/Imeriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT /ORCIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 64 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) * SLOVGNIAN berving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N6WSPAPCB r»k»- •m Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver. Indianapolis, Florida, kly, Pu«blo, Rock Spring«, ali Q1U»_ _______93i VOL. LXXXII1 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, —“g*"1 ČETRT MILIJONA POLJAKOV SE UD&EŽILO POGREBA KARDINALA WYSZYNSKEGA . Letalski oficir v službi Sovjetov? WASHINGTON, D.C. — A-meriška strateška zračna komanda je sporočila, da je bil letalski oficir pri kontroli za izstrelitev raket obtožen, ker ni nadrejenim prijavil stikov s sovjetsko ambasado v Wa-shingtonu. P o d p oročnik Christopher Cooke, star 25 let, doma iz Richmonda, Va., je bil aretiran in pridržan v ječi ter je sedaj pod preiskavo, koliko tajnih informacij je dal Sovjetom glede vzletišča Titan II raket, ki bi škodovale varnosti ZDA. Po poročilih varnostne službe je Cooke bil trikrat v sovjetski ambasadi v Washingtonu in sicer v decembru 1980 in letos v maju. Vojaški predstavnik iz Pentagona je povedal, da so takoj spremenili šifre za proceduro uporabe raket v slučaju sovražnega napada. Tudi če je sovražnik prejel kakšne informacije, mu sedaj ne bodo več koristile. Cooke še ni bil obtožen špi-onaže, zaenkrat se mora zagovarjati zaradi prekršitve letalske vojaške odredbe 205-57, ki zahteva, da mora vsak član letalskih sil takoj prijaviti kakršni koli kontakt s predstavniki iz komunističnih držav. -----o------ Tudi proletarci radi pijejo pivo PEKING, Kit. — Kitajska vlada in mestna vodstva imajo nepričakovane skrbi in sitnosti že v prvih toplih dnevih pomladi. Pomanjkanje piva je nastalo v Pekingu in drugih velikih mestih na Kitajskem, kar je v sami vladi sprožilo ostre debate, kdo je to zakrivil. Kitajsko časopisje se je na široko razpisalo o “suši ’ piva. Delavsko glasilo “Workers Daily” je prvo sprožilo javni napad na odgovorne in označil produkcijo piva kot “mizerno”. Kar je zanimivo, je, da časopisje dolži za pomanjkanje piva prav najbolj pravoverne komunistične predstavnike v vladi in v mestnih vodstvih, ki ljudstvu dokazujejo, da je pitje piva “buržujska” razvada. Časopisje jim javno očita, da je njih stališče preostanek levičarskega naziranja. Pivovarne se izgovarjajo in zvračajo krivdo na mestna vodstva, ki po komunističnih pravilih hoče dirigirati vso produkcijo. Kitajske proletarske mase so kljub temu, da bodo to poletje žejne in da jim vladajoči dopovedujejo, da je pivo buržujska razvada, sprejele splošno mnenje, da je pivo “tekoči kruh” in zato naj o-blasti poskrbijo, da ga bo za vse dovolj. Vodstva pivovarn pravijo, da je z izboljšanjem življenjskega standarda nastalo tudi vedno večje povpraševanje za pivo. Dočim so ga prej mogli riti samo gotovi krogi, ga se-t daj radi pijejo tudi kmetje in delavci in prav ti se sedaj najbolj pritožujejo zaradi pomanjkanja piva. -----o------ Podpirajte slovenski verski mesečnik Ave Maria! Novi grobovi Rudolf Ratajc V nedeljo, 31. maja, opoldne je v Huron Rd. bolnišnici umrl 40 let stari Rudolf Ratajc, mož Kathy roj. Bruno, oče Rudolfa J., očim Johna in Scotta, 1-krat stari oče, sin Louisa in Josephine roj. Janc Ratajc (oba že pok.), brat Aloisa (pok.), Johna (Nemčija), Angele Hobic (Jug.), Božidarja, Vere Zorc (Jug.) in Martina (Avstrija), zaposlen pri Mutual Metal Co. skozi 9 let. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Grdina na Lake Shore Blvd. v sredo, 3. junija, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 9. zvečer. John Ratzman st. V soboto, 30. maja, je v Manor Care negovališču po dolgi bolezni umrl 92 let stari John Ratzman st., rojen na Štajerskem, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko leta 1907, vdovec po leta 1970 umrli ženi Karolini roj. Pirc, oče Johna ml. in Caroline Zadel (pri kateri je stanoval), 3-krat stari oče, član SNPJ št. 5. Nekaj let je rajnki kopal bakreno rudo v Arizoni ter premog v Pennsylvaniji in Zahodni Virginiji, v Cleveland je prišel 1. 1922 in bil zaposlen kot . strojnik pri Fisher Body skozi 41 let, do svoje upokojitve 1. 1965. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, od 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v ponedeljek, od 2. do 5.-in zvečer od 7. do 9. Frank M. Vihtelic V soboto, 30. maja, je umrl Frank M. Vihtelic, mož Barbare roj. Sirna, oče Karen, Patricka in Michaela, brat Raymonda, Roberta, Rite Daniels in Mary Catherine Konec aprila tega leta so se zbrali jugoslovanski škofje na svoje redno spomladansko zasedanje, na katerem so tri dni' pretresali nekatera najbolj pereča vprašanja, s katerimi se danes srečuje Cerkev v Jugoslaviji. Med drugim so soglasno sprejeli posebno izjavo za javnost, ki bo gotovo zanimala tudi Slovence v Ameriki. V njej zavzemajo škofje ' stališče k izjavam nekaterih današnjih jugoslovanskih državnih predstavnikov in jugoslovanskih državnih sredstev obveščanja (časopisje, radio, televizija itd.). Izjava je bila objavljena tudi v “Družini”, katero izdajajo slovenske ri-mokatoliške škofije in jo v tem Glasilu ponatiskujemo: “Katoliški škofje, zbrani na rednem pomladanskem zasedanju Škofovske Konference Jugoslavije v Zagrebu od 28. do 30. aprila 1981, dajemo ob izjavah nekaterih predstavnikov forumov in sredstev javnega obveščanja v zadnjem času v zvezi z delovanjem katoliške Cerkve v Jugoslaviji za javnost naslednjo soglasno izjavo: 1. — Ob opravljanju svoje Zadnje vesti • Plonolulu, Hav. -— Skupina 12 oseb je preživela 60 dni na majhnem čolnu na odprtem morju. Pred dvema mesecema se je 21 prebivalcev otoka Kiribati na Tihem oceanu vkrcalo na čoln, da bi se udeležili izleta. Motor na čolnu je odpovedal in se niso mogli vrniti domov. Tekom 60 dni na morju je umrlo 9 oseb. Rešila jih je neka ribiška ladja, ki jih je slučajno o-pazila. • Bejrut, Lib. — Teroristi neke libanonske skupine so z raketami obstreljevali plažo, na kateri je bilo več sto kopalcev. Rakete so ubile najmanj 8 kopalcev, več kot 60 jih je pa ranjenih. Takšni napadi so postali vsakdanja stvar v Libanonu. • New York, N.Y. — Načelnik naftne družbe Exxon, Clifton Garvin, je dejal, da bodo cene nafte, plina in kurilnega olja stabilne vsaj za šest mesecev. • Tokio, Jap. — Ameriška vojna mornarica je odstavila kapitana jedrske podmornice, ki je trčila v japonsko trgovsko ladjo Nissahu Maru pred meseci. Japonska ladja se je potopila, ameriška podmornica pa ni pomagala pri reševanju japonskih mornarjev. Dva japonska mornarja sta umrla v nesreči. • Alžir, Alž. — Alžirijski zunanji minister Mohamed Benjahia je preživel letalsko nesrečo, v kateri so umrli trije člani posadke. Benjahia si je zlomil nogo. • Belfast, Sev. Ir. — Teroristi IRA so ubili policista in angleškega vojaka. * v (pok.). Pogreb bo iz Brick-manovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. v sredo, 3. junija, v cerkev sv. Viljema ob 9.30 dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v ponedeljek, od 7. do 9. zvečer ter jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. škofovske službe si prizadevamo za spoštovanje in ljubezen do tistih oseb, ki drugače mislijo in delajo kakor mi, ne moremo pa biti ravnodušni do resnice in do tega, kar je dobro. Nenehno se zavedamo, da svojsko poslanstvo Cerkve ni politično, pač pa religiozne narave, to je posvečeno širjenju božjega kraljestva in zveličanju duš. Mi ljubimo svoje narode, ki jim pripadamo, in smo lojalni do zakonite oblasti, zavračamo pa odločno očitek, da imamo kakršne koli zahteve politične narave ali želje po privilegi-jah v družbi. Noben škof pa se ne more odreči dolžnosti, da izreče moralno sodbo, kadar to zahtevajo temeljne pravice človekove osebe ali zveličanje duš. 2. — Obžalujemo pa, da tu in tam napačno razlagajo naše versko