štev. 190. U Ljubljani, u H, dne 20. aususta 1901 Leto xxxv. Velja po pošti: za telo leto naprej K 261— za pol leta „ „ 13'— za letrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: za telo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1*70 Za poSflj. na dom 20 h na mesec.' Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi srne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — •- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Vil. mednarodni shod socialne demokracije. Član nemškega centra, časnikar, nam pošilja na našo prošnjo o Vil. mednarodnem kongresu socialne demokracije v Stuttgartu sledeča izvajanja skupno s poročilom: S t u 11 g a r t, 16. avg. 18. t. m. se bo tu vršil mednarodni shod socialne demokracije. Predno poročam o sejali, hočem razložiti probleme, s katerim se bo imel letošnji kongres baviti. Dnevni red shoda je: 1. Antimilitaristična propaganda; 2. Kolonialno vprašanje; 3. Razmerje med stranko in strokovnimi društvi; 4. Naseljevanje in izseljevanje; 5. Ženska volivna pravica. Dasi ni na dnevnem redu, pa bo prišel na vrsto tudi 1. majnik. Kakšno stališče bo stuttgartski kongres zavzel nasproti tem vprašanjem, kako jih rešil, v kakšni smeri se gibal? Ali so ti problemi iu način, kako se jih bo internacionala lotila, dokaz o moči stranke ali o stagnaciji ali o propadu ali pa samo o začasni krizi? Kdo naj odgovori na ta vprašanja boljše kot socialni demokrati sami? Poglejmo kako sodijo o njih revizionisti, najrazsodnejše krilo internacionalne socialne demokracije v zadnjem zvezku »Sozialistische Monatshefte« od avgusta 1907. Ta zvezek je vzbudil veliko pozornost — nasprotniki revizionistov, skrajni marksisti in anarhistični socialisti se silno jezijo nad izvajanji v tej reviji in jih označujejo za »pritisk na internacionalni shod«. Izvajanja najglasovitejših socialnodemokra-ških voditeljev so sledeča: James Macdonald. Prvi članek .ie spisal Anglež James Ram-say Macdonald: »Internacionalni socialistični kongres in nacionalne socialistične stranke.« Navajam samo najpoglavitnejše misli, okostje članka: Čemu se bomo sešli v Stuttgartu? Kakšne internacionalne, splošno veljavne postave naj nam narekuje internacionalni sh!na reakcija! Torej bodimo demokratje in ne — demagogi. Claudio Treves: Italijanski socialisti. Claudio Treves poroča v »S. M.« o razkolu v italijanski socialni demokraciji. 29. junija so se sindikalisti na kongresu v Ferrari tudi formalno ločili od stranke, ki zasleduje reformi stična načela in taktiko. Kaj hočejo sindikalisti? To je na kongresu v Ferrari povedala sodruginja Rygier nekako takole: Sindikalisti sc nič ne brigajo za državo in reforme. Sindikalisti pričakujejo rešitve pro-letarcev od revolucionarne »direktne akcije« strokovnih organizacij, od generalnega štraj-ka. itd., itd. Socialnopolitične postave so nepotrebne za proletariat, ker so stvori kapita-listovske družbe. To so marksistovski otrobi navdušene sodruginje, žal, da prevladujejo v Italiji. Fldais ie na kongresu povdarjal, da mora sindikalizem uničiti versko čuvstvo-vanjel Orano je nalagal mladim delavcem, da morajo kot vojaki rušiti disciplino in v vojašnici »zanikovati militarizem in državo«! Treves označuje vse to kot skrajno brezmisel brez nog in glave. Pravi reformistični socialni demokrati so proti revolucionarni akciji, ker ta socialnodemokraškim poslancem v parlamentu pokvari vse, kar so s pametnim delom s težavo skozi leta pridobili! Pridi-govanje o generalnem štrajku vzbuja v delavcih varljivo nado, da bo vse: boljša plača, varstvo, skrajšanje delavskega časa, jutri ali pojutrišnjem padlo z neba na zemljo, namesto da bi delavci to dosegli s samolastno organizacijo, četudi dostikrat v sporazumu z delodajalci. Kaj je posledica sindikalistične propagande? Vse meščanske stranke se združijo proti njej. To opaziliemo sedaj n. pr. v avstrijskem parlamentu, kadar socialni demokratje stavijo kak zgolj demokratičen predlog. Reformisti pa pravi Treves — se udeležujejo parlamentarnega dela in iz-kušajo tem potom za delavstvo pridobiti na najlažji iu najmirnejši način izboljšanje njegovih razmer. Meščanske stranke to tudi dovolijo, če ne takoj, pa v teku časa, prilagodu-joč se nam. Revolucionarcev se organizirano meščanstvo prav nič ne boji. Med sindikalisti in reformisti, med pristaši direktne akcije in pristaši reprezentativne, parlamentarne akcije ni nobene vezi: proč z anarhisti iz stranke! Eduard Bernstein: Strokovna organizacija. Najzanimivejši je ta članek. Na kongresu sc bodo o tej točki najbolj dajali. Bernstein LIKeK. Bnskervillskl pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »To se glasi na vsak način zelo verjetno.« »Jasno ti mora biti dalje, da ni mogel spadati k zdravniškemu »štabu« kake bolnišnice, kajti tako mesto dobi le tak zdravnik, ki ima že dobro londonsko prakso; tak pa ne bo šel na deželo. Kdo je bil torej ta mož? Če je bil v bolnici, pa ni spadal k zdravniškemu štabu, tedaj ni mogel biti drugega, kakor asistent, to je malo več kot starejši kandidat medicine. Iz bolnice je odšel pred petimi leti datum na palici nama pove to. Tako torej s tvojim resnim družinskim zdravnikom zrelejše starosti ne bo nič, moj ljubi Watson, pred sabo imava pa v duhu mladega fanta pod tridesetimi leti, ljubeznivega, prav nič častihlepnega, raztresenega — in posestnika ztlo ljubljenega psa, o katerem bi rekel tako splošno le toliko, da je večji kakor jazbečar in manjši kakor doga.« Smejal sem se neverjetno, Sherlock Hol-nies se jc pa naslonil na divanu nazaj in spuščal majhne kolobarčke v zrak. »Glede tvoje zadnje trd tve ti ne morem nič nasprotovati,« sem rekel, »prav lahko je pa dohiti nekaj podatkov o starosti in dosedanjem delovanju moža.« S police, kjer so stale moje medicinske knjige, sem vzel medicinski koledar in sem poiskal ime. Bilo je več Mor-timerjev vpisanih. Toda, kar sva o svojem obiskovalcu že vedela, je moglo spadati le k enemu. Prečital sem dotično mesto na glas: »Mortimer, James, M. R. C. S., 1882, Grimpen, Dartmoor, Devonshire. Od 1882 do 1884 asistent v Charing-Cross Hospitalu.. Je dobil »Jacksonovo nagrado za primerjalno patologijo« za svojo razpravo: »Ali je bolezen atavizeni? Dopisujoč član švedskega patologičnega društva. Je spisal: .Nekaj misli o atavizmu', (Lancet. 1882), .Ali kaj napredujemo', (.lournal of Psychology, sušeč 1883). Občinski zdravnik za Ginipen, Thorsley in Higli Barro\v.« > »O kakem lovskem društvu niti besedice, Watson,« je rekel Holmes s hudomušnim nasmehom, »zdravnik pa je, in na deželi tudi, kakor si zelo bistroumno sklepal. Moja sklepanja so vsa potrjena, sc mi zdi. No, še nekaj k značaju najinega moža! Rekel sem, če sc ne motim, da je ljubeznjiv, nič častihlepen in raztresen. Skušnja me uči, da le ljubeznjiv človek sprejema taka darila od svojih prijateljev, da Ic človek brez vsake častihlepnosti zapusti London in gre na deželo, da le raz-tresenec sedi četrt ure v čakalnici, potem pa šc pusti mesto posctuico svojo palico.« »In pes?« »Ima navado, da nosi palico za svojim gospodom. Ker je palica težka, jo mora v sredi pes trdo prijeti in vtisi zob se šc razločno vidijo. Čeljust psa — če sklepava po oddaljenosti sledov zob — jc pa preširoka za jazbečarja, a za dogo preozka, Morda ho —• da, pri Cevsu! — rjav lovski pes je!