m ledu. Predstava iz »TISOČ IN ENE NOČI? VSAK VEČER OB 21.15. Ob četrtkih, sobotah ter o prazničnih dneh pred' stave ob 16. ter ob 21.15. OBISK ŽIVALI OD 10. DO 19. URE 8 lec tah, 1»č" gnili e cl- rSce { na rvetn tor• man-epn-n jt rrajo >dov-I let» ! sta Bu-Proti t tb rarfi • F° idant i do-orne ljudi mor-bila edino n no-iroii1 k ^ avna-trjfO; enje '■ o sta. lobcni »i.no iztrtort e F mor-ksir.' pa J* ja * «N* ?«< * ; ob" n*? prlfl® ob *■ je.-r Frieff saka8 d**8: iko 88 7. u*1 zalivu [erctf ■ESniZlflM ^ 5/> K MEHIKI V polfinalu sami bivši svetovni prvaki: Brazilija, Italija, Zah. Nemčija, Urugvaj U tekmah Urugvaj-SZ in Zah. Nemčija-Anglija so morali odigrati podaljške Z zmago nad Mehiko s 4:1 (1:1), Potem ko se je v 13. minuti znašla v zaostanku enega gola, je Italija izbojevala svoje napredovanje v polfinale, kar je njen najtežji uspeh po letu 1938, ko je osvojila v Parizu že drugič na- - Hitimimmnmmimimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii B IZIDI Arezzo — Cesena 0:0 Catanzaro — Reggiana 0:0 Como — Perugia 0:0 Poggia — Livorno 3:1 Genoa — Piša 1;1 Mantova — Atalanta 2:1 Monza — Taranto 1:0 Varese — ‘Piacenza 5:0 Catania — * Reggina 3:1 Temana — Modena 1:0 KONČNA LESTVICA Varese poggia Catania Mantova Monza {Jeggina lernana Livorno Perugia Cesena Modena Como Arezzo Atalanta Catanzaro Taranto ^uggiana Piacenza Cene a 38 16 17 5 41 21 49 38 16 16 6 42 25 43 38 15 18 5 34 19 48 38 12 23 3 39 22 47 38 15 15 8 30 19 45 38 13 15 10 39 34 41 33 11 17 10 31 29 39 33 10 19 9 30 31 39 38 11 16 11 26 25 38 38 10 15 13 25 25 35 38 8 19 11 25 28 35 38 9 17 12 24 30 35 38 11 12 15 33 44 34 38 5 24 9 15 27 34 38 8 17 13 30 29 33 38 7 19 12 23 30 33 38 8 17 13 27 35 33 311 6 21 11 22 31 33 38 7 18 13 26 45 32 38 6 17 15 19 32 29 Varese, Foggia 'n Catania napredujejo v A ligo, Genoa, Piacenza !u Reggiana bodo pa prihodnje leto ‘grale v C ligi. A SKUPINA C: = _ == === IZIDI Derthona — Verbania 3:0 Lecco — Atalanta 2:1 Legnano — Rovereto 1:0 Monfalcone — Pro Patria 1:0 Padova — Triestina 2:1 Seregno — Treviso 1:1 Marzotto — ‘Solbiatese 1:0 Novara — *Trevigliese 2:1 Sottomarina — ‘Udinese 3:1 Venezia — Biellese 2:1 kr . KONČNA LESTVICA v . Ne uporf ugodj “zboru se v* ■ča *8" [ Veu- mu oj • se " n- orili s® ri«S zrisoP1 oboro lovauP in«11 a si da* - ;led>> 38 23 11 4 51 22 57 38 20 13 5 43 26 53 38 17 17 4 47 24 51 38 16 13 9 31 21 45 38 15 12 11 32 20 42 38 10 20 8 37 26 40 38 9 21 8 30 32 39 38 12 15 11 27 30 39 38 13 11 14 39 35 37 38 12 13 13 30 28 37 38 9 19 10 24 31 37 38 11 13 14 28 34 35 38 10 14 14 27 24 34 38 11 12 15 32 39 34 31 11 11 16 38 41 33 38 9 15 14 24 31 33 38 7 18 13 27 35 32 38 8 16 14 22 34 32 38 4 20 14 23 28 28 38 7 8 23 29 47 22 , Novara bo prihodnje prvenstvo o-i Uigrala v B ligi, medtem ko naza-! dujejo Biellese, Trevigliese in Marate. .rvara teeco Jveviso Jriestina dognano ?>lbiatese udinese Judova Alessandria ; |5°Vereto jvnezia Žptiomarina Patria : r^egno S !«rt)ania i Perthona JJonfalcone , ^arzotto I K^vigliese “•ellese slov svetovnega prvaka. Obe reprezentanci sta nastopali z naslednjima postavama: ITALIJA: Albertosi; Burgnich, Fac-chetti; Bertini, Rosato, Cera; Domenghini, Mazzola, Boninse-gna, De Sisd, Riva. C. T. Val-careggi. MEHIKA: Calderon; Vantorla, Perez: Pena, Guzman, Gonzales; Valdivia, Munguia, Fragoso, Pu-lido, Padilla. C. T. Cardenas. GLEDALCEV: 30.001:. KOTI: 9:7 (5:4) za Mehiko. SODNIK: Scheurer (Švica). V italijanski reprezentanci je v 46. min. Rivera zamenjal Mazzolo, v 84. min. pa Gori Domenghinija. Pri Mehikancih je v 59. min. Diaz prevzel mesto Valdivie, v 67. min. pa Borja vlogo Gonzalesa. Ker sta se v tem srečanju pomerili med seboj edini moštvi, ki dotlej nista — edini med vsemi — prejeli nobenega gola, je bilo pričakovati več ali manj obrambno in ne ravno privlačno igro. To pričakovanje je še bolj potrjevalo dejstvo, da je italijanska reprezentanca v osmini finala s svojim: nastopi močno razočarala, Riva ni dosegel niti enega gola, Mehikanci pa so si priborili vstop v četrtfinale na ne preveč prepričljiv način, kajti mnogi jih dolžijo, da jim je to — kot vedno domačinom — uspelo le ob blagohotni pomoči sodnikov. Toda izkazalo se je, da je enajsterica «azzurrov» z zmago v osmini finala prebolela psihično krizo, ki jo je zajela. Moštvu se je nenadoma »odprlo* in je zaigralo kot prerojeno. Seveda pa se je izkazala kot točna tudi Valcareggijeva teorija: tudi v tej tekmi je poslal na igrišče v bistvu iste igralce, kot v osmini finala: ti so se s svojimi nastopi pač že aklimatizirali in so bili najbolje pripravljeni za napore te pomembne tekme. Moštvo je tako igralo koristno in preudarno: s kratkimi in točnimi podajami je štedilo svoje sile, ves čas se je premikalo po igrišču kot celota. V bistvu je italijansko moštvo (v obrambi) zagrešilo eno samo napako (naprtimo jo lahko v veliki meri Rosa tu) in to Je privedlo domačine v vodstvo. Toda Italijani So nato zaigrali požrtvovalno, izkazala se je sredina igrišča, ki je ves čas (zlasti v prvem delu srečanja) koristno zalagala svoj napad z uporabnimi žogami. V napadu Riva sicer ni opravil ravno svoje najboljše tekme; nasprotno, zagrešil je celo vrsto napak, toda popustil ni niti za trenutek in je vložil v svoj nastop res vse svoje sile. To ga je končno privedlo do njegovega prvega gola na tem prvenstvu (in seveda tudi do drugega). Prvi polčas te tekme, v kateri so domačini imeli svoj najboljši del enajsterice na sredini igrišča, je bil živahnejši od drugega. V drugi polovici zadnjega dela tekme je celo kazalo, da je Italijane zajela utrujenost. To so skušali izkoristiti Mehikanci z močnejšim pritiskom, toda prav tedaj so »azzurri* potegnili na dan vse svoje znanje in izsilili zmago, ki jih je privedla v polfinale. # * « Največje zanimanje nogometnih strokovnjakov je seveda vladalo za tekmo med Z. Nemčijo in An- glijo. Med 30.000 gledalci je bilo na tribunah kar 15.000 navijačev obeh ekip iz Evrope. Nemci so se Angležem maščevali za poraz z zadnjega svetovnega prvenstva, vendar pa se je to zgodilo v tekmi, ki se je odvijala na skoraj dramatičen način. Angleži so namreč že vodili z 2:0 in prav nič ni kazalo, da bi jim lahko zmaga ušla iz rok. Toda 22 minut pred koncem je Beckenbauer najprej znižal, osem minut kasneje je Seeler izenačil in v podaljšku je Mueller nepričakovano povedel svojo ekipo. * * * Brazilija je na tem prvenstvu doslej edina ekipa, ki napreduje proti svojemu cilju, ki si ga je zastavila, premočrtno, brez zastoja in ovinkarjenja. To je potrdila tudi v tekmi s Perujem, katerega je odpravila brez posebnih težav. Peru je v bistvu »provincial- Četrtfinale V CIUDAD MEXICU Urugvaj — SZ 1:0 (po podaljšku tekme) Strelec: Cubilla (117. min.) V TOLUCI Italija — Mehika 4:1 Strelci: Gonzales (13 min.), Pena (avtogol 25. min.), Riva (63. min.), Rivera (68. min.;. Riva (76. min.). • V GUADALAJARI Brazilija —• Peru 4:2 Strelci: Rivelino (10. min.), Tostao (15. min.), Gallardo (30. min.), Tostao (52. min.), Cubillas (68. min.), Jairzinho (75. min.). V LEONU Z. Nemčija — Anglija 3:2 (po podaljšku tekme) Strelci: Mullery (31. min.), Peters (50. min.), Beckenbauer (68. min.), Seeler (82. min.), Mueller (108. min.). Polfinale Italija — Z. Nemčija Urugvaj — Brazilija na» ekipa, katere glavna prednost pred nekaterimi drugimi je v tem, da je pač navajena igrati v večjih nadmorskih višinah. To pa seveda proti takemu moštvu, kot je brazilsko ni zadostovalo. Brazilci so prikazali stvaren, enostaven in praktičen nogemet, v katerem ni bilo preveč fantazije, zato pa je bil tem bolj učinkovit. Tako so tudi gladko odpravili svoje sokonti-nentalce, za katere pa je bila že uvrstitev v četrtfinale itak dovolj velika nagrada. « • • Tekma med SZ in Urugvajem je bila v bistvu dolgočasna. Sovjeti so bili premalo odločni v napadu, Urugvajci pa so se zadovoljevali s tem, da so »gradili utrdbe* pred svojimi vrati. Prikazani nogomet tako ni mogel navdušiti občinstva. prinesel pa tudi ni odločilnega zadetka v regularnem času, oz: prinesel ni sploh nobenega. Ekipi sta morali tako odigrati podaljšek, v katerem je Esparrago v 117. min. poslal v mrežo za Sovjete tako u-sodno žogo. Ta zadetek pa je povzročil pri Sovjetih precej vroče krvi. Bili so namreč prepričani, da je žoga, ob kateri je bil Esparrago, že prešla zadnjo črto in je bila zato izven igre. Zato so se tudi ustavili in niso več igrali. Toda sodnik je bil drugačnega mnenja (tudi stranski) in Esparrago je usnje brez posebnih težav potisnil v mrežo. Protesti Sovjetov niso zalegli nič. l!l„ll!llll!lll!l (»J j i-SS | E 1. — 1. Quirosso 2. Pracaban 2. — 1. Rio d’oro 2. Sentito 3. — 1. Uccellone 2. Lacunar 4. — 1. Mastro Anto 2. Girandola 5. — 1. Faffaellino 2. Quaqquero 6. — 1. Wouwermann 2. Coibra 1 X 1 2 1 1 2 2 2 1 X 2 Trofeja Bor senior ŠZ Bor bo danes priredilo na Opčinah tradicionalni košarkarski turnir za »Trofejo Bor senior*. Turnirja se bodo udeležili dijaki višjih srednjih šol, ki se bodo v dveh dneh potegovali za prvo mesto. Tekmovale bodo štiri ekipe. Vsi udeleženci naj se zberejo ob 17. uri na Opčinah, kjer bodo prireditelji sestavili ekipe. Danes bosta na sporedu dve srečanji, in sicer prvo ob 18. uri, drugo pa ob 19. uri. Jutri bo zaključni del turnirja z nagrajevanjem. ROKOBORBA VZHODNI BERLIN, 15. - Na e-vropskem prvenstvu v rokoborbi v grško - rimskem slogu je Jugoslovan Milan Nenadič osvojil evropski naslov v srednji kategoriji. Tako je ohranil naslov, ki ga je prvič o-svojil lani. Kecman in Damjanovič sta osvojila dve srebrni kolajni. NA KVALIFIKACIJAH V CASTELFRANCV Poplačan večletni trud: Kras v odbojkarski C ligi Po večletnem trudu si je zgonišld Kras le priboril vstop v moško odbojkarsko C ligo. V nedeljo so namreč krasovci v Castelfrancu Venetu na kvalifikacijah zaigrali kot še nikoli. V eni tekmi so zmagali, v drugi doživeli poraz, vendar je to zadostovalo za napredovanje. Tako imamo zamejski Slovenci svojega zastopnika zdaj tudi v C ligi in upajmo, da nas bo v tem tekmovanju dostojno zastopal. Krasu je sledilo v Castelfranco Veneto res veliko število navijačev. IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIfllllllllllllll DAVISOV POKAL Presenečenje v Mariboru: Jugoslavija-Romunija 3:2 Jugoslavija je pripravila danes v Mariboru veliko teniško presenečenje: povsem nepričakovano je namreč premagala Romunijo v 3. kolu evropskega področja Davisovega pokala s 3:2. Po prvem dnevu je bilo stanje neodločeno 1:1, vendar pa sta bila Romuna v drugem dnevu velika favorita v srečanju dvojic. Pričakovanja sta tudi izpolnila in sta pre- miimuitiiiiiiiHiimiiiiiiimiiiitiiiiiiimiiiiiiijI1ji„aii,liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|il||||||||||||l||imi,II|||||,l|||„ NOGOMET A SKUPINA C LIGE Gol v zadnji minuti usoden za Triestino PADOVA — TRIESTINA 2:1 (0:0) i trdne tržaške obrambe. V tej je PADOVA: Galassi, Furlan, Ma- j ponovno nastopil Vamier, ki je tako Panisi, Chiodi, Gatti; Barbie- j odigral poslovilno tekmo. Ta igra- rato (po 59’ Doz), Gilardoni, Zan-doli, Fraschini, Filippi. 12. Buso. TRIESTINA: Chendi, Braico, Mar-tinelli; Pestrin, Vamier, Del Pic-colo; Tugliach (Po 67’ Moretti), Gia-oomini, Naldi, Scala, Rakar. 12 Co-lovatti. SODNIK: Lattanzi (Macerata). STRELCI: v 48.’ Zandoli, v 57.’ Tugliach, v 90.’ Franschini. Približno 1.000 gledalcev. Kotov je bilo 7:2 v korist Padove. Triestina in Padova sta zaključili letošnjo sezono s tekmo, Id je bila bolj podobna treningu kot borbi za točke. Domačini so zmagali z golom, ki je padel v 90. minuti, kar je zapustilo nekoliko grenkobe v tržaških vrstah, toda rezultat pravzaprav ni imel nobene važnosti za »rdeče*, ki so tudi tokrat nastopili z zelo pomlajeno postavo. Poleg Baica, Naldija in Rakarja je Tre-visan tokrat uporabili tudi Tuglia-cha, ki je tako prvič oblekel dres prvega moštva m prav ta igralec je dosegel gol, s katerim bi moštvo skoraj prisililo nasprotnike k delitvi točk. Tekma je potekala brez posebnih taktik in obe moštvi, predvsem pa domačini, sta večkrat spravili v zadrego nasprotno obrambo. Kljub temu se je prvi polčas končal neodločeno, in to predvsem po zaslugi lec, kot mnogo drugih, bo namreč zapustil prihodnje leto Triestino in tako zapustil hudo vrzel, ki jo bo vodstvo s težavo zapolnilo. Pravilno je torej, da je v teh zadnjih tekmah trener preizkusil mlade igralce, ki bodo drugo leto prenašali precej hudo breme. Braico je v obrambi popolnoma zadovoljil, napadalci pa so tudi tokrat pokazali svojo nezrelost, katere ni bilo mogoče skriti niti s požrtvovalnostjo. Še najbolj je torej presenetil Tugliach, ki je vsaj dokazal, da ima čut za pozicijo. Goli so padli vsi v drugem polčasu, ko se je ritem tekme nekoliko poostril. Najprej so povedli domačini v 48.’: Barbierato in Fraschini sta prodrla do vrat in slednji je lepo podal prostemu Zando-liju, ki je prehitel Chendija ter poslal žogo v mrežo. Triestina je izenačila predvsem po krivdi domače obrambe, ki je spregledala pro stega Tugliacha, kateremu je Rakar po prodoru na desni strani i-grišča ponudil stoodstotno priložnost za gol. Kazalo je že, da se bo tekma končala neodločeno, ko je najnevarnejši med domačimi napadalci, Zandoli, podal pred vrati Fra-schiniju. Ta je z glavo prehitel Chendija in postavil končni rezultat. uk magala Jugoslovana s 3:1. Tiriac in Nastase sta namreč usmerila svojo igro pretežno na šibkejšega Špeara, kateremu Franulovič ni mogel pomagati. Usoda Jugoslovanov je b;la tako praktično že zapečatena, saj nikakor ni bilo pričako vati, da bi v zadnjem kolu lahko razmeroma neizkušeni Špear premagal najboljšega romunskega i-gralca Nastaseja. Toda prav to se je zgodilo v nedeljo. Špear je zaigral odlično in je prekosil samega sebe. Svojega nasprotnika je ukloni v samih treh nizih (7:5, 8:6, 6:2). Stanje dvoboja je bilo tako izenačeno 2:2 in vse je bilo zdaj odvisno od zadnjega srečanja posameznikov med Franu-lovičem in TiriaCom. Franuloviču ta dvoboj ni šel izpod rok in je prva dva niza zgubil z 1:6 in 5:7, tretjega pa so nato pri njegovem vodstvu 2:1 zaradi nastopajoče teme sporazumno prekinili in nadaljevali včeraj, ko je Jugoslovan zaigral izvrstno 'n je odvzel (dokaj nešportnemu) Ti riacu tri preostale sete zaporedoma (6:4, 6:4, 