delovanje, ki ima svoje temelje v božjih zakonih. Naše poslanstvo je v tem, da opozarjamo na kršenje pra-yic, kadar so verniki v praksi zapostavljeni. Poudarjamo, da bi izdali svoje škofovsko poslanstvo, če ne bi z vsemi dovoljenimi sredstvi opozarjali NEW DELHI, Tnd. — Državni radio v Dacci je naznanil, da je v soboto zjutraj, 30. maja, neznani atentator ustrelil Zia Rahmana, predsednika Bangladeša. Takoj po smrti predsednika je prevzel vodstvo državnih poslov podpredsednik Abdul Satter. Ubiti Rahman, star 45 let, je prevzel predsedniško oblast, potom vojaškega udara ' leta .1975, pri čemer je bil ubit prvi predsednik Bangladesha Sheik Majibur Rahman. Bangladesh je še mlada država. Šele leta 1972 je dosegla neodvisnost in samostojnost, ko se je odcepila od Pakistana v času vojne med Indijo in Pakistanom. Bangladesh je ena najubožnejših držav na svetu in meji na Indi-I jo. Ubiti predsednik se je prizadeval, da bi s smotrnim poljedelstvom ublažil lakoto, ki vsako leto prizadene > gotove predele dežele. Toda čim so v kakšnem kraju pridelali več živeža, so tja navalili sestradani begunci iz bližnjih predelov dežele in tudi iz področja Indije. Protivladna opozicija je bila precej močna, zato ni izključeno, da bodo nastali notranji nemiri za prevzem o-blasti. ----—.o----- Generalni sekretar ZM Waldheim bo obiskal! Japonski m liiajsko Z D R U ŽENI NARODI. — Generalni sekretar Združenih narodov Kurt Waldheim namerava obiskati Japonsko in Kitajsko v naslednjih tednih. Waldheim se bo sestal z voditelji obeh držav in si z njimi izmenjal mnenja o najbolj perečih svetovnih problemih. ------------o----- žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo nas slovenski list Ameriško Domovino! in branili naših vernikov pred ateizacijo, ki se v naši družbi načrtno izvaja. 3. — Ustava in zakon zagotavljata verske svoboščine, kakršne so na primer: svobodni stiki s Svetim sedežem, svobodno imenovanje škofov in nameščanje duhovnikov ter drugih cerkvenih uslužbencev, svoboda evangelizacije in ka-tehizacije, svoboda verskega tiska. Vendar pa so nekatere od teh in druge svoboščine v praksi občutno omejene, na primer: zapostavljanje vernikov v družbi in v' javnem življenju; pritisk na starše in mladino zaradi obiskovanja verouka; izključevanje vere in Cerkve iz sredstev javnega obveščanja; omejevanje verskih pravic vernikom v nekaterih bolnišnicah, v nekaterih družbenih domovih in v zaporih, kadar ti žele in prosijo za pomoč duhovnika; verni vojaki ne morejo opravljati svojih verskih dolžnosti; težave pri gradnji novih cerkvenih objektov. 4. .— Ob primeru kardinala Alojzija Stepinca izjavljamo, da smo priče spontanega spo- VARŠAVA, Polj. — Včeraj se je več kot 250,000 žalostnih Poljakov udeležilo pogreba Štefana kardinala Wyszynske-ga, ki je vodil poljsko Cerkev polnih 33 let in je umrl v starosti 79 let pretekli četrtek. Pogrebno sv. mašo je opravil v poljščini posebni odposlanec papeža Janeza Pavla II., Agostino kardinal Casaro-li, pridigo, ki jo je poslal papež sam,, je pa prebral Ffan-ciszek kardinal Macharski, ki vodi krakovsko nadškofijo in je začasni naslednik pok. kardinala Wyszynskega. Navzoč je bil tudi John kardinal Krol iz Philadelphije, ZDA. Pogreb je trajal 5 ur in so ga prenašali po poljski televiziji in radiu. Med navzočimi je bila uradna delegacija poljske vlade, ki ji je načeloval predse dnik poljske države Henryk Jablonski. Močno zastopano je bilo vodstvo delavskega gibanja Solidarnost. Delegacijo je vodil. Lech Walesa. Poljaki so prišli iz vseh koncev in krajev države, da bi se udeležili pogreba kardinala Wyszynskega. Tudi iz tujine je 'prišlo mnogo delegacij. Iz ZDA so bili navzoči poleg kardinala Krola, William Wilson, ki je poseben poslanec predsednika Ronalda Reagana v Vatikanu (ZDA nimajo rednih diplomatskih odnosov z Vatikanom), kongresnika Clement Zablocki iz Wis-consina, ki je poljskega rodu in vodi odbor za mednarodne zadeve v predstavniškem domu, in William Broomfield, republikanec iz Michigana. Navzoč je bil še Aloysius Ma-zewski, ki je predsednik Polj-sko-ameriškega' kongresa v Chicagu. Smrt kardinala Wyszynskega je hud udarec za Poljsko, štovanja, ki se stalno razodeva na njegovem grobu. Upamo, da bo vrhovna Cerkev nekega dne izrekla svojo sodbo o tem spoštovanju in o osebnosti kardinala Stepinca, ko bo objektivno raziskala vsa pričevanja. 5. — Katoliška Cerkev v Jugoslaviji opravlja svoje poslanstvo v moči Kristusovega nauka v popolnem soglasju s Svetim sedežem in v trdni edinosti in sodelovanju škofov in vseh krajevnih Cerkva naših narodov. V duhu drugega vatikanskega cerkvenega zbora je naša Cerkev pripravljena sodelovati z drugimi Cerkvami, verskimi .skupnostmi in z našo družbo v službi človeka na temelju enakopravnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Želimo si mirno in pravično sožitje z vsemi državljani. Menimo, da sodi med temeljne državljanske pravice javna obramba na javne obtožbe, v iskanju rešitev spornih vprašanj pa iskren, odprt in svoboden dialog. V Zagrebu, 30. aprila 1981 Jugoslovanski Škofje menijo poznavalci poljskih političnih razmer. Težava je deloma v tem, da v poljski Cerkvi ni videti močnega naslednika. Kardinal Wyszynski je kljuboval pritiskom, ki je prihajal od komunističnega režima, zelo spretno in uspešno. Bil je simbol moči Cerkve in vere. V prvih letih po komunističnem prevzemu oblasti je moral kardinal Wyszynski prestati mnogo hudega, prav tako Cerkev in njeni verniki. V letih od 1953 do 1956 je bil kardinal v hišnem priporu. Ko je prišel na oblast Wla-dyslaw Gomulka v oktobru 1956, je bil kardinal Wyszynski izpuščen na svobodo. ------o----- Prazne grožnje Palestinske Osvobodilne Fronte Beirut, Libanon —- Znani voditelj pro-sovjetske skupine Palestinske Osvobodilne Fronte je zagrozil, da bodo v slučaju izbruha vojske med Izraelci in Arabci Palestinci takoj napadli oljne vrelce in presekali dovozne oljne linije zahodnim državam. Svaril je tudi. da bo vojska takoj razširjena na ves Srednji vzhod. Voditelj te skrajne levičarske skupine Palestinske Osvobodilne Fronte, Navef Ha-watmeh, je svaril, da misli resno: “To je resnično svarilo! Mi bomo napadli oljne vrelce, da bodo kapitalisti odrezani od vseh dobav olja iz tega področja.” Izraelska letala so pa zopet letela nizko preko osrednje doline v Libanonu, kjer so nameščene sirijske rakete, toda Sirijci niso streljali na izraelska letala. Posebni odposlanec predsednika Reagana Philip Habib je v Washingtonu izjavil, da se bo kmalu vrnil na Srednji vzhod in nadaljeval diplomatska pogajanja, da bi se ustvarilo pomirljivo ozračje za nadaljnje razgovore. Rekel je tudi, da so njegova diplomatska prizadevanja v zadnjih treh tednih po razgovoru s Sirijci, Izraelci in Saudsko Arabijo za vrla vojaško konfrontacijo in so sedaj ustvarjeni pogoji za pomiritev. Izraelska letala so ponovno večkrat napadla palestinska oporišča v Libanonu. Palestinske grožnje, da bodo prenesli vojno tudi na področje oljnih vrelcev, nikdo ne vzame resno, ker če bi prišlo v Libanonu do spopada med Izraelci in Sirijci, bodo najprej v največji nevarnosti Palestinci v Libanonu. Vsaka večja vojska na Srednjem vzhodu pa bi se itak kmalu razširila tudi na področje v Perzijskem zalivu. To vedo dobro v Pentagonu in tudi v Moskvi, saj je očitno, da Sovjeti svarijo preko ust Palestincev. ------o------ Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim! Izjava Škofovske konference Jugoslavije Iz Clevelanda in okolice Uspešna ponovitev “Kresnička”— V soboto zvečer so učenci Slovenske šole pri Sv. Vidu ponovili spevoigro Kresniček v avditoriju Sv. Vida. Ponovitev je bila v pomoč Koro-tanovega sklada za gostovanje v Evropi. Vsi igralci so odlično izvajali svoje vloge, prav posebno pa se je izkazal Kresniček Tomaž Zakrajšek. Tudi dvorana je bila lepo zasedena. Zahvala— Od četrtka popoldne do včeraj dopoldne je bil urednik A.D. v Minneapolisu-St. Paulu, Minn., kjer se je udeležil prav zanimivega simpozija o Louisu Adamiču, ki ga je organizirala tamkajšnja univerza ob sodelovanju univerze v Ljubljani. Urednik se iskreno zahvaljuje g. Jožetu Melaherju za vso pomoč pri pripravi petkove in današnje Ameriške Domovine! LILIJA ima sestanek— Nocoj ob osmih zvečer ima Dramatsko društvo LILIJA svoj redni mesečni sestanek v Slovenskem domu na Holmes Ave. Seji— Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze ima sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seje v juliju ne bo. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima sejo v sredo, 3. junije, ob 1.30 popoldne v družabni sobi sveto-vidskega avditorija. Po seji zabava. Sen. Frank Lausche na televiziji— Sinoči od 10.30 do 11. je bil sen. Rrank J. Lausche inter-vjuvan od ge. Alice Weston na Ch. 43. Sen. Lausche je govoril o mnogih stvareh, med drugim je močno kritiziral tkzv. busing. Prisilno prevažanje šolarjev v prid desegregacije ni uspelo, je dejal sen. Lausche, tega naj bi se zavedali vsi, tudi zvezni sodnik Frank J. Battisti. Lipold kandidira— Albin Lipold, ki je bil do nedavnega predsednik Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd., kandidira za mesto sodnika na Richmond Hts. in Lyndhurst. Njegovi podporniki v tej kampanji bodo priredili kosilo za g. Lipolda v nedeljo, 21. junija (očetovski dan), v avditoriju pri Sv. Vidu. Servirali bodo od 11. »0 dop. do 2. popoldne. Vstopnice so po $6 za odrasle, po $3 za otroke. V predprodaji jih imajo pri Baragovem domu na St. Clairju, Ameriški Domovini, ali pa lahko pokličete go. Knez na 481-3155 ali go. Lavrišo na 481-3768. —----o---^— VREME Pretežno sončno in prijetno danes z naj višjo temperaturo okoli 72 F. Oblačno in nekaj toplejše jutri z možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 75 F. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 1981 1117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44101 ^AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za poi leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 83 * No. 64 Mon., June 1, 1981 Božji in človeški zakoni Nič novega se ne pove, če se. reče, da je vsak posamezni človek in vsa tako ali drugače organizirana ter urejena človeška družba podvržena gotovim predpisom, ki imajo moč zakona in so obvezni. Človek in družba kot skupnost ljudi z razumom in svobodno voljo, ima možnost zapisane zakone prelamljati ali se jim ne pokoriti, dostikrat brez zlih posledic. Ne more pa kršiti in zametavati naravnih zakonov, ne da bi se prej ali slej pojavila dostikrat usodna kazen. Žival se po svojem instinktu drži naravnih zakonov, se z njimi ohranja in tako izpolni svojo naravno nalogo. Človek pa, brezprimerno vzvišen nad žival zaradi neumrlijve duše z razumom in voljo, ima poleg naravnega zakona tudi dve vrsti zakonov, ki so specifično namenjeni razumnemu bitju: so to božje zapovedi ali dekalogom, kakor ga je Bog 'izročil Mojzesu v puščavi. Te zapovedi so večne, nespremenljive. Človek lahko greši zoper božje zapovedi brez trenutnih zlih posledic, a nikoli ne brez poznejše kazni, za katero mora zadostiti na ta ali oni način. Tako nas uči krščanski nauk, ki ga oznanja in razlaga katolška Cerkev, pa tudi druge krščanske cerkve. Največkrat s prelomitvijo božje postave človek prelomi seveda tudi naravni zakon (saj je oboje od istega večnega Zakonodajalca), kar se sproti nad njim maščuje z nesrečami, boleznijo in celo smrtjo. V organizirani, civilizirani družbi sprejemajo človeške zakone razne zakonodajne ustanove, kjer vlada vsaj nekaj demokracije, v absolutistično vladani družbi pa diktator s peščico poslušnih sopotnikov. Med primitivnimi plemeni postavljajo zakone plemenski poglavarji, katji povsod mora vladati neki red in pokorščina. Z ozirom na izvir takih zakonov, ki so delo zmotljivega človeka, je umevno, da je med njimi tudi več takih, ki poedincu in družbi niso v korist, večkrat pa naravnost v škodo. Slaba zakonodaja v posameznih državah, kakor tudi na mednarodnem področju, je največkrat temeljni vzrok za nemire, vstaje, upore, revolucije in ■ mednarodne zapletljaje, ki se v zadnji instanci končujejo v vojnah. V poedinih državah tvori temelj državne ureditve in javnega življenja osnovni zakon, to je ustava ali konstitucija. Tudi ta temeljni zakon je delo človeških rok, radi česar nobena konstitucija ne more biti popolna, nezmotljiva in zatorej nespremenljiva, kot je to božji zakon, položen v naravo in božje zapovedi. Kdor bi proglašal katero koli konstitucijo, tudi ameriško, za edini vir in vsestransko merilo resnice in pravice, bi zagrešil včlik greh neresnice. Vsako človeško delo je podvrženo šibkostim in negotovostim človekovega in-telekta in je lahko zmotno. Edino božji zakon stoji popolno in nezmotljivo pred očmi človeka in mu kaže pot ter nudi sredstva za varno izpeljavo njegovega življenja na zemlji. Kako so razne konstitucije lahko slabe ali dobre, nam kažeta dva primera. Največja in osnovna nesreča prve, kraljevske Jugoslavije, je bila vidovdanska usta-va. Sprejeta brez večinskega sodelovanja Slovencev in Hrvatov je pomenila razdor, notranje boje in končni razkroj, ker je ni bilo mogoče dovolj hitro spremeniti. Nasproti tej slabi, stoji dobra ameriška konstitucija z vsemi poznejšimi dodatki, ki jo imajo za eno najboljših na svetu. Pa ima še ta svoje šibke strani, čeravno se tesno naslanja na božji zakon. Časi se močno spreminjajo. kar je bilo pred 200 leti dobim, danes ne ustreza razmeram v polnem obsegu, mora se prilagajati in tolmačiti s sedanjimi merili o življenju človeka in družbe. Tako prilagajanje in tolmačenje pa more zaiti v nasprotje z božjim zakonom, prav tako kot se to dogaja s sodobnimi, podrobnimi zakoni. Za primer naj služijo zakonita določila o ločitvi zakonske zveze. Stoji šesto K žja zapoved: Ne prešuštvuj, ki jo je Kristus dopolnil s ponovno razlago, da ni dovoljeno možu zapustiti ženo ali obratno in vzeti drugo. Katoliška Cerkev trdno vzti aja na nerazdružljivosti poročencev, a razne zakonodajne zbornice sprejemajo zakone, ki ločitev ne samo omogočajo, ampak naravnost olajšujejo in s tem pospešujejo. Je to konfrontacija med božjim in človeškim zakonom. Svetna oblast ima sredstva in moč za uveljavljanje ločitvenega zakona, dočim je božji zakon vezan le na duhovno silo cerkvenega nauka in na člo- SPOMIN NA MIRKA GERATIČA večletnega stalnega dopisnika za Ameriško Domovino, ki je preminul pred dvemi leti. Zadet od kapi je umrl dne 24. maja 1979, a pokopan šele 2. junija. Ko je odšel p. Kalist Langerholc lansko leto iz Chicaga, je podpisani izročil Geratičev dnevnik, katerega je našel, med njegovo zapuščino. Pisal ga je zadnje dni pred smrtjo. (Prepis po originalu:) CHICAGO, 111. — 18. maj 1979: _ Pričujoč dnevnik sem pri-' čel pisati v California Gar-: dens blizu Okraj nega sodišča — California Ave., Chicago. -V januarju sem nekaj tiskal za Ameriško Domovino — menda je bilo 19. januarja. Ko sem vstal, da bi spil nekaj čaja. Kar naenkrat se mi je zavrtelo in sem padel v neza-l vest. ; Kako dolgo sem ležal nezavesten, ne vem. Začel sem klicati na pomoč. Čutil sem, da so noge odpovedale. Ko je prišla pomoč,— dr. Les-kovap so me z ambulanto odpeljali v bolnišnico sv< Antona Padovanskega, Tam sem bil do velikonočnega ponedeljka. Učil sem se hoditi po “walkerju”. Joj, kako sem bil ■ slaboten. Hoteli so, da se preselim v sestrsko hišo sv. Jožefa v Indiani (200 milj). Sem odklonil. Tam bi bil popolnoma odrezan. Zaprosil sem za Medicaid podporo. Na velikonočni ponedeljek so me “zvandrali’!; v Califor-' nia Gardens — dom za stare ljudi. Določili so sobo št. 206 v 2. nadstropju. Z menoj sta še dva moža, pravtako kripla, eden je Slovenec. Njegova hčerka lepo govori slovensko. Mož se piše Rudolf Flajnik, Hčerka pride vsak dan k očetu in mu kaj prinese. Še jaz kaj dobim;, drugi — črnec je paraliziran od pasu navzdol. Osebje je vse črno. Nekaj jih je prav lenih. Hrana jo enolična. Kar dobimo opoldne, isto imamo za večerjo. Menda prav radi driske, ki jo imam. Ponoči moram rabiti nočno posodo. Zgodi se, da katera pomočnica vpije, ker mora sprazniti posodo. Dopoldne hodim s pomočjo, s “hodalkami”; včasih sam s palico. Desna roka mi ne služi dobro, kakor da bi bil zadet od delne kapi. Popoldne' sem ves zdelan, moram v posteljo. Niti žlica mi ne služi, ker se roke tresejo. S časom sem vedno v opre- ki. Vsaj ob glavnih praznikih bi bil rad na tekočem. Pogrešam mašo. Muči me prebava skoraj od takrat, ko sem prišel. To me je zdelalo, da se kar tresem. Dolgčas mi je po farnem življenju, npr. delo slovenske šple. V tej dobi je bilo nekaj lepih udejstvovanj, npr. Cvetna nedelja, 60-letnica Oltarnega društva s slovesno mašo ip banketom. V soboto, 5. maja, je bif koncert “Slovenske pesmi’', ki je odlično uspel. Materinski dan so v Lemontu j ‘.l ': \: • skupno proslavili učenci slovenske šole Chicago, Joliet. Žal, da se v AD o tem skoraj nič ne poroča. j* 21. maj 1979: Lep, bolj hladen dan. Sinoči sta me obiskala Jože in Mara Virant. Prnesla sta šopek šmarnic, potico in sadje. 22. maj 1979: Lep, bolj hladen dan. Sinoči sem slabo spal. Slaba prebava, odkar sem tukaj. Ta me muči. Kje je vzrok? Moža — Slovenca Flajnika so odpeljali v Mount Sinai bolnišnico radi oslabelega srca. Mož je bil trmast; jesti ni hotel. Ko so mu nadeli plinsko masko, jo je snel z obraza. 23. maj 1979: Včeraj je*bil pri meni slovaški duhovnik od bližnje cerkve. Povabil me je k maši, katero ima vsak torek ob 2. uri popoldne v “bezmentu’’. Včeraj so bile volitve v Kanadi. Zdi se mi, da so liberalci (Trudeau) zmagali. Ni mi še znano. Obiskal me je g. Jelenc. 24. maj 1979: Praznik Gospodovega (vstajenja) — vnebov^oda. Obvezno je iti k maši. Rad bi šel k maši. Obiskal me je p. Kalist. Opravil sem spoved in prejel obhajilo---------- Pripombe in delni popravek: Ves sestavek je bil težko čitljiv, zlasti zadnjega dne — vekovo vest; boj je zatorej neenak. Posledice skoraj v modo prihajajočih ločitev vidimo: razdrte družine, zanemarjeni in osiroteli otroci, nevarno načeto notranje tkivo človeške družbe. Kadar in kjer človeški zakon posega na področje božje postave in jo popravlja, je družba na sigurni poti v nesrečo in zlo. Najbolj očitno se kaže konfrontacija med božjim in človeškim zakonom pri akutno spornem vprašanju našega časa, ali je umetni splav upravičen in zatorej legalno dovoljen ali ne. In to ne samo v Ameriki, marveč po vsem svetu. A v Ameriki ima ta konflikt izreden in/ čisto svojski značaj. Je povsem v nasprotju z naravnim zakonom (ki je božjega izvora) nasilno prekiniti nosečnost in zamoriti plod. Ne more biti spora, da je to protinaravno. A tu je še izrecna božja postava: Ne ubijaj! Prepoved ubijati plod, ker ženska noče otroka, je jasna in popolna. Ni govora, do kdaj se sme plod odstraniti, ampak, da se sploh ne sme. Pa se pojavi najvišje sodišče (Supreme Court) z avtoritativno odločbo, da sme ženska po ameriški konstituciji legalno dati umoriti fetus; sodišče tudi določi, do katere dobe se to lahko napravi. Revna ženska ima celo pravico do kritja zdravniških stroškov iz javnih sredstev. Na ta način je konstitucija v zadevi povsem osebnega in visoko moralnega značaja več in nad božjim zakonom; in sodniki si nadevajo nezmotljivo, božansko moč v važni zadevi z odločbo, ki direktno nasprotuje naravnemu in božjemu zakonu. Na drugi strani pa sam predsednik Reagan v govoru na univerzi Notre Dame javno izjavlja: “Naše intelektualne in duhovne vrednote so zakoreninjene v izviru vse resnične moči — v veri v Najvišje bitje, v zakonu višjem od naših lastnih.” Kaj bo obveljalo? L. P. 24. maj, ki je bil njegov smrtni dan. Ponoči so klicali dr. Leskovarja, da je umrl. Dnevnik je bil velik zvezek in v njem ta dopis prvi in zadnji. Torej je upal, da bo še pisal. Ker ni imel v Ameriki nobenega sorodnika, so čakali s pogrebom kar, osem dni. Ležal je v Žefranovem pogrebnem zavodu. Rojaki iz Chicaga so se združili in poskrbeli za dostojen in lep pogreb. V cerkvi sv, Štefana^ so opravili frančiškani slovesno pogrebno mašo, cerkveni zbor je ganljivo pel njemu tako ljube slovenske pesmi, fantje v narodnih nošah so nosili njegovo krsto. Z veliko udeležbo so se mu slovenski rojaki zahvalili za njegovo kulturno delo. Pokopan je na pokopališču Resurrection med samimi rojaki. Bodi mu blag spomin! V svojem sestavku sam o-menja, da je menda padel v nezavest 19. januarja. Tu je pomota! V nezavest je padel 24. ali 25. februarja, a našli so ga šele 27. iebruarja, ko sta “vdrla” skozi okno hišni lastnik in dr. Leskovar. Da je nekaj narobe ž Geratičem, ju je opozoril Tone Gaber, ker ga ni mogel doklicati ne pri vratih, ne po telefonu. Živel je namreč sam, in to v veliki hiši. 'Rešili so ga osamljene smrti. Nato je bil v bolnici šest tednov, v Domu za ostarele pa pet tednov, ko ga je ponovno 24. maja zadela,smrtna kap. Ana Gaber ------o------ ' Mimogrede iz Milwaukeeja MILWAUKEE, Wis. — Pomlad je razkošna, polna cvetja, žuborenja in cvrčahja ptic v zraku. V vsaki pomladi je nekaj vznemirljivega, nekaj opojnega in skrivnostnega. Pomlad se vrne vsako leto — mladost nikdar. Že mora biti tako. kot mora biti spoznanje, da dolga leta bivanja v'Ameriki ali kje drugje v tujini, nas bolj odtujuje od staro-krajske domovine.'To dejstvo prihaja počasi, neopazno in nehote. Ameriški način življenja mi je bil v začetku mrzel in tuj, toda sčasoma postajajo ameriške navade in običaji vse manj tuji in danes mi je ameriški način življenja prešel v meso in kri. Tako sem se navadil običajev, da se mi zdi danes nerazumljivo, zakaj v starem kraju praznujejo Vseh mrtvih dan v najgršem in pustem mesecu novembru, do-Lim v Ameriki praznujemo spomin na vse mrtve v naj-lepšem mesecu, 25. maja. Danes tudi težko razumem, zakaj v starem kraju ne mrtvi, marveč živi bahaško tekmujejo, kdo bo na grobove pokojnikov naložil več (ton marmorja, več ton cementa, ogromnih kamnitih spomenikov in razkošnih rož. Prijetnejše je videti grobove na a-meriških pokopališčih, pokrite samo z zeleno travo in majhnimi spomeniki, bolj razumljivo, da smo pred Bogom vsi enaki. * Dan mrtvih je svet grobov, pokopališč, večnega spanj a brez sanj. Mi živi se spominjamo mrtvih in v teh spominih oživijo dela pokojnikov in pokojnic. Na Spominski praznik, 25. maja, so bili po neštetih ameriških pokopališčih grobovi okrašeni in odeti s cvetjem in zelenjem. Molitve in misli so izrekale nešteto ustnic toplino naših src do mrtvih, katere se spo-, minjamo, smo jim hvaležni iry jih spoštujemo. Mnogo let nazaj je bila navada, da so nekaterim. na spomenike vklesali razne ljudske reke in iz- Poslanica rsem Slorencem! Dragi Slovenci in Slovenke! Slovenci, zbrani dne 26. aprila 1981 na Slovenskem dnevu v Argentini, iskreno in prisrčno pozdravljamo vse Slovence in Slovenke v domovini, na Koroškem, Goriškem, Primorskem, v Porabju ter tudi ostale, razpršene po vseh celinah sveta. Kakor vsako leto, tako smo se tudi letos zbrali na Slovenskem dnevu, da znova utrdimo svoje ideale in si znova naberemo moči za njihovo uresničenje. Smo in hočemo ostati Slovenci, hočemo biti svobodni, hočemo sami odločati o svoji usodi. Koliko naših bratov in sester ne živi v polni svobodi, koliko Slovencev je preganjanih in zapostavljenih, eni zaradi vere, vesti in demokratičnega prepričanja, drugi zaradi slovenskega rodu. To je bolečina nas, ki živimo v svobodnem svetu. Tem bratom in sestram v stiski moramo pomagati. Trdno upamo, da bo postala naša domovina zopet svobodna, prosta komunističnega nasilja, da ne bo vedno bolj zgubljala svojega krščanskega in slovenskega o-braza. Pomagati hočemo in moramo tudi bratom v zamejstvu. da jim bodo priznane vse tiste narodne pravice, ki jim gredo po božjih in človeških zakonih. To so, dragi Slovenci, naše skupne skrbi in skupne težnje. To nas vse združuje v veliko družino, ki je Slovenija v svetu. S slovenskimi pozdravi! Buenos Aires, Naš dom, San Justo. povedi resnice. Nekoč sva z ženo naletela na nekem vaškem pokopališču spomenik, obraščen z gostim mahom, kjer je bilo napisano: Kar srho bili mi, to ste zdaj vi. Kar smo zdaj mi, to boste tudi vi. * Naša sveta dolžnost je tudi. , da se na Spominski dan, dan vseh mrtvih, s pobožnostjo v srcu spominjamoj vseh onih nesrečnih žrtev, junakov, ki so žrtvovali svoja življenja v raznih vojnah po Evropi, Koreji, Južnem Vietnamu in še kje drugje, ki so v trpljenju po raznih neznanih krajih našli v zemlji svoj poslednji dom, gomile prerasle s travo in mahom. Počivajo po raznih krajih, neznani, brez vsakega spominčka ali križa. Ravno tako se je dogajalo v Jugoslaviji v drugi svetovni vojni in revoluciji, kjer je bilo na tisoče pomorjenih borcev vrženih v razna brezna, tisoči drugih je bilo prisiljenih izkopati si lastni grob, kjer je potem z njim izginila vsaka sled, brez imena, brez križa. Nekoč so ti junaki živeli med nami, nekoč so živeli med nami, oče, mati, sestra, brat, sorodniki in prijatelji. Danes počivajo v večnem spanju in čakajo na nas. Naj počivajo v miru. Spet se je pomlad povrnila in na Spominski dan 25. maja smo se zopet poklonili spominu mrtvih, posebno onih padlih borcev, ki so umrli v protikomunistični borbi v starem, kraju. Od,teh strašnih dogodkov, ko je brat ubijal brata, je minilo že 35 let. Mnogi preživeli borci so ostali zvesti tem spominom in padlim junakom, mnogi so svoje spomine zavrgli v pozabljenje, nekateri pa že prijateljsko sodelujejo z režimskimi voditelji v domačem kraju. Naj bo kakorkoli, slovensko društvo Triglav s člani “Tabora” in “Vestnika” so v ponedeljek, 25. maja, dopoldne v Triglavskem parku priredili spominsko svečanost v spomin im čast vsem padlim bor- j cem, kateri so za svobodo in | svoje prepričanje položil naj-| višjo ceno — svoja življenja.! Spomin nanje nam bo ostali do konca našega življenja. m I Ko je bil v mesecu marcu I k sreči ponesrečen atentat na ameriškega predsednika Ronalda Reagana, je večina ljudi doma in po svetu obsojala atentatorjevo zločinsko namero. Bilo pa je nekaj šolske mladine, ki so javno izrazili, R. Reagan ni bil ubit. Mnog0 je danes umorov, ropanja, P°' silstva in drugih zločinov. P°' živinili smo se in od danes jutri teče naše življenje. Še od tistih časov, ko je Kajn ubil Abela, pa vse grško-rimske antične dobe, Shakespearja do Hitlerja ^ potem vse do današnjega čeprav ogromnim tehnični111 napredkom, človek se 111 spremenil. Ostal je dober 111 slab, ljubil je in sovražil ie' ter ubijal. Že pred 300 leti je največ1 traged William Shakespeare malo pred smrtjo dejal: ^se moje drame in tragedije kaj o dobre in slabe strani čl°' veka, posilstva in trpljen' nedolžnih deklet, fanatike, sf taniste, podlosti kraljev ^ plačanih morilcev. Opis°v^ sem dobre in zločeste kar0'' ter j e, da bi človeku vtis0' zdrav razum, da bi znal locl dobro od zla in svetlobo 0 teme. Veroval sem, da k _ moja dela v prikazanju čl°v^ kovih strasti prinesla člove štvu srečo in lepše življelli ’ Toda zmotil sem se, moja ^ la niso koristila nikomur človek ostane človek. * Danes naj večji jugoslova1^ ski pisatelj in dramatik Mir° slav Krleža, Hrvat po rodUi l pred kratkim v nekem int° vjuju orisal človeka tak0 ^ Človek je peklenski zva^ laži in umorov, mehur, P° odurnih bolezni. Človek s vraži človeka. Sovražim0 medsebojno in vzajemno ^ dolgem in pop rek, jaloV°. 3, histerično. Oče sovraži sl^f ker je capin, ker se opij3, ^ se potepa po cele noči, ker j opravlja izpitov, sin s0\ g, očeta, ker sodi v staro s Mama mrzi hčerko, ker nja svobodno ljubezen h1, jr se noče poročiti z izvo'l0 cem, ki ga je izbrala ma ; Sovražijo se žene in 10 tete in strici, sestrične m ^e. tranci, zastran oporok in ^ y nar j a. Šefi sovražijo svoj0^ sistente in narobe, pacieh vraži j o zdravnike in boim ^ če, pravni klienti prezira.!0^, kone in zabavaljajo čez nike in pravico, sodniki ■ žijo advokate in o'3''0.^ sovražijo se spoli, sovražil ideologije, sovražijo se p° g0. ni programi in voditelji ,j vražimo se vsi skupaj z° j|i živčnega razkroja in soci ^ ,() odnosov od zgoraj riavz narobe. Sovražimo in valimo k01.^ drug na drugega, s°vražjri) :.4- r* O ■ ‘ -i . ' šo so ob tej priliki popolnoma ^ oplenili, tako da je morala premožna družina naročiti /na kredit krste za žrtve. Nadaljnjo trpljenje družine je le bolj na kratko opisano, saj je njih Kalvarija slična m u č e ništvu nešteto drugihv Tako ostane generalna slika bolj jasna in iz iste izstopa kratek opis najvažnejših dogodkov in oseb te strašne borbe: Jelendol, Turjak, umik in nasilna vrnitev domobrancev 6d strani -Angležev Titu, njih mučenje in grozna smrt. Osvetljen je junaški in svetniški škof Rožman, rehabilitiran je toliko opljuvan gene1 ral Rupnik. Iz knjige izvemo, da je bil Rupnik' v angleški preiskavi čez 70 dni, toda bil je po izjavi, ki jo je major Bryan Cummings, ki je vodil preiskavo, dal časnikarjem, spoznan za popolnoma nedolžnega. Angleži so mu dali status civilnega begunca in kot tak je bil poslan v begunsko civilno taborišče. General ni hotel . izginiti, ko so mu dali možnost Angleži, kateri so t se potem vdali pritisku Tita in mu ga izročili. Bil je strašno mučen in ustreljen v jet-niški obleki. Knjiga našteva nejnške in angleške uradne odloke, iz katerih je razvidno sodelovanje Nemcev s partizani in angleška umazana igra z domobranci. Dodati bi bilo treba še partizanski dogovor z Nemci, sklenjen že v letu 1943 v Bovcu na Goriškem, na podlagi katerega so Nemci prepustili upravo vsega od njih zasedenega ozemlja partizanom, pod pogojem, da se jim dovoli prost in neoviran prehod po cesti Trbiž, Bovc, Kobarid, Čedad. Pogajanja so se vršila javno in sklenjen dogovor je bil odobren od nemškega glavnega stana in je natanko opisan v knjigi sodnik^ dr. Bittja, ki je bil pri tem pogajanju za, tolmača. Partizani so tudi nadalje držali stike z Nemci. Ze- . lo važno je sklenjeno premir-je med Nemci in partizani pd- j leti 1944, ko je bil na Št. Vi-' ški gorski planoti popolnoma obkoljen cel deveti 'jjartižari/ ski korpus. Ob tej pHliki so Nemci pre-pustili upravo partizanom vsega od njih zasedenega o-zemlja in odprli obroč, tako da so se ti srečno rešili ujet- 1 ništva. il Ker ima pisatelj tako spretno pero, bi bilo želeti, da bi razširil svoje delo tudi na Primorsko in Koroško. Pokazalo bi se, da je število 12,000 domobrancev daleko prenizko, saj ne krije množice ubitih v Trstu in na Goriškerp, in ne tolminskih domobrancev, število, ki skupno presega več tisočev. Dr, LV i . A k : :: t r, •' - , AVGUST 16. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. 16. — S.K.D. Triglav, Milwau- kec, Wis. priredi svoj drugi piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 12. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave! Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer. 13. — Podruž. št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo ob 1. popoldne v Euclid Park Club House na E. 222 St. in Lake Shore Blvd. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. 20. — Podr. št. 47 Slovenske ženske zveze praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Hts. 20. — Vinska trgatev ua Slovenski pristavi. 27. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v ’ Ffarik, Ohio, , < 27. — S.K.D. Triglav; Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER a 3. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 3. — Klub slovenskih upokojencev v New'burgu-Maple Hts. priredi banket in ples. 11. — Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Recher Ave. in se bo začela ob 4. pop. 17. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holipes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 24. •— Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Slovenski mladinski zbor Kr. 2 SNPJ. priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. 14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem dbmu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester. 14. — Pevski zbor Jadran priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 15. — Slomškov krožek priredi “Slomškovo kosilo” v avditoriju pri Sv. Vidu. 15. — Slovenian National Art Guild priredi razstavo raznih umetnin v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. 29. — Ženski pevski zbor “Dawn” Slovenske ženske zveze priredi koncert ob 4. pop. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. DECEMBER 6.—Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. JANUAR 23. — Odbor Slovenske pristave priredi svojo tradicionalno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. MAREC 13. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet. Mimogrede iz Milwaukeeja (Nadaljevanje z 2. strani) tako zavračamo krivdo drug na drugega, zanikavamo smisel vsakega boja in odrekamo drug drugemu vsako pozitivno lastnost, značaj in sposobnost. Večkrat se človek boji človeka, toda življenje je kljub temu čudovito. ■ A. G. ; ’ Brezdelje je najveeji ^ zapeljivec mladine Sociološke raziskave v Franciji šo pokazale, da je življenje več kot pol milijona mladih Francozov ogroženo nrav- . no in zdravstveno. Francoska vlada je pričela izvajati poseben program pofnoči tem mladim ljudem, da bi se rešili iz velikih težav in stisk. Starši, ki ne morejo več kro- ^ titi svojih otrok in jih uspešno vzgajati, se lahko zatečejo po nasvet in pomoč v posebne mladinske posvetovalnice in centre. Francoski vzgojitelji so prepričani, da bodo pereča vprašanja vzgoje in oblikovanja mladih ljudi lahko uspešno rešili le s sodelovanjem družine in družbe. Tudi podjetja in tovarne bodo morala najti primerna delovna mesta za mnoge mlade ljudi, ki so končali šolanje, pa zanje ni ustrezne zaposlitve. Brezdelnost je eden od vzrokov, da se mladi Vdajajo alkoholu in mamilom. “Ta niladina potrebuje cilj, za katerega je vredno živeti, predvsem pa upanje”, piše katoliški časopis “La vie” in nadaljuje: “Če se nam to ne bo posrečilo, tvegamo nov izbruh nasilja ali pa — kar ni nič slabše — tiho razočaranje mladine, ki je izgubila upanje.” Pametno bi bilo, da bi tudi ameriška vlada s te strani pomagala reševati družinske in mladinske probleme, ki so v Ameriki prav tako pereči, če ne še bolj kot drugod. Konferenca Bele hiše, ki bi naj skrbela za boljše družinsko življenje ameriških družin, pa sc je bolj zanimala za' omejitev rojstev. Predstavniki raznih skupin so se na sestankih med seboj prepirali, ali naj država podpira ali omejuje splave (abortions) itd. Večina konferenc in sestankov se je zato zaključila brez pozitivnih sklepov. Zaradi tega je sedanja administracija odločila, da Konferenca Bele hiše za skrbstvo ameriških družin vsaj v tej obliki ne bo več delovala. Po gornjem poročilu je razvidno, da se i. uncoska vlada zaveda, da je za bodoče dobre družine treba začeti vzgajati v tej smeri mladino. Mladim ljudem je treba nuditi priložnost se naučiti samostojnega življenja in odgovornosti. In to so bistveni pogoji za ustvaritev dobrih družin in njih trajnosti. -------o------ Težave po raku ozdravljenih Washington, D.C. — Moderni načini zdravljenja raka so dosegli, da je vedno več na raku obolelih ljudi ozdravljenih, kar pa povzroča za ozdravljene nove probleme. Ozdravljeni živijo pod stalnim strahom, da se jim bo bolezen ponovila in tudi njih okolica sumi, kakor da so neozdravljivo bolni. Izvedenci pravijo, da bo letos več kot 41% od 805.000 na raku obolelih ozdravljenih; pred 20 leti so mogli ozdraviti samo 20%. Toda ko bolniki prestanejo boleče in dolgotrajne terapije in operacije ter se ozdravljeni vrnejo v družbo, na žalost ugotavljajo, da jih njih službena okolica zavrača, kakor da bi imeli nalezljivo in neozdravljivo bolezen. Po ozdravitvi nastanejo za ozdravljenega bolnika na raku novi problemi, kako se bo preživljal. Neka ženska je rekla: Dvakrat je bila nad mano izrečena smrtna obsodba. Prvič, ko mi je zdravnik rekel, da imam raka in drugič, ko sem prišla nazaj v službo, mi je predstojnik rekel, naj zapu-'stim službo, ker bo moja navzočnost slabo vplivala na drugo pisarniško osobje. Zapostavljanje zaradi te bolezni je sicer ilegalno, toda skoraj vsak ozdravljen bolnik na raku, ko se je vrnil v službo, je čutil, da ni več tako sprejet kot je bil prej. j ZDRUŽENI NARODI ZA VERSKO SVOBODO L j Združeni narodi, N. Y. — Kljub nasprotovanju držav pod komunističnimi režimi je Ekonomski in socialni svet Združenih narodov priporočal Generalni skupščini Združenih narodov, da prihodnjo jt;-sen sprejme deklaracijo, ki naj odpravi nestrpnost in versko diskriminacijo. Glasovanje za sprejem te deklaracije je bilo 45:0. Glasovanja so se vzdržale Bolgarija, Belorusija, Vzhodna Nemčija, Poljska in Sovjetska zveza. • Sestra-redovnica Janet Car-roll, ki je zastopala uradnega vatikanskega opazovalca pri Združenih narodih, je pozdravila to važno odločitev, kajti “izpolnjevanje verskih dolžnosti v njih pravem smislu je le prostovoljno dejanje, ki si ga ima pravico vsak človek sam izbrati na poti k Bogu. Nobena človeška sila ne more zahtevati ali prepovedati te vrste dejavnosti.” Deklaracija vsebuje tudi načelo: “Nikdo ne sme biti izpostavljen verski diskriminaciji od strani države, privatnih in državnih ustanov ali organizacij radi izpolnjevanja verskih .dolžnosti.” Razveseljivo je, da so pri Združenih narodih sprejeli predlog za takšno deklaracijo. Toda kdo bo potem skrbel, da jo bodo vse države članice izpolnjevale? -----o------- če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 19$1 Imenik raznih društev athletic activities. P SLOVENIAN HOME 1$810 Holmes Avenue Cleveland, OH 44116 President — Dan Pavšek Sr. Viee-Pres. — Frank Ferra Financial Sec’y. — Sophie Magayna Treasurer — Al Marn Rec. Sec’y. — Frank Hren Auditors: Ed Kocin, Mary Podlogar, Keith Smrekar • House Committee: Frank Podlogar, Jack Videtič, Gus Pete-linkar Federation Rep.: John Habat, Keith, Smrekar, Dan Pavšek, Sr. Remaining Directors: John Primci, John Habat Jr., Leroy Koeth and Marie Dular. Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. FEDERACIJA SLOVENSKIH Officers for 1980 President — Anthony Sturm Vice President — John Habat Secretary-Treasurer — Bill Jansa, 2Q251 Ball Ave., Cleve., OH 44123 — Tel.: 481-0124 Corresponding Sec.: Ella Samanich . Recording Sec.: Emil Martinsek Executive Sec’y.: Charles F. Ipavec » Auditors: Mary Dolšak, Dan Pavšek, Pauline Stepic ' Legal Counsel, Charles F. Ipavec sarna in knjižnica. Telefonska št. 881-9617. SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS. Duhovni vodja — Rev. Beno Korbič, OFM Predsednik — John Limoni podpred. — Loni Limoni ml. tajnik — Frank Menčak b’agajnik — Anni Mejač zapisnikarca — Marička Kadunc upravnik Parka— Ivan Bambič pomočnik upravnika — Jože Kunovar prosvetni vodja — Vlado Kralj športni referent — Janez Mejač za plesno skupino — Loni Limoni mi. dopisnik za AD — France Rozina bara — Darko Berginc kuhinja — Loni Limoni st. zastopnik Triglav pri USPEH, Karl Dovnik nadzorni odbor: — Franjo Mejač, Frank Mernik, Janez Rifelj Razsodišče — Ludvik Kolman, Luke Kolman, Janez Levičar SLOVENSKI šPpRTNI KLUB Predsednik: Leo Vovk, 2920 Hemlock Dr., Willoughby Hills, O. 44092 Podpredsednik: Tone Jarem Tajnik: Tomaž Veider, 29320 White Rd., Willoughby Hills., O. 44092 Blagajničarka: Kati Kocjan Odborniki: Louis Petelin ml., Metod Ilc st., Frank Jankar, Andrej Celestina, Miha Košir, Miha Dolinar, Marko Vovk, Charlie Celestina, Vinko Radišek ml. Pravni svetovalec: Tom Lobe. LADIES AUXILIARY of SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15333 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Mary Dolšak — President Bertha Dovgan — Viee-Pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-Treas. Florence Slaby — Rec. Sec’y, Molly Raab — Publicity Auditors:. Ann Kristoff, Mary Koss, Josephine Tomsic Active Members: Millie Bradač, Ida Cesnik, Josič GGlazar, Betty Kozel, Mary------------------------------------- Troha. Fanny Kastelic, Marlene OUR LADY OF FATIMA SOCIETY Rosier of Officers of Lodges and Clubs Perdan, Mary Furlan, Mary Wolf Delicious fish and -other dinners every Friday from noon to 8 p.m. Take-Outs available, call ___________ 481-5378 SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. 44110 Phone — 481-5378 Anthony Sturm — President Steve Shim its — 1st Vice-Pres. Mary Dolšak — 2nd Vice-Pres. lyiillie Bradač — Secretary Frank Bittenc — Treasurer ^„ Won’ & COrreSp' SeC’ ~ Cecelia Wednesday of the month at. Auditors: Arm Kristoff, F. Bittenc, F. Kristoff, A. Meglich -Legal Advisor —- John Prince NO. 255 KSKJ Spiritual Advisor, Rev. John Kumse President Edward J, Furlibh Vice President: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks. Men’s Sports Activities — Bob Schulz Meetings are held the second secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m. All Slovenian doctors in greater House Committee: F. Kristoff, ^ F. Tolar. F. Koss. W. Bayuk, a! pectlve ambers.____________________ Meglic, M. Matuch, F. Grk, John Pretnar. Alternates: Frank Wolf, John Vicic. Meetings are held every 4th Thursday of the month at 8 p.m. Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO Predsednik — Emil Martinsek .Podpredsednik — Al Glavic Tajnik— Tom Meljac, 663-5111 Blagajničarka — Millie Lipnos Zapisnikarica — Anne Ranik, Nadzorniki — Frank Urbančič, Anton Kaplan in Al Glavic Odborniki — Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Cukyne, Louis Ferfolia, Andy Hočevar, Charles Hočevar, Antonia Sto-kar, Anton Stemitz, Wm. Ponikvar. Seje vsaki ča*rti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar Principal— Sister Mary Cecilianne, S.N.D. President: Mrs. Janet Borso 1st Vice President — Mrs. Karen Shan.tery 2nd Vice President — Mrs. Charlotte Tariseka Recording Secretary — Mrs. Betty Svekric Corresponding Secretary — Mrs. Patricia Talani Treasurer — Mrs. Roseanne Piorkowski Publicity Chairman — Mrs. Mary Jo Rom ' Meetings are held on the first Wednesday of every month excluding July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 26713 Recher Ave., Euclid, O. President, Mary Kobal yice Pres., Christine Kovatch Recording Sec., Marcia Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio, tele.: 944-1429. Audit Committee: Christine Kovach, Norman Hrvatin, and Danica Hrvatin. FISH FRYS SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 A.M. to 9:00 P.M. — SERVING A VARIETY OF -DIFFERENT MEALS. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Predsednik, Frank Grdina Podpredsednik, Stane Vidmar Tajnik, Janez Ovsenik Blagajnik, Anton Oblak Upravnik, Jernej Slak Oskrbnik, Janez Košir in Frank Tominc. Vzdrževanje sob, Anica Kurbos Odborniki: Franc Kamin, Anton Lavriša, Maks Eršte In zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.— Dom ima sobe za prenočevanje, razne prireditve: partije, pogrebščine, in ohefeti, V domu je slovenska ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Officers: 1980-81 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Richard J. Mott 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: John Oster Sr. 3rd .C. — Ludwig Snyder Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Steven Piorkowski Judge Advocate: James Slapnik Jr. Welfare: John Kirk Jr. Historian: Vincent J. Baškovič Officer of Day: Frank Godic Jr. Medical: Martin Strauss 1 Year Trustee: Joseph S. Baškovič 2 Year Trustee: Frank Ljubi 3 Year Trustee: James Logar Auxiliary Liaison: George Paprik Meetings are held every third Tuesday each month in our fine clubroom, located at 6101 Glass Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in naad, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together Ifir social and _ C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 President — Rose Poprik 1 st Vice Pres.: Bonnie Mills 2nd Vice Pres.: Mafcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Mohorčič Historian: Mary Briscar Ritual Officer: Josephine Gorencic Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Ann Kern 3 year Trustee: Jo Nousak 2 year Trustee: Helen Snyder 1 year Trustee: Diane Potočnik Our meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue. AMERICAN SLOVENE CLUB President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. — Agnes Koporc Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 361-1893. Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU častni Pred.: Joseph Birk Predsednik: Stanley Počkar 1. Podpreds.: John Kaušek 2. Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat 24101 Gienbrook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel.: 531-3134 Blagajnik: Frank česen ml. Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk. Zastop za fed.: Stanley Počkar, John Kaušek, Frank Česen Jr., Frank Pluth, Namestnici, Ann Mrak, Josephine Trunk, Tony Mrak. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica: Margaret Kaus Prvi podpred. — John Škravec Drugi. Podpred. — Stella Vokač tajnik: Frank Capuder, 6210 Schade Ave. Tel.: '881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnikarica: Cecilia Šubel nadzorni odbor: Jewel Karpin-ski Anton Žakelj, Jennie Vidmar Potovanji odbor: Victor Vokač veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar Delegatij za Fedr. seje so Cecilija Subelj; Neva Patterson, Margaret Kaus, Anton Kaus, Michael Vidmar, (namestnik) Andrew Kavčnik Nove člane in Članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj. Seje, se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave. • MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wolbang C.M. predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, Tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 719 Radford Dr., Richmond Hts., OH 44143; nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle, in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; namestnik: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj PLESNA SKUPINA KRES: Podpredsednik — Viktor Kmetič Predsednica — Cilka Švigelj Blagajničarka — Ani Zalar Tajnik — Tomaž Gaser, 468 Suavely Rd., Rich. Hts. OH 44143 Odborniki — Mark Erdani, Tomaž Kmetič, Stane Zalar Učiteljica Plesov — ga. Bernarda Avsenik Svetovalci — Ivan Hauptman, Ivan Zupančič, Srečo Gaser. BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Jože Kokalj Pod-pred. — Toni Švigelj Tajnik — Viktor Domines Blagajnik — Cilka Švigelj Zapisnikar — Filip Oreh Odborniki — Ani Breznikar, Feliks Breznikar, Ferdo Sečnik, Janez Švigelj, Karel Gorišek, Milan Pezerpvič, Matilda Tavčar, Nace Tavčar, Tone škrl. Nadzorniki in razsodišče — Filip Oreh, Vera Žnidaršič, Zinka Domines Seje se vršijo po dogovoru. SLOVEN SKO-AMERIŠKI 4 PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik: Dr. Rudolph M. Susel Tajnica: Marija Delchin, Blagajničarka: Pavla Rijavec, 6613 Schaefer Ave., Cleve., OH 44103, Tel: 431-5030 Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Karl Bonutti, Lojze Pet-’ rach, in Jean Bryan. Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh V SLOVENSKA PRISTAVA. INC. 1. pod-pred: Edi Veider 2. pod-pred.: Lojze Mohar Blagajničarka: Marija Lunder Zapisnikar: Filip Oreh Tajnik: Miro Erdani, 922 East 216 St., Euclid, OH 44119, Tele.: 486-3495. Nadzorni odbor: John Hočevar ml. Branko Pfeifer Mate Resman Razsodišče: ' f F Ivan Brleč Tone Lavriša ml. ■' Frank Urankar Odborniki: , Jože Bojc Jože Cah Viktor Domines Lawrence Frank Ivan Hočevar ! Janez Hočevar ml. Frank Kastigar Jože Kokalj ' Tone Komolec Frank Kogovšek Andrej Kozjek Mirko Kristanc Jože Leben ml. Tomaž Lobe ' * I.oize Lončar Sofija Mazi Stane Mrva ml. Lojze Petelin ml. Lojze Petrič t * Stanlev Rožič Rudi Špehar * Tone Štepec Tone Švigelj Jože Urankar Tomaž Žnidaršič /nstonniVi Slovenskih šol: ŠOLA SV. VIDA — Vidko Sleme Stane Mrva ml. ŠOLA MARIJE VNEBOVZETE Ivan Tomc ST. MARY HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110 Spiritual Director — Rev. Victor N. Tomc President — Emil Knez Vice-President — William Kozak Slovenian vice-president — Rudy Knez Secretary — John Lamovec Treasurer — Art Eberman, 531-7184; 16301 Sanford Ave., Cleveland, Ohio 44110 Sick and Vigil Chairman — Frank. Sluga. Program Chairman — Louis Koenig Corresponding Secretary — Louis Jesek Marshall — Frank Zemic Social Apostolate — Ed Kocin Retreat Chairman — Joseph Sajovic ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVE. Spiritual Dir.: Fr. Vic Tome Honorary Pres. Sr. Donna McKula Pres. — Mrs. Richard E. Uszko Vice. Pres. Mrs. Leonard Nowak Rec. Sec’y. — Mrs. Donald Reichardt Treas. Mrs. James Dedich Corr. Sec Mrs. Matthew Hozjan Spir. Chm. Mrs. Anton Nemec Auditor Mrs. Joseph Kocin Membership Mrs. John Plymak School Affairs — Mrs. Frances Zupon Sunshine Mrs. Harold Whetzel Cafeteria — Mrs. Steve Densa, Mrs. George Muzina Refreshment — Mrs. Pfeter Hoffman Safety — Mrs. Jane Smolič Hospitality— Mrs. Anton Mazi Historian — Mrs. George Olesko Health, Mrs. Ivan Tome Radio & TV — Mrs. Louis Jesek ANDREJ KOBAL: MALI OGLASI SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE For Sale Space Gas Heater in good condition. Call 361-0608 (63-6^ BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar Chief Ranger — John J. Hočevar Vice Chief Ranger —- Joseph V. Hočevar Past Chief Ranger — Rudolph A. Massera Recording Secretary — Alphonse A. Germ Financial Secretary— Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Road — Tel. 881-1031 Treasurer — Rudolph V. Germ Trustees — Frank J. Kolenc Albert Marolt, Charles F. Kikel Youth Director — Edward M. Prijatel Visitor of Sick — Joseph C. Saver Program Director — Albert R. Gtymfetea __________, Premeščen je bil tudi bataljon v kraj, kjer je bilo še več in bolj žalostnih znakov razpadanja cesarstva. Vse pustne dni leta 1918 smo bili nastavljeni prav pri osrčju starodavnega cesarstva, v Woel-lersdorfu, nekje med Bade-nom in Felixdorfom, nedaleč južno od Dunaja. Woellersdorf se je med vojno spremenil iz majhne vasi v velikansko tovarno za mu-nicija. Tisočere množice vsake narodnosti pod Habsbur-• Žani so bile tu vprežene v delo po obsežnih delavnicah. Mogoče je bilo pretirano, ali slišal sem, da je v onih fabri-kah delalo nad dvesto tisoč ljudi. Tako je tudi kazalo. In delavci so bili v veliki meri ženske, katere so oblasti izgnale iz rodnih krajev z obtožbo politične sumljivosti ali pod pretvezo nemoralnega življenja. Mnogo je bilo begunk iz krajev, kjer so se menjavale fronte, žensk brez doma ali poklica, oseb, ki se niso mogle zoperstaviti temu v glavnem prisilnemu zaposle-nju. Če je Woellersdorf pomenil za nas vedno večje pomanjkanje hrane in hujše zanemarjanje mladega življenja, je bil za te ženske sužnje pravcati pekel. S premnogih obrazov je bilo videti, da je iz njih odšlo veselje do življenja. Mlade kakor stare so bile precej enake. Delo pri strojih, življenje po gnusnih barakah, kjer so spale, ali pri splošni mizi, kjer so uživale nikdar zadostno hrano, vse to jih je nekako izenačilo. Če je bila nekoč učiteljica ali usmiljenka, hči iz dobre krščanske hiše'ali ne, s kmetije ali iz delavskega doma, vse so bile tu enake. Mnoge med njimi so bile šolane in izobražene; pa tu ni deloval vpliv dobre vzgoje iz rane mladosti; bolj vidno so vplivale kvarljive lastnosti. To je bilo očitno iz njihove govorice, surovih kletvic in obnašanja. Mlad vojak bi zardel od sramu v razgovoru z mnogimi teh nesrečnic. Na pustno soboto je vodstvo tovarn v razvedrilo tega “delavstva” priredilo vse polno plesov. Z Lovrencem sva se pridružila skupini, ki je šla v naj večjo, a nabito polno dvorano z orkestrom na vsaki strani podolgovate zgradbe. Sprva sva se namenila preriniti do vogala, kjer so prodajali kruhke s safaladami, (kot so rekli neke vrste hrenovkam). Skoraj nemogoče je bilo prodreti skozi množico, par pri paru v tesnem objemu, a večinoma same ženske. Dve sta se izpustili in naju pograbili, da pleševa z njima; in to je bilo parkrat neizbežno, 'predno sva se spet znašla pri prodajalcih klobasic. “Jaz ne ostanem tu,” je rekel Lovrenc. “ Te ženske so znorele! Ves sem oščipan od spredaj in zadaj-.” To je pripomnil z glasnim smehom. Z Lovrencem sva si izbra- Senior Conductor — Joseph C. Saver Junior Conductor — Frank J. Kolenc Senior Sentinel — Elmer L. Perme Junior Sentinel —- Edward M. Prijatel Field Representative — Frank J. Prijatel — Tel. 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium at 8:00 p.m. la najbližji izhod. Mislim, da je bilo leta 1925, ko sem za “Ameriški družinski koledar” v Chicagu napisal kratko zgodbo iz tednikov mojega soldatovanja v Woel-lersdorfu. Zvonko Novak, sourednik pri dnevniku “Prosveta”, je ocenil povest kot mojega prvenca, in mi s pohvalo čestital na spisu. Vključil sem seveda primerno romanco po načinu takih povesti, a v opis sem vnesel nične razmere in dogodke. (Dalje) res- Prij'afei’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St 361-1212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRE- V blag spomin Pete obletnice smrti rase ljube soproge, matere, stare matere in prastare matere HOUSE FOR SALE BY OWNER 2 Family home in good condition. 6 rooms up and 6 d'1. Very reasonably priced. 71 St. Call 881-8294. (61-64) HOUSE FOR SALE Euclid, off Lake Shore -- ^ bedroom single. Double at’ tached garage; ideal locati°n near everything. Excelled condition. 731-0773. (61-63) Looking For Rent Between E. 65 & E. 68 St-south of St. Clair. Need ^ rooms down. Call 382-24® from 8 a.m. until 2 p.m. (61-64) INDIAN HILLS EUCLID Beat the bank. 1214% assun1' able, variable mortgage. Be*1' utiful 5 bedroom home 1,1 ideal Euclid location. Ne"1 carpeting. Custom draPeS' Recreation room and finishe1 basement, and more. A to see. In the 60’s. Call JoA'1'1 Kaifesh at 951-0480. (X) For Rent Office space available a Beachland Medical Bldg. 200 St. & Lake Shore Blvd. John Lokar 731-5515 after 4 p.m. (60-7B FOR RENT 5 room suite, up. Garage. An' nual Lease. Near former Eu' clid Beach Park. Call 871-7518 after 6 p.m. (X) Že pot let Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. John, soprog; Eileen, poročena Thompson, hčerka.3 vnuki in vnukinje in pravnuki in pravnukinje Cleveland, Ohio 1. junija 1981. Premožen Posestnik Išče ženo izpod 40 let (samsko, vdovo, ali ločenko brez ali z 1 do 2 otrok) za življenjsko družico. Sporazumna poroka žaželjena. Sliko, naslov s telefonsko številko je poslati na P.O. Box 443, Tyler, Texas 75710. COOK FOR BROILER Experienced, on duty specials. Good salary. No Sundays or Holidays. Call 391-6293 or 431-6224. For Rent Medical Office availabl6 a Beachland Medical Bldg. 200 and Lake Shore Blvd. ^ Cal! Johnny Lokar 731-551'’ after 4 p.m. , (60-7D INSIDE - OUTSIDE WOl^ vC' Redecorating, painting, pairs of all kinds includi11*5 plumbing and roofing. Call 431-7240 (63-66) INSURANCE OPPORTUNITY Motorists Mutual introduCe;; new lower rates. Own & oPe1,. Sel1 rCial ate your own business, our personal & commere lines. Full or part time, investment. Financial available. (Call: Distrlt; Sales Manager, Motorists Xlu tual Insurance Co. 289-8800 or 779-6335 p (63,66) BAR BUSINESS A great neighborhood Business only, for sale. EqWP ment included. Owner 'vl finance with 20% down. F°r more information call Brickman at Mike Si^0’3 Realty 731-3373 or 261-1980- ba1'1 U'- (63-66) TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone 831-6430 Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove in aluminum siding.