Glas zaveznikov
Leto I - St. 131
Informacijski dneonik A. I. S.
Cena 2 liri
TRST, torek 20* novembra 1945
OKlDNISTVO: Via & Polilo s • Telefon it 93884 in 94448
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): t-gcvskt L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 86). objave L. 9, finančni ln pravni lglaal L. 13. V vsebini lista tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societš ner is Pubbllcita ln Ttalia, Trst. vla Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke 1* 2 (zaostale L. 4'. Rokopisov ne vračamo.
ZAČASNA REŠiTEV FRANCOSKE KRIZE
Ustavodajna skupščina sa Jo Izrekla za nadaljnji poizkus sestave koalicijske vlade - Komunisti so glasovali proti - Poziv socialistov
Pariz, 20. novembra Francoska politična kriza še ni končana. Včeraj popoldne se je sestala ustavodajna skupščina, ki je s 400 proti 163 glasovi odločila, da pozove generala De Gaulla, da napravi ponoven poizkus za sestavo koalicijske vlade treh glavnih strank. Komunisti, katerih spor z generalom De Gaullom o ministrskih mestih- je bil vzrok sedanje francoske krize, so glasovali proti predlogu. General De Gaulle je pristal na to, da si bo prizadeval sestaviti novo vlade vseh treh strank in je pozval komuniste, socialiste ter katoliške progresiste na posvetovanje ki je bilo danes dopoldne ob 1L30. Pogoji, pod katerimi naj bo sestavliena nova vlada, so ostali isti: enaka razdelitev ministrskih mest na vse tri glavne stranke in
program Narodnega sveta odpora. Predhodno je ustavodajna skupščina glasovala o predlogu, da se osnuje začasna. vlada, v kateri bi bile v enakem številu zastopane vse tri glavne stranke, ni pa bila v zvezi s tem predlogom omenjena oseba De Gaulla. Ta predlog je bil sprejet ob vzdrianju komunistov s 358 proti 39 glasovom.
V teku debate je zastopnik komunistične stranke Duclas trdil, da je general De Gaulle s tem, da je skupščini vrnil svoj mandat, dejansko demisioniral in da bi bilo zaradi tega protiustavno, če bi ga imeli Se vedno za kandidata za predsednika vlade. Duclos je ostro govoril tudi o tem. kar je označeval kot De .Gaullovo žalitev rodoljubja franco-
sodelovati samo pod predsedstvom De Gaulla. Zastopnik socialistične stranke Andre Philippe je toplo pozival vse tri stranke, da se končno zedinijo v poslednjem poizkusu, izpolnijo želje volivcev ter sestavijo narodno vlado pod predsedstvom De Gaulla. Zastopnik socialistične stranke Andre Philippe je toplo pozival vse tri stranke, da se komuno zedinijo v poslednjem poizkusu, izpolnijo želje volivcev ter sestavijo narodno vlado pod predsedstvom De Gaulla. Sele če ta zadnji poizkus ne bi uspel, je dejal Philippe, bodo socialisti iskali način, da se osnuje vlada treh strank pod vodstvom kake druge osebe. Philippov poziv je vsa zbornica sprejela z velikim odobravanjem; odobravanja
skih komunistov. Katoliški progre- so se vzdržali le komunisti in skraj-sisti so izjavili 'da so pripravljeni \ na desnica.
Protialbanske demonstracije
v Atenah
Atene, 20. novembra
Na trgu Ustave se je v petek zbralo več ’ /t sto tisoč ljudi, ki so protestirali, ker sta Velika Britanija in Združene države priznali albansko vlado Enver Hodže. Demonstranti so zahtevali vrnitev dela severnega Epira, področja, !;i pripada zdaj Albaniji.
Z okna nekega hotela je demonstracijam prisostvoval tudi grški ministrski predsednik Ila-nellopoulos. Izjavil je: «Glejte, kake grško prebivalstvo Aten dostojanstveno in skromno izraža >bol naroda za trpljenje bratov v severnem Epiru.*
Množici sta govorila tudi predsednik zveze bivših grških bojevnikov L. Plionis in voditelj delavskih zvez Fotios Macris. Popravljalni odbor je protes+iral proti priznanju albanske vlade, dokler ne bo urejeno vprašanje severnega Epira.
Odstop grške vlade
Atene, 20. novembra Grška vlada, ki ji je predsedoval predsednik Panayotis Ka-nellopotnlos, je danes odstopila.
Attlee v kanadskem parlamentu
Duhovna povežanost Britanskega imperija vzgled vsemu svetu - Namen britanskega posega v Indoneziji-Sestanek pripravljalnega odbora Združenih narodov
Ottawa, 20. novembra
Britanski ministrski predsednik Clement Attlee je včeraj govoril pred obema zbornicama kanadskega parlamenta. Nekateri najzanimiveje odstavki njegovega govora so sledeči:
»Samo z vero v velika načela o vzajemni odvisnosti usode vseh na rodov ln v bratsvu vseh ljudi na svetu bomo mogli dati novi ustanovi za varnost in mir tisto no-tranjo silo, brez katere ta ustanova ne more primerno izvrš ti naloge za jamčenja svetovnega miru*.
Ko je govoril o nedavnem sestanku s predsedn kom Trumanom ln Mackenzie Kingom o nadzorstvu nad atomsko silo, je Attlee rekel: «To vprašanje smo obravnavali kot del vprašanja, ki stoji danes pred vsem svetom: kako preprečiti no-
vo uničujočo vojno, ki bo strašnej-sj, kot so bile dosedanje, ki so hrumele nad človeštvom. Ko smo razpravljali o tem vprašanju, smo prišli do sklepa, da je velike važnosti, da usposobimo mednarodno ustanovo za svetovno varnost za njeno nalogo kot jamstvo svetovnega miru. Ni mogoče rešiti taksnega vprašanja kot je atomska bomba, če ga obravnavamo ločeno cd ostalih vprašanj. Značaj posameznih vrst orožja je treba obravnavati kot del celotnega vprašanja o zagotovitvi svetovnega miru*.
Attlee je izjavil, da je skupnest britanskih narodov, njihova duševna in gmotna povezanost, zgled za ostali svet, ki ga je treba zadržati in posnemati. »Malim, da bi takšna duhovna povezanost morala vezati vse Združene narode po
POLOŽAJ V ARGENTINI
Demokratične stranke ustvarjajo blok proti Peronu - Februarske volitve bodo prelomni« ca notranjega ln zunanjega položaja države
New York, 20 novembra
«New York Herald Tribune* piše v članku pod naslovom «Zveza proti Peronu*, da grozita V Argentini po neuspelem poskusu zrušitve vojaške diktature, narodu dve težki nevarnosti: prvič je možno, da se bo polkovniku Peronu s sodelovanjem pomagačev posrečilo tako zaobrniti izide bližnjih volitev, da si bo zagotovil dostop k predsedniškemu mestu. Drugič pa obstaja nevarnost, da bodo needinost in napake voditeljev demokratične opozicije omogočile Peronu izvolitev bolj ’ zaradi slabosti opozicije sam«, kot‘ pa zaradi moči njenega »asprotnika.
I)ve nevarnosti
Prva izmed teh dveh nevarnosti je najresnejša grožnja za demokracijo v obeh Amerikah, dočlm skušajo drugo nevarnost odstraniti z združitvijo štirih izmed petih priznan h argentinskih strank v skupno fronto z namenom, da one-niogoČ.jo Peronovo izvolitev.