« Holmes je med govorjenjem vstal in hodil po sobi semintja. Potem je stopil k oknu. Zadnja njegova trditev se je glasila tako prepričevalno, taka gotovost je zvenela iz njegovega glasu, da sem ga začudeno pogledal. »Ali, dragi moj. kako Ic moreš kaj takega tako zagotovo trditi?« »Preprosto radi tega, ker že v dim psa na stopnjicah s ceste v hišo in tu že zvoni njegov gospod. Prosim, ostani tu, Watson. Tvoj sovrstnik je iu tvoja prisotnost bi mi morda utegnila kaj koristiti. Sedaj, Watson, pride dramatični, usodni trenutek, — na stopnjicah slišiš korak — v tvoje življenje stopa in ti nc veš, ti li prinaša dobro ali slabo. Kaj hoče dr. James Mortimer, mož vede, od Shcrloka Holmesa, Specialista za zločine?... Naprej!« Vnanjost najinega obiskovalca me jc presenetila, kajti pričakoval sem t pa zdravnika z dežele. Bil je zelo dolg, tenek mož z velikim, kljunastim nosom, ki se jc dvigal z obraza med dvema bistrima, tesno skupaj stoječima sivima očesoma. Oči so se iskrile skozi stekla zlatih očal. Obleka je bila po kroju primerna njegovemu stanu, vendar precej obnošena; pri površniku so šivi že začeli barvo izgubljati, hlače so bile spodaj razccfranc. Kakor šc mlad, jc vendar hodil z nekoliko upognjenim hrbtom. Pri hoji je držal glavo z dobrohotnim izrazom nekoliko naprej. Ko jc vstopil, je najprej ugledal svojo palico, ki io jc še držal Holmes v roki, in z veselim vskli-kom je skočil proti njej. »V resnici sem vesel!« je rekel. »Nisem vedel natančno, ali sem jo pustil tukaj ali na paroplovni agenturi. Za vse na svetu bi ne liotel zgubiti te palice!« »Darilo, kakor vidim,« je rekel Holmes. »Da.« »Iz Charing-Cross Hosp'tala?« »Od nekaterih prijateljev tam o priliki moje poroke.« »Oh, tristo —! To jc škoda!« jc zaklical Holmes z glavo majaje. Dr. Mortimer jc gledal nekoliko začuden Holmesa skozi stekla svojih očal. »Zakaj je škoda?« »O, le najina domišljanja ste spravili nekoliko v nered. O priliki vaše poroke, ste rekli ?« »Da. Oženil sem se in sem zapustil vsled tega bolnico in tako pustil, da so vsi upi na lepo in prijetno prakso splavali po vodi. Toda moral sem si postaviti svoje lastne ognjišče.« »O, glej, torej v celoti vendar nisva na popolnoma napačni poti!« je rekel Holmes. »In sedaj, gospod doktor James Mortimer..« »Nikak doktor, gospod — le navaden praktičen zdravnik!« »Iu očividno mož bistrega duha.« »Učenec na polju vede, gospod Holmes, začetirk, ki išče na obali velikega, nepoznanega svetovnega morja školjk. Mislim, da govorim z gospodom Sherlokom Holmesoni in ne z —« »Nc — ta gospod tu je moj prijatelj dr. Watson«. »Me veseli, da vas spoznam, gospod doktor. Slišal sem omenjati vaše ime skupai z imenom vašega prijatelja. Vi me zanimate iz- izvaja: Razmerje med strokovno organizacijo in stranko ni povsod enako. Angleška strokovna organizacija: Tradeunionizcm s socali-stično stranko kot tako nima nič opraviti. Politična stranka angleških strokovnih društev je Labour Party, ki ni sprejela nobenega socialističnega programa, dasi je po duhu po svoje socialistična. V tej stranki je nekako polovica angleškega strokovno organiziranega delavstva (176 organizacij z 975.182 člani). Druga večja polovica je organizirana v lokalnih, druga od druge čisto neodvisnih strokovnih organizacijah. (Vseh organiziranih delavcev na Angleškem je nekako dva miljona, ki so organizirani v 1148 drug od drugega neodvisnih strokovnih društvih. Vseh delavcev je nekako 8 milijonov, torej je na Angleškem še sedaj komaj 30% delavcev organiziranih). Nasprotno na Danskem, kjer je Zveza strokovnih društev »De samvir-kende Tagforbund« tesno spojena s socialno-demokraško politično stranko in je tu dosegla velike uspehe. V njej je I. 1905 bilo organiziranih 71.464 delavcev — 21.163 je bilo organiziranih v nesocialističnih strokovnih društvih. Vseh organiziranih delavcev je 49%. Podobno na Švedskem. V Avstriji pripada po Bernsteinovi statistiki od 323.000 strokovno organiziranih delavcev 306.000 social-nodemokraški stranki. Res je pa, da je komaj 14% delavstva organiziranega. Na Nizozemskem pa se spojitev strokovne organizacije s socialnodemokraško politično stranko ne obnese. Strokovna organizacija je vsled tega razbita. 26.000 delavcev jc strokovno organiziranih na socialistični neanarhistovski podlagi, 5000 na anarhistični, 15.000 delavcev jc v krščanskem »Volksbundu« in v liberalni »Nizozemski delavski zvezi«. Krščanska organizacija nevzdržema napreduje. V Belgiji ravnotako. Strokovne organizacije katoliškega delavstva zelo napredujejo, v socialno-demokraških strokovnih društvih je organizirano 94.000 delavcev, izven te pa 54.000 v neodvisnih organizacijah . Na Francoskem so strokovne organizacije anarhistične. Razdvojene so tako, da so zadnji čas iele uspevati celo takozvane rumene, narodnosocialne organizacije. V Nemčiji so razmere tele: Samo v enem letu: 1906 so se člani krščanske strokovne organizacije pomnožili za 70 tisoč! Letnih dohodkov je b milijone mark. Liberalno-nacionalna »rumena« strokovna društva sicer bogvekaj ne vspevajo — tekom 4. let se je nabralo 10.000 članov, socialnim demokratom pa vendarle delajo ponekod že precej konkurence. — Kakšno stališče bodo napram tem dejstvom zavzeli v Stuttgartu? Ali bodo delali na to. da se strokovni organizaciji le škoduje in jo ovira s skrajnim teoretičnim radikalizinom na treznem delu za socialne reforme? Tudi Bernstein si o tem ni na jasnem. M. Schippel: Naseljevanje tujih delavcev. Težko vprašanje. Članom kongresa bo zelo belilo glavo. Strokovnjak Maks Schippel izvaja v »S. M.« čisto odkrito, da on iz te zagate ne ve nobene deiinitivne poti. Ameriški socialni demokrati namreč zahtevajo, naj se socialna demokracija izjavi proti naseljevanju japonskih kulijev, sploh tujih cenili delavskih moči v rodno domačijo. Ti namreč niso organizirani, bolj poceni delajo in ovirajo štrajkovske boje. Toda kaj bodo na to dejali japonski sodrugi? Japonsko glasilo socialistov, oziroma sodrug Sakai se je že oglasil, češ, ali je socializem samo za belokožnega delavca? »Proletarci vseh dežela, združite se!« Tudi kulijem se ne sme braniti delati. Težko bo ugoditi Američanom in na čisto ne-socialistovski način kršiti pravico tujega delavca do dela. Torej nova sfinga. 1. majnik, antimilitarizem In kolonije. Robert Schmidt piše o prvem majniku: Ali bodo morda v Stuttgartu zopet sklenili, da se mora strogo in brezpogojno praznovati? Zelo nespametno, ako kai takega nameravajo. 1. majnik je bil delavstvu marsikje v pogubo. Izzval jc boje z delodajavci, katerih delavci niso mogli prenesti. 1906. so morali nemški knjigovezi zaradi proslave 1. majnika z delodajavci voditi 13-tcdenski boj v času, ko zanj niso bili pripravljeni. Istega leta jc zaradi proslave I. majnika iz- redno, gospod Holmes. Nisem pričakoval pri vas take dolihocefalne črepinje in tako določno začrtanega, supraorbitalno razvitega čela. Ali bi imeli kaj proti temu, če bi vam otipal temenski šiv? Model iz gipsa vaše črepinje, cenjeni gospod, bi bil kras in ponos vsakega antropologičnega muzeja, dokler ni dob'ti originala. Ničesar nespodobnega ne maram reči, ampak vendar priznam: mene skomina po vaši črepinji.« Holmes je najinemu nenavadnemu obiskovalcu namignil, nai se posluži kakega stola. Nato je rekel: »Vi ste, kakor vidim, entuzijast za svojo stroko, kakor jaz za svojo. Na koncili vaših prstov vidim, da si sami zvijate svalčice. Pri-žgite si eno brez pomisleka.« Mož je prinesel iz žepa tobak in papir in si je zvil s presenetljivo spretnostjo svalčico. Njegovi dolgi, trepetajoči prsti so bili gibki in nemirni kakor tipalnicc žuželke. Holmes je sedel tiho, ali po kratkih, ostrih pogledov, s katerimi je zdajpazdaj motril najinega čudnega obiskovalca, sem spoznal, da se zelo zanima zanj. »Mislim, gospod Mortmier,« je rekel ko-nečno, »da mi niste skazali te časti, da ste sp včerai zvečer in zopet danes zintrai tukai oglasili, samo z namenom, da otipate mojo črepinjo?« bruhnil nov spor med berolinskiini kovinskimi delavci in njihovim strokovnim vodstvom, ki se je končal na ta način, da zdaj gospodujejo med kovinskimi delavci rumena strokovna društva! V njihovih rokah je zdaj »Zveza kovinskih delavcev«. Ta zveza je morala za člane, ki so vsled proslave majnika bili izključeni, žrtvovati 128.252 mark! Boji med strokovnimi organizacijami in delodajavci zaradi I. majnika imajo to posledico, da pridejo vedno bolj na površje druge organizacije. Le poglejmo: L. 1906 ie v krščanski strokovni organizaciji bilo združenih že 250.000 delavcev (— toliko, kolikor jih je bilo v socialnodemokraški I. 1894), v Hirsch-Dunkerjevi 118.000, v rumenih 10.000. Procentualno razmerje po posameznih provincijah je: V vzhodni Prusiji jc protisocialno-demokraških delavskih organizacij 284%, v zahodni Prusiji 566%, v Poznanju 318%, v Šleziji 34 9%, na Saksonskem 22-7%, na Westfalskem 498%, v Porenju 47 4%. Torej I. majnik je zelo škodljiva, vrh-tega pa brezpomembna demonstracija. — Izredno zanimiva so izvajanja Kari Leuthnerja o »socialnodeinokraškem antimilitarizmu. Do-čim so dozdaj trdili, da je armada sredstvo meščanstva za tlačenje proletarstva, dokazuje Leuthncr, da jc moderna armada skozin-skoz demokratična! Sloni na splošni bram-beni dolžnosti — Ie pol koraka je od nje do prave ljudske vojske. Sicer pa armada nikoli ni bila buržoazijska. Meščan je bil armadi vedno nasproten, bodisi v 18. stoletju za časa Friderika Velikega, bodisi v času manehester-skega liberalnega meščanstva v 19. stoletju. Antimilitaristična propaganda je brezvestna in skrajno škodlj va. Vojska je potrebna in je tudi kulturni faktor v gotovih mejah in pogojih. — Belgijski socialni demokrat Modeste Ter\vagnc opominja stuttgartski kongres, naj se ne ozira glede na kolonijalno vprašanje na sklep belgijskih socialnih demokratov, ki so sklenili, da bodo v parlamentu glasovali proti prevzetju Kongo-države od kralja Leopolda, ampak zagovarjajo idejo, da naj to kolonija upravlja mednarodni konsorcij, mesto da bi prešla v last njihove domovine in tako povzdignila nieno blagostanje! Soditi po prejšnjih kongresih, se tudi to-pot ne bodo uvaževali glasovi najrazsodnej-ših sodrugov, ampak se bodo junaško opletale in pogrevale fraze o brezobzirnem boju proti »razredni državi« itd. itd. Ko se bodo sodrugi zopet razšli, bodo zopet vsak po svoje delali, kakor jim v posameznih državah in parlamentih bolj kaže. Za sklepe mednarodne konference se sploh vedno vnemajo le fanatični marksisti, v prvi vrsti pa zagrizene sodrugi-nje a la Rosa Luxemburg. S t u 11 g a r t, 17. avg. Poročilo nemške sočialnodemokraške frakcije. Priprave velike, udeležnikov veliko. O tem ne pišem. Danes se vrši interparlamen-tarna konferenca — snidejo se vsi socialnodemokraški poslanci iz vseh parlamentov. Poročam vam zdaj o poročilu strankinega načelnika nemške socalne demokracije na kongres. Zanimivo poročilo izvaja: Meščanske stranke na Nemškem so razcepljene, konzer-vativci v dve. liberalci v štiri stranke. Edino močan ie katol ški centrum, ki pa ni konfe-sionalna, ampak izključno politična stranka. Centrum je od svojega početka do zdaj na-rastel od 58 do 100 mož v parlamentu. V njem so: meščani, agrarci, rokodelci, mali kmeti ter mnogo poljedelskega in industrijskega delavstva. V gospodarski in državnopravnih vprašanjih je centrum dostikrat bolj liberalen kot liberalci sami, v kulturnih pa je črno-re-akcionaren. Liberalci v Nemčiji mmajo nobene bodočnosti, sedaj marširajo skupno s konservativci kot njihovi lakaji. Demokratična je samo socialnodemokraška stranka. Industrija rapidno raste. Montanno-rudarska industrija je štela leta 1895 484.011 delavcev, leta 1904 725.989, torej se je pomnožila skoro za 50 odstotkov. Leta 1895 se je rudarskih izdelkov izdelalo za I milijardo 145 milijonov mark. Vsa ta industrijska podjetja so združena v velikih kartelih. Ravno tako je v predilniški industriji, kjer se je poraba bombaža od leta 1896, kjer se je bombaža porabilo za 2 56 mi- »Ne, gospod Holmes. nikakor ne — vendar pa sem srečen, da sem imel zajedno priliko storiti tudi to. Prišel sem Ic vam, gospod Holmes, ker moram priznati, da sem sam zelo nepraktičen, in ker se ie naenkrat pojavil pred mano resen in izredp- Mem. In v oč:gled temu, da ste. kakor priznam, druga evropska avtoriteta v —« »Res, gospod doktor? Ali smem vnrašati, kdo ima čast, biti prva»? je vprašal Holmes v nekoliko pikrem tonu. »Za strogo znanstveno mislečega učenjaka jc zelo mikavna metoda monsieura Bcrtil-lona.« »Ne bi bili storili boljše, čc bi tega vprašali za svet?« »Rekel sem, cenjeni gospod: za strogo znanstveno mislečega. Ali v praktičnem izvrševanju vaše umetnosti vas niti od daleč nikdo ne dosega. Mislim, da vsaj nisem nehote —« »Komaj besede vredno!« je odgovoril Holmes. »Mislim, gospod doktor Mortimer, da bi naredili prav, če bi mi kar brez vseh ovinkov jasno in natančno razložili, kakšen jc problem, ki želite, da ga vam pomagam rešiti.« (Dalje.) lijonov dvojnih centov, do leta 1905 narastla na 3 94 mil!jonov dvojnih centov. Kartelov je nad 400. Kapitalizem porablja vse svoje moči trusti so njegovo zadnje orožje — male industrije vsled tega propadajo — kapitalizem se bliža vrhuncu, odkoder mora pasti in napoči kolektivistična socialistična država ... Pri državnozborskih volitvah leta 1907 so l'be-ralci v 32 krajih pri ožjih volitvah glasovali za reakcionarce. Reakcionarno izpremembo državnozborskega volivncga reda (na katero zdaj na Nemškem trhče več ne misli, ko so socialni demokrati poraženi. Op. poroč.) in omejitev koalicijske svobode morajo delavci preprečiti s štrajki. Generalni štrajk se ne priporoča. — Poročilo navaja potem, koliko so-cialnodemokraških poslancev sedi v posameznih deželnih zborih. Bavarsko 20, Hamburg 19, Bremen 17, \Viirteniberg 15, Baden 12, Rudolstadt 7, Hessen 7. Meiningen 7, Gotha 6. Reuss j. L. 5, Oldenburg 4, Liibeck 4, Al-tenburg 3, Lippe 3, Weimar 3, Anhalt 2. Saksonska 1, Reuss ti. L. 1. Socialnodemokraških občinskih zastopnikov je danes v Nemčiji že 2000. O interparlainentarni konferenci jutri! Nakratko omenjam le, da je znani zagrizeni marksist Troelstra iz Holandske zahteval, naj kongres sklene, da social:sti po posameznih državah ne smejo v parlamentih delati »meščanske politike«, ampak dosledno zasledovati zgolj »socialistično politiko«. Vaillant mu je odgovor I, da .ie čisto določena socialistična taktika zato nemogoča, ker je zdaj še nemogoče napraviti si čisto določeno sliko o bodoči socialistični državi. Jaures je ravnotako ugovarjal, ker mora soc;alistična politika po posameznih parlamentih biti prilagodena posebnim političnim, socialnim in zgodovinsko-kulturnm razmeram dotične države. Dr. Adler je izvajal, da bi predlog Troelstre oviral uspešno parlamentarno delovanje. Socialistična država se ne razvija samo vsled direktne akcije socialnih demokratov, ampak tudi vsled delovanja »buržoaznih« strank. (Krasen izgovor znanega parlamentarca, ki v praksi zasleduje reviz;onistična načela, v teoriji se pa lovi.) Predsednik Vandcrvelde je kočljivo debato nakratko razsekal kakor gordijski vozel, češ, predlog Troelstre — ki je mimogrede rečeno čisto dosledno socialističen — naj se dene na dnevni red — prihodnjega socialističnega kongresa. To je bilo tudi sprejeto. — Jutri obširnejše. Shod ..mladih" o Sodražiei. Iz Sodražice se nam piše: V nedeljo, dne 18. t. m. je imel pri nas dr. Ravnihar jako klavern shod. Dasi se je aranžer shoda toliko prizadel za obilo udeležbo ter samo v Slemena poslal nad trideset plakatov, je skupaj spravil komaj sto oseb moškega spola, ki so se rekrutirali iz Sodra-žanov, Potočanov, Gregorcev in Gornikov. Trg sam jc poslal na shod do 50 udeležnikov, kar je veliko premalo. Somišljeniki S. L. S. se shoda niso udeležili. Dr. Lavrenčič predlaga za predsednika Antona Lavretičiča, I. podpredsednika Ivana Lovšina, trgovca iz Ribnice, za II. podpredsednika Jakoba Knau-sa iz Loškega potoka, zapisnikarjem Jakoba Gregoriča iz Sodraž;ce, ki je pa svoj posel jako malomarno opravljal; saj nismo mogli cel čas opaziti, da bi bil zapisal vsaj besedico na polo, ki je pred njim ležala. Prvi govori vodja »mladih«, dr. Ravnihar iz Ljubljane. Njegov gospodarski program je popolnoma sličen onemu S. L. S. Zlasti obžaluje razpor med jugoslovansko delegacijo na Dunaju, katerega ie po njegovi misli kriv dr. Šusteršič, ki je že pred volitvijo govoril, da ne sprejme nobenega liberalca v svoj klub. Zato je sedaj ostal sam (ako odštejemo 15 drugih poslancev, ki sede ž njim v istem klubu. Opomba poroč.) Hribar sedi v klubu, ki je bolj klerikalen kakor Šusteršičev. Sponvnja se lepega shoda v Ribnici, kakoršen se današnji pri najboljši volji ne more imenovati. Ker je govoril brez navdušenja, je bil žalosten začetek kakor konec, zato se mu je prav štedljivo pritrjevalo. Drugi govornik jc govoril dokaj stvarno o domačih gospodarskih zadevah, ker ga je pa preccj spomin zapuščal, tudi njegov govor ni napravil zaželjenega vtisa. Nato nastopi znani Ivan Rus iz Loškega potoka. On obžaluje, da se shoda irso udeležili tudi nasprotniki. (Kajneda zato, da bi delali štafažo »mladim«, katerih je samih pre-pičlo število.) Govori o postajal:šču v Zlebiču ter se zlasti navdušuje za dovlačnico iz Zle-biča v Sodražico Čudimo se, da je gospod Rus tako pozabljive glave. Ali se več ne spominja, kako vlogo ie igral glede na dovlač-mco pred par leti? Takrat so sc vsi sodraški liberalci zgražali nad njegovim postopanjem; seveda so tudi oni na to pozabili, ker ga ni v nedeljo nobeden prijel za besedo. Po Rusovem govoru spravijo na oder bivšega župana z Gore, Karola Knavsa, ki si gotovo šc do danes ni v stanu razložiti, kako je prišel v to družijo. Govoril je kakor ima navado napravljati napitnice po novih mašah in ženitninah, ter sklenil svoj govor z besedami : »Ce se tu več ne vidimo, sc bomo pa onkraj groba.« G. Knavs, ali niso te besede malo preklerikalne za liberalni shod. Srečno pot ... . Ako bi se bil sedaj shod končal, bi rekli, da je b:l približno shod »gospodarske stranke.« Toda nekdo ni mogel mirovati, moral mu je pritisniti še liberalen pečat. Ta jc bil predsednik shoda Anton Lavrenčič. Stresel je v sklepnih besedah vso jezo nad »klerikalci«. Najprej sc loti dr. Lampeta, ki je meseca aprila govoril na tukajšnjem Jakličevem voliv-nem shodu. Potem okrca župana Bartola, ker ta ne mara plesati na njegovo niuziko. Jezi ga. da je župan zunaj trga, kar bi bil v nas- protnem slučaju brez dvoma on. On je mnenja, da sodraško obč;no lahko vladajo So-dražani (reete sodraški liberalci), da torej ne potrebujejo, da bi jih kak gorenjski kmet ko-mandiral. Ker v odboru razun g. župnika ni nobenega drugega Gorenjca, je gotovo za njegovo spominsko knjigo namenil te duhovite besede. Da svet spozna, da je on še za kaj višjega namenjen, pravi o sebi, da čeprav je še mlad. politiko vendar tako dobro ali še bolje razume, kakor tak, ki vsako nedeljo raz prižnice govori. Svoj'm manj inteligentnim razlaga besedo vseučilišče sledeče: Veste, univerza je taka šola, iz katere pridejo večji učenjaki, kakor so duhovni ali uč telji. Spomnil se je tudi svojega »dragega prijatelja« Drobniča, katerega kljub temu, da ga je dr. Ravnihar z obiskom počastil, ni bilo Zia shod. Med tukajšnjmi liberalci vlada splošno mnenje, da jim Anton Lavrenčič vselej vse pokvari, ter bi bilo bolje, da bi se on ne silil v javnost, ker 11111 mržnja do S. L. S. ne da nikjer mirno nastopiti. V krajevni odbor gospodarske stranke so izvoljeni za občino Sodražico: Franc Hu-dolin, Janez Kovačič, Jože Oberstar, Anton Lavrenčič, Franc Pire, Alatevž Gruden in Matija Oblak; za občino sv. Gregor: Janez Levstik iz Brinošce in Ant. Pimat, vulgo Burc; za Goro pa prej omenjeni Karol Knavs. Ker za Loški potok niso nikogar volili, je to gotovo znamenje, da dr. Ravnihar v kratkem tudi tam poskusi svojo srečo. Želimo mu več uspeha, kakor ga je imel v Sodražiei. DEŽELNI ZBORI. Dunaj, 19. avgusta. Deželni zbor dalmatinski in nižjeavstrijski se snideta 9., ga-liški, zgornjeavstrijski, solnograški, štajerski, koroški in šlez;jski pa 16. septembra. Glede na moravski in bukovinski deželni zbor se vlada še ni odločila. Kar se tiče češkega deželnega zbora, bo vlada vprašala za mnenje tudi še deželni odbor. Sklican bo, ako se bo na podlagi mnenja odborovega izkazalo, da je sklicanje z ozirom na važna gospodarska in melioracijska vprašanja potrebno. Dunaj. 19. avgusta. Nižjeavstrijskemu deželnemu zboru se bo predložil volivnore-formni načrt. Ustanovi naj se splošna volivna kurija z 18 mandat'. Zupan dunajski naj ima virilni glas. Češki deželni zbor se skliče. Dunai, 19. avgusta. Ministrski svet ie konečno vendarle sklenil sklicati češki deželni zbor, toda le na kratko zasedanje par dni, da se rešijo najnujnejša gospodarska vprašanja. O volivni reformi se ne bo obravnavalo. HRVAŠKO-OGRSKI SPOR. Koncesije Hrvatom. Budimpešta. 19. avgusta. Ali gre Mažarom slabo, ali je Sup lo zopet kaj izba-rantal ali pa je politika novega bana izredno pametna in previdna — ogrski korespondenč-ni urad objavlja sledeče: Podrobnosti politike na Hrvaškem in Slavonskem so b;Ie sredi julija meseca sklenjene med banom in ministrstvom. Predvsem se bodo na železniških progah na Hrvaškem v prvi vrsti nastavljali samo hrvaški domačini Potem se bo na Hrvaškem ustanov;l tečaj za železniške uradnike in uslužbence. Na poljedelskem ministrstvu se bo ustanovil posebni hrvaško - slavonski oddelek. Iz tega hrvaška javnost razvidi, da dejstvo, da novi železničarski zakon zahteva kot kvalifikacijo od uslužbencev znanje ma-žarščine, ne pomeni kršitve zakonskega člena XXX. hrvaško-ogrske nagodbe od leta 1868. Stvari na Hrvaškem sc bodo vsekakor zanimivo razvile. Seveda, večina hrvaških listov bo zelo radikalno te mažarske konce-s'jc odklonila, treba pa je pomisliti, da hrvaški politiki ponavadi juhe ne popijejo tako gorke, kakoršno skuhajo. Kriza v hrvaški koaliciji. Zagreb, 19. avgusta. Iz resolucionistč-ne stranke sta izstopila poslanca Lisavac in dr. Krasojevič ter odložila svoje mandate. Radikalna stranka bo objavila manifest na ljudstvo, kjer bo svoj izstop iz koal:cije utemeljila. obsodila politiko hrvaško-srbske koalicije ter nadaljevanje obstrukcije v saboru. PRESTOLONASLEDNIK. Budimpešta, 19. avgusta. »Szeged es Videke« v Szegedinu objavlja neko pismo, ki baje pohaja iz krogov prestolonasledniko-vega obližja. Cesar se zelo poslužuje pomoči in nasvetov prestolonaslednikovih. Prestolonaslednik Mažarom ni nasproten in tudi »klerikalen« tli. Tozadevne vesti so neutemeljene. Da jih ovrže, je prestolonasledmk baje odstranil vse duhovnike iz svojega obližja. Prestolonaslednik se je zavzel za volivno reformo na Avstrijskem in Ogrskem. (Iz slednjega je pač zelo težko sklepati na posebno ljubezen prestolonaslednikovo do Mažarov.) RUSIJA. Spopad. — Velik napad. V Varšavi jc prišlo do spopada med tremi policaji in 15 revolucionarci. Dva policaja sta ustreljena, tretjega so razorožili. Revolucionarci so zbežali na avtomobMu. — Na okrožnega šefa v Osurgcty (gubernija Kutais) Jcriuolova in njegovo ženo se Je izvršil bombni atentat. Oba sta lahko ranjena. Napadalci so streljali na policijo in pri tem ranili enega mimoidočega človeka, enega pa ubili. Štiric' napadalci so zaprti. Vsled atentata jc nastala v cerkvi, ki je v bližini kraja, kjer se je napad vršil, panika. Eno osebo je v cerkvi zadela srčna kap. BANDE V MAKEDONIJI. Bel g rad, 19. avgusta. Bolgarska ban-da pod yodstvom Apostola je pri Skoplju vjela bogatega juda Arona Malaha ter zahteva zanj 5000 turških lir odškodnine. MEDNARODNI SOCIALISTOVSKI KONGRES V STUTTGARTU. S t u 11 g a r t, 19. avgusta. Bebel predlaga resolucijo, ki označuje vojske za sredstvo kapitalizma v svrho razširjenja njegove oblasti. Delavski parlamentarci vseh dežela morajo s pripravnimi in uspešnimi sredstvi delati v slučaju nevarnosti, da izbruhne vojska, na to, da se vojska onemogoči ali pa vsaj hitro konča. — Seje kongresa 19. t. m. so bile tajne. (Bratci so se namreč grdo kregali med seboj.) POLITIČNI PROCES V ČRNI GORI. Dubrovnik, 19. avgusta. Preiskava v procesu zaradi veleizdaje v Črni gori je dognala, da je bila pripravljena akcija, da se proklamira združitev Črne gore s Srbijo. MAROŠKI NEMIRI. Novi boji v Casablanci. Tanger, 19. avgusta. Včeraj zjutraj so Maročani napadli francoske postojanke v Casablanci. Boj se je razvil na fronti, dolgi •6 kilometrov in je trajal od 7. do 11. ure dopoldne. Napad se je odbil s puškinim in mi-traljeznim ognjeni. Francoske vojake so podpirali topovi križarke »Gloire« .Francoski vojaki so se z Arabci morali boriti mož z možem. Od Francozov sta dva ubita, en stotnik in dva vojaka ranjena. Pariz, 19. avgusta. Španski vojaki se s francoskimi ne razumejo. 16. t. m. so zapustili svoje postojanke, ne da bi o tem obvestili generala Drude. — Boji z rodovi se nadaljujejo. Od šestih rodov sta dva naznanila, da se podvržeta. Francozi so zaplenili tri stare, čisto nerabne topove. Glasovi proti Francozom. Kolin, 19. avgusta. »Kolnische Zeitung« poroča: V Casablanci vlada anarhija. Francoski vojaki plenijo po hišah domačinov, ki so varovanci evropskih konzulov. V maroški mošeji so Francozi pustili ležati mnogo Arabcev, ranjenih od granat. Šele po osmih dneh se je nemški zdravnik Dobbert zavzel zanje. Rane so grozne, treba bo mnogo amputacij. Vsled prisadov jih je nebroj umrlo v najhujših mukah. Nemška kolonija je proti Francozom skrajno ogorčena, ker pred vojaki tudi evropsko blago ni varno. Izguba avstrijskih trgovcev. Dunaj. 19. avgusta. Naročitve in denarne zahteve avstrijskih in ogrskih tovarnarjev na tangerske so izgubljene, ker so on-dotni trgovci vsi popolnoma oropani. Opasni položaj v Fezu. London. 19. avgusta. Maghzen v Fezu nima moči, da bi zadušil kak protievropej-ski upor. Minister za zunanje zadeve Sliman je zato prosil francoskega konzula, naj Francozom svetuje, naj se ne prikažejo na cesti, da ne izzovejo nemirov. (Kakor je razvidno iz vseh poročil, je gibanje v Maroku vsaj dozdaj še skoro izključno le protifrancosko in ne protievropejsko sploh.) SOCIALNO-DEMOKRAŠKI ŠKANDAL. Rim, 19. avgusta. Od tukaj je pobegnil član vodstva tukajšnje delavske zbornice, socialni demokrat Cesare de Curtis z ženo nekega tukajšnjega tiskarja in sodruga. Svojo ženo, ki je tobačna delavka, je Curtis seveda zapustil. Socialno-demokraški listi, ki vedo toliko poročati o »salezijanskih škandalih«, o škadalu svojega sodruga junaško molče. Dnevne novice. + Krščansko-demokratična podlaga iva-na Hribarja se kaj lepo zrcali v njegovem glasilu. Včeraj se »Narod« grdo norčuje iz »klerikalcev«, ki jim je toča pobila, zasramuje molitev in božja pota in privošči iz dna duše, da imajo »pobožnjaki« škodo »kakor največji brezverci«. Tako je pa »Narod« že večkrat pisal in ponavadi pristavil, da ima »bog liberalce in brezverce rajši kakor pa klerikalce«. Liberalci so tako zagrizeni, da so šc pravopis izpremenili iz samega fanatizma ter pišejo Svobodno Misel z veliko, boga pa z malo začetnico. No, pa še mi pišimo hribarja z malo začetnico — primerno njegovim političnim smotrom! Kajti on jc kot taktični voditelj »Narodove« politike odgovore za pisavo »Narodovo«, odgovoren tudi za to, kar je »Narod« včeraj namazal o Brezjah. Iz dogodka, ki smo ga tudi mi omenili in popisali natančno tako, kakor se nam je od verodostojne strani sporočilo, se hribarjevo glasilo podlo norčuje. To je znamenje velike sirovosti in onega zaslepljenega sovraštva, ki ničesar ne vidi in ne sliši več, ampak le tuli in rjove kakor brezzavestna žival. Dalje se hribarjevo glasilo norčuje iz svllaba ter hoče osmešiti »ta novi dokaz papeževe nezmotljivosti«, ki mu odreka vsak pomen in vsako veljavo. Cimdaljc je hribar od Hrvatov ločen, tembolj prihaja izpod krščanske podlage na dan prava podlaga, na kateri stoji hribarjeva politika. Dokler se zopet snide .jugoslovanski klub, se bo nabrala še lepa antologija hribarjevih »kr-ščanskodemokratičnih« čednosti iz »Slovenskega Naroda«, ki jih bodo imeli Hrvatje priliko občudovati, in tedaj bomo vprašali gg. Mandiča in Spinčiča, ali je hribar kot načelnik liberalne stranke res tak izvrsten kristjan, kakor ga onadva po Istri popisujeta! Morda bodo potem Hrvatje tudi začeli premišljati vrednost hribarjevih podpisov, hribar pa utegne spoznati, da toča nc bije le po klerikalcih, ampak da utegne pobiti tudi njegovo politično žetev prej nego se hribarju sanja! + Dr. Kreka napada »Slov. Narod« zaradi tega, ker gre na shod krščansko-social-nega delavstva v Line in bo govoril o karte-l h. Ker je »Kikeriki« razžalil Slovence, dr. Krek nc sme na delavski shod v Line. To je jasno in logično, kakor liberalna politika sploh. Slučaj je hotel, da je ta napad na dr. Kreka izšel ravno v tisti številki, v kateri se tako bombast;čno poroča o ustanovitvi de-lavsko-narodne organizacije v Trstu. Slabo znamenje za tržaško buržoazijsko - delavsko organizacijo, če njeni prijatelji že ob svojem rojstvu napadajo moža, ki ima za slovensko delavstvo največ zaslug. Shod v Lincu bo za krščansko delavstvo vse države, in častno je, da ima na takem pomenljivem shodu eno najvažnejših poročil, za katero je treba več strokovne znanosti, nego se liberalcem sanja, ravno Slovenec, mož iz naše srede. Namestu praznih besedi mora stopiti zdaj v Avstriji praktično soc:alnopolitično delo, in ko se pripravljajo delavski zastopniki za velike parlamentarne borbe, v katerih hočejo izvoje-vati pravičnejše zakone v obrambo ljudstva proti judovskemu kapitalizmu, se radujemo, da stoji v prvi vrsti med najuglednejšimi voditelji Slovenec dr. Krek. To je nekaj več, nego pa brezbarvena voda, ki jo vidimo v »Narodu« in v »Edinosti«. V veliki borbi se bosta odslej merili krščanska in socialna demokracija, deloma tekmujoč med sabo, deloma se pobijajoč, kar jc vmes, bo malo pomembno, kakor je brez pomena, čc kak liberalec izkuša prekrižati pota dr. Kreku. + Družba sv. Cirila in Metoda. Preteklo nedeljo se je, kakor smo včeraj poročali, raz-družila »Podružnica sv. Cirila in Metoda za Jesenice in Koroško Belo«. To je odgovor ošabnim hribarjevim besedam, da bo po ma-joriziranju od strani liberalcev na skupščini v Bohinjski Bistrici imela družba — večjo korist, ako tudi odpade stranka poslanca Pogačnika, kanonika Kalana in dr. Korošca. — hribar je našim somišljenikom v družbi s tem naravnost vrata pokazal in sklep na Jesenicah je bila le naravna posliedita hrfbarje-vega izzivanja. Liberalci tudi po »Narodu« vsak dan bolj dokazujejo, da nimamo pri družbi nič opraviti. + Novaško »S. K. izobraževalno društvo« jc priredilo v nedeljo, dne 18. t. m. od-hodnico svojemu kuratu Abrainu. V Novake so prihiteli ob tej priliki tudi vrli cerkljanski pevci in pevke, ki so nam zapeli pod spretnim vodstvom gosp. Bevka med drugimi tudi več ukrajinskih pesmij. Ob tej priliki je predaval S. K. S. Z. predsednik dr. Janez Ev. Krek. ki je obrazvil sledeče misli: Naši hribi se zanemarjajo od poklicanih činiteljev. Skrbi se za doline, za hribe ne. V hribih ponehajo ceste. Šol ni. V obče se zanemarja ono hribovsko ljudstvo, ki obnavlja vse stanove v dolini. Peša živinoreja, ker manjka duha vzajemnosti. Priporočal je izobraževalna društva za hribovsko ljudstvo in končno poživljal vse, ki delajo postave, ki imajo skrbeti za občila in prosveto in časopisje, naj ne zanemarjajo hribovskega ljudstva. Cerkljanski igralci in igralke so prav dobro predstavljali: »Pri gospodi«, »Vaški skopuh« in »Kmet in fotograf«. — Pravoslavna škofija na Dunaju? Govori se, da se za pravoslavne vernike v Dalmaciji, Trstu in na Dunaju osnuje posebna škofija na Dunaju. Doslej jc stoloval pravoslavni škof za celo Avstrijo v Črnovicah. — Imenovan je gospod Fran Majdič v Logatcu za višjega okrajnega zdravnika, veterinarski asistent gospod Ivan Demšar v Ljubljani pa za okrajnega živinozdravnika. — Kako pomaga bojkot. Iz Pulja poročajo: Soboto zvečer je ob priliki proslave cesarjevega rojstnega dne bilo razsvetljeno italijansko bralno društvo »Gabinetto di lettura«, gnezdišče iridentovskih liberalcev! Tudi drugače se je proslava vršila častno — zastav polno tudi na hišah laških bojkotiranih trgovcev. Socialni demokrati, ki so sc pri občinskih volitvah združili proti c. in kr. mornarici in Hrvatom z iridentovskimi liberalci, so sedaj strašno ogorčeni na svoje zaveznike in pretijo z razkolom. Socialni demokratje so spričo žolto-črnih zastav v Pulju uvideli, da so liberalci slabi zavezniki, posebno ako se jim gre za denar, kajti bojkot mornarice je huda stvar. V Pulju pač nikoli ne bo cvetela iriden-tovska pšenica liberalcev in anarhistične težnje socialističnih sindikalistov. Mornariška uprava ni tako neumna, da bi pustila uspevati sovražnike Avstrije in dinastije v mestu, ki je našemu italijanskemu sosedu najbolj izpostavljeno. — Zanimiva cesarska slavnost v Pulju. Zanimiv jc bil program cesarske slavnosti, ki se je vršila 18. avgusta na NVcrberjcvem vrtu. Poleg hrvaških tamburašev in sokolskcga zbora, je pela »Deutsche Sangerrunde an der Adria«, igrali sta pa mornariška godba, veteranska godba in pel je tudi — italijanski meščanski pevski zbor! — Velika narodna slavnost v Trstu. Pevsko društvo »Ilirija« v Trstu razvije v nedeljo, dne 25. t. m. svojo društveno zastavo. Slavnosti sc udeleži 24 pevskih in drugih društev. — Afera Klemenčič-Ferjančič, o kateri se jc pisalo svoj čas tudi v našem listu, je sedaj končana s popolno oprostitvijo občinskega tajnika v Dekanih, g. Frana Klemenčiča. Isti jc bil denunciran, da jc v seji krajnega šolskega sveta do krvi potolkel učitelja pred-loškc šole g. Frana Ferjančiča. Državno pravdništvo ga je vsled tega preganjalo zaradi težke telesne poškodbe — uradne osebe od strani uradnika v službi. Na okrajnem sodišču v Kopru jc bil g. Klemcnčič obsojen Ic po § 331 in 496 kaz. zak. na 20 K globe. Vsled priziva g. Ferjančiča sc je dne 17. t. m. vršila razprava na deželnem sodišču v Trstu. G. Klemenčiča je zastopal z izredno spretnostjo mladi odvetnik g. dr. Fran Brnčič, Trst, ki je dosegel, da je bil g. Klemenčič oproščen vsake krivde in kazni. — Parturiunt montes, nascitur ridiculus mus. V tem slučaju pa še miške ni zleglo črnikalsko-dekansko hribovje. — Proti hrvaškim trdbojnicam v Pulju. Na cesarjev rojstni dan so mestni ognjegasci, ker policija tega ni hotela storiti, sneli v Pulju v ulici San Martino vihrajočo hrvaško troboj-nico. Hoteli so to storiti tudi na »Narodnem Domu«, a zbralo se pred »Narodnim Domom« toliko Hrvatov, da je ognjegascem upadel pogum. Hrvatje so bili pripravljeni s krvjo braniti svojo trobojnico. Nato so z mnogih hiš v Pulju mirno plapolale hrvaške trobojnice. — Narodno-gospodarsko gibanje Slovencev v Trstu. »Slovenska trgovsko-obrtna zadruga v Trstu« je imela v 15 mesecih tri milijone 300 tisoč kron prometa. — Tatvina v poštnem uradu na Nabre-žini. Včeraj je bilo ukradenega, med trenot-kom, ko se je poštni uradnik na postaji Na-brežina odstranil iz urada, 12.000 kron denarja. Oblastva poizvedujejo po neznanem tatu. — Srebrno poroko je praznoval 15. t. m. v Černovicah polkovnik gospod Ivan Lavrič s svojo gospo soprogo Etno. — Vojaške vaje z Gorenjskega na Koroško. Domobranski polk št. 5 iz Pulja pride danes v Kranj. Vaje od Kranja proti Železni Kaplji se udeležuje pod vodstvom polkovnika brigardirja ta polk, dalje lovski bataljoni številka 5, 7 in 29, baterije 1. in 2. topničarskega polka št. 7, domobranska baterija in 4. eska-dron dragonskega polka št. 5. — Premovanje konj namestu v Postojni na Vrhniki. Splošno se razglaša, da se je premovanje konj v Postojni, ki je bilo s tukajšnjim razglasom z dne 10. avgusta t. 1., številka 16.832, že odpovedano, preložilo na Vrhniko, kjer se bo vršilo dne 26. avgusta t. I., ob dveh popoldne. Pri tem pa so konji iz občine postojnske izključeni in prepovedano jc pod kaznijo te konje prignati na konkurenčni kraj. — Poročil se je zdravnik v Senožečah gospod dr. Viktor Gregorič z gdčno. Berto Merkovo iz Gradca. — V morskem kopališču v Gradežu se je pojavila difterija, vsled česar so začeli gostje zapuščati kopališče. — Glavno zborovanje Hrvaške stranke prava se je začelo danes v veliki dvorani Hrvaškega Sokola ob 9. uri dopoldne. — Samoumor. V Zadru se je ustrelila gospa Jelena Luxardo, stara 45 let. Dolga bolezen jej je omračila um. — V bl:žini Osjeka se je vrgel pod vlak pomočnik Edvard Holub, ker so stariši okregali, ker ni šel delat. Kolesa so mu glavo popolnoma odrezala od telesa. — Žena obes la štiriletnega otroka in samo sebe. V vasi Dobrelji na črnogorsko-dal-matinski meji je soproga Pera Tepavčiča obesila štiriletnega sina svojega sorodnika Rista Tepavčiča. Kaj jo jc privedlo do tega koraka, se ne ve; morebiti je vzrok zavist, ker ona sama ni imela otrok. Po storjenem činu jo je začela peči vest ter se jc še sama obesila. — Samoumor. — Štiri dni v vodnjaku. Včeraj popoludne so našli v vodjaku hiše št. 471 v Skednju vtopljenega 45-lctnega Antona Mahniča. Konštatovalo se je. da ic bil v vodnjaku že od ininolega četrtka, torej štiri dni. Vtopl.icnca so vzeli iz vodnjaka in ga prenesli v mrtvašnico na pokopališču. — Praktični socialni kurz za voditelje rokodelskih društev se je vršil tc dni v Vrati-slavi. Udeležnikov je bilo 200. — Ponarejeni 20-kronski bankovci. Dne 30. junija letos so našli blizu vasi Dmovo pri Krškem v travi, tik steze, 19 lepo zvitih, ponarejenih bankovcev po 20 kron. Falzifikati izvirajo nedvomno iz Amerike od znanih ponarejevalcev denarja »Krkovič in tovariši«, ki jih bodo skušali v naših krajih spraviti v promet in razpečati. na kar sc občinstvo s poudarkom opozarja, da se obvaruje škode. Ti falzifikati se razločijo od pravih 20-kronskih bankovcev v tem, da jc rudeča barva na podobi bolj rumenkasta, zeleni natisk pa je bolj rumenkasto zelen kot na pravih bankovcih. Dalje so glavni napis, cesarski orel in pa male številke »20« na obrobju pravega bankovca temnorudeče, dočim je vse to na falzifikatu bledejše. Glavi »Avstrije« in »Hungarijc« kakor tudi mali okraski z dvema zvezdicama v okvirju nad glavama so na falsifikatih nekoliko postrani. Na obrazih ponarejenih bankovcev so mesto tankih črtic debele črte, kar se zlasti opaža na čelu in nosu »Avstrije«. Na strani z nemškim besedilom manjka na falzifikatu v levem spodnjem kotu na obrobju rrdeča navpična črta. Vrhutcga je senca pri glavah »Avstrije« in »Hungarijc« na ponarejenih bankovcih bolj zelenkasta mesto črna. — Petindvajsetletnico obstanka je praznovalo predvčerajšnjim v Zagrebu »Društvo gradjevnog obrta«. Tretji glavni zbor »Hrvaške ljudske kmečke stranke« se bode vršil v nedeljo, dne 25. t. m. v Zagrebu. Priglašenih jc cela vrsta govornikov. — Umetno gojenje rib na Hrvaškem. Delniško društvo za gojenje rib jc kupilo posestvo Uljanik na Hrvaškem, kjer bode zgradilo ogromne ribnike. — Legar v Sarajevu. V garnizijski bolnišnici ležijo bolni eden častnik in 37 mož, na sumu. da so okuženi od legarja, jih je 8. Umrl je eden vojak. — Nemci na Hrvaškem in v Slavoniji. »Deutschcs Volksblatt fiir Syrmicn«, panger-manski list, izhajajoč v Rumi, poziva vse Nemce na Hrvaškem in v Slavoniji, naj osnujejo »Zvezo Nemcev« v obrambo nemškega jezika, običajev iu premoženja. Štajerske novice. š Volitve v pridobninsko komisijo Brežice se vrše dne 2. in 3. septembra, oziroma 12. in 13. septembra t. 1. Slovenski kandidati so za III. davčno družbo kot volivni možje za davčni okraj Brežice: g. dr. Ivan Ben-kovič, odvetnik in g. Anton Klavžar, posestnik. oba v Brežicah; za davčni okraj Sevnica: g. Lud. Smole, trgovec v Sevnici, za davčni okraj Kozje: g. dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem, kot član g. dr. Ivan Benko-vič v Brežicah, kot njega namestnik g. Fran Gerec, trgovec v Pišecah; za IV. davčno družbo voli Brežice 20, Kozje 19, Sevnica 12 volivnih mož, na katere naj se Slovenci po okrajih zedinijo po vpogledu v volivne imenike, razpoložene v davčnih uradih. Kot kandidat za mesto člana je določen g. Jože Pečnik, posestnik v Zg. Sušici na Bizeljskem, kot namestnik g. Anton Umek, trgovec v Brežicah. Iz komisije sedaj izstopita brežiška Nemca Schniderschitsch in Soilner. Pozor Slovenci! Udeležite se gotovo volitve. š Vsied žalosti nad bratovo smrtjo se je obesil v celjski okolici delavec Zupane. Pogrešali so ga že dva meseca. Sedaj so ga dobili obešenega. š Pogorelo je v Spodnji Hudinji št. 21 pri Celju gospodarsko poslopje gospoda Jakoba Jelena. Živino so rešili, a gasiti ni bilo mogoče, ker ni blizu vode; celjska požarna brainba, ki je prihitela k požaru, ni mogla ničesar opraviti. Posestnik, skoraj sedemdesetletni starček z istotako staro ženo, trpi občutno škodo, ker je zavarovani za majhno vsoto. Oba sta šc spala, ko je pričelo goreti. Vzbudili so ga sosedje. Ljubljanske noulce. Ij Poročena sta bila danes v frančiškanski ccrkvi g. Anton Funtek, c. kr. profesor na učiteljišču ljubljanskem z gdčno Mirni Sterle. Poročil ju je preč. go^p. stolni kanonik Anton Fcttich-Frankheim. Iskreno častitamo! lj Uradni izkaz o legarju. V Postojni je sedaj še 38 ljudij za legarjem bolnih. V civilni bolnici v Ljubljani se zdravi 18 za legarjem obolelih. Število bolnikov v tukajšnji c. in kr. garnizijski bolnici znaša 77, poleg tega je tu šc opazovanih 8 mož, ki so osumljeni, da imajo legar. V mestu samem število za legarjem bolnih ni narastlo. torej so tu trije bolniki v izolirani domači oskrbi. Tudi v ljubljanski okolici sc stamc ni izpremenilo. V kraju Za-tičina, obč na Št. Vid, se jc legar pojavil epi-demično, in je sedaj 17 bolnikov. Ta epidemija ni v nikaki zvezi z ono v Postojni. Ij Slovensko gledališče. V prihodnji sezoni se uprizori na našem odru »Smrt matere Jugoviča«, drama hrvaškega dramatika Voj-noviča, čegar »Ekvinocij« so s krasnim uspehom uprizorili v Budimpešti. Prevod je oskrbel profesor \Vester. Načrte za kostume in dekoracije da zagrebško gledališče; premijeri bo prisostvoval tudi pisatelj. lj Stotniku Breindlu, ki je bolan na tifusu, se je bolezen znatno zboljšala. lj Prebrisana konjska tatvina. Posestniku g. Stanoniku v Rožni dolini je naznanil hlapec, da mora proč, nakar se je g. Stanoniku ponudil za hlapca znani lumpacij Anton Poz-nik iz Kamne Gorice. Poznik je bil že dva dni prej pri Stanoniku in je hlinil toliko pridnost, da je bil gospodu Stanoniku prav všeč. Posebno Stanonikovega konjička je Poznik rad »gleštal«. S starini hlapcem je Poznik peljal včeraj Stanon kov voz s konjem k Vidičevi opekarni. Ko je dosedanji Stanonikov hlapec sc oddaljil na kosilo v bližnjo gostilno, je Poznik odpregel konja in s konjem pobegnil. Poznik je konja odpeljal naravnost k Šmaj-helnu v Ljubljano, kjer je pripovedoval, da je konj last njegovega brata, da je bil konj že »20 let pri hiši« itd. Pri Šmajhelnu je prebrisani Poznik dobil za konja 40 K ter jc s kron-cami veselo odkuril po svetu. lj Še en ukraden konj. V nedeljo ponoči je posestnik Ivan Bernik, ko sc je peljal proti domu, privezal svojega konja k neki šupi blizu Šmartnega, sam se pa vlegel poleg njega in zaspal. Ko sc jc Bernik zjutraj prebudil, ni bilo konja več. Kako in kam je konj izginil, se še nc ve. Ali ima tudi tu Poznik svoje prste vm<8 ? lj Brezskrbni starši. Danes ponoči je policija prijela na Sv. Petra cesti šest deklic v starosti od 4 do 13 let, katere so tavale po cesti brez vsakega cilja. Starši sc bodo zagovarjali. Ij Umrli so: V hiralnici: Albina Grablo-vic, zasebnega uradnika hči, 19 let. — Helena Jakomin, kuharica. 71 let. — Ana Pi-chlcr, gostija, 80 let. — V bolnišnici: Ivan Kregar, dninar, 27 let. lj Moža okradla. Neka 451etna branjevka sc jc naveličala svojega moža. Ukradla mu je 30 kron in šla na kolodvor, da bi se odpeljala. Na kolodvoru jo je povabila policija nazaj v Ljubljano. Branjevka je na sumu, da je izvršila šc nekaj drugih tatvin. -W* Pevska skušnja »Ljubljane« jutri točno ob 8. uri zvečer. Gospodje pevci, pridite polnoštevilno! '•C Telefonska In brzojavna poročila. ZMAGA »SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE«. Velika L o k a, 20. avgusta. Včeraj smo •meli občinske volitve. Liberalna trdnjava je padla, vzeli smo liberalcem prvi razred z večino 21 proti 15. Zmagali smo v vseh razredih sijajno. Tretji razred so nam pustili brez boja. v drugem naši 55. nasprotniki 15. Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevih dediče v Ljubljani, Wolfove ulice itev. 12 Ustanovljen« let« 1854. Stev. telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r n e 2469 160—38 mapeito pivo v iodeili ln steklenica Liberalci poparjeni .ker vedo, da ne bodo nikdar več zmagali. RUSKI CAR AVSTRIJSKEMU CESARJU. P e t e r u r g, 20. avgusta. Izvofski prinese začetkom septembra na Dunaj avstrijskemu cesarju daljše lastnoročno pismo ruskega carja. T1TTONI - AERENTHAL. P o n t a f e I, 20. avgusta. Italijanski minister za zunanje zadeve, Tittoni, je včeraj dospel semkaj in se podal nato z avtomobilom proti Severniku, kamor bo dospel 22. t. m. 24. t. m. se odpelje z Aerenthalom z vlakom v Ischl na avdijenco k cesarju. GENERALNI ŠTRAJK V MORAVSKI OSTRAVI. Moravska Ostrava, 20. avgusta. 2.000 rudarjev je na shodu glasovalo za generalni štrajk. ZAROTA V ČRNI (iORI. Dubrovnik, 20. avgusta. V zaroto, ki so jo zdaj v Črni gori odkrili iu ki je imela namen proglasiti združitev Črne gore s Srbijo,, je vpletenih več častnikov, en brigadni general in neki princ, sorodnik črnogorske vladarske hiše, ki je odobraval načrt zarotnikov. MAROŠKI SULTAN ODSTAVLJEN. Pariz, 25. avgusta. Iz Maroka prihaja poročilo, da je dosedanji maroški sultan odstavljen in namesto njega proglašen za sultana Mulaj Hafit. SILEN POTRES. Gottingen, 20. avgusta. Tukajšnja opazovalnica potresa je zabeležila v smeri proti vzhodu silen potres, ki po svoji sili prekaša vse potrese sedanjega časa. KOLERA NA RUSKEM. P e t e r b u r g, 20. avgusta. Tu slučajev kolere, v Samari enajst. Astrahanu ie kolera. je deset Tudi v GRŠKI ČASTNIKI POVELJNIKI TOLP. Atene, 20. avgusta. Konzuli so se pritožili, da gršk'i častniki, ki so dobili dopust, za inozemstvo, poveljujejo grške tolpe v Makedoniji. MINISTRSKI PREDSEDNIK NA BLEDU. Bled, 20. avgusta. Ministrski predsednik Beck je došel na Bled. NESREČA V GORAH. L a u t e r b r u n n e n , 20. avgusta. Pri izletu na Jungfrau so se ponesrečli trije turisti, med njimi en Avstrijec. Padli so v glo-bočino, kjer so obležali mrtvi. BITKA PRED CASABLANCO. Pariz, 20. avgusta. Doš'.a poročila o bitks pred Casablanco 18. t. m. pravijo, da je bila bitka jako vroča. Izgube Francozov so male, izgube Maročanov znatne. Po štiriurni bitki so bili Maročani poraženi. Pričakovati j je bilo novega napada. C a s a b 1 a n c a, 20. avgusta. Včeraj je 2.000 Kabilov napadlo Francoze pred Casablanco. Francozi so izkrcali artiljerijo, ki je streljala in ubila več sto Kabilov. Tudi Francozi imajo nekaj mrtvih in ranjenih. Španci se boja niso udeležili. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 9 a Cm opazovanja Stanje barometra t mm Temperatura P» Celzija Vetrori Neb. •iS" 5 ^ B £ 19 9. zveč 736 7 19-7 brezvetr. jasno 20 7. zjutr. 35-4 163 brezvetr. megla 0'0 2. pop. 33 9 26 4 sr. svzh. sk. obl. Srednja včerajšnja temp. 19 7°, norm. 18 6°. Zelo dobro vpeljuiin žganjekuharija v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12-20.000 fi. Ponudbe pod „PriIožnost 224" na upravo ..Slovenca". 1838 3 Bolesti polna naznanja Helena Kavka v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok Marije in Rafaela ter v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem, da je njen iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, brat in stric, gospod Josip Kavka notni čuvaj Kranjske hranilnice po dolgem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob pol 12. uri dopoldne v 48. letu svoje starosti, blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši v sredo, dne 21. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti. Kolizej št. 12., na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Srca Jezusovega. V Ljubljani, 19. avgusta 1907. Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju, naznanja prebridko vest, da ji je predraga mamica 1859 Uršula Miklavčič danes ob pol 3. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 77. let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo dne 21. avgusta ob 4. uri popoldne. Preblago pokojnico priporočam v blag spomin in molitev. Kranj, 19. avgusta 1907. Zahirala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti mojega srčno ljubljenega, nepozabljenega mi angeljčka in za vse krasne mu darovane cvetke izrekam vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana, 18. avgusta 1907. Viki Borštnik roj. Gestrin nadučiteijeva vdova. Puch Motor 31 H.P. pepclnema neu letc^nji medel, 1 cilinder, se za nizl^c cene preda. Izue io egleda v 5e u trgeuini prana Čudna 1858 \) prešernem!} ulica!}. 3-1 1825 3-3 Razpis Za popravo, razširjenje in kanalizacijo ceste skozi Mojstrano, občina Dovje, politični okraj Radovljica, na 10749 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 31. avjusfa 1t. ob 12. opoldne podpisanemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje gradbe ceste skozi Mojstrano". Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisani odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Cestni odbor v Mojstrani, dne 7. julija 1907. Jože Košir, načelnik Ženitbena ponudba. Mladenič, posestnik, gostilničar in trgo- A vec se želi seznaniti z gospico v starosti ^ 19 — 24 let v svrho takojšne ženitbe, katera bi imela veselje do gospodinj- stva, z doto 4000 kron dalje. ££ Le resne ponudbe naj se pošiljajo na ^ upravništvo , Slovenca " pod šifro : 'J5 .Srečna bodočnost". --> mm Toplice no Kranjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice. Akrato-vrelc 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 945 12—8 Zdraviliška uprava. Vec dijakov se sprejme na stanovanje in hrairo pri Ani Merješič, Krojaške ulice št. I (Ljubljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna. Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 8—2 Proda se en Konj (poni) močan in zelo figuranten, ki je zmožen za vožnjo in ježo za vsakega odraslega človeka; zraven kompletna oprava za ježo in za voz. Voz je na dveh ko-iesih. — Več se izve v upravništvu »Slovenca". 1833 3—3 PRODAJALNA v Ljubljani na Dvornem trgu št. 3 (na vogalu Židovskih ulic) se odda novembra meseca t. I. v najem. Natančneje se poizve v pisarni odvetnikov dr. Suyer in dr. Sajovic v Ljubljani, v Gosposkih ulicah št. 3. 1860 3—i luanPodlesnlkml. Priporoča svojo trgovino s klobuki Injevlji