6:0). Jugoslavija je tako dosegla enega svojih največjih teniških uspehov v zadnjih desetletjih* V finalu A skupine evropskega področja se bo zdaj pomerila s Sparijo (v Madridu) ki je v svoji skupini izločila Francijo. Zanimivo je, da Jugoslavija ni doslej izgubila v Mariboru še nobenega meddržanvega srečanja in je tako mariborsko igrišče tudi v tem dvoboju ohranilo sloves nepremagljivosti. ki niso bili le glasni, ampak tudi organizirani. Zasedli so glavno tribuno in so ustvarili z neprestanim in glasnim navijanjem res pravo «domače» vzdušje. S svojo pomočjo so nemalo doprinesli k uspešnemu nastopu svoje ekipe, ki se jim je oddolžila za podporo z napredovanjem v višjo ligo. KRAS - IGNIS ROVERETO 2:0 (15:12, 15:11) KRAS: Kobal, Guštin, Škrinjar, Škrk, Drasič, Simoneta, Živec, M. in L. Budin, L. Milič. Moštvo iz Roveretta je dokaj so lidno in je napelo vse sile, da bi izbojevalo zmago proti slovenski šesterki. V prvem nizu je povedlo s 4:0, Kras ga je ujel pri 7:7 in nato povedel z 11:7. Ignis je nato zopet povedel z 12:11 toda slovenski igralci so z neubranljivim tolčenjem prišli do 15. Podobno se je odvijal tudi drugi set. Po sestanku 5:1 je Kras prešel v vodstvo z 12:6, Ignis je znižal na 12:11 nato pa so Zgoničani zapečatili usodo svojih nasprotnikov. Ob zaključnem sodnikovem žvižgu je zavladale v Krasovem taboru seveda nepopisno veselje, saj je že ta zmaga dejansko zagotavljala napredovanje v C ligo. Navijači in igralci so se objemali in si čestitali. • •• LIBERTAS PADOVA - KRAS 2:0 (16:14, 16:14) Takoj nato je Kras nastopil proti Libertasu iz Padove, ki je izkoristil utrujenost Zgoričanov in jih premagal z minimalno razliko. Kljub porazu pa je bila to za Kras njegova najboljša tekma, odkgr goji odbojko. Sodnik sam je po tekmi izjavil, da je bila igra na ravni B lige. Kras je v obeh setih vodil s precejšnjo razliko, toda Li-bertas je vztrajno gradil protiakci-je in ker so bili njegovi igralci bolj spočit’, je oba seta osvojil s 16:14. Libertasova igra je zelo sodobna in dinamična, kar pa ni nič čudnega, saj trenira njegovo ekipo Čeh Humhal. Igra obeh ekip je v prvem setu cesto občinstvo dobesedno očarala. B:la je zelo borbena, pa tudi izenačena, saj sta ekfpi kar 50-krat izmenjali servis. Slovenski igralci so bili boljši v napadu, toda Padovanci so bili v obrambi skoraj neranljivi. Kljub temu pa je Kras povedel z 11:7 in celo s 13:9. Toda nasprotniki so nato s hitrimi improvizacijami izsilili zmago. V drugem setu so krasovci vodili že nič manj kot z 11:4 in celo s 13:7. Tedaj pa je prišla na dan njihova utrujenost in Kras Arezzo — Cesena X Catanzaro — Reggiana X Como — Perugia X Foggia — Livorno 1 Genoa — Piša X Mantova — Atalanta 1 Monza — Taranto 1 Piacenza — Varese 2 Reggina — Catania 2 Ternana — Modena 1 Padova — Triestina 1 Rimini — D. D. Ascoli 2 Aveliino — Brindisi X KVOTE 13 - 1.117.000 lir 12 — 53.400 lir OBVESTILO Odbor Sšl obvešča slovenska športna društva, ki doslej še niso prijavila svojih tekmovalcev za poletne izpopolnjevalne tečaje v Rovinju, da to lahko store še nocoj od 20.30 do 21. ure v Trstu, Ulica Geppa 9. Poimenski seznam tekmovalcev lahko sporoče tudi telefonsko (31-119). Kasnejših prijav odbor zaradi omejenega števila razpoložljivih mest ne bo več upošteval. (pri 14:13) tudi svoje zadnje set žoge ni zmogel izkoristiti. V zadnji tekmi je Libertas premagal IGNIS z 2:0 (15:3, 15:8). KONČNA LESTVICA 1. Libertas Padova 2. Kras Zgonik 3. IGNIS Libertas in Kras sta tako postala nova člana C lige. Bravo, »belo-rdeči*! bi 4:2 2:0 1:3 1:1 7:1 2:0 Jugoslovanska nogometna prvenstvo 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Hajduk — Velež Željezničar — Beograd Dinamo — Čelik Radnički — C. Zvezda Partizan — Maribor Sioboda — Zagreb Radnički (K) — Sarajevo 2:1 Vojvodina — Olimpija 1:2 LESTVICA C. Zvezda 45, Velež in Željezni-oar 41, Partizan 40, Dinamo 37, Beograd 36, Hajduk 35, Radnički 34. Sioboda 32, Vojvodina 30, Sarajevo in Maribor 29, Bor m Čelik 26, Olimpija, Radnički (K) in Vardar 25, Zagreb 15. Prihodnje kolo Vojvodina — Hajduk, Olimpija — Radnički (K), Sarajevo — Sioboda, Zagreb — Partizan, Maribor — Rad-nički, C. Zvezda — Dinamo, Čelik — Željezničar, Beograd — Vardar, Bor — Velež. 2. LIGA - ZAHOD IZIDI Varteks - - Split 2:2 Ljubljana — Jedinstvo 2:0 BSK - Trešnjevka 3:1 Orijent — Rijeka 0:1 Metalac - - Borac 1:6 Železničar — Zadar 2:0 Karlovac — Rudar 0:0 Lokomotiva — Šibenik 1:5 LESTVICA Rijeka 53, Borac 47, Rudar 38, Orijent 35, Karlovec 32, Jedinsbvo 30, Železničar in Metalac 29, Šibenik in Trešnjevka 27, Ljubljana, Split in Varteks 26, Zadar 24, BSK 20, Lokomotiva 11. SLOVENSKA LIGA Izidi N. Gorica — Celje Kladivar 1:4 Nafta — Sla vi ja 5:1 Ilirija — Izola 1:0 Kovinar -* Svoboda 1:2 Aluminij — Mura 2:3 Drava — Rudar 1:1 Lestvica Mura 31, Aluminij in Nafta 26, Svoboda 24, Izola 23, Kovinar 22, Rudar 21, Ilirija 19, Slavija in Celje KI. 16, Drava 15, N. Gorica 12. Prihodnje kolo Celje KI. — Drava, Rudar — Aluminij, Mura — Kovinar, Svoboda — Ilirija, Izola — Nafta, Slavija — N. Gorica. ZAHODNA CONSKA LIGA Izidi Lesce — Tabor 1:1 Zagorje — Sava 1:0 LTH - Usnjar 4:4 Koper — Triglav 0:2 Tolmin — Hrastnik 2:0 Lestvica Usnjar 31, Triglav in Koper 29, Zagorje 24, Tolmin 22, LTH 20, Hrastnik 19, Tabor 17, Adria 16, Sava 15, Primorje 14, Lesce 12. Prihodnje kolo Tabor — Adria, Primorje — Tolmin, Hrastnik — Koper, Triglav — LTH, Usnjar — Zagorje, Sava — Lesce. Pogovor o Kozari e Brankom Babičem I na 51» ed- S Kot smo našim čitateljem že sporočili, bomo jutri začeli objavljati znani roman iz partizanskih časov »KOZARA* ki ga je napisal bosenski pisatelj Mladen Oljača. Ker je v knjigi omenjen tudi naš primorski rojak, in v Trstu dobro znani tovariš Branko Babič, smo ga poprosili za kratek intervju. Na vprašanja našega ljubljanskega dopisnika je prijazno odgovarjal in v nevezanem pogovoru povedal naslednje: ^Srečala sva se v kozarskem odre-?*• je začel pripovedovati Branko ko sem se oglasil pri njem rl sedežu slovenskih sindikatov v jlUbljani, da bi od njega kaj več jedel o knjigi oziroma romanu J°®ara» in o njegovem avtorju, J^Btelju Oljači. Bilo je to kmalu * tečetku vojne, leta 1941, je pri-F^edoval dalje Branko Babič, ko bil sekretar okrožnega komite-? Partije za kozarsko okrožje. Olja-^ je bil tedaj mlad. komaj pet-jBjstletni pobič. Bil je kurir, kakor ^ bili kurirji mnogi njegovi sovrst-med osvobodilnim bojem, ko so mladi, še skoraj otroci prišli Partizanom. O njegovem nadalj-življenju po letu 1942 ne vem ker sem odšel v Slovenijo, , Bbdar vem, da je šel skozi vse boje v*e ofenzive, kar jih je bilo, Ti do končne zmage. k° Pa sta se vnovič našla po sem silil z vprašanjem. Bilo U. nekako pred štirimi ali petimi je dejal Branko Babič, tedaj * Oljača, že kot priznan pisatelj, začel zbirati gradivo o kozarskem odredu in zlasti o veliki ofenzivi in proboju skozi sovražne vrste, ki je tudi osrednja tema romana. Oljača je prišel k meni, da bi mu povedal svoje mnenje in sodbe o ljudeh v odredu, o komandantih in komisarjih, kakor tudi o samih akcijah odreda. Razume se, da je bil Oljača tedaj še premlad, da bi mogel vsestransko oceniti vse ljudi in dogodke tedanjega časa. In ste mu dosti pomagali k oblikovanju romana, oziroma njegovih junakov? Ni bilo treba dosti prenvšljevati, niti si izmišljati, saj so vsi borci bili čudoviti ljudje. Glejte, na primer komandant odreda Sreten Stojanovič. Bil je plemenit človek, izredno pravičen, dobrosrčen in human. Poznal sem ga še pred vojno. Bil je zdravnik in to eden izmed tistih pravih, ljudskih zdravnikov, ki je imel razumevanje in odjjrto srce za reveže. Vse Podko-zarje ga je poznalo, saj je slehernemu bolrvku nudil pomoč in ni nikoli vprašal, ali ima s čim plačati. Bogatim je zaračunal malo več da je lahko zdravil revne zastonj. Sam sem ga sprejel v partijo Bil je vzor poštenosti in zavednosti. Takega komandanta je seveda ljudstvo vzljubilo in mu zaupalo. Takega sem tudi opisal Oljači, ko me je prosil za mnenje. Ali vzemimo drugi primer. Namestnik komandanta je bil šoša Madžar. To je bdi še za časa življenja legendama osebnost, velik junak. Ljudstvo je pelo o njem pes mi, ki jih je samo zlagalo in pesnilo. Spommjam se mnogih likov iz odreda, ki so dobili umetniško podobo v romanu. O vseh sem pripovedoval avtorju tako, kot sem jih sam spoznal in kot jih je poznalo in cenilo ljudstvo. Spominjam se na primer komandanta bataljona Rada Kandiča. Pred vojno je bil vaška sirota in često je zmaknil kmetu kokoš, da se je preživel. Prišla je vojna in Kandič se je znašel med partizani. Bil je odličen borec, pogumen, vztrajen, odkritosrčen, tovariški in do kraja zvest osvobo dilnemu boju. Pa smo ga predlagali za člana partije. Spominjam se, kot da je bilo včeraj, kako je vpričo vsega bataljona jokal od veselja. Stopil je pred tovariše in se izpovedal, kaj je vse bil in kaj vse je počel. Tovariši, priznam da sem bil tatič, toda zdaj sem nov človek, čutim, da sem prerojen in ponosen sem, da sem postal član partije. Taki so bili živi ljudje, borci, komandanti odreda, o katerih sem govoril Oljači. Želel je v romanu prikazati resnične ljudi in mnogi junaki iz romana so dejansko obstajali in bili takšni, kot jih je opisal avtor. Tudi mene je vključil v ro man, je z zadovoljnim nasmehom dejal Branko Babič, sicer ne s pra vim imenom, temveč z imenom Slo-venac, pod katerim so me poznali v Bosni, še ko sem mnogo let po vojni vnovič prišel v tiste kraje in spregovoril na neki proslavi, so takoj ljudje začeli vzklikati: Evo ga. pa to je naš Slovenac! Ali ste sodelovali pri ustvarjanju romana samo z označbami oseb ali še kako drugače, sem pobaral Branka Babiča, Ne gre za sodelovanje, Oljača je želel samo moje mnenje o posameznih likih kozarskega odreda, zlasti pa ga je zanimalo moje mnenje in sodba o kozarski ofenzivi in o znamenitem proboju odreda iz obroča. Branko Babič je začel pripovedovati vse bolj živo in zavzeto. Bilo je očitno da je začel vnovič podoživljati vse tiste strašne, toda herojske čase. Bilo je na pomlad, ko so se proti odredu nagrmadile petnajstkrat močnejše vojaške sile. Kar sedem raznih vojsk nas je napadalo. Bili so Nemci z vsemi možnimi enotami in vsakršnim orožjem, od strojnic do tankov, topov in letal. Bili so Italijani, ustaši, domobranci, vla-sovci, posebni oddelki klavcev ki so bili pod neposrednim Paveliče-vim poveljstvom in še drugi. Odred sam je štel okoli 3.500 do 4.000 borcev. Bili smo dobro oboroženi, vsaka desetina je imela strojnico, imeli smo minometalce in celo nekaj topov. Na Kozari je odred obkolilo okoli 65.000 do 70.000 sovražnikovih vojakov. Vse bi bilo v redu, če odred ne bi imel s seboj okoli 75.000 civilnega prebivalstva, žen, otrok, starcev. Nemci so namreč pri prodiranju požigali in pobijali vse pred seboj. Ljudje so zapuščali v trumah domove, jemali s seboj, kar so v naglici dosegli, odpeljali so živino in nekaj hrane. Vse je bežalo z odredom, od vseh strani so se pridruževale nove množice ljudi. In ta množica je bila vzrok, da se je poveljstvo odreda odločilo za frontalni boj. če ne bi bilo civilistov, bi odred zlahka prebil obroč sovražnika in se izvil iz obkolitve. Tako pa je padla odločitev: Treba je braniti naše ljudi. Vzpostavili smo fronto dolgo kakšnih 150 km. Vse okrog nas sovražnik. Civile, starčke, žene in otroke smo spravili v sredino tega velikega kroga na najbolj zavarovano mesto. Odred je zasedel najbolj važne točke. Začel se je silovit boj, ki je trajal neprenehoma 22 dni in noči. Partizani so spali in jedli v kratkih premorih med napadi. Nemci in druge sovražnikove enote so čez dan z vsemi silami pritiskale na nas. Zavzeli so tudi kakšen položaj. Proti večeru smo začeli pro-i tinapade in sovražniku spet iztr- gali postojanko, ki si jo je prisvojil čez dan. Tako je šlo vseh dolgih 22 dni. Na eni strani 15-kratna premoč sovražnika, na drugi strani peščica borcev in čez 70.000 golorokega ljudstva, Toda to ljudstvo je bilo vse kaj drugega, kot brezglava čreda ubežnikov. Sredi ofenzive, v najhujših bojih so organizirali preskrbo in delitev prehrane, še več, vseh 22 dni je potekalo živo kulturno delo in življenje, čez dan, ko so prodirali sovražniki, so morali ljudje tičati tiho v zakloniščih, čez noč pa se je razvilo po planjavi slavno kozaračko kolo, slišale so se pesmi, bilo je dosti recitacij, govorov in podobno. Zjutraj, ko sovražnik napadel, so celo ženske in dekleta šle z nami v boj. Res, ljudstvo-heroj. Tokrat sem občutil, kaj se pravi ljudska vojska in spoznal tisto, kar je spoznalo in s svojim ravnanjem dokazalo to ljudstvo, da je ljudska vojska, ki ima takega duha in take ljudi, nepremagljiva. Toda, odred je kljub junaštvu čedalje teže vzdržal frontalni boj. Število mrtvih in ranjencev se je povzpelo že na tisoč. Primajnkovalo je hrane, streliva, pritisk sovražnika pa je bil čedalje hujši. Treba se je bilo odločiti za preboj sovražnikovega obroča in za umik iz obkolitve. Odločitev je padla: Jutri gremo iz obroča! Osredotočili smo večino sil na točko v obroču, ki smo sodili, da je najbolj šibka. Ob devetih zvečer se je začel naš koncentrični napad. Polnih šest ur vse do treh zjutraj naslednjega dne je trajala bitka kot na največjem bojišču. Sovražnikove vrste smo prebili v dolžini poltretjega kilometra in zasedli enega izmed cestnih odsekov. Z vso naglico so skozi obroč vdirale množice dvilov in partizanov. Toda ni bilo mogoče vzdržati sovražnikovega pritiska. Vse do enajste ure dopoldne je trajal umik iz obroča. Potem so ga Nemci vnovič zaprli. V njem je ostalo še vedno okoli 50 tisoč ci- vilov in slaba tretjina odreda. Ti so naslednji večer poskušali nov preboj, toda ni se jim posrečilo, samo posamezniki in manjše skupinice so utegnile uiti sovražnikovemu zasledovanju. Tedaj so Nemci v strelskem stroju prečesali vso Ko-zaro, veliko ljudi, okoli 10.000, so pobili, kar so zajeli živih, so moške poslali v taborišče pri Zemunu, ženske z otroci pa so razselili po vaseh Slavonije. Toda, ti ljudje se niso vdali. Veste, kaj so storile junaške ženske, ko so jih izgnali z domačij in razselili po Slavoniji? Izvedle so, in to same, iz lastne pobude široko mobilizacijo po vsej Slavoniji in po njihovi zaslugi so se močno okrepile vrste partizanskih odredov. Pavelič je izdal posebno brošuro, v kateri je naznanil konec kozarskega odreda. Toda ni minil teden dni, že so biid novi boji po Kozari, spet Je bila junaška Kozara osvobojeno ozemlje, spet so junaki s K ozare tolkli sovražnika v mnogih krajih. Zakaj so se Nemci in ustaši tako zavzemali za uničenje odreda? Zato, ker Je bila Kozara simbol enotnosti narodov Jugoslavije. Tu, na Kozari je vladalo že od vsega začetka bratstvo vseh narodov. Poglejte, v času ko Je drugod vladalo hudo prelivanje krvi, ko so ustaši napadali Srbe, četniki Hrvate, muslimani spet ene ali druge, na Kozari tega ni bilo, čeprav tam pre bivajo poleg Srbov tudi Hrvatje in muslimani. 2e sama sestava odreda Je pričala o novem duhu. Komandant Stojanovič, o katerem sem govoril, je bil Srb. Toda bil je enako priljubljen tako pri Srbih kot pri Hrvatih in muslimanih. Na mestnik komandanta, heroj šoša Je bil Hrvat, toda srbsko ljudstvo s Kozare je pelo o njem junaške pesmi. Bili so med borci tudi Črnogorci, muslimani in sam sem bil v njem kot Slovenec. Nikdar ni prišlo do najmanjše sence spora med pripadniki posameznih narodov. Ta enotnost vsega ljudstva Je bila trn v peti paveličevcem in Nemcem, zato so hoteli po vsej sili uničiti duh Kozare. Kaj se vam Je lz tistih časov posebno vtisnilo v spomin? Najbolj veličastna je bila vera ljudstva v zmago, spoznanje pravičnosti boja, ki naj prinese družbene spremembe, vera v revolucijo. Ljudstvo Je zaupalo v svojo vojsko. Štiri dni po umiku iz obroča in odhodu sovražnika s Kozare sem se skupaj s partizani vrnil na Kozaro. Naleteli smo na starega kmeta ob pogoreli hiši. Ko nas je zagledal so mu prišle solze v oči in pozdravil nas je: Izgubil sem vse, hišo in imetje, ne vem, kje je moja družina in če je sploh še kdo živ, toda vesel in srečen sem, da Je naša vojska ostala in da je niso mogli uničiti. To morda danes zveni nekoliko narejeno, toda tedaj je bilo to živa resnica. Tako je bilo ljudstvo, tak je bil boj, ki smo ga bili. In kaj sodite o romanu, ali ie prikazal pravo podobo boja in Hudi? Roman opisuje prav to in prav tako vojsko in prav tako ljudstvo, kakršna sta v resnici bila. V tem Je vrednost romana. Oljača Je zelo živo opisal vse boje. Vendar tisto, kar daje delu največjo vrednost, pa je dejstvo, da je avtor znal upodobiti tisti resnični ljudski utrip, tisto visoko revolucionarno zavest ljudi s Kozare. Vrhu tega Je delo prepojeno s humanizmom, ko kljub grozotam ki razdejanju pisec venomer išče človeka in ga tudi najde. Celo pri sovražniku, ki Je pokazal najbolj zverinsko podobo, Išče avtor vsako najmanjšo sled človečnosti. V tem se kaže tisto visoko humano bistvo revolucije. Najbolj krvave bitke, najbolj grozotna početja niso nikdar mogla zas treti vidikov boljšega, pravičnejšega, aa človeka bolj človeškega življenja, ki naj pride iz tega boja in iz te revolucije. Menim, da je to tisti duh, ki veje iz romana. Avtor točno in natančno popisuje posamezne bitke, opisuje tudi stanje v sovražnem taboru, saj je pregledal in preučil veliko gradiva tudi iz sovražnikovih dokumentov, vendar je človek le vedno v ospredju kot poglavitna vrednota. V tem vidim dragocenost knjige o Kozari, je dejal na koncu Branko Babič. Menim, je dejal, da bo za našega primorskega bralca knjiga zanimiva in da bo našla pot do njegovega srca. Saj so v njej opisane mnoge poteze ljudi, borcev in prebivalstva, ki so bile prav tako poteze našega, zlasti primorskega ljudstva med osvobodilnim bojem. Predvsem mislim na visoko predanost stvari osvobodilnega boja, na vero v njegovo pravilnost ln zaupanje v zmago, s tem hkrati pa tudi zaupanje v lastno vojsko, če hočete še ena podobnost je, ki Je značlna tako za primorsko ljudstvo kot za ljudstvo s Kozare,: poudarjena črta humanosti. Spomnimo se, kako so naši ljudje po vsej Sloveniji ln zlasti po Primorskem takoj drugi dan po razpadu fašistične Italije svojim dovčerajšnjlm so-vražnikom, italijanskim vojakom, namesto maščevanja izkazali pomoč, jim dajali hrano, Jih vodi H po skrivnih poteh, da jih ne M našli Nemci, da so se tako lahko vrnili na svoje domove. Samo narod z visokim čutom humanizma zmore kaj takega. Prav tako Je bilo ljudstvo s Kozare, prav tako je bilo naše primorsko ljudstvo med vsem bojem. Zato sem prepričan, da bo «Kozara» našla dosti občudovalcev med našimi primorskimi bralci Pogovor je vodil DRAGO KOSMULJ PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 16. junija 1970 PO ŠTIRINAJSTIH DNEH KROŽENJA OKOLI ZEMLJE Nikolajevii in Sevastjanovu prvenstvo obstanka v vesolja Ponoven popravek orbite: skoraj krožni tir - Shepard in Mitchell v lunarnem modulu «Apolla 14» K! MOSKVA, 15. — Sovjetska časopisna agencija Tasa je sporočila, da je vesoljska ladja «Sojuz 9» danes ob 13. uri po moskovskem času zaključila svoj 220. krog okoli Zem-lje. i V teku svojega 14. dne bivanja v vesolju sta Nikolajev in Sevastja-nov ponovno spremenila, to pot tretjič, orbito «Sojuza 9». Vesoljsko ladjo so izstrelili z oporišča v Baj-konuru 1. junija. Pred popravkom orbite sta vesoljca opravila več ročnih in avtomatičnih manevrov za usmeritev ladjice. Takoj nato sta prižgala usmerjevalne rakete. Po opravljenem popravku je «Sojuz 9» začel leteti po orbitr z naslednjimi pa rametri: največja oddaljenost od Zemlje 231,4 km, najmanjša 215,1 km, čas enkratnega kroga okoli Zemlje 88,8 minute. To pomeni, da sta sovjetska vesoljca približala orbito ladjice popolnemu krogu. Vse to navaja opazovalce na domnevo, da bo polet «Sojuza 9» dfcoli Zemlje trajal še ves ta teden, čeprav se je pri nekaterih porodil sum, da se bo pobuda v kratkem zaključila zaradi utrujenosti obeh vesoljcev. Včeraj sta namreč Nikolajev in Sevastjanov sporočila, da se sicer počutita dobro, le da sta nekoliko utrujena. Naj bo tako ali drugače, gotovo je, da sta sovjetska vesoljca že potolkla ameriško prvenstvo kroženja človeka okoli Zemlje (in sploh življenja v vesoljstvu). To se je zgodilo danes popoldne ob 15.35 (po legalnem času) točno 330 ur in 35 minut po izstrelitvi. Prav toliko časa sta v decembru leta 1965 ameriška kozmonavta Frank Bor-man in James Lovell ostala v vesolju. Ta dva vesoljca sta danes poslala svojim sovjetskim kolegom brzojavko s čestitkami za doseženi uspeh. , ... Sovjetski časopisi in druga občila pa ne omenjajo danes tega sovjetskega prvenstva. Med drugim verjetno tudi zato, ker niso sovjetski vesoljski krogi nikoli povezovali poleta »Sojuza 9» z namero osvojitve kakega športnega prvenstva, temveč, so mu pripisovali zgolj znanstven pomen, posebno na pod ročju vesoljske medicine. Sovjetski časopisi pa so danes objavili brzojavko, ki sta jo včeraj poslala Nikolajev in Sevastjanov sovjetskemu ljudstvu ob volitvah za obnovo vrhovnega sovjeta. Sovjetska vesoljca pravita v svoji poslanici, da se zavedata svojih državljanskih dolžnosti in da se pridružujeta vsem volivcem, ki glasujejo za najboljše sinove domovine, to je »kandidate neuničljivega bloka komunistov in nepartijcev. Midva glasujeva skupaj z vsem sovjetskim ljudstvom*. Iz Washingtona sporočajo medtem, da so v vesoljskem središču na Cape Kennedyju danes srečno preizkušili lunami modul »Apolla 14», ki bo 3. decembra letos poletel na Luno. Jutri bosta vesoljca Shepard in Mitchell opravila prve vaje v brezzračnem prostoru. Vesoljski strokovnjaki so se oddahnili, ker so pri prvih preiskusih ugotovili razne pomanjkljivosti pni nekem ventilu, ki je dopuščal uhajanje kisika iz lunarnega modula. Nadalje sporočajo, da je posebna anketna komisija izročila ustanovi NASA podrobno poročilo o vzrokih neuspešne odprave Apolla 13. V poročilu se trdi, da je eksplozijo v servisnem modulu povzročila vrsta pomanjkljivosti že v samem načrtu. Zato strokovnjaki predlagajo, da se opravi popolna revizija vseh ladij vrste »Apollo*. PARIZ, 15. — Zaradi stavke u-službencev «Regie autonome des transports parisiens* so danes de jansko ustavljeni v Parizu vsi avtobusi in podzemska železnica. Stavka bo trajala 24 ur. Proglasili so jo sindikati po prekinitvi pogajanj z ravnateljstvom RATP. Stavka je skoraj popolna. Na podzemski železnici je danes zjutraj delovalo samo 15 vlakov, namesto 530, ki vozijo navadno. Avtobusov je bilo približno 100 namesto 3.500. Stavka je najbolj prizadela dijake, ki so danes začeli maturo. MILAN, 15. — Iz milanskega letališča Malpensa je danes odpotovala italijanska odprava, ki je namenjena na Alasko. Skupina, ki jo sestavlja pet akademikov in državnih inštruktorjev CAI namerava prvič preplezati zapadno pobočje vrha 'Hubbard. To je tretja italijanska odprava za Alasko. PARIZ, 15. — Finančni minister Giscard d’Estaing je danes po posvetovanju s sodnim ministrom Pleve-nom umaknil prijavo »trgovskega kontestatorja* Gerarda Nocouda. ISTITUT0 NAZI0NALE DELLE ASSICURAZIONI Bilanca na dan 31. decembra 1969 (LVII. poslovno leto) Industrijski pripomočki na 48. mednarodnem velesejmu, v Padovi ki se je zaključil pred dvema tednoma I pcoucr j a.-v *• ............................................................................................................... ZARADI VZTRAJNEGA DEŽEVJA PRI JOHANNESBURGU V JUŽNI AFRIKI Usad zasul vhod v rudnik: Ponovne obširne poplave verjetno 7 rudarjev mrtvih v Romuniji in Madžarski « • V _X‘I «« mr 1 r 1 _1__•_J „1 ~ i« Komisija sklepa, da je usad povzročil potresni sunek, mogoče pa tudi eksplozija JOHANNESBURG, 15. — Huda času skopati Prehod, P? nesreča se je pripetila danes v rudniku zlata pri Johannesburgu v južni Afriki. Rudarji so bili približno dva kilometra globoko v nekem jašku, ko se je zaslišalo strašno bobnenje in vhod v rudnik je zasula skalnata masa. Jasno je da je poleg samega vhoda zasut tudi začetni in zgornji ddl rudnika. Takoj so bile obveščene reševalne ekipe, ki so z največjo naglico dospele k rudniku in začele z odkopavanjem. vendar je količina zemlje in skale tako velika, da ekipe ne bodo mogle v kratkem _____________ _ katerem naj bi bilo mogoče rešiti zasute delavce. Verjetno bodo za to delo potrebovali kar dva dni in skoraj bi rekli da je usoda zasutih rudarjev že zapečatena. V jašku ,ie ostalo sedem delavcev, ki se bodo morali v prihodnjih urah boriti za življenje. Posebna komisija skuša ugotoviti, zakaj in kako je do nesreče prišlo. Komisija sklepa, da je usad povzročil potresni sunek, ne izključuje pa možnosti, da bi bila nastala eksplozija zaradi zemeljskega plina. Nekatere predele so poplave prizadele že tretjič ali četrtič - Na predel Gorj se je usula tudi toča VeSOllSKI KrOgl IUKOU puvczuvau — -J ........................................ IZ TRŽAŠKE KRONIKE BUKAREŠTA, 15. — Medtem, ko se romunsko prebivalstvo bori, da bi omililo hude posledice prejšnjih poplav, je prišlo v zadnjih urah do novih poplav, ki jih je povzročilo obilno deževje preteklih dni. Najbolj prizadete pokrajine so spet Moldavija, Transilvanija in Olte-nrja. __ . Nekatere kraje je voda zalila že 1 tretjič ali četrtič. Do sedaj so prestopile bregove reke Samesu in vse tri K6res v severno - zapadnem delu, reki Bistrica, in Siret v sever no - vzhodnem delu in Jiu v južnem delu Romunije. V predelu Satu Mare, iti so ga prejšnje poplave najbolj prizadele, je reka Crasna že spet poplavila mnoge kraje od svojem bregu, nekatere^ do sedaj samo delno, vendar narašča približ_ no 8 centimetrov na uro. Ena od Jugoslovanski dan na tržaškem velesejmu (Nadaljevanje z 2. strani) nijo - Julijsko krajino na drugi strani. Podpredsednik zbornice Dušan čkrebič je med drugim navedel, da je blagovna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo lani dosegla rekordno višino 543 milijonov do larjev, da pa je ustrezna bilar.ca izkazovala konec leta težak pu-manjkljaj 92 milijonov dolarjev za Jugoslavijo. Da bi odpravili to neskladnost in pospešili medsebojno poslovanje so potrebne nove mere kreditne, carinske, fiskalne in dru ge narave, medtem ko tudi medsebojni sporazum’ polagoma zasta-revajo, in jih bo treba obnoviti upoštevajoč sedanjo gospodarsko stvarnost. Tudi skupni organi kot so razni mešani odbori, bi morali pospešiti svoje poslovanje, saj so za to dane še zelo široke možnosti. Glede maloobmejnega blagovnega prometa sta bili pred kratkim sporazumno razširjena spiska «C» in «D», vendar Italija še ni sporazuma ratificirala, zato se izmenja va ne more razmahniti, kakor je v želji obeh partnerjev. Dr. Caidassa Je na popoldanskem srečanju s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva nanizal probleme, o katerih je stekla v zadnjem času razprava med tukajšnjimi in bližnjimi jugoslovanskimi deželami: tako problem avtoporta pri Fernetičih, za katerega se zaključuje pripravljalna faza in ki se bo lahko začel graditi ob finančni podpori deželne uprave, dalje problem avtocestnih zvez med Trstom na eni ter Ljubljano In Reko na drugi strani, problem nedvomljive koristnosti avtonomnih računov — glede tega vprašanja je odbornik delegacije Dušan Košuta naglasil, da bi morah na naši strani združiti tržaški in goriški avtonomni račun ter raztegniti pristojnosti tako poenotenega sporazuma na vso deželo Furlanijo-Juiijsko krajino — dalje problem letalske zveze Ronke-Beo-grad, problem podvodne steze za plovbo velikih ladij vzdolž istrske obale In nekatera druga vprašanja skupnega Interesa. V živahno razpravo so posegli tajnik Delevič, dr. Pavlič, dr. Lat-covdch, Leopold Krese, Stanko Bole, Jernej Jan, dr. Hausbrand, načelnik zunanjetrgovinskega odseka pri generalnem vladnem komisariatu dr. C. Parisd in Dušan Košuta. Dr. Pavlič, kt je zbranim gospodarstvenikom prinesel pozdrav Izvršnega sveta Slovenije, je naglasil, da je zdaj ugoden trenutek za obnovitev sporazumov, kakršen je videmski dogovor iz leta 1855, ki so ■tari že svojih 15 let ln ki torej ne ustrezajo več sedanjemu tempu gospodarskega življenja. Cez dober teden se bosta v Beogradu sestala italijanski minister za zunanjo trgovino M. Žagani in njegov jugoslovanski kolega T. Granfil. trenutek pa je toliko bolj ugoden glede na to, da je bil pred kratkim dosežen sporazum med Jugoslavijo ln Evropsko gospodarsko skupnostjo. Stanko Bole je v razpravi navedel celo vrsto pobud, ki lahko občutno poženejo trgovinsko menjavo ne le po lokalnih sporazumih, ampak tudi splošno med Italijo in Jugoslavijo. Posebno zanimanje je zbudila razprava o telekomunikacijskih zvezah med našo deželo in Jugoslavijo, ki so se v zadnjem času občutno izboljšale — za kar gre nedvomno priznanje Slovenskemu gospodarskemu združenju, ki je stalno postavljal zahteve v tem smislu — ln pa razprava o tem, katerim vprašanjem naj bi mešana zbornica dala prednost za razpravo na skorajšnjih sestankih med predstavniki osrednjih poslovnih krogov iz Italije in Jugoslavije. V tej zvezi je D. Kušuta predlagal, naj bi se teh sestankov udeležili tudi zastopniki naše dežele, s čimer bi bilo najbolje ustreženo pričakovanjem tukajšnjih poslovnih krogov. Razpravo je zaključil dr. Cad-dassi, ki je omenil nedavno ustanovitev «Urada za Trst« pri ministrstvu za zunanjo trgovino in skorajšnje zasedanje trgovinskih atašejev pri italijanskih ambasadah v Vzhodni Evropi, ki se bodo sešli v našem mestu 1. in 2. julija letos. Včerajšnji dan na sejmu beleži še tiskovno konferenco zastopnika Evropske gospodarske skupnosti v Trstu v zvezi z nastopam 5 izmed 18 afriških dežel članic SAMA. Dr. Piz-zufctš in podpredsednik sejma dr. Hesse, ki je hkrati tudi častni konzul Kameruna v Trstu, sta prikazala pomen In razuoge za nastop Nigerja, Slonokoščene obale, Konga - Brazzaville, Ruande in Kameruna na letošnjem sejmu. Jutri bo sejemski dan posvečen tem deželam in se bodo ob tej priliki povrnili na ta vprašanja. Glede včerajšnjega programa naj končno navedemo, da so zvečer v dvorani za konference v okviru mednarodne turistične propagande zavrteli dva jugoslovanska filma, in sicer filma «Obaščite Jugoslavijo« in ((Počitnice v Dalmaciji«, medtem ko Je generalni konzul SFRJ v Trstu ing. M. Tepina priredil ob dnevu Jugoslavije v prostorih konzulata sprejem za predstavnike oblasti In gospodarske operaterje. Danes, torek 16. junija, je na vrsta «Dan Avstrije«. Dopoldne bo tiskovna konferenca podpredsednika zvezne gospodarske zbornice z Dunaja ing. Foersterja, popoldne pa bo na trgovinski zbornici srečanje avstrijskih gospodarstvenikov s predstavniki tukajšnjih poslovnih in zlasti pomorskih krogov. Ob 21. uri bodo v Gastronomskem parku nastopili Dik-Dikovci, kar bo privabilo na sejmišče zlasti mnogo mladine. Sprejem na jug. generalnem konzulatu Generalni konzul v Trstu Inž. Marjan Tepina s soprogo ter predsednika gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaitske so sinoči priredili v vTtrtfh prostorih gen. konzulata na Furlanska cesti sprejem ob jugoslovanskem dnevu na tržaškem velesejmu. Sprejema so se udeležili številni ugledni predstavniki tržaškega javnega, gospodarskega in političnega življenja, med katerimi smo opazili predsednika deželnega sveta dr. Ribezzija, podpredsednika Pittanija, odbornika za industrijo in trgovino Dulcija, vladnega komisarja prefekta dr. CappeUdnija, podtajnika v ministrstvu za zunanjo trgovino poslanca Beloija, slovenskega poslanca Albina Skerka, župana dr. Spacoinija, podžupana prof. Lomzo, podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije Toneta Tribušona, podpredsednika zvezne gosp. zbornice SFRJ dr. Ckrebiča, predsednika gosp. zbornice Slovenije Leopolda Kreseta, predsednika gosp. zbornice Hrvatske Gašparoviča, pomočnika ministra za zunanjo trgovino SFRJ Jerneja Jana, podpredsednika tržaške delegacij mešane zbornice in predsednica SGZ Stanka Baleta in odbornika Dušana Košuto, predsednika SKGZ Gorazda Vesela, nekatere župane slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, številne slovenske in Italijanske gospodarstvenike ter predstavnike javnega in kulturnega življenja, člane konzularnega zbora, ugledne predstavnike slovenskega šolstva, številne izvoljene slovenske predstavnike in ugledne goste iz Kopra ln zastopnike tržaškega tiska. Sprejem Je potekel v tradicionalno prisrčnem vzdušju. treh rek Kores je danes poplavila mesto Oradea, črni Koros pa je narastel v zadnjih 24 urah za 203 centimetre. V predelu Cluj je voda zalila zopet 24 pokrajin. Poplavljena so mesta Zalau, Simleul Sil /anesi in J:bou. V istem predelu je poplavljenih tudi 9.000 hektarjev |obdelane zemlje. Predel Gorj, edini, ki ga prejšnje poplave niso prizadele, je poplavila reka Jiu. Voda je zalila 1200 poslopij. Poleg tega se je pred nekaj urami usula tudi močna toča, ki je uničila sadovnjake in polja za približno 4500 hektarjev zemlje. Romunija dobiva še vedno pomoč od bližnjih in boli oddaljenih držav, nekatere so celo podvojile pomoč, ko so zvedele, koliko škode je Romunija utrpela. V letu 1969 je bila stotisočem koristnikom življenjskih zavarovalnih polic, sklenjenih z Istituto Nazionale delie Assl-curazioni, in ki so bile izplačane med letom na osnovi kakršnegakoli naslova, izplačanih v celoti 60,6 milijarde liri od česar 1,8 milijarde za brezplačne izvenpogodbene storitve (ovrednotenje predvojnih polic, soudeležba pri dobičku, nagrada za zvestobo). Vrh tega se je konec istega leta račun obveznosti, ki jih je bilo treba izpolniti v prihodnosti glede na približno 6,400.000 koristnikov zavarovalnih polic, veljavnih na dan 31. decembra 1969, zvišal za 50,1 milijarde lir; tako da je bilo v enem samem letu koristnikom zavarovalnih polic izplačanih ali akreditiranih v celoti 110,7 milijarde lir. Te postavke je prikazal generalni direktor zavoda Istituto Nazionale delle Assicurazioni odv. Emilio Pasanisi na občnem zboru — ki je bil v Rimu 11. junija 1970 popoldne pod predsedstvom prof. odv. Francesca Santora Passarellija, predsednika zavoda. — zboru, na katerem je upravni svet odobril bilanco zavoda na dan 31. decembra 1969 (LVII poslovno leto)* so nov rekord poti, opravljene INA n* zavarovalnega varstva in potrjujejo Med demonstracijami v Washingtonu se je mladi črnec Daniel Bil-iing dal zavezati na leseni križ. Ko so demonstranti hodili pred njim, so vpili: «Tako Nixon križa ameriško ljustvo!« muiiuuMUiMUiinmmii.iminiiiiiiiiimir... | VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kdaj bodo povrnili odvzeme pokojnin? Bolniška blagajna tudi za socialne upokojence v imeeiii uiccvi/u a. »i - ...............n....n..........n............................... OŽIVITEV SINDIKALNIH BOJEV , Jutri zborovanje in protestni sprevod upokojencev vseh sindikalnih organizacij Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij bodo jutri zopet ves dan stavkali Za Jutri so vse pokrajinske sindikalne organizacije upokojencev v Trstu, t. j. CGIL, CISL in UIL sklicale manifestacijo upokojencev, ki pojdejo v sprevodu po mestnih ulicah in trgih, da ponovno Izrazijo svojo borbeno voljo, katere smoter je nadaljnja sprememba pokojninskega zakona v sklad z enotno vsedržavno peticijo, ki vsebuje šest zahtev in jo je že podpisalo na milijone upokojencev. Manifestacija se prične z zborovanjem ob 10. uri na Trgu Goldoni. ske zveze upakojmcev FIP-CGIL Pokrajinske sindikalne organizacije upokojencev vabijo upokojence vseh vrat, naj se udeležijo manifestacije, da še enkrat odločno izpričajo svoje zahteve in izrečejo svoj protest zaradi neugodnih življenjskih razmer, ki so posledica stalnega višanja cen. V četrtek bodo zopet stavkali u-službenci zasebnih avtobusnih podjetij, ki opravljajo prevozno službo na medkrajevnih in nekaterih mestnih avtobusnih progah. Uslužbenci Minilo je že nekaj mesecev, odkar je ustavno sodišče izreklo razsodbo, da so bili odvzemi pokojnin upokojencem, ki so še bili v delovnem razmerju v razdobju 1. maj napravili ustrezen priziv. Proti ta kemu postopku so se uprli sindikati in samo Ministrstvo za delo je dalo socialnemu zavodu nalog, da mora odvzete pokojnine izplačati nem raziiKriju v ituuuuju a. -------- *------e---- *“i----— 1968 — 30. april 1969, protiustavni, vsem upokojencem. Vsa zadeva se __ s, i _ 11 . i ___________ •_ nn U/ll i n onlofl O Im i-, iT *» /4 rj ur. Stavkali pa so tudi že po 48 ur skupaj. Kljub temu pa niso hoteli delodajalci doslej popustiti in se pričeti pogajati na podlagi delavskih zahtev. Uslužbenci avtobusnih podjetij bodo v okviru svoje stavkovne borbe poslali tudi delegacijo v Rim. Njih sindikalni boj je popolnoma upravičeno, saj imajo zelo nizke plače, t. J. šoferji po 85.000 lir na mesec, sprevodniki pa po 75.000 Idr na mesec. Od teh plač Je treba sieveda odtegniti socialne prispevke ln davke, da znašajo Se o-krog 10.000 lir manj. Zato so usluž-bend prisiljeni opravljati mnogo nadur, kar je zelo naporno. Na podlagi te razsodbe bodo vsem upokojencem odvzeti zneski čim-prej povrnjeni. Tudi mnogi naši bralci upokojena, ki so bili v tistem razdobju v delovnem razmer-, se gotovo sprašujejo kako bo _ tem povračilom. S tem v zvezi nam je bralec Alojz T. poslal sledeče pismo: Po začetnem zodovoljstvu, da nam bo odvzeta pokojnina povrnjena, na podlagi razsodbe ustavnega sodišča, smo bili upokojenci precej razočarani, kajti vsa zadeva je šlo d pozabo in širile so se tudi bolj ali manj utemeljene govorice, da se je glede povračila nekaj zatak nilo in da ne bo iz tega rtič. Zanima me, kaj pravzaprav je s tem povračilom in ali bo do tega povračila pokojnine sploh kdaj prišlo. Kako in kdaj se bo odvzeta pokojnina povrnila, ne bi mogli našim bralcem sedaj odgovoriti. Vsa zadeva je postala zelo zapletena m je zašla v celotni birokratski mehanizem. Ustavno sodišče je izda lo razsodbo na podlagi večjega števila prizivov, ki so jih mnogi upo-kojend napravili proti odvzemu pokojnine. Takoj po razsodbi je socialni zavod INPS izdal nalog, naj se odvzete pokojnine izplačajo, toda samo tistim upokojencem, ki so Gornje številke torišču prostovoljnega koristnost tovrstnega zavarovanja. V trenutku potrebe je namreč bilo možno stotisočem Italijanov, da so poželi sadov« operacije, ki se tudi v naši državi vedno bolj širi. V letu 1969 je bilo v celoti podpisanih pri INA okoli 373.000 novih življenjskih zavarovalnih polic. Okoli 10 tisoč teh polic je bilo izdanih v novih oblikah avtomatičnega prilagajanja storitev življenjskim stroškom v mejah 3 odst-poprečnega letnega poviška, kar je do današnjega dne 1 skladu s poprečnim letnim poviškom v zadnjih 15 letih. Dejavnost, ki jo je Istituto Nazionale delle Assicurazioni opravil v letu 1969 s svojo osrednjo organizacijo, s svojo mrežo generalnih agencij (katerih število stalno narašča, tudi zaradi nove teritorialne organizacijske ureditve, ki je posledica vključitve pridružene družbe «Fiumeter» v povezan0 društvo «Le Assicurazioni dltalia« in ki prekaša že 150 let)> podagencij (okoli tisoč) in krajevnih agencij (okoli 6.000), J8 dosegla precejšnjo ekspanzijo, ki jo lahko povzamemo 1 glavnih postavkah s sledečimi številkami: NEPOSREDNA PRODUKCIJA.V POSLOVNEM LETU l9«9 — Nove pogodbe štev. 372.997 štev. Zavarovane vsote (kapitali in dekupli-cirane rente) v milijardah lir 508,6 CELOTEN PORTFEJ DNE 31. DECEMBRA 1969 Veljavne pogodbe štev. Zavarovane vsote oirane rente) 6.369.81° je še bolj zapletla, ko je v zadevo posegel tudi Računski dvor (Corte dei conti), ki je prepovedal izvršitev tega naloga (Računski dvor nadzoruje vsa izplačila socialnega zavoda) z utemeljitvijo, da bi bila izplačila vsem upokojencem protizakonita. Računski dvor je prej izdal ukaz, naj se odvzemi pokojnin izplačajo le tistim upokojencem, ki so napravili priziv. Ker pa so se vsi odgovorni organi hoteli izogniti takemu diskriminacijskemu postopku, je sedaj v teku odobritev zakona, ki bo izrecno predvideval izplačilo odvzete pokojnine vsem upokojencem. Našim bralcem lahko potrdimo torej, da jim bo odvzeta pokojnina gotovo povrnjena, morali pa bodo imeti še precej potrpljenja in se pač podrediti birokratskemu u-stroju, v katerem živimo. Čim bo ustrezni zakon izšel, bomo o njem takoj poročali našim bralcem in jim tudi razložili po kakšnem postopku bo pokojnina povrnjena. Razveseljiva vest za vse upoke jence s socialno pokojnino je, da je v istem zakonu predvidena tudi raztegnitev bolniške blagajne na to vrsto upokojencev. D. C. (kapitali in dekupli- v milijardah lir 2.861,° SKUPNE MATEMATIČNE REZERVE NA DAN 31. DECEMBRA 1969 v milijardah lir 640,5 CELOTNE IN KOSMATE PREMIJE TER DODATKI K POLICAM, NANAŠAJOČIM SE NA POSLOVNO LETO v milijardah Ur 107*3 ČISTI DOHODEK PREMOŽENJSKIH INVESTICIJ v milijardah Ur 37,8 PREMOŽENJSKA AKTIVA NA DAN 31. DECEMBRA 1969 v milijardah lir 661,7 NOVE INVESTICIJE, NALOŽENE MED POSLOVNIM LETOM v milijardah Ur 83,7 Poslovno leto se Je zaključilo s čistim dobičkom v zne«1^ Ur 2.115.272.731; po oddeUtvah ter po prvih dodeUtvah zakonu je bil preostaU prebitek v znesku lir 1.722.576*9 dodeljen v enakih delih zavarovancem in državi. Z novimi ugodnostmi, ki jih je upravni svet dod^ zavarovancem na podlagi sklepa, bodo veljavne police uživ9** naslednje brezplačne dodatne storitve. A) ((Nagrada za zvestobo« od 12,5 do 171 promil pogodb«^ z najmanj 3 leta predzapadlosti, ki bodo likvidirane zar*CB zapadlosti ali nesreče med 1.7.70 in 30.6.71; B) Povečanje za 5 promil (ali v nekaterih primera)1 2,50) zavarovanih kapitalov v primeru življenjskega vanje na rok v veljavi na dan 30.6.1970, kot v prejšnjih le C) Povečanje za 5 promil (aU v nekaterih primer^ . 2,50) za storitve v primeru smrti v zavarovalnih pogo® ^ veljavnih na dan 31.12.69, z namembo kvote dobičkov 1969* čemer je bdi govor zgoraj. Upravni svet Je izrazil svojo hvaležnost in pohvalo 8^ ralnemu direktorju, njegovim sodelavcem, generalnim aSen in vsemu produktivnemu osebju ter izkazal hvaležnost nom Italijanov, ki so v želji, da bi si zavarovali prihod0 izraziU svoje zaupanje policam zavoda Istituto N« delle Assicurazioni. mja. Cez dober Jemcev do generaim w»j*un. , ..j-—.......- - _______________ ____________________________________________________________________________________________—— *■- * ... UREDNIŠTVO' TRST - Ul "mONTECCH1 6. n.. TELEFON 93 808 ta 94^638 - Poštni predal 559 - PODBUŽtJUIA^ GORICA^ 'v^tedmMn nEjo' M pSa^IM^tarih^iSjev). meSno ^diMlS^ari^dina^ev)0, MmU»dZ M.OOO^tarih UREDNJŠTVO TRST - UL. . s.200 Ur, reloletna 9.600 lir, letna “ ‘“"SSK 22 207 tekači račun ^ri Sni banki v Ljubljani - 591-3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 300, ^ £T-ga trfaškoRJln ^riško^ pokra jbro^e8 narcfča jo F prf^uprlnd^ — l Sh^rogih^S B pri «Societt PubbliciU Italiana,. - Odgovorni STANISLAV RENKO - Izdaja in tisk, Založništvo tržaškega tiska^r^ Ji