Važnosti tega dejstva pa ne smemo precenjevati. Ce se Peronu bodisi s silo bodisi z zvijačo posreči, da si zagotovi predsedniško mesto, bo to privedlo do utrditve opozicije proti Peronu, ki bo tako prisiljen preiti k milejšim oblikam v svoj h zahtevah po diktaturi. Ce pa mu bo Uspelo izkoristiti sedanje spore V vrstah opozicije ter bo uporabil čisto demokratske načine, da bo z njimi zrušil demokracijo v Argentini, bo pač lahko dosegel tako diktatorsko oblast, kot Jo je imel Hitler.
Dovolj veliko zlo je, zaključuje članek, če narodu s silo odtegnejo svobodo, naravnost izdajstvo pa je, čo se narod zaradi lastne neodločnosti, neznatnih malenkosti in strankarske častihlepnosti odreče svojim temeljnim pravicam. Izgle-da pa, da Argentinci ljubijo svobodo ter hočejo složno sodelovati, da bi se tako izognili grozeči tragediji. Ce bodo znali rešiti svojo na-lego do konca, si bodo zaslužili spoštovanje svojih sosedov iz vse
Oton Habsburški
na Tirolskem
Amerike ter dobili pomoč in podporo vseh tistih, ki verujejo v svobodo.
Posebni «Reuterjev> dopisnik v Buenos Airesu je brzojavno sporočil, da so pri pogajanjih za sestavo enotne fronte vseh argentinskih političnih strank za skupnega kandidata proti polkovniku Peronu pri volitvah, ki bodo februarja, dosegli dobre uspehe.
Dopisnik pojasnjuje, da je radikalna stranka odobrila predlog o koaliciji, ki so ga stavili sociaVsti, demokratska- stranka, komunisti in druge politične skupine. Akoravno n:so izrečno navedli konservativcev, ki so start nasprotniki radikalov, izgleda, da so jim vseeno dopustili možnost za udeležbo. Odbor je naznanil, da bo radikalna stranka imenovala svoje kandidate za predsedstvo in podpredsedstvo, 6im bo mogoče. Izjavil je, da ima radikalna stranka namen nadaljevati boj proti sedanji argentinski vladi, da prepreči nadaljevanje diktature in doseže povratek k ustavi.
Dop’snik dodaja, da predvideva volivni program nove argentinske laburlst čne stranke, katerega sestavo so uradno objavili ID. novembra, predvsem socialna vprašanja in blaginjo delavcev.
V porušenem Berlinu
Zacelek razprave v Nirelerp
Danes se ie v mestu največjih manifestacij prlče’o zalije poglavje naclst.čne žaro le proti člcveLvu
Maršal sir Alan Brooke, načelnik britanskega imperialnega glavnega stana (na levi), admiral Sir Andrevo Cunningham, vrhovni poveljnik sredozemskega brodovja (sklonjen v sredini) in letalski maršal sir Charles Portal, ki si zapisuje napis na spomeniku kralja Friedrika Velikega v berlinskem živalskem vrtu, kjer so nemške čete nudile zadnji odpor sovjetskim četam. Visoki vojaški dostojanstveniki pobirajo kose odbitega kipa
sa spomin.
Preosnova vladnega ustroja ameriških Združenih držav
Zaradi polnega sodelovanja v organizaciji Združenih narodov - Admiral Nlmitz proti združenju vojnih ministrstev
litiko, na natančno preučevanje, ki je morda ravno tako važno, če še ne važnejše kot hitrost.
Pariz, 20. novembra po francoski poročevalski agenciji smo Izvedeli, <Ja je nadvojvoda Oton Habsburški, pretendent na __ avstrijski prestol tajno prispel na j povedle do
n.	.	... Tnnskmi	'
Tirolsko v Innsbruck.
Vojvoda se je več mesecev mudil V Lisboni, kjer je po izjavi njegovih zaupnikov izrazil upanje, da bodo Habsburžane ponovno postavili na avstrijski prestol.
Njegovo prisotnost na Tirolskem »o odkrile francoske zasedbene o-blasti, ki so mu bivanje dovolile Pod pogojem, da ne bo prevratno deloval.
Neka osebnost Rennerjeve vlade je izjavila, da vlada ni imela z nadvojvodo nobenih stikov in da ZaraJi tega ne bo izd^a nikakega Uradnega poročila.
Po poročilih iz drugih virov je Prispel nadvojvoda samo na obisk k bolnemu stricu nadvojvodi Evgen i ki živi v neki vasi pri Erennerju. Izgleda, da je to edini njegovega prihoda.
Vsekakor pa kaže moskovski ^k za ta dogodek veliko zanima^ nje. Pred prihodom Otona v Avstrijo so izvedeli, da so odkrili v Gradcu njegova dva brata Karla ki Roberta, kar je zelo začudilo tamoSnje britanski oblasti. Pred ^kritjem so ju' videli pri nekem v°jaškem mimohodu v Innsbrucku generala. Bethouarda.
Washilgton. 20. novembra
Dopisnik «New York Timesa* Walter H. Waggoner piše, da bodo v sredo predložili predsedniku Trumanu osnutek za preesnovo vladnega ustroja, da se bo vlada lahko polno ud-ležila organizacije Združenih narodov.
Mnenje admirala Nfmltza
Ko je odbor za vojaške zadeve ameriškega senata vprašal admirala Chester W. Nimitza, če bi bilo prikladno ustanoviti enotno ministrstvo za narodno obrambo, je admiral priznal, da je koncem leta 1944 podprl ta načrt, pristavil pa je, da so ga študije in Izkušnje 'tega, - da je svoje
mnenje spremenil.
Izjavil je,' da so dogodki v Pearl Harborju «jasno pokazali, da bi bilo potrebno večje vzkladenje načrtov in delovanja ne samo med vojnim in mornariškim ministrstvom, marveč tudi med obema in zunanjim ministrstvom*.
Da bi v bodočnosti zagotovili takšno vzkladenje, je admiral Nlmitz izjavil, da ni naklonjen enotnemu ministrstvu za narodno obrambo, marveč varnostnemu svetu, ki bi ga sestavljalo zunanje, vojno in mornariško ministrstvo.
Admiral Nimitz je potem omenil izkušnje, ki jih je imel med vojno ter izjavil:
«Um:stnost odločitev, ki so jih sprejeli v višjih krogih, je name napravila ravno tako velik vtis kot uspeh, s kakršnim so naše sile na vojnem področju in drugje te odločitve izvršile. Enotnost poveljstva in točno/1 skl/pov »ta bolj potrebna pri neposrednem vodstvu vojnih operacij, kakor pa pri pripravljanju načrtov s strani višjih poveljstev.
V pripravljalni dobi so morali skoraj vsi sklepi upoštevati veliko število člnlteljev, med katerini se nekateri nanašajo na narodno po-
Ločitev vojaških ministrstev bi lahko povzročila neugodnosti. Izkazalo bi se, da ta sistem ni učinkovit. Ne verujem pa, če bi pred človeka postavili Izbiro, da bi bile njegove odločitve, tako dobre kot če bi o važnih zad.vah sklepalo več ljudi.*.
Selitve v Nemčiji
London, 20. novembra Nemški informacijski urad poroča, da so britanske zasedbene oblasti odredite, da po 1. decembru noben Nemec, ki biva v britanskem področju, ne sme menjati svojega bivališča. To bo britanski vojaški upravi omogočilo, da izvede načrte za prehrano in preskrbo s stanovanji na gori omenjenemu področju, poleg tega pa tudi, da oskrbi milijone beguncev, ki prihajajo z vzhoda.
Ethridge v Bukarešti
Bukarešta, 20. novembra Osebni odposlanec američkega zunanjega ministra Bjrrnesa, Mark Etheridge, je iz Odese prispel v Bukarešto. Preučeval bo politični položaj Romunije.
Niimberg, 20. novembra
Urad britanskega državnega tožilca je včeraj javil, da se bo danes ob 10. uri začela razprava proti glavnim vojnim krivcem. Sovjetski državni tožilec general Rudenko je obolel ter ga bo nadomestoval general Polcrov&ki.
Bivšega vodjo nemške policije Ernesta Kaltenbrunnerja je zadela sinoči kap. Prepeljali so ga v 'bolnišnico. Pričakujejo še zdravniško mnenje o stanju Rudolfa Hessa, da bi vedeli, ali bo lahko prisostvoval razpravi in se na njej branil, ksi ostali, razen dr. Lega, ki-je mrtev, in Martina Bormanna, ki je na begu, so dobrega telesnega zdravja.
Današnji raipravi bo predsedoval britanski sodnik Lamrence, ki bo vodil osemčlanski sodni zbor, v katerem sta po dva britanska, ameriška, sovjetska in francoska sodnika. Vsakega obtoženca brani po en nemški zagovornik. Obtožnica je razdeljena na štiri dele: prvi našteva zločine proti svetovnemu miru, drugi vojne zločine, zločine proti človečanstvu in sodelovanje pri načrtu svetovne zarote za izvršitev gornjih načrtov.
Razprava, pri kateri bodo stali kot nevidni sodniki vsi tisti, ki so bili sežgani v celicah smrti ni Poljskem, ki so poginili na urskih stepah ali v temnih globinah oceanov. Prostor za razpravo so izbrali v tistem nemškem mestu, ki je videlo največje nacistične manifestacije v ivagnerijanskem slogu. Vsi glailnl igralci bodo prisotni. Pozornica bo edinstvena in veličastna ter bo zaključila zadnje poglavje strašne drame, ki je zadela človeštvo v zadnjih letih in katere prva poglavja so pisali na tem mestu razni Streicherji, Gbringi, Hitlerji, nekateri živi, drugi danes že mrtvi. Dvorana je sveže pobelj'ena. Podpirajo jo hrastovi stebri; neonske svetiljke osvetljujejo tudi pri belem dnevu vsak predmet v dvorani; pripravljene so tudi primerne celice za fotografe in filmske operaterje, kjer so bodo od trenot-ka do trenotka prižigale magnezijeve svetiljke. Pripravljena je tudi velika kinematografska kabina in platno, na katerem bodo obtoženci mogli še enkrat doživljati vso svojo
življenjsko pot na podlagi uradnih in zasebnih posnetkov, s katerimi v obilni meri razpolagajo državni tožilci vseh narodov.
Osem glavnih sodnikov bo predsedovalo izmenoma. Velika Britanija je poslala dva sodnika najihšjega sodišča in britanski državni tožilec v tem procesu ni nihče drugi kot sam vrhovni državni tožilec Združenega kraljestva Velike Britanije, ki bo osebno zastopal obtožnico pri važnejših delih razprave, medtem ko ga bodo pri postranskih delih zastopali drugi važni sodni dostojanstveniki Velike Britanije, Velesile hočejo dati tej razpravi vso potrebno dostojanstvenost rednega sodstva ter se hočejo izogniti tudi najmanjšemu videzu izrednega ali vojaškega sodišča, sodnih postopkov, proti' katerim so se borile demokratične države v tej vojni. Vse, kar je na tej razpravi vojaškega, je, da se vodi pod najvišjim nadzorstvom Vojaške nadzorstvene komisije za Nemčijo, to pa je tudi vse.
Mogoče se bo komu zdelo, da so vse te razprave nepotrebne, da je Krivda vseh obtoženih že vnaprej dokazana ter bi zato ne bil potreben takšen dolg postopek. Moramo upoštevati, da so bili prav takšni kratki postopki, ki so jih nacistični in fašistični nasilneži uvajali v zasedenih deželah, tisto, kar je najbolj ogorčilo svetovno javno mnenje v vseh demokratičnih deželah in kar je iz te vojne napravilo nekakšno križarsko vojno proti nasilju totalitarističnih osvajalcev. Četudi danes na mnogih mestih uporabljajo takšno ravnanje z obtoženci, krivimi in nedolžnimi, dokazujejo, kako duševno sorodni so z nekdanjimi nacističnimi in fašističnimi krvniki. Eden izmed ciljev te vojne je bila zagotovitev rednega sodnega postopka pred sodišči; ki morajo dati celo najveejemu zločincu možnost dostojne obrambe ter mu staviti na razpolago vsa sredstva, da lahko dokaže svojo morebitno nedolžnost, četudi je ta zelo malo verjetna. Ne-pristranost sodišč je eden izmed glavnih pogojev notranjega in mednarodnega miru in sožitja.
Nezadovoljiv odgovor
Sovjetske zveze
London, 20. novembra
Državni minister Noel Baker je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da angleški zunanji minister obžaluje, da se ne more zadovoljiti z odgovorom sovjetske vlade na angleški protest zaradi pogodb, ki jih je sklenila Sovjetska zveza z Madžarsko in Romunijo in da hoče dobiti od soVjettke vlade celotno besedilo teh pogodb.
Noel Baker je dodal, da minister Bevin premišljuje, kaj naj ukiene za rešitev tega vprašanja.
Sovjetska vlada je na angleški protest izjavila, da misli, da te pogodbe, ki so imele namen pospešiti razvoj trgovinskih odhosajev med Sovjetsko zvozo in sosednimi državami, niso kršile zakonitih angleških interesov.
Za odobritev sporazumov
v Bretton Woodsu
London, 20. novembra Po poročilu, ki ga je objavil v Londonu »Evening Standard*, bq angleška vlada naročila zbornici, da pravočasno odobri mednarodni finančni sporazum iz Bretton Woodsa, da bo Velika Britanija lahko pred koncem tega leta podpisala listino.
Mednarodna organizacija
za vzgojna vprašanja
Zaključek ustanovitvene konference v Londonu * Stalni sedež bo v Parizu
London, 20. novembra «New York Times« poroča, da so zaključili konferenco Združenih narodov za* vzgoja Zastopniki vsake izmed 44 držav, ki so se udeležili konference, so podpisali statut, s kar ter:m je postala organizacija stalna.
Takoj po podpisu statuta, se je sestala pripravljalna komisija, da bi določila prihodnja zasedanja stalne organizacije. Britanska dele-gatinja Ellena Wilkinson, ki je predsedovala konferenci, je izjavila navzočim delegatom, da «morajo takoj pričeti z delom ih ne smejo preteči meseci, preden se bo lahko vršila prihodnja konferenca//.
Vzgojna vprašanja bodo odslej prvič reševali na mednarodni podlagi. Nikdar še niso na tem polju poskušali nekaj tako obširnega in važnega. Vprašanje vzgoje bo lahko prekoračilo meje posameznega naroda in se raztegnilo na mnogo obširnejša področja.
Ustava stalne organizacije, ki so jo sprejeli brez ugovora delegatov,
določa razna načela življenske važnosti. V glavnem so napovedali borbo nepismenosti in nerazumevanju. Samo z medsebojnim zaupanjem, zatrjuje dokument, bomo lahko dosegli svetovni mir.
Osrednji sedež nove organizacije bo v Parizu.
V načelu bo organizacija skušala obdržati mednarodni mir ter doseči splošno blaginjo s pomočjo znanstvenih, kulturnih in vzgojnih pripomočkov vseh narodov sveta.
Organizacija posebno prepoveduje svojim članom vmešavanje v vprašanja, ki so izključno notranje zadeve drugih držav.
Pravilnik določa med drugim tudi dobo glavne konference, ustanovitev izvršnega sveta, določitev tajnika in glavnega, ravnatelja* ki bo obenem upravni delegat.
Pripravljalna komisija nove organizacije bo ostala v Angliji Še nekaj mesecev, da bo določila dnevni red in. pričela z organizacijskim delom.
Upravne volitve
na Norveškem
Oslo, 20. novembra Prve upravne volitve od pričetka vojne bodo na Norveškem prihodnjega 3. decembra.
Dopsnik lista «N;w York Times* piše, da norveška krščanska ljudska stranka, ki so jo pred kratkim ustanovili, »talno narašča. Dopisnik pravi, da je uspeh te stranke pri zadnjih volitvah izne-radll ne samo voditelje drugh strank, ampak tudi lastne, ker je bila stranka šele pred kratkim ustanovljena in nima niti točno določenega programa niti svojih časopisov.
Stranka, ki jo je leta 1933 ustanovil Nils Lavik, bivši poslanec levice in vnet protestant, je leta 1936 poslala v parlament dva poslanca. Med volivno borbo v mi nulem poletju pa Je stranka dobila skoraj 10% glasov, čeprav eo njeni finančni prispevki obstajali samo \ prostovoljnih dajatvah.
Pred albanskimi vaiitvami
London, 20. nove-tura Moskovski radio poroča, da veebu-je načrt albanske vlade za bližnje volitve v ustavodajno skupščino e-lektrifikacijo in lodustrljalUacljo države in obvezno vzgojo mladine do 14 leta.
vsem »vetu. Če želimo, da bi mirovna uatanova Združenih narodov postala nekaj življenjskega in če želimo, da bo svetovni mir temeljil na vanrih osnovah*.
Nato je izraz’1 svoje občudovanje naporom kanadskih oboroženih sil in delu, ki so ga izvršili kanadski znanstveniki.
Attlee je govoril o prehrambenem položaju, v katerem Je Velika Britanija, in izjavil, da današnji živilski obroki komaj zadostujejo za vzdrževanje narodnega zdravja na potrebni višini. Približno tri in pol milijona hiš je bilo v tej vojni več ali manj poškodovanih ter bo treba nekaj let, preden bo mogoče odstraniti stanovanjsko stisko.
Del svojega govora je Attlee podal v francoščni. Govor so prenašale vse kanadske radijske postaje.
Ko je pozneje govoril na tiskovni konferenci, je Attlee podal sledeče izjave o politiki Velike Britanije v zvezi z dogodki v Indoneziji: »Naloga, katero je Vel’ka Britanija prevzela pred zavezniškim vrhov-n'm poveljstvom, JI nalaga izgnati japonskega sovražnika iz Indonezije, osvebodti vojne ujetnike in internirance ter uvesti na področju red in mir. Prevzeli smo na sebe to nalogo in nameravamo izpolniti naše obveznosti tako, da bodo Indonezijci ln Nizozemci mogli v miru izravnati nastala nasprotstva*.
Ministrski predsednik Clement Attlee je včeraj zvečer z letalom odpotoval v Veliko Britanijo.
Po govoru, ki ga je tmal v kanad. skem senatu in parlamentu, se Je takoj podal na bližnje letališče v Rockkliff/, kjer je vstopil v letalo, ki bo brez pristanka letelo v Veliko Britanijo.
Priprave za zasedanje Združenih narodov
«Daily Herald* objavlja članek o londopsk«jn,s.stanku pripravljalne komisije organizacij« Združenih narodov, ki bo izvršila vse potrebne predpriprave za glavno zasedanje v januarju prihodnjega leta. List pravil:
»Pri pripravljalnem delu »e pojavljajo težka vprašanja. Ustanovili so tajništvo in predvideli so sedež za osrednje urade organizacije. O odnošajih z Mednarodnim uradom za delo je bilo na konferenci v San Franciscu videti, da obstoje neskladnosti v mišljenju. O vprašanju bodrf ponovno razpravljali. Tudi predlog za ustanovitev začasnega sveta bo verjetno nal:tel na nesoglasja. Vendar pa'težave, ki bodo verjetno pri teh vprašanjih nastale, ne smejo povzročiti . zaskrbljenosti.' Pr.senetljivo bi bilo, če bi takoj dosegli soglasnost. Glavna naloga sestanka pripravljalne komisije je, da spravi organizacijo v stanje, da bo mogla delovati. Ko bodo to. dosegli, bo mogoče odvrniti sumničenja in zabrisati vtis, da se mednarodni apori lahko vlečejo v nedogled, ne da bi se kdor koli pobrigal, da bi jih na kakšen koli način odstranili. Med vojno so sestanki »Treh velikih* služili kot nekako nadomestilo za organizacijo trajnega značaja. Taki načini so bili lahko neizogibni med vojno, očividno pa niso zadostni v mirnem času. Danes v resnici trpimo zaradi jzoaridic odločitev, ki so jih sprejeli v naglici, ne da bi se ozirali na želje drugih narodov, ki niso bili soudeleženi pri takih sestankih, ki so bili v razburljivem vzdušju.
Organizacija Združenih narodov ima namen odstraniti take pomanjkljivosti. Britanska vlada bo ta ted/n brez dvoma znova utrdila našo odločitev, da ustvarimo iz novega orgonizma resnično orodje svetovnega miru*.
Organizacija Združenih narodov
in ameriška oborožitev
Podtajnik ameriškega vojnega ministra Kenneth C. Royall je izjavil, da je večina severnoameriškega prebivalstva naklonjena obvezni vojaški službi in da jo tudi on sam odobrava kot sredstvo, ki more ojačiti organizacijo Združenih narodov. Podtajnik Je prepričan, da je svetovni mir odvisen le od uspeha te nove mednarodne organizacije.
Royall je pristavil, da je že sam obstoj te organizacije zagotovilo proti nevarni oborožitven) tekmi. Izrazil je upanje, da ji bo uspelo zmanjšati oborožitev narodov. «Dokler pa», je zaključil Rojrall, «ne bo organizacija pokazala, da zmore svoje naloge, morajo Združene države zagotoviti svojo narodno varnost*. •
Sestanek madžarskega paranenta
Landoi, 20. novembra »Reuter* poroča, da je radijska postaja v BndlmpeHi javila, da se bo nova madžarska poslanska zbornica sestaja 29. novembra,
ZAPISKI j
Združene države Evrope
io svetovni mir
Govor Winstcna Churchi la
Wlnston Churchill je pri svojem obsku v Belgiji na potovanju po zahodnih evropskih državah govoril pred obema zbornicama belgijskega parlamenta. Svoj govor je označil kot »prispevek k razpravljanju o osnovnih svetovn h vprašanjih, ki so vazna za bodočnost nas vseh. Njih rešitev, Če jo bodo prinesli sporazumno vsi narodi, bo navdihn la človeštvo z velikimi na-čamt za bodočnost sveta*.
Winston Churchill je Izrazil svoje velike nade v mednarodno mirovno ustanovo Združenih narodov. »Ne vidim nobenega razloga, zakaj ne K mogle vzrasti pod vodstvo* mednarodne ustanove Združenih narodov Združene države Evrope, ki bi združile narode evropske celine v takšni meri, kot niso bili združeni se n’kdar v svoji zgodovini od dne, ko je razpadel rimski imperij. Taksne Združene države Evrope bi omogočile vsem narodom, da bi živeli drug poleg drugega v miru in blaginji. Izvršiti moramo dve veliki nalogi:	ustvariti
moramo blaginjo v Evropi in nova evropska clvilizac ja mora vzrasti iz kaosa krvoprelilja, v katero je vojna pahnila Evropo. Istočasno pa moramo najti način, kako ustvariti svetovno varnost in preprečiti, da bi svet še enkrat ne padel v takšno nesrečo kot je bila zadnja. Pri tem moramo zagotoviti svobodo misli in besede, svobodo podpirati, ugovarjati alt nasprotovati vsaki vladi v kateri koli državi doma ali v tujini. To so osnovne zahteve, katere moramo vzeti za temelj pri zavzemanju stališč do tega, kar se dogaja dandanes v tolikih državah. Ali so sodišča neodvisna od upravnih oblasti ali od groženj In Zastraševanj pocestne sodrge, ali n'so podrejena kakršni koli politični stranki? V kratkih besedah gledati moramo na to, ali vlada nadzira narod, ali narod vlado?*
Po teh besedah ki obsegajo osnovna načela svobodnega sožitja v okviru posameznih narodov, je Churchill Spregovoril o ustanovni listini mednarodne varnostne ustanove: »V svoje* Srcu gojim upanje, da bo ta nova organ'zacija zadostno trdno zgrajena, da bo mogle, zagotoviti varnost in vzdrževati pravičnost med velikimi ln majhnimi narodi, vsaj v primeru, če jim bodo dali narodi svojo odkritosrčno pomeč pri obl kovanju mednarodnih odnosajev v korist vseh narodov. Cim bolj pristni bodo odnosaji prijateljstva med velesilami, tem večje bo jamstvo za vzdrževanje miru in obrambe pred vojno*.
Ko je govoril Churchill o zunanji politiki Velike Britanije, je izjavil, da se bodočnost Velike'Britanije in njenega Imperija vedno tesneje povezuje z usodo Združenih ameriških držav. «M'selna enotnost in skupnost življenjskih Idealov anglo-am e riškega sveta »e vedno bolj združuje. V Veliki Britaniji imamo dvajsetletni dogovor, ki smo ga sklen'U s Sovjetsko zvezo za sigurno jamstvo miru v svetu. Prav tako upamo, da se bodo v kratkem Času odnosaji med Veliko Britanijo in Francijo okrepili s sklenitv'jo novega dogovora o prijateljstvu ln zavezništvu*.
Preden je Churchill začel govoriti v belgijskem parlamentu, eta ga pozdravila s slavnostnimi govori predsednik belgijske poslanske zbornice ln belgijski minister za zunanje zadeve Spaak. Pozdravila sta ga kot britanskega velikega državnika, katerega ime je za vedno zvezano z junaštvom ln zavednostjo, katero je pokazal angleški narod v tej šest let trajajoči vojni. Ob zaključku slavnostne seje je belgijski parlament podelil Win-stonu Curchllu zlato medaljo kst odl’kovanje za njegove zasluge prt ponovnem vstajenju svobodne in demokratične Belgije.
Proizvodnja težke vode
na Norveškem
Oslo, 20. novembra Norveški ministrski predsednik Einar Gernardsen je izjavil dopisniku lista «New York Times*, da norveška tovarna, ki Izdeluje težko vodo v Rjukanu, ponovno obratuje ter proizvaja kot stranski proizvod norveških nitratov dragocen element, ki je potreben za proizvajanje atomske energije. Ministrski predsednik J» izrazil upanje, da bo svet uporabljal proizvod le s posredovanjem organizacije Združenih narodov. Dodal je, da ne mleli, da bi kakšna država skušala kupiti težko vodo, odkar je bila Norveška osvobojena. Gernardsen, ki je vodja soc'alistične stranke in bivši župan mesta Oslo, je Se izjavil, da je sedanji položaj N rveške boljši, kot so pričakovali. Največja potreba Je po obutvi, oblačilih ln stanovanjih
Na splošno položaj dežele ni slab, razen v Finmarki, kjer so Nemci požgali dež-"o m v okrajih Tromsee in Bodoe, kjer še niso popravili škoda la leta 1940.
Obnova in delo brez politike
Kateo se izgrajuje juZno-ameriSka država Kolumbija
«Kako bi vi pomagali k napredku 9 milijonskega naroda, ki živi ir ostro ločenih dolinah, ki Jih delijo visoke gore? Kako bi vi prinesli 20. stoletje ljudem," ki živijo fce tako, kot so živeli de njihovi predniki v 18, stoletju?*
Tl dve vprašanji, pide Sjrlvla Martin v mesečniku »The Reader’a Digest*, mi Je zastavil premožen gospodarstvenik v južnoameriški državi Kolumbiji, Sam je nanje tudi odgovoril.
, Sociedad de Me Joras Publicag
»Mi to že dolgo časa delamo*, je dejal a ponosom, »Naša tajnost je Sociedad de Mejoras Publicaa — družba za javne melioracije, V prejšnjem stoletju Je Kolumbija doživela več krvavih revolucij. Naša Sociedad, ki ima več kot 100 podružnic v mestih in vaseh, pa iz-sraja nekrvavo revolucijo!*
Povsod v Kolumbiji sem našla SMP, kakor na kratko imenujejo to družbo. Njena naloga je urediti prebivalstvu zdrave in lepe naselbine. Se važnejše je, da pomaga družba izgrajevati demokratično moralo, ki Je pogoj za ustvarjanje resnično svobodnih državljanov, SMP ni mogoče opisati v enem Stavku. Bavi se z najraznovrstnejšl-mi deli. SMP je skupina ljudi, ki se zanimajo za pravna vprašanja ln Ih pomagajo prebivalstvu pri gradnji boljše bodočnosti. SMP 'daje pobude, gradi, upravlja. Veli* ke vsote denarja so v prometu, toda nihče od funkcionarjev ne dobi niti pare za vodstveno delo. Ves denar zbere prebivalstvo, ki Ima tudi| ves dobiček.
Povprečno južnoameriško mesto ima še danes videz naselbine, kakor je bila zgrajena pred več stoletji, Toda mesto, kjer je delovala BMP, Je čisto in prijazno. Hiše so pobeljene in oknice prebarvane. Družba Je zgradila tlakovane ceste, senčne paTke, kopalni bazen ln postavila celo klopi na glavnem trgu.
Članstvo SMP
Vsakdo je lahko član SMP: uradnik in odvetnik, šofer ln umetnik. Vsi so ponosni na svoje delo, Vsakdo skrbi, da bi bil njegov kraj lepši in naprednejši od katerega koli drugega kraja v Kolumbiji.
Peljali so me v kraj Ro Jas. Oparila sem. da Je «plaza», kakor pravijo glavnemu trgu, silno zanemarjena. Cez trl dni so me povabili na sestanek podružnice SMP v zgradbo Javne knjižnice, ki Jo je tudi »gradila SMP. Po kratki razpravi so se dogovorili o potrebnih izpremembah ln danes Ima kraj Rojas enega Izmed najlepših trgov * Kolumbiji.
Soctedadca nimajo veliko član.' stva: 60 do 850 v posameznih krajih. Toda kar SMP sklene, upo-števa mestni župan ali vladni predstavniki in ljudstvo se dvigne na delo kot en mož.
♦Uporabimo vsakogar, ki rad de-|«», je dejal Joaquln Jaramillo, predsednik SMP v Medelllnu. «Upo-ko jeni stražnik Jo pri nas oseba, ki skrbi za čistočo mesta ln vsi ga spoštujejo*.
V	Manizalesu Je SMP sklenila, da zasuje prazno korito majhnega jezera in na tem kraju naredi nov trg. Ljudje so več mesecev brezplačno nanašal! kamenje ln zemljo V korito te danes lahko vsak Manlzaleščan trdi* «To je moj trgi*
Prva družba
V	Medelllnu so prvo SMP ustanovili že leta 1899. Toda pravo življenje družbi Je dal šele Rlccar-do Olano. Ko se je ob koncu prejšnjega stoletja vrnil lz Evrope, Itjer Je obiskoval univerzo, Je na-tri družbo V polnem delu: organizirala Je poštno službo.
Olano Je bil bogat človek. NI vrgel v politiko, kakor je bila tedaj navada bofratlh ljudi v Kolumbiji, ki niso vedeli, kako naj zapravljajo čas. Tudi se ni predal lenuharjenju, ker je bil preveč agilen aovek. Zato je leta 1902 odSel v severno Ameriko, kjer Je preučeval regulacijski načrt "VVashlngtona. Sčasoma je postal Olano najboljši strokovnjak za regulacijo mest v Južni Ameriki,
V	Medelllnu tedaj ni bilo »dostojno*, da hi morala dekleta delati pisarnah. Po severnoameriškem vzgledu je to novost Olano vpeljal v domačem kraju; danes delajo dekleta is prvih kolumbijskih rodbin v pisarnah.
Leta 1910 Je Olano navdušil someščane, da so začeli urejevati Me-delltn. Kmalu je mesto dobilo popolnoma novo lic#.
hiše. Vodovoda Sa nimate? Saj je dobra pitna voda komaj dober kilometer izven kraja! Zgradite vodovod! Poglejte vaš trg; saj ■ je obupen. Zasadite drevesa ln rože!* Pri vseh Izboljšanjih jim je povedal, koliko bi stala. Seveda Je ves kraj govoril samo o Olanu in njegovi družbi.
Zaslužni mož
To, kar je Olano naredil v Kolumbiji v štiridesetih letih, ni mogoče kratko popisati. Njegovo delo Je važnejše od vse državne delavnosti (ali boljše:	nedelavnosti).
Povsod v Kolumbiji opazite njegovo delo.
V	dolini Bucamaranga Je iztrebil malarijo, ki je nekoč morila prebivalstvo. V mesto je privabil tudi tuji kapital ln danes Je eno Izmed najbolj cvetočih Industrijskih krajev Kolumbije.
V	vrtnem mestu Galiju je vpeljal košarice za odpadke, ki* so bile prve te vrste v Južni Ameriki,
V	Cartagini je zgradil krasno kopališče.
V	Medelllnu vidite povsod deBke Z napisom; «To je zgradila SMP, — na mostovih, spomenikih, vodnjakih, na Bolivarjevem gledališču, umetnostni galeriji ln na letališču.
Ko sem potovala po Kolumbiji,
sem prišla V mesto Pereira, ki Ima 60.000 prebivalcev. SMP Je zbirala denar za zgraditev nove bolnice. Manirales, ki ima 80.000 prebivalcev. je zbral denar za umetnostno galerijo.
Kdo je dal denar?
Za vsa ta Izboljšanja v Kolumbiji so bile potrebne desetine milijonov dolarjev. Ves denar Je prebivalstvo dalo rade voljo, saj Je vedelo, da bo šlo za poštene namene.
Vsako leto odlikuje Sociedad državljana, ki Je največ pripomogel k izboljšanju svojega kraja ali ki Je storil neko dobro delo. V Me-dellinu Je dobila takšno odlikovanje uboga vdova, ki Je vzgojila 6 otrok. Drugič sta bila odlikovana neki policijski stražnik in njegova žena, ker sta posvojila več najdenčkov. Tretje odlikovanje Je dobil gospodarstvenik, ki Je na svoje stroške zgradil udobne hiše za uboge.
Rlocardo Olano, duša SMP, je Se vedno agilen, čeprav šteje že 70 let. Pravkar gradi nov park v Me-dellinu. «Mesto ali narod*, mi je dejal Olano, «je samo to, kar naredijo državljani. Toda tudi dobre državljane je treba narediti. To Je naloga Sociedad de Mejoras Fu-bllcas!*
Šole za pohabljene otroke
MM
TRST
tušm
Opozorilo ribičem v Gradežu
Častnik ZVU govoril krajevnim voditeljem
Častnik Zavezniške vojaške uprave je včeraj v Gradežu izjavil, da bodo najstrožje postopali proti krštljem izdanih odredb, če ribe, ki jih ulovijo v Gradežu, ne bodo prispele v določena odjemalska središča.
To izjavo je podal vodja oddelka za poljedelstvo, gozdove in ribolov,
major Gordon Sutherland, častnik Zavezniške vojaške uprave. Major Sutherland Je govoril na zborovanju, katerega so se udeležili vodja prehrane gradeške občine, višji narednik finančne straže v Julijski krajini, poveljnik pristanišča, ravnatelj ribiške zadruge ln stotnik Franklin Adams, častnik za oTvilne zadeve tega področja.
Major Sutherland je poudaril, da navodila splošnega ukaza štv. 20 Zavezniške vojaške uprave, ki urejuje nadzorstvo nad ribolovom, stremijo za tem, da ščitijo ribe la odjemalce rib proti nezakonitemu delovanju špekulantov.
Ribiči niso zadovoljni s svojo nagrado ia z druge straai imajo a ribolovom velike stroške. Njihovo nezadovoljstvo je treba predvsem pripisati dejstvu, da prodajalci rib, iki ne tvegajo svojega življenja la svojega denarja in ki naložijo v svojo trgovino zelo majhen kapital, mnogo več zaslužijo kot pa ribiči.
Da bodo ribe na razpolago vsem in ne samo tistim, ki jih lahko plačujejo po visokih cenah, Je potrebno, da napravijo načrt za enako razdelitev vseh rib, ki jih ulovijo na ozemlju, ki je pod oblastjo Zavezniške vojaške uprave. Zato Je potrebno izročiti vse ribe ter Jih poslati naprej po najce-nejših prevoznih sredstvih v največja odjemalska središča.
Razumljivo je, da držijo špekulanti nizko ceno za ribiče ln visoki za odjemalca rib. Naloga Zavezni-
ške vojaške uprave Je, da zaščiti ribiče ln da jim zagotovi pravično nagrado za njihovo delo in to zaradi tega, ker tvega svoje življenje in imetje; istočasno mora Zavezniška uprava zaščititi odjemalca s tem, da mu zagotovi zadostna izmenjalna sredstva.
Major je pristavil, da morajo zaščititi tudi interese prodajalcev rib, toda njim ne bodo dovolili, da bi obogateli na škodo ribičev, niti da obogatijo s špekulacijo na škodo delavcev, ki morajo svojo hrano nadomestiti z ribami zaradi pomanjkanja mesa ln drugih proteinov.
Gledališče Fenlce
Družba Carli-Stival bo igrala danes zvečer ob 20. url v Fenlce H, W. Pinerovo dramo v treh dejanjih »La seccnda moglie*. Jutri zvečer bodo igrali sijajno komedijo »Poljubite me!*.
Občina je odgovorna na podlagi splošnega ukaza Zavezniške vojaške uprave, da spravi ribe; naloga področja je, da zagotovi pravično razdeljevanje. Torej ni samo naloga občine, da zbere ribe in da ohrani ribe, ki so ostale od razdeljevanja odjemalsklm središčem, temveč naloga občine je tudi preučevanje vprašanja stroškov ribolova, da tako zaščiti interese ribičev in odjemalcev.
To zahteva s strani ribičev popolno in, odkritosrčno obrazložitev ribiških operacij In stroškov, ki spremljajo ta dela. Na ta način bi bilo mogoče izdelati kolektivno pogodbo med ribiči In občino z namenom, da določijo plačo, ki jo jc treba plačati ribiču, kar bi dalo ribiču samemu zaslužek, ki je sorazmeren s plačo drugih delavskih kategorij.
Major Sutherland Je izrazil upanje, da bo lahko preučil celotni položaj Major upa, da bodo ribiči sami, na svojo lastno pobudo, služili istočasno svojim Interesom, kakor tudi interesom občine, ne da bi jih bilo treba kaznovati s kaznimi, ki Jih predvideva splošni ukaz štv. 20.
Dramatlien beg treh roparjev
Včeraj proti 15.30 uri so trije lopovi prišli v ulico Gatteri št. 16, v stanovanje Guglielmine Tosati. Ta dan Je družina ravno praznova-vala rojstni dan svojega sinčka, ki je imei pri sebi nekaj tovarišev istih let. Ko je pozvonil zvonec, Je sel odpirati mali dečko. Pri vratih so neznanci vprašali, če je doma očka. Ko so dobili negativen odgovor, so vstopili v sobo in zahtevali denar. Medtem* ko so zlikovci iskali denar, je ga. Guerinis, ki stanuje v istem stanovanju, to zapazila, odprla okno ln pričela kričati na pomoč.
Tatovi so se splašili in hoteli pobegniti. Gospa Tosati je skušala še zapreti vrata, v istem trenotku pa jo je eden izmed roparjev udaril z ročajem revolverja po glavi, V tem so zbežali po stopnicah.
Pred hišo se je med tem časom že nabrala velika množica ljudi, med katero Je bil tudi mož To-satljeve. Začela se je gonja za tatovi, izmed* katerih je eden začel streljati in pri tem zadel mehanika Josipa Puppo.
V bližini gostilne «Bella Trleste* so enega izmed roparjev ujeli in besna množica ga je hotela linčati.
Ostala dva lopova sta tekla dalje po ulicah, za njlir.i pa množica. Na trgu Sv. Frančiška se je eden zatekel in skril v veži židovskega templja. Policija ga Je ujela, medtem ko Je tretjemu uspelo pobegniti.
Prvi festival dela piske pokrajine
V nedeljo zjutraj se je razvil po go-riških ulicah prvi festival dela, ki so ga organizirali enotni sindikati. V sprevodu je bila tudi dolga vrstil simboličnih vozov, Sprevod v katerem je sodelovalo prebivalstvo obojega spola iz Gorice, Solkana, Pod-gore, St. Petra, Pevme, Oslavije, Sv. Mavra, Vrtojbe, Bukovice, Stan-dreža, Kronberka, Ajšovioe, Voger-skega, Vipave, Ajdovščine, Kanala, Kobarida, Tolmina, Bovca, Idrije, Cerkna, Gradiške, Karmina, Brd, Komna, Mirna, Tržiča in Trsta, kakor tudi iz ostalih pokrajin, se je vil iz trga Catterini po ulici Carducci, trgu Vittoria, ulici Kastela, trgu Cavour, ulici Cavour, ulici Mazzini, ulici Nazario Sauro, ulici Duca d’Aosta, kjer se je obrnil In nada-
ljeval pot po korzu Roosevelt in korzu Verdi, da Je prišel končno na Travnik, kamor je prižel proti 13. uri. V sprevodu je bilo znatno število voz, okrašenih z zastavami in zelenjem, podobno kakor v Trstu ob priliki slične manifestacije.
Vozovi so prikazovali dela vseh vrst v goriškl pokrajini, prikazali pa so simbolično tudi trpljenje, ki ga je moralo pretrpeti ljudstvo pod strahovlado fašistov in nacistov.
V sprevodu Je sodelovalo tudi mnogo partizanov in garibaldincov, ki so hodili v peterostopih. Nosili so mnogo zastav; tudi hiše v mestu so bile okrašene zastavami. Pri prireditvi ni blio nobenega incidenta. Na Travniku Je neki govornik označil pomen manifestacije.
Izdajanje osebnih izkaznic
V torek 20„ sredo 21. in četrtek 22. t. ir- naj se zglasijo na uradu v ulici Roma tiste osebe, bi so dobile potrdilo o vpisu. Te dneve naj so zglase tudi tiste osebe, ki bi se rade pritožile ln preučile svoj primer s častnikom ZVU.
Tisti, ki zaradi bolezni ali lz drugih vzrokov niso mogli priti po osebne izkaznice v urad v ulico Roma, naj Javijo po telefonu (številka 17) svoje ime in priimek ln prebivališče.
Vsak kdor ne bo Imel osebne izkaznice ali potrdila o prijavi, bo kaznovan po Zavezniškem vojaškem sodišču, kakor je to določeno s Splošnem ukazu št. 14, členu št. 5.
Nesreča. Predvčerajšnjim popoldne Je pri igri s prijatelji padel 5-letnl Tonček Koren tako nesrečno, da si je zvil desno nogo. Izročili so ga v domačo oskrbo.
PREHRANA
Pred itiridestimi leti je gospa 0. W. Kimmins začela ustanavljati Sole za pohabljene otroke. Prva tdkina Sola je začela delovati v Sussexu v južni Angliji. Tu je navduSena kulturna delavka razvila nove učne postopke, ki jih danes uporabljajo če v neštetih Šolah za pohabljene otroke. Vzgajajo v njih pohabljene otroke kot da bi bili zdravi, da tako v njih duSah odstranijo občutek manjvrednosti, ki je največja ovira taksnih otrok pri uveljavljanju v življenju. Slika nam kaže pouk v mizarski delavnici takSne Sole, iz katere prihajajo mladi mizarji, katerih sposobnosti so često mnogo večje kot drugih mizarjev, ker so se poglobili v svoje delo ter skuSali s tem nadomestiti nedostatek, ki ga čutijo na drugih poljih človeškega udejstvovanja.
Razdeljevanje novih tobačnih nakaznic
V	četrtek 22, novembra bodo začeli razdeljevati v občini Trsta nove tobačne nakaznice, ki bodo stopile v rabo s 1. januarjem 1946.
Razdeljevanje se bo začelo po abecednem redu pri Tobačnem uradu na trgu Vecchlo st. 1. Pri ; sprejemu mora vsak prosilec pokazati staro tobačno nakaznico in novo živilsko nakazniko »november 45 - februar 46» in osebno izkaznico ali kakšen podoben dokument, Nova Izkaznica bo stala 4 lire na osebo. Prejemnik izkaznice za drugo osebo, mora imeti pooblastilo in izkaznico od lc-te.
V	četrtek 22. novembra so nh vrsti črke A ln B. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. In od 15. do 18, ure.
Mučitelj ljudi
prejel zasluženo kazen
Obsodba dveh ovaduhovi moža in žene
GOSPODARSTVO
Japonska vlada se je odločila, da to poslala vsem članom nedavno razpuščenega trgovskega trusta ♦Zaibatsu* pozive, naj sledijo vzgledu japonske cesarske hiše in tistanove sklad za podpiranje prebivalstva, ki mu preti velika lakota. Hirohito Je v ta namen žrtvoval svojo umetniško zbirko, cesarica pa svoje dragulje. Znesek, ki bo na ta način na razpolago, znaša okoli 1 milijardo Jenov.
Švicarska vohunska služba
PREPREČEN NEMŠKI NAPAD
Podružnice SMP
Potem je Olano hotel
prenesti
delovanje SMP na vso državo. Lete 1917 je sklical kongres pristašev v glavno mesto Bogota. Tam so govorili o vsem drugem, samo o politiki ne. Kajti Olanovo načelo Js bilo, da ne zlorablja javnih koristi v strankarske namene ln ne polni z javnim denarjem žepov različnih strankarskih mogotcev.
Kongres je njegove nazore sprejel ln Olano je postal novi misijonar. Peš in na mulah Je prepotoval vso Kolumbijo.
Ko je prišel v neki kraj, je najprej sam preučil, kaj bi bilo po-trebno ukreniti za izboljšanje. Na« to se Je pogovoril z vodilnimi meščani in sklical javno zborovanje, Govoril Jim Je preproste ln pralte tične besede,
»Živite lahko v lepem ln zdravem kraju Ne bo vas mnogo stalo, da to dosežete! Najprej prebelite
V	Angliji bodo po dosedanjih načrtih ustanovili tri velika civilna letalska podjetja, ki bodo vzdrževala sledeče letalske proge: Angll-Ja-Kanada-Združene države-Daljni Vzhod; Anglija-celinska Evropa; Angllja-južna Amerika. Poleg tega bodo vzdrževali tudi notranji promet.
Angleški In ameriški trgovski krogi so sporočili španski vladi, da sta Amerika ln Anglija dovolili neomejeno prodajo petroleja in njegovih derivatov Španiji. Zaradi tega bodo lahko v Španiji zvišali obroke petroleja. Angleški petrolej, k! Je namenjen za Španijo, bodo vkrcavali v Haifi. Anglija in Združene države so ukinile prodajo petroleja, Španiji leta 1944. Španiji so dovolili tudi nakup 1-000 angleških in 500 ameriških kamionov.
V	Združenih državah so znižali dohodninski davek »a leto 1946, in sicer za pet milijard 920 milijonov dolarjev. To Je prvo znižanje po 16 letih.
V	prihodnji petletki bodo v Sovjetski zvezi elektrificirali 18 do 20 tisoč kilometrov železniških prog, Trenotno sovjetsko železnice nimajo mnogo elektrificiranih prog, Največ Jih Je še v donski kotlini ln v krivoroski pokrajini. V teku je elektrifikacija kavkaških prog, v naslednjih letih pa pridejo na vrsto sibirske In uralske proge Resneje mislijo elektrificira« proge med Moskvo in Leningradom ter večje število prog, ki tečejo Moskve, Leningrada, Kijeva, Min-ska, Rige, Vilna, Sverdlovska ^drugih velikih IndustriJaMh (Meč.
Na Denariju trgovinske pogodbe 'med Madžarsko in Sovjetsko zvezo J« Madžarska nedavno prejela prvo pošiljko soli, katere tam zelo primanjkuje.
Iz poroma Švicarske radijske postaje v Bernu je razvidno, da se je agentom Švicarske tajne obveščevalne službe, ki so bili v zvezi s Hitlerjevim stanom, posrečilo obvestiti Švicarsko vlado o času in podrobnostih vsakega napada nekaj tednov, preden se je to izvršilo. To se je zgodilo tudi z načrtom za napad na iŠvico, ki pa ga niso nikoli izvedli.iTo izncnadno odkritje vsebuje poročilo Švicarskega zveznega svetnika Karla Kobelta. Poročilo pravi Aa so Švicarski agenti sporočili o nemških načrtih za napad na Norveško, Belgijo in Nizozemsko. Poročila so podrobno omenjala,' kje bodo vdrle nemSke armade. Ta poročila so prišla dva ali tri tedne, preden se je začel premik nemških čet. Poleg tega so agenti označili čas napada na Francijo, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Švicarska vlada je bila vedno
In
ere-
obveSčena o Številu in vrsti nemških divizij na Švicarski meji. Poročilo z dne 18. marca 1943 pravi, da je Nemčija določila 6. april 1943 za napad na Švico. Poročila so svarila, naj Švicarji pazijo na ta-kozvane posredovalce, ki bi jih uporabili Nemci, da ukanijo Švicarsko javno mnenje, medtem ko bi Nemci pripravljali bliskovit napad preko francoske in nemSke meje. Dan pozneje so Švicarski tajni agenti poročali o straSnem prizoru, M je nastal v Hitlerjevem glavnem stanu, ko so nemSki vohuni naznanili, da je Švica izvedela o nemSkem napadalnem načrtu in mobilizira svoje sile za obrambo. Takrat je Hitler odredil, da se napad ne izvrSi in 27. marca načrte začasno odložil na poznejši čas. Poznejši dogodki so prisilili naciste, da so spremenili svoje načrte
ta. ta. ta. ta. <ta«ta^
Pred izrednim sodiščem Je bila včeraj razprava proti Luciu Rlbau-du, obtoženemu, da je kot zaupnik inšpektorata v ulici Bellosguardo muci) politične jetnike, da bi izsilil iz njih priznanje. Obtoženec je trdil, da Je nedolžen; priznal pa je, da je služboval pri inšpektoratu, ln sicer je opravljal službo v bencinskem skladišču.
Neizpodbitni dokazi so pri razpravi podali točno sliko o obtožen-čevl osebi. Sedem ljudi, katere je Rlbaudo mučil, je potrdilo v njem svojega mučitelja. Med pričami so bile tri ženske, ki jih je obtoženec slekel, jim zvezal roke ln noge, nato pa Jih divje ter nečloveško mučil. Da bi Ribaudo prisilil te ljudi k priznanju, Jih je na spošno mučil s tem, da so morali skozi gumijasto cevko požira« znatne količine vode. Dijakinja Rosa Kari-dusova je med drugim pripovedovala, da se Je Ribaudo sadistično hvalil, da zna boljše, kakor zdravnik onesveščati svoje žrtve ta jih spet spravljati k zavesti. Ermanno Bladassi, ki ni mogel več prenašati muk in ni Imel kaj priznati, sl je izmislil, da je raznašal letake. Albina Baucerjeva je dodala, da so v ječi na ulici Coroneo vsi poznali Ribauda pod žalostnim imenom Hitler.
Obrambna priča dr. Giuseppe Slgillč Je izjavