tor. 327 mmmmim» V KM. f o^«cf«ijefc n*v*mer«ijeu Itaifa • mim« v**k d**, Ml eb ae*eJt»fc i* mariM^ ob $ titraj • * \rtm s* rrt » it. i* t. ud* -- vf ure uHfiva Mi— * [Uli—i a rvfcepi«! »c ne in oflgoHMi i-jrt ioik itefea OodlM. Laataik koftio^l .rJir i-. — T!»* i^tarat rplMt* ?Umma pcic^a« v T ik uttc* Sv. Pručttte Afifttfa II. M Teifeta «r*4ničrra uprav« Mtv. U41. jUdlniia auli: Zi ctlc tid...... ; K 11 3| I" jM ... . .....a t • i • l«# te ai ai fcx • .»hi? • f® i« a«4e!J«fc* I; . > m m»m tm . f I 1 t l . M i" «*-■ 1 ......................* Mi < iVMTltkt .tdtaMtt' po S VVMT«*«, ' ftiMfini po Ml Oglasi s* računajo *m mi i i bi str t ma tonu* Cea«: Ogkui trwvc«v hi obrtnikov.....W v!j»ć Osrtutnire, >:whvafe, poslanice, rglii dc artiA vcuov....................p* Sv vm> QfeU>4 v Msta do pet v*»...../ : . K v»ak* iwul«Ujrsa vrela.....;...... f Mali ogtaM o« 4 viu^je m^U*, iajmanj pa »prejema i at e ratni o^đeltk .BdJnoatt*. NaroCufed li reklamacije se p^njajo upravi lista. Plafujc st itklktCno ?< upravi .Edinosti' — Plaća 1* to« sa v Tr*u. Mprava w fristratni oddeiafc se uahaiate * ulfc4 $v fruriNU A»wkega S. 56. — Poltaohr.tnilai2*| r2č«n ft I/i asa Zmi« irnlM pirotllL AVSTRIJSKO. UL.NAJ, 25. (Kf>r.) Ui*»dno se razgla:^: 25. novembra 1917. Ifsli&itskl napadi \rA straneh Bren-Kr ki protiP >rtfc:i. ki ga je ilne 22. t. iu. graški strelski polit št. 3, so se raz-1 1;» red našimi črtami. vzhodu nobenih posebnih do ; hH«»v. Vačelntk generalnega ^tal HEROLIN, 25. (Kor.) Veliki glu- »i 25. fiovemlira 1917. Z a p a d u o U o i i š C e. Armada kra-Ijeviča Ruprehta: V ^e je razvil topovski p^poltkč med gozdom Mon-ilK'iilstom in Sandv«>orde ilo veliko 5»!e. 'iT^Scški sunek cb cesti Vpera— Menin izjalovil. Na boHsčii jugozofvjdno Cam-hrai so ^e vršili srditi, toda te kralevno omejeni bt?il. Proti vasi Incfcv je posta! vra/nik ?opct moeno si!e v m-pad. Stiri-ir i S" za:n?ii iKipcdli g<>sti pehotni vaji. Sovražne izg ihe so b!fe posebno tsžke. V protinapadu so prit' vl>ile ;»nse ćete vce! -to metrov na prostom. P<» srditem t°po\-skt ra c^nui |e napadel sovražnik \as in •j?oB'nirIon. Pod zaščito »ne^Jenili obla-ko . ic prodrl cf> vas?. Gardni ftzilir]i ?v> srditem iion^čneni z gol^m oro/jem \ ri.fi sovražnika v nsegove Izhodne p<»sto-i^nlke. doCf^i so p«'it»o: grenadirii izjalovili vse a*!c sovražnika. Po pf-.tesrečeriTu jutrai:««:*! ^ada na Ban- ! teu\ so H!« izvršen? : !ne tamkaj le' slabef^l delni sunki. \tmada nemškega j ce - titevlća: Di'lovaok Francozov ie ostalo ^fcoro n-? fronti živahno. Močnejši i; itlovafn« '» «ki so t:p??Ii p:'0 f »lašim Erf Tcyoiclrj minovš*;i je bil! sti f .'lovan z*?st! severovzh^iliio Cr?">mia,: v več »idie^ih Sanjanje i.> na vzhoAiftn | bregu y\iy/.Q. La ;tne naoadne čete so pri-' ve-Jle z neke posrečene akc?*e zapnclno! BctHHtiOiits nmoj;o ujetnikov.— Armada' f '»vode Al->rohta: Vzhodno St. Mihiela in j pfrsehno v Sundgau topovski in mi-: »bovški ogeni. V pri Apremonttt :n | pri Ammerzneileriu so b'11 odhiti molnei-l §1 francoski \ /.hodno bojišče in m a c e d o o- ( 5* k a fronta. - "'»ji; idi na obeh straneh doMne Brente in proti ML Perticn so se razbili pred našimi črtami. Prv? generafci Icvartirmojster r!. Ludendortf. BOLGARSKO. SOFIJA. 21. «K«»r.| Generalni štab poro--a: Zapadno BUol.ia Jn v kolenu Čer ne to-;i«;v>ko deiovanje. Naši tii'padni od det M so »roiirli \ so\ ra/.ie postojanke jugozapadno 0*>raui i;i iiaprnili u'etnike. Pri Isaceji Jlv»'»eti iopovski ogenj. I URŠKO. CAKICitfAi). 2.'. (K'>r.l iz glavnega sta-j na Mr 00»oči*: Sin ijskj fronta: Napadi. M so ait i'bnovMi \»igleži dne 23. t m. < b *»lt Ji iti oti »rcuN^u »1 —e irojije. so bili od-j 'liti ob ve!ik:h izgubah s vn*žn«ka. Lple- j :ij. V zadniem času so hili ro(o;>iieni| 0 obali Palestine triie uaciaijni parniki. j med njimi en prevo/mi paruik in eden z 1 inici»o sai inim orodjem. ^o\i atiglešM poveljnik v MezopotatniR. » ONDON. 24. (Kor.I Uradno se poroča: U icral MarshaH je bil imenovan za po-j clinika angleških čet v Mezopotamiji. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. _-J. novembra. — Na asiaški planoti m b Piavi so bili odbiti vsi močni s(fvra/ni 2i.adi. uvedeni z obrežnim topovskim .»bstreljevanieiii hi izvršeni z veliko srdi-tosLjo. V nižini so bili sovražni oddelki, ki so poizkušali priti s pomočjo čolnov čez e'.ot pognaiii v beg. Tri sovražna letala so bila sestreljena. — Albanija: V noči 23. t. m. so sovražne sile med Vojnšo in Osu-mom napadla našo čr:j južno Leftinije. Oile so odbile. Delni uspehi, doseženi med Bitolfem ki Prelseko, so bili izenačeni z našimi protinapadi. DOGODKI NA MORJU. BERO LIN, 24. (Kor.) WoKfov urad po-, roea: Neki nemški podvodnik je pot(^)il v Severnem ledenem morju 5 parnikov. skupno 14.000 ton. Državljanska vojni v Ml. Angleži zaplenili rusko larfte. KOPENHAGEN, 24. (Kor.) Neki ruski list poroča, da so Angleži zaplenili v severnih vedah vse ruske ladje. Tudi ruski topovi in križarka "Askoki« v Sredozemskem morju angleškim nadzorstvom. Čete pruii Petrogradu. STOCKHOLM, 24. (Kor.) Glasom listov se je pro i Petrogradu korakajoči armad-ni zbor ustavil pri postaji Virici. čete, ki so bile odpoklicane s Troate, se bližajo Lugi. Obupne ra/mv»e v armadi. mJPENHAGBN, 24. (Kor.) »Nationalti-dv iJe ^biavlja neko petrograjsko brzo-avko, glasom katere je voditelj ž:vilskega ministrstva poslal odborom delavskih in /■>iaških sovjetov brzojavko frontnih armad. ki pravi, da >e ooložaf annad glede zi\nl obunen. Zadnje -ča. da smejo časopisi, razven Nov oje \ r mie in Švieta«, zopet izhajati. >Dienc javlja, da je zveza kozakov soglasno sprejela resolucijo, v kateri izjavlja, da ne prizna državnega prevrata boljševikov^ da pa ne želi posegati v državljansko vojno. Pač pa bo deloval z vsemi silami za demokratične ureditve v raznih kozaških ozemljih. Troekij o v«anH pt>l?tlfc» sovjeta. ROTTERDAM, 24. (Kor.) Iz Petrcgra-da se poroča z dne 22. t. m.: Včeraj je imel Trockii govor o vnanji politiki sovjeta in Je izjavil, da so zavezniki sprejeli sovjete neprijazne. Sovražniki presojajo prevrat le s stališča, da bo Knsiia oslabljena. On ie kljub temu mnenja, da bo vojna kmalu koiurma. Pripravlja ?e rumena knjiga z vsemi listinami, ki so Jih zamegli najti boljš.viki. Mogoče je, da sestavijo kmetje z armadn.imi odbori nove vlade boljševike v lastno vlado s Čer novom na čelu. Ncmakshnalistični listi proti premklu. LONDON, 24. (Kor.) *Daiiy Telegra-ph« poroča z dne 22. t. m., da smatrajo ne- maksimalistični listi zahievo Lcnma in 1 rockega no premirju za prekršitev lon-donske »v^odbe izdajstvo Rusije. Pielskava raci poraza ob Soči. iLRN, 24. (Kor.) Agentura Radio poroča iz Rima: Cantpa ie dobil od parla-rnentarnih odseke ^ naročilo, naj. zahteva od vlade uvedbo preiskave o vojaškem porazu ob Soči. Kabinetna kriza na Kitajskem. PEKING, 24. (Kor.) Reuteriev urad poroča: Vagiahsieh je bil provizorično imenovan za ministrskega predsednika. Predsednik ne more dobiti nikogar, ki bi v očigled negotovemu položaju hotel traino ! prevzeti to mesto. Prebirauie letnika I»99 v Franci*. PARIZ. 24. (Kor.) Vlada je predložila zbornici predlogo glede prebiranja m vpoklica letnika 1»99. DOMOVINA TI DA 6% ZA VOJNO PO-SOJILO, SVOJLM OTROKOM PA O-51 RANIŠ DOMOVINO Z VOJNIM POSOJILOM. Jnlttvskl mir. Dunaj, 19. novembra. »Srvet<*v!ii mir brez aneksij in odškodnin:, hi »m podlagi samoodločbe naro^ dev!; — tako se je glasila parola iz Rusije ix> revoluciji. In grot Czernin je izjavil, dai po enakem miru hrepeni tudi Av-stro-Ogrska. Mi avstrijski Slovani sami smo neverno zmajali z glavo in menili, da grof Czer-uin ne misli aaresno al? vsaj, da ne misli d.iv^lj gJebfA-o, kai vsi; pomeni to geslo ruske, revolucije. Menili srno vselej, da se vse razbije, kakor hitro bi pričeli resneje misliti na uresničenje tega gesla tudi v naši monarhiji. Saj vendar grot Czcmin ni mogel biti ta;ko strašno naiv en, da bi bilo co njegovem 10 geslo veljavno za ves svet iii le za Avstio-Ogrsko ne. in vendar smo čuli ponavljati to gesio o samoodločbi f'arodv»Vi, da smo morali končno verjeti \sa: to. — da. sr* ga resno zatrjevali in oglašali in da ga bo treba tuJI držati, ako pride do sklepan,ia mira na taki podlagi. V še- poostreni meri ;e prišlo do podobni temeljev za. bodoči mir zadnje dni. ko je prišel v Rusiji Lrenm na krmilo. — Tudi on je resno govoril o miru, tudi ponujaš ga je že in SftavljaJ i*oeoje, povsem podobne prejšnjim. In i*xla4 je svetu tako tolmačenje o mii u :K>fom santu»ov'.loebe narodov, da :>mo se morali nasmehniti in reči: Ljemin, kar pridi, pa skleni' na tej podlagi rnir z avstrijsko - ogrskimi diplomati! — Ko so po Avstriji stavljali v Lje-nina veliko zaupanja, da bi sklenil z nami mir. nam je t.rišio ne ot4 v glavo: kako pa izvi-dejo pri nas samoodločbo na- rodov ? Kako bo Lienin nadzoroval to — so moxl loče vanje?! In: ali se avstro-ogr-ski (kpkHnatje zaveJa-io dalekosežuosn Lieninovega programa? Ali imaio mero-dajni krogi dovoli poguma, da bi d.j:»?ia izvedli predpogoje za splošni mir po Lje-ninovl formuli?! Kai pa je Ljcninova zahteva drugega, nego še ostrejša oblika znajiih državnopravnih izjav z one 30. maja L 1.? Izvedite doma sami zahteve Cehov. Pollakov, Ukrajincev in Jugosk>\-anov — hi ustvarili ste predpogoje za mir po Ljeninovi formuli! Kaj več bi pr^em nafbrže tudi on tic zahteval. — 'Vrc *e treba vsekakor izvršiti, ako mislite, kar trdite, namreč pričeti pogajanja za mir v smislu ruskih predpogojev. Da pa avstrijski državnrki -aajbrže — vsaj večina ne! — niso dovoli resno premislili. kaj vse oljsetfa Ljemnova mirovna formula, nam dokazuje madžarski politik gref -Tulii Andrassv, ki je dejal sotrr 'mku »Deli HirlapaK< med drugim: »Ako ostane Ljeninizem zar^s pri moči. tCvlaj je verjetno, da ta vlada v kratke :n nastopi s ponudbo miru. Taka mirovi • ponudba se mora !X.» mojem mnenju upoštevati na vsak način. — Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, a4i bi ne zalite-vaii od nas tzkozvaiiefra »groSetarskega tairu«, t. i. da prkfejo do nas s takimi zahtevami, kj hI iih mogla naša racmartiihi izpolniti 'e s popolno prckucHo v notranjih odnošajih.« Ali so čudni ti možakarji. :i avstro-ogrski politiki ki dipkartatje! Predpostavljam namreč, da ie še mnogo, prav mno-giv Andrassviev ne )e na Ogrslcem, marveč tudi v Avstriji. Ti si menda domišlju-jeio, da bi tisto geslo brez aneksij in odškodnin« veljalo le za Rusijo, le za Francijo in Anglijo, za našo državo pa ne! in !>a tista »samoodločba narodov« bi veljala za: Poljake, Fince. Kurlandce, LUdvee, UkrajUice (za te le zunaj v Rusiji. za druge ne!), morda celo za Irce, Bretonjce in za indijske narode, — za nas v Avstro-Ogrskr pa Bog ne daj le pomisliti! Orof Airdrassy se je kar stresel pri misli. da bi tnogeJ veljati kak »proieiarski rnir« tudi za našo državo, kajti ta bi pomenil popolno prektrciio v notranjosti države.. Državniški modrijani Andrassyie-vega kalibra bi u rej ' adi pozdravili Lje-ninov mir, toda u.iegovo temeljne zahteve bi se no smele dotikati avstrijskih narodov! Hotentotov da. če treba onih na Marsu tudi; tem vsem privoščijo »samo-j odloebot, privoščajo »profletarski tnir <; samo narodom te monarhije ga ne privoščajo, ker to bi pomenilo notranjo pre-kučijo, alt bolje: prekucnili bi se nemški in mađarski privilegiji. In tega ne mara ne grof Andrassy in ne avstrijski vse-nemški kričači, ki menijo, da }e ves svet j ustvarjen le za nje. vsi drugi pa smo za. to tu, da služimo m-ihovi pohlepnosti. Ali nikakega dvoma ne more biti, da,: ko se bo sklepal s\ elo\ ni mir in sc hodo > ustvarjali temelji večnemu miru 11a ta na- ( čin, da se za vselej stro vsi sporni povo-, di, da se na bo govorilo tako lehkomiselno ( tje v en dan, marveč da pride ali do res-j ničnega miru, ali pa se pogajanja prav hi-; tro razbije jo. Tji takrat bi videli tudi ntsfki! sanjači, da je »proletarski mir« nemogoč, dokler vladajo v A v str o-Ogrski sta rok o-pitneži po kopitu grofa Andrassyja. S tega siališča bi bilo celo želeti, da bi prišlo čimprej do kakih takih dogovorov!!__ mm m imm iužnm l\mm. L j V daljšem zanimivem članku se bavi »Agramer Tagblatt« z dejstvom, da so slednjič tudi v Nemčiji začeli Jugoslovan skemu vprašanju obračati svojo pozornost. V soglasju z našo včerajšnjo politično vestjo pod naslovom Rešitev jugoslovanskega problema — brez Slovencev?« vprašuje zagrebški list: kako dolgo bo še trajalo, predr.o bodo v Nemčiji 1 to v se m razumeli vse probleme, ki so provzročili to svetovno vojno, oziroma, ki so se poiavili tekom te vojne? Kajti ta vojna je pospešila marsikaj, kar se je /delo, da počiva v momeglenejih oblikah, s čemur pa se mora baviti sedaa evropska javnost. Tako ie tudi lugeslovatisku vprašanje postalo svetavuo vprašanje, ki je z zaključkom vojne v najtesneji zvezi. Ta nazor je začel orodirati tudi v Nemčiji, kajti, če bi ne šlo za mednarodne m sere se, bi bilo povsem nerazumljivo, čemu se nemški politični krogi zanimajo za usodo mž-nili Slovanov v monarhiji? Saj tudi med zavezniki ni običajno, da bi se vmešavali v notranjepolitične stvari drugega kon-.ra henta; izvzemši seveda slučaj, da notranje politike dotične države ni možno ločiti od vnanje politike. In ta slučai 3e — kakor se zd{ — nastopil za nemško javnost, Nadovezujoč na izvajanja v ->Mittel-europaische Korrespondenz« (ki smo jih že omenjali tudi mi rn ki prltrjaK) ustatio-vitvi ju gosto anske državne tvorbe — brez Slovencev), povdaria zagrebški list, da so v izhodišče icm izvajanjem interesi Nemcev in Madjarov! Zato naj bi se zahteve iuzmh S10-vanov uresničile le do tiste mero. ki bi brla v soglasju se sedanjim gospodovalnim položaiem Nemcev in Madjarov v monarhi;:. Drugače povedano: pot do morja mora ostati odprta toliko za Nemce, kolikor za Madiare. Zato tudi ne bi smela nova ]užno-slo\ anska država na eni str3ni obsegati Slovencev, na drugi pa bi sa nt^rala ustanoviti pod gospodstvom krone sv. Štefana!! Iz tega pa je razvidno, da se v Nemčiji iz poteka te vojne še vedno niso dovolj naučili in da se pri obravnavanju problemov, ki naj zaključijo vojno, še vedno ne znajo postaviti na tisto visoko staUšČe: enakosti vseh narodov, stališče torej, s katerega se je še najprej nadejati miru. Nato oporeka zagrebški list nazoru, da bi jugoslovanska država ped habsburško dinastijo Madiarom in Nemcem zaprla pot do morja. Saj živi nemško pleme že davno na dolgi obali morja na severu! In potein vprašuje: kak interes bi ime'i južni Slovani, (ko bi imeli Jadransko obal v svoii posesti) na tem, da bi nemški in 'ladjarski trgovini (zapomnimo si: le trgovini!) zapirali poti svetovnega prometa?! Ni ga gotovo nobenega južnega Slovana, ki bi bil proti temu. da se Trst aH Reka proglasi kot svobodna luka. Saj je tudi mo narhiia pred to vojno stavila Italiji tako ponudbo. Mednarodno zajamčena svo- P D, t I SJLC K _ Mfi lisonar, ki izfllnil. dasnap fi^rancfi^t tv|M Ckavnate. - - ! >a, ie nadaljeval gospod de Ba-diere; — Pavlina se je podvizala, da kolikor mogoče hitro izpolni željo, ki jo je izrekel njen oče v svoli oporoki in ki je tudi njena srčna želja. Po poroki pa bo takoj odpotovala. Tako hitro? — je menila Avrora. Ženin želi. da bi kolikor mogoče hitro zanusrtila hišo s toliko tako žalostnimi spomini. — P;» poidem tudi jaz v cerke* in po-moMrn 7.a nieno srečo. Vrniva se v p;ivi-tr* . gospod de Badičre. in ix>čakajva tam-kaj do maše. — je dtiala Avrora. Nato sta Avrora in sodnik odšla j »roti paviljonu. Ko sta (»dšla. je Bricliet se vedno ostal naklonjen na okno in molčal. Alanrice pa .st ni nit^el dovolj naejdiii tejpu nK>ic4iiju. — Kaj ste sklenil, gospod Brichet — je vprašal; — ali smem končno že povedati globoko užaloščeni Pavlini, da men oče Še živi in da je v njeni bližini? Brichet je odgovoril počasi in zelo resnoi^ — Čemu? Ce se sedaj vrnem semkaj, da zavzamem zopet svoie mesto v družbi, bodo sodišča zahtevala odgovor o onem človeku, ki ie tu zavzemal moje mesto... Moral bi jim potem izročiti očeta svoje prve žene. Pavlininega starega očeta. Ali bi se mi upal svetovati vi to, Mauricc ? — Ne, — ie odgovoril zdravnik. — Ce #»e zopet pojavim tu. prikujem zo-i)et na^e nesrečno bitje, kateremu sem itak povzročil toliko bridkosti. Sedaj upa Avrora v bodočnost, polno ljubezni, tako bi oa bila prikovana na starca, katerega ni ljubila nikdar____To bi ji moglo zadati sinrt Brichet je žalostno zmajal z *iavo. — Ne, ue! — je dejai; — oni, kal^ra je, v ^vtsu, ko bi me bila morala, prcldiniati, ostala neomadeževana žena, nočem odtegovati edine nagrade, katera il omogoči da pozabi izgubo mladostnih let. katerih sem jo oropai laz. Obrnil se j« nato proti paviljonu, kamor ie odšla njegova soproga, in dejal: — Avrora, bodi srečna % svojim Raou-loni____od daaie& dalje si vdova in svo- bedna. i _Kaj torej mislite storiti? — te v prašal j Maurice. — Ostanem* kaj sem.... mrtev, mrtev za ves ivvet____ostanem pofropani Brichet. Da, vsaj za Parte hočem biti mrtev ____Toda iia v osadje. na provansal- sko obžtJ, v mh-en krai, katerega sem Že izbral.... ki kamor odpotujeiii v ne-kafeerih urah.... potom po iporoki pri-peliete Pavlino, in tam, otroka moja, preživim ponem * vama mirno svoje «tare dni, spomioj&jott besedi, ki jih je pravkar i spregovoril de Badiere: so leta, v katerih uaj srce bij*, edhio le Še v oceonvski ! (jube^ni Nato se je obrnil k Pigeotu m nadaljeval: — Baudouin sam se je dal premotiti po ponarejeni oporoki, katero ie spisal Ponedeljek «1 kr zagotavlja Avrorino bodočnost, ter ostalo imetje izroča PavlinL To naj ostane tako; jaz sam bi ne bil mogel storiti boHe____Kar se pa tioe vas,* Pigeot, vam darujem življenje----Glejte, da se spokorite za svoje grehe. Hišnik je povesil glavo mi zamrmral; — Moj otrok bo bogat in srečen: nimam prav i>obeuega vzroka več. da bi si še želel življenja. . . Pri teh besedah mu je roka skrivaj objela v žepu stekleničioo. iz katere ie na-točil Ponedeljku strupa. Brichet zar^'a zagrebški list. Ce ie Rusija — država tore] z nad 170 mil. prebivalstva — v svr-lto, da čim prej pridemo do miru, pripravljena odreči se edinega razpoloženega 'v-hoda do ueledenega morja. Carigrada. l>otem bi morali že tudi gospodovalni narodi Avstro-Ogrske imeti toliko interes,' na miru, da bi privolili v pogajanja z ju/, niani Slovani na principu enakopravnosti 0 vprašanju izhoda do morja! Saj gre tudi tu za moralično z.nago pravice nad m£?-lerijelne silo, saj je ra princip vsebovao tudi v papeževi noti, ki sta jo svojedobno toliko grot Gzernin, kolikor g. Michaeli> tako drage volje sprejela. »Agramer Tagblatt« oporeka tudt d: -žavnopravnim oporekanjem v AMittel-europaische Korrespondeivza proti naši, deklaraciji od 30. maja. Ravno v Nemčiji bi morali biti zelo previdni v tem pogledu in naj bi ne izvajali skrajnih konsekvere • z državmopravnih principov! Saj je tud1' vloga, ki jo igra Prusija v nemški državi, težko združljiva z izvajanjem državno-, pravnega principa. Ce bi se bi!i Bismarck in njegovi sotrudniki tako krčevito držali državnopravnih izročil, težko da bi biii ustanovili mogočno nemško državo, ut nemški javnosti mora biti znano, kake iz-nremembe je doživel drža\iioprav ni princip tekom zadnjih sto let. Saj bi izvedba te idcic v nje najširšem pomenu dovod la do uničenja starih obstoječih držav, a nje ! tesno-irčno tolmačenje do ogrožani vseh narodov, /ato je o državnopravni p«Hidr*ost-uega principa elu, da se odpravijo povodi konfliktov in oa se ugladi pot do miru. more biti uspešno le tedai, če se interesi veir-Ivlh držav uresničijo imi -»J Ijitvi zahtev »nalili uamiov! Če bi se spuščali v barantanje in potiskanje pod minimum stavljenih zahtev, bi bilo pričakovati le začasne, ne pa zadovoljive rešitve. To pa. kar Mitteleuropiiische Korrespondenzs koncedira južnim Slova-nciii, ni zadostno, da bi ustvarilo trajno naklonjenost; zadošča' i)a. da se sovraštvo. ,kt se ie nabralo tekoiii stoletji, triiraui nadalje. i^avoio polako vprašanie je klasičeii zgled za to.__ Slovens&s meje. Pod nekimi pogoji. Hercegovski moslimi izlasti naprednjaki.sovsiza ujedinjenje. V monarhiji nas je osem in pol milijona, a «*l teh }2> samo 600.000 mosli mov. hi še od teh je le neznaten del proh ujedinjenju, a to le iz uopc-znanja stvari. Moremo torej trditi: dvaisteti del prebivalstva, pa tudi če bi bil dvanajsti, ali celo tretji del. ne odločuje, ko ie večina naroda zu ujedinjeu]e. Slovencev je l.ooO.OOO. teritorijahv kofitrnuiteti na se slovenska posest nadaljuje tudi v Italiji, kjer re 60.000 Slovencev. ki <0 bili ob urejevanju mej z l ta I m žrtvovani *.o komisiji, v kameri ni bMo naših ljudi. Razun tega je mnogo Slovedicev v Ameriki — pak tudi na Ogrskem. Najhuje med vsemi trpe v narodnem pogledu Slovenci na Koroškem. Najžila-veii odpor in slogo pa kažejo Slovenci v Trstu in v tržaški pokrajini in \ lsiri. Po slanec Gratenauer >e govoril v pari amen i-n o r celovškem vilajetu«. Hotel ie reči s tem. da Slovenci na Koroškem trpe huje, nego so trpele narodnosti - na Turškem! Podobno >e godi tudi Sioveucwm na Ožrskeui in v Italiji. Ali niso to suženjski odnošajir Mari se to-po vojni ne izpremeni? Ali naj najhujše zločinstvo zaibiauja narodu, po-sitiževati se rnaternega jezika ter mu usiU tuj jezik? Ogrslca in Uali.L: 1 e že luko, do Jm je v Avstriji nek ' •■Ijc. \'endar treba pavdariti, da so SI,- v ići se zali do Tirola iii da jim je pri! . 'a vsa Koroška, kjer so na Gosposvte' . polju usteiičali slovenskega vojvod« e:ii(i treba, da je bil Cek>vec pred i ^thni let: slovenska mesto. Ml germ. ^ -<»a ipoiitinčiia vse in Slovenci so se ' »:ia o-»hranili v južni Kcroški. ! Danes, ko se :oliko govori in piše o ujo-Idmjeuju Jugoslovanov v ha'h 'mo-rnariiiji In jc dunajska deklaracija najva?-ine'a politična točka, treba natančneje trpr-Izoriti tudt hrvatsko ia^ ivrst. kod teko sV- i veiiske ii:čj§. .EBMtr *». 327 T Tfiti, k> 2fi. notcftara l>lt — Kir. Br* — ilSe potem wpo-frafične hi etnografične razmere po^ajin, v katerih žive Slovenci in začrtuje na*e slovenske meje. tiLic tržaške pokrajine navaja da živi v nje i 70.'*™ Slovencev- Se!a po okolic so slovenska, i^orako tudi periferije mesta. P;i tudi Trst ie bi! v >tarili časih slovensko t, vto. To dokazuje zgodovina m potrjajo tuJi imena razn:!i ulic in cest, ki pa iili je izbrisa! italijanski nacionalizem zadnjih kt. \'lada ic podpirata Italijane. Taku je r; >io. da ie Trst danes po večini italijan-sko mesto istotako kakor mnoga mesta \ 7.a >adn» Istri — od Pirana do Pute. \ Istri žive Slovenci v severnem delu. 'ir.ru so vsi Hrvatje. \a zapadu Isire, oh morju, žive dninam — ali. takoj pred mestnimi vrati je fx slovenski ali hrvatski knu-t! Mno^a imena istrskih Italijanov končujejo na i i . kar je najbolji dokaz, da so ro raznarodeni Slovani. Na istrskih otokih ni Slovencev — so sami Hrvatje, l i Kvarnerski otoki so spadali k Hrvatski kraljevin*. hi:!ub daie j HuŠ?;n nasprotnikom rilike. da se uveriio. j vti «()ko':ea ie izvzeta) znaša <.hi'erek j sladkorja za nie^c decembri ■ 4 kg na i osei ■.. iViesio izkaznic za 1 1-.. 1 dvciuai razveljavljeni na odre^kbma. Ki so bik iz-j dane meseca oainora. Jajo ^edaj izkaza ei /a kg. T t iz! a ! » u • adkorja. Pri krušnih komi-' ^^ h. zalo z.i vsa!:ega otroka do oziiačejiv siarosti razen ; ^rmaltie ;zk:.z-; iii^c dobila ie dodama izkaznica zj 1! kg i sladkorja. Noseče /ene od tretjega me-i sc^ i n< večnosti J:;lje in doječe žene do J meseca starost? otroka imajo :akisto pravici J » 1 kg sladkorja. Normalne iz-1 kazni-c /t! \4 kg dobe pri krušnih komi-j aij.i' . o Ja • * i'\aznico za ' kg i^t od 1. de., t. 1. d: h. v urad ; aprov. komisije v u! vi S. \ v i<: št. 2. L nadstr.. in sicer proti' pred zdravniškega spričevala, ki po-i trjuit n-.st^n'»st. ozinma proti predložitvi! k'-t'icga u »kazuje označeno sta-{ h >t doienea. Krstni list sme bili starejšega datum.. !o>t od 1. oktobra t. 1. Osebe, ki s • cent \ odredbi c. kr. urada z: tuJ^ <» p«dirano, izdani 3. marca 1917.. uj/. a. št. \\ in v jj 3 »»dredb^ c. j kr. namestništva. itdane 2h. iebruarja J917.. dež. zak. ni nar. št. 1J, tto .ie osebe, j ki s koi »;:)rt'; delavci zaposleni pri pod-j jetjiS z neprekinjenim obratom, vozno ose>-1 bje z-ivi-'i- i-'i i ste, iciezuiško in i- itno oM4»fe, Iri o»pra\ija po tnrnu-su nočno sfnž-bo, delavci v železniških delavnicah z neprekinjenim obratom ter organi orožni- štva, policije in finančne straže* 'majo pra-\Hco do 1 Vo kg sladkorja. Normalno izkaznico za % ke dobe pripristojni krušni komisiji, doeim dobe dodatno izkaznico za % kg od oelodaj".!ca, oziroma od predpostavljene službene (Masti; delodajalci, oziroma predpostavljene službene oblasti uslužbencev. ki imajo pravico do dodatne izkaznice Z2 sladkor, si imajo te izkaznice, kakor doslej, preskrbeti v uradu za sladkor v ulici Commerciale št. 2. * » • Kdaj dobimo vžigalice? Z ozirom na pomanjkanje vžigalic v Trstu in na Primorskem sploh je namest-tiištvo prosilo pristojna mesta, da se pospeši dovoz naročenih dobav. Upati je tedaj. da bo kmalu zopet odpravljeno sedanje pomanjkanje vžigalic, tembolj, ker gre le za mornentane prometne težkoče in zakasnitve dobav, ki jih ni pripisovati po-manikaniu blaga. * * * Govedina za manj imovhe. V torek, 27. t. m., in v sredo, 28. r. m„ se bo prodajala govedina za mani imovke proti predložitvi izkaznice za živila, ki se preščipne v notranjem dc!u pod št. 16. in proti izročitvi izkaznic št. 15 serije a, b in c (v torek) in izkaznic št. 15 serije d in e (v sredo). Na vsako izkaznico št. 15 se bo moglo dobiti V8 kg mesa Mesnice bodo založene z zadostno količino mesa. tako da bodo lahko prišli na vrsto vsi odjemalci z rdeče prečrtanimi izkaznicami. Prodaja se prične ob 6 zjutraj in sicer v torek in v jS'edo v naslednjih mesnicah: Sinigaglia. Barkovlje 41. Bolle, S. Greta ! 13, Benedettich, ul. Borocvić 45. Trocca, j ul. Commerciale 3, Paronitto. P. Caserrna 4. Taverna. P. Ponterosso 4, Cavallieri. ul. Posi- ,3, Borgnolo. ul. Lazzaretto vecchio 52. Vattovatz. ul. Oiustinelli 5. PasquaIinL ; Mass'miliana 8. Loy. ui. D. Bramante 13. j Benedettich. ul. S. Sebastiano 3. Levi. uh j Beccherie 6. Polacco. ui. Beccherie 47 ( (sami» za Žide), Fabbro, ul. Marije Terezije 1 41. Zadnik. P. S. Giovanrti 6. Simonetta. ui. j delle Legna 4. Rumctz. ul. Largo Santorio 2. Ricchetto. ul. Torrente 39. Leoarduzzu j J ui. Amalia 23, Mornig, ul. Acquedotto 51,; Ca^tellitz. ul. Giulia 67. Godigna, ul. Giuliaj ' ?4. V^attovatz. ul. Gnilia 17. Saulich, Kja-! I din-Sv. Alojzij 66S. Cossich. ul. Ugo Fosco-' i lo 2. Polil. ul. Istituto 28. Jcnco. ul. Istituto j 4. Feriuga, ul. Media 46. Tarazzin. uL Set-! tefontane 24. Cooperative Operaie. ul. Set-1 tefoniane. Rizzian, ul. dei Rivo 38. Rocco, i u!. S. Mareo 2. Cau. ul. S. Marco 34. Riz-, zian. ul. deli" Istria 76, Godina, Skedenj 1.38. Garznig. £kedeni 50. CENE: Prednji deli sp rlklado po K 3'36 kg. zadnji deli s priklado po K 4'— kg. D^lfli^i W«£tl. Iz učiteljskih krogov. V čeirte-k, 29. t. m., bo v cerkvi novega sv. Aniona maša zadušnica za pok. dr. Kreka. Kaj nam je bil on. nočem ponavljati, saj to zna danes že vsak otrok. Gotovoga ni zavednega Slovenca v Trstu, ki bi ne hotel počastiti spomina pokojnega in ki bi se ne udeležil te maše zadušnice, če mu je le količkaj mogoče. Tudi tržaško učiteljstvo bi se je gotovo rado udeležilo, žal, pa je ta ura zanj, kakor za mnoge druge razumnike, tako nepripravna, da bo v svojo veliko žalost moralo izostati. To velja posebno za učiteljstvo občinskih šol, ki mora biti ob 9 na sv ojem mestu. Ali bi se ne mogla rečena maša v ršiti eno uro prej, t. j. ob 8 zjutraj? Tako bi bila omogočena udeležba mnogim, ki morajo sicer. žal. izostati. Promet blagovnih vzorcev na vojiK)-P oš t ne urade ši. 250. 360. 393. 510, 522. 526 in 641 je ustavljen. Mestna zastavljalnica. V torek, 27. t. m., t se bodo prodajale od 9V-z dop. do 1 pop. dragocenosti, zastavljene meseca julija leta 1916. na zelene listke -erijc 140 in si-1 cer Od št. 204.001 do št. 205.000; od 2V2 do 6 poji. pa nedr^goceni predmeti, zastav-1 Ijeni meseca marca leta 1017. na bele list-i ke serije 141 in sicer od št. 206.801 do št. 208.000. Kaj bo? V državnem zboru se je vršila te dni razprava o ljudski prehrani, in pritožbe poslancev iz vseh dežela so bile naravnost strahovite. Na bojiščih sicer res zmagujemo kar zaporedoma, prepričani .m« . Ja bo tudi sedmo vojno posojilo do-scgl » popoln uspeh, morda še večjega, kot so ga dosegi:; vsa prejšnja: toda resnica \ tudi, »n >.icer le prežah stna resnica. J e tisoči vagonov premoga izvažajo iz Avstrije, čudno |ie, da g^edo^to-i .^tetisoči siotov najizdainejših živit kot ti. pr. sladkorja, iz države; lastni držaji Ijn - , , ■ ni n^i pa poglrifaT^ Takote bi mraza. Ma i Ogrskem imaio vsega dovolj. Tam ne 1 poznajo lakote — v Budimpešti se ptiče in prodaja beli kruh — in tudi nc poz-na^o zmrzovanja, saj Avstrija zalaga Ogrsko s premogom. (>d izobilja, ki pa ga imajo na Ogrskem, pa Avstriga ne dobiva ničesar. Saj bodo celo gospodje ogrski mimistri in delegatje, ko pridejo na Dunaj k deiegacij-skernu zasedanju, imeli svojo posebno hrano v posebm restavraciji. k*i io bo vodi! madžarski restavrater in kjer bodo gospodom na razpolago nalašč za to iz Ogrske pripeljana živila. Tu se bo živelo imenitno >po ogrsko«, kakor v Budimpešti, mi v naši državni polovici pa lahko živimo od zraka. In to. pravijo, da je potem pravica. enakopravnost! K?ko naj se ubranimo prometne stiske v tovornem prometu? Železnica služi danes pred vsem velikim potrebam vojne. Zavodi za zgradbo lokomotiv in vozov trpijo na pomanjkanju gradbenih snovi in delavnih moči, zato ne morejo izvrševati vsa naročila. Dobava premoga je izdatno manjša kakor lansko leto. Tovorni promet za prebivalstvo se mora torej skrčiti kar največ mogoče. Vsakdo mora pomagati razbremeniti železnico. Vsako ne nujno potrebno pošiljatev po železnici je opustili Potrebščine prebivalstva naj se krijejo tam, od koder se jih more priskrbeti po najkrajši pot?. Voženj tovorov do cilja iz kateregakoli razloga po ovinkih se je izogibat'. Nc sme se prevažati tovore sem ter tja. t. i. spremeniti prvotno smer že na poti se nahajajocega tovora. Pri pošiljat c« mao/.:nsk:h tovorov se mora izkoriščat1 i p jpolnomn p;ostor in nakia Jm te:o vozov. Pu:e?palc: manjših ,rjs 'iate 1 ene In ?5?e ro;'ajv i.«ai se združijo sporazumi o-Hamo ; rfajo v prejemi':«:;.* skuoiuc. da se tako bolie izkoristijo vozovi. Pn-»''jat:'': ali nejemnik naj d;iuje:j spora-1 -in.n . S ne se zahtevati z naklada" o tovorov le toliko vozov, kolikor se jih •nore naložiTi tekom nakladuega roka. V prc.iemno postajo naj pri voz" le toliko vo-z ■ . kolikor jih more prejemnik pravočasno izprazniti. Treba je. da se kar naj- j hitreje naklada in razklada ter odvaža tovore, in to tudi ob nedeljah in praznikih.! ker drugače zastane izpraznitev, zajezi se ! neizogibno tek vozov ter onemogoči potrebna možnost gibanja na tirih. Naihitrcj-; ša izpraznitev in pospešen odvoz sta ix>-, trebna posebno pri onih živilih, katera se j lahko pokvarijo. Zamude bi bile tu v ve-; lik; škodo prebivalstva. Vojno-pomožni urad poiitičega društva ; »Edinosti posluje vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, od 4 do 6 pop. v od vet- J niski pisarni dr. Rvbara in dr. Abrania, ul. | Cantpaniie št. 11. 1. nad. Urad dela brez-' plačno prošnje m vk>ge v zadevah državne vizdrževalnine in begunške podpore ter j daje strankam tudi vsa potrebna tozadevna pojasnila. Podpisi M V^l. vojno po*o|lio. II. izkiLZ. — S. >.. K M. & M. Chatila K 100.000, N. K 50000, E. Bpanpher & Co., N N. po K 50,0- aj, L'aiijel I Saiom K 40.- Ov, dr Gmtav Krsu^eii^cU ir Valeu'ina Krauspneck: K 32.0 0, 13. pl. Alimondm. Orcstem & « o., N. po K : 0.000, K. K. K 27.UOO, iS" N, dr. A noi i pl. Fri^vespv. N. N. mun J St0s4, N. N. jo K *25.(Kib, Ka lota Holier. lr. .-mica Oj»r»l l« In (ing. E. Osv»\ii«i a), S cfvt-t anoniTi di tra.sporti, Iv. Oistrivucirh. J L^eii-Adar«ii p;. Tar.zal po K 200 m:, uva^ni'nl al čl-tila:ce mine raln-'ga olja K 3S.Č0O, F. Po!"kovic? K ll.«XK tvrd':' V. d Giu5oy-;»e N N., .Vutt Schw ajz-Morpurgo, Farel Kutr-iana, Joeip Sarv !«v dr. Josip Schiffrasinn. Primari.'. 1 m presa Ziiaolo j Col^neilo BLac.t*: dk» (Jimador & Co, "Bane* Cooperstiv& di Tri os te. N. N., N. N.. N. N. Jurij liilJ, N. N. Auton. OrzaD, l) O. Pana^otopuio. S". Cn/.on. J. Jira> & Co. Mar\ pl. liavdotg, Sociota triestin* di Seonto e Credito, N. po l«>.<:l>t/, cjrofitvo „Jiu.-i.ria Veiein Iv ilois"' Allcalav. dv At n»t ! hvasbi- lile;-, / polonij Fonda borzni ^rera i, Alojz Luiilija Maurich-Miche- Kar«l Ć'li >. K 5.0 0. Riidiger Nac-aH. Avgust Gregorich 'ir. An#tl Cgra/.ia, Of.-u K«? I. t rdku An':onio d. Gins. Kruna po K •• 0 C Emil Ijooaz », Anton dr. Josip hchiffnianc, tiskarna E. iiieL.e»helii Co. Terezija Bruna, K^ris. FJcrijan Knuner, Av^nst C- Gallo. Fr.oc VrlentinuTzi. a.cstni knra.orj za »hranitev vojaških pckopaliič, Fordiaani Lord-chneider, Anton T.uci^lli, Frat^lianza artig an i Trinstina, dr-. Josip ic Rezi Euzzatti po K Alma in Ma rij i ascu-.to. Ant/.n Wnlin«i-. H. Sandier. Inu« li'jinn. G. C. J»LHfJu.*hi«. i. en al pl. Leteaburg. Iiudvig pl Wauni*k, Andrej L..:«as, dr. Ernes, (•erinu. Ferdinand Kr el. dr. Edvard Lj?ert j Kle-tncntina Tu-zi. Anion t'e.aii, kob Luia i !•' ind Naglich p > K K«' ', bernircio Schia.on. j K^rel iSnli-eib©;. IvarolmaSc'ir. b*jf , Lidija Ti mb?- j S.'Lreiber Frateilt LIo=eltig, J;vk^b Tauoer po V. j 500. .'ia-ij^ 1'od^for ek K 0. Le _nda Meiii-^O , K Pe!_-t Ferrvri-1 ►u'-stu«. ('^rmelo <"a-bonar | po K 10 ', -.ud X. E 7( ;> Nadaije so f© i- I is t OST?-?, o v^jno no-o: lop-.sojilo : E. S pa j š: (o. K 2.. dr. Eru o. d pl J&ijjjUMj K 2JC0O.I Fnsir»ranje ali vlaeanie (klsanie) trineua list i a. \ ujžnHi Uc/.ciah iv vladanje ali Jvisaajc (cnsiiiranje) zelena piee malo z-nano. Zato jo pa v severnih deželah naše države, zlasti na Češkem in Moravskem pozna vsak kmet že z:*radi te^a. ker spravlja na ia naein vsa:-:o leto za zimo odpadke, ki jih dobiva pri pridelovanju sladkorne pese. zlasti pa izlužne pesne zrezke, k? jih vrača sladkorna tvornica. Skisani zrezki sladkorne j)ese dajejo izvrstno pieo za molzne krave in drugo fifoved pozimi. Letos je ob splošnem pomanjkanju suhe krme treba tudi pri nas misliti na to,, da spravimo in porabimo vse, kar se da pr>/.jiiii porabiti za krmo. Sera spadajo v vinorodnih krajih razni trtni odpadki, zlasti trmo listič, vm^ke tropine in trtni les (enoletnt mladike). Vse to se da vlagati, kisa ti (cnsiiiraii) in tako spraviti za zimo, ker nam daie izvrsten pripomoček pri krmljenju go\ eje živine. Ako si hočemo pripravit' tako skisano pieo za zimo, moramo imeli predvsem pripr: vije. i.rnstor. Najbolje so za 16 prj-^ I r. j eenienme ::ii cbzid;-:»e ja< .., kate-* rlh velikost se ravna po potrebi. Prav | prikladna mera za tako jamo je 5 m dolžine. 5 m širine in 3 m globoelne Ako nimamo cementnih jam, si naredimo na pripravnem kraju, kjer se ni bati zatekanja vode. tako jamo v zemlji, najbolje v ilovnati zemlji, in jo obložimo ob straneh in po tleh z deskami. Ce ima jama vzvišeno lego, tako, da se da skisana piea od i ene strani načeti in iz jame jemati, jc to posebno pripravno, ker se je na ta način toliko ne pokvarja, kakor 5e se jemlje iz jame od vrha. Namesto jam se seveda poslužujemo lahko tudi velikih kadi ali sodov, kajti kisa-nje piče je prav podobno kisanju repe ali zelja v kadeh. Od trtnih odpadkov pride sedaj posebno v ix>štev trtno listje, ki daje skisano, dobro krmo za govejo živino. Trtno listje se sedaj, ko je les že zrel in grozdje potrgano, lahko obira brez škode za trto. Dokler je listje še zeleno, ima več redilnih snovi v sebi, nego če že zrumeni. in je zato za vlaganje bolj prikladno. Potrgano listje se natlači v pripravljene jame ali kadi tako, da se v ne preveč debelih plasteh v kadi nasu je in potem toliko časa tlači (pohodi), da je prav dobro stlačeno; zelo priporočljivo je, da listje med tem nekoliko posolimo, in sicer zadostuje 3 kg. živinske soli na 100 kg. listja. Jamo napolnimo nekaj nad rob, ker se skisana krma pozneje primerno sesede. Kadar je jama polna, je poglavitna stvar, da natlačeno listje dobro nbtežimo. hi sicer tako. da pride na vsak kvadratni meter površine vsaj 18 do 20 metrskih sto-tov teže. To dosežemo najenostavneje tako. da pokrijemo listje z debelimi deskami in je obtežimo z velikimi kamni, zaboji, napolnjenimi s kamnom, peskom ali prstio. Ako je jama na prostem, jo je treba primerno zavarovati pred mokroto in mrazom Najbolje je. da jo v podobi strehe pokrijemo s škupa in nato z deskami ali pa da namećemo na škupo primerno plast zemlje. V dveh do treh tednih se vloženo listje skisa in je nato lehko pričnemo krmiti. Jamo odpremo na enem kraju (najbolje od strani) in kislo krmo jemljemo sproti vun, vselej pa luknk> dobro zaikrijemo. Saiaoobsebi umevno se ne sme vzeti utež proč nikjer drugje, nego tam, kjer pi-čo jemljemo iz jame. Skisano trtno listje je živina prav rada. Najbolje jo je krmiti pomešano z rezanico slaftu in sena. Na glavo isi na dan se sme pokrmiti ena tretjina vse krme (racije), ki je žival dobiva. Enako kakor trtno listje se kisa jo tudi lehko vinske tropine, ki so zlasti užitne, če so že prekuhane (za žganje), m zmlet enoletni trtni les (lesni zdrob). _B. Skalicky. DAROVI, Zbirka 50.000 kamenčkov v korist ljudske knjižnice v Trstu. Dosedaj izkazanih 28.236. Dalje so nabrali dr. F. Perhavec 300. Kristina dr. Oelakova 100, Milka dr. Vadil a lova 100. dr. Kernev 100. Skupaj torej 2H.236 600 =28.836 = 57672. Prosijo se vsi nabiratelji. da pošljejo nabrani denar oziroma še neprodane bloke podpisanemu. Dr. Kernev Josip, Sv. Ivan. Darovi, došli vladnemu komisarju. V; počastitev cesarjevega godu vodstvo mestne ljudske šole v ulici Paolo Veronese! K 5;i za Rdeči krrž. »Prvo društvo vojaš-j kih veterancev« K 30 v korist »Soškega sklada . Eveiiua, Olga in Lidija Boraine K j 10 za vdove in sirote ob Soči padlih vo-| jakov. FSmerih Margoni K 100 za vojne i slepce. Mrlo mora podpisati MI. »olno posojilo! Češko Budjevička Restavracija (Bos&-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski ledilni listi. JADRANSKA BANKA Trst. Via Času tfl Rtsparmlo 9 (LaitM po«l«p|«» Kfiltal In r«s«rva K FTLLJAJLKE: Duaaj Tefcthtfstf um 7 9, Dubrovnik. Kotor, Ljubljana. Metković, Opstili Split, S »Mik, Zadar. VLOOF NA KNJl2tCE oa dneva vloge do dneva vsdija. Iteatai davek pla&nje banka svojega. Obrestovan]« vlog na tekočem In žiro račun a po dogovora • Akte letini, Ceki in nakaanloe nt vsa ta-fo inoe«ms':a trliSSđ. KCPUJE IN PRODAJA! vrednotne papirje, rente, obligacije, imUtdk pitma, pTijoritet«, delnice, »reftke, valute devke, prome?* itd Daje PREDUJME na vrednostne papirje in b'a^o loteče v lavnih akladiičih. SAPE DEPOSITN PROMESE.---Prodaja srečk razredne lote rije Zavarovanje vsakovrstnih pap>jev proti kurzni izgubi, revitija žrebanju areft'« i. t. d brezplačno. Stavbni kredit, rembotus kredi ii. Bor/.na naročila. — lnk.no. MENJALNICA — - - ESKOMT MENICI Telefoni; 1468. 1793 iu 267« Urstin« ur«i od • đo 1 pop«ldn«. Brzojavi: JADRANSKA ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerm&k v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delie Poste. Izdiranje sobo v brez: bolečine. — Plombiranje, — UMETNI ZOBJE — Baker, medenino In druge kovine kakor tudi vsakovrstne železne kupuje HARCELLO SCABfiR, Trst ulica Vienna 1 "i rs*- Z --.' £7 » I M-iirintt mi1 1 TRt - Vin Stadion 16 • im J j Odprt od fl'a zvečer napi 1 ^^ Vstipninv K 2 ^^ I 8 Brez posebnega obvestil* Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena soproga oziroma mati Ljudmila Urartič po kratki in mućni bolezni, v soboto, dne 24. novembra 1917, ob 5 pop. mirno v Gospodu zaspala. Blag) pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin! KOPER, dne 26. novembra 1917 Rudolf (Jranič, soprog. Milica, hči. Ustanovljeno !. 1893. U&tanovljcno 1. 1893. Vzajemno podporno društvo v Ljubil- reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje Članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev al! proti zaznambi na službene prejemke. Vrafftjo se posojila v 7'/„ 15 ali 227, letih v o Jsekih al: pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor Zeli posojil«, naj se obrne m pisarno v Ljubljeni, Konflresnl trg Stev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila Zadruga »prajama tudi hranilne vloge in Ji?t obrtiluj« po 4'///, Truttveno lastno premoženje znaJa koncem leta 19i5 5I9 34S40 K. — deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reptezcr.tujejo J»mstvene glavnice za 6,0^9.850 K P Te dni so Jo zopet od^ria dobro^nana trgovina JOSIP SPENAR & Comp. ===== ¥ Trstu, ulico« S. Catering j£tev. 7 = VELIKA IZ.KERA bgotevllenih orJek m ^drasie m otroke Suknje, Ranslan n Paietot. I P. N. »Minslvo na« ci o 3rai -:«n ćasu p. cs trbž Ukaznito. ■.rr nrTrmn---■— a ---------------- ----- __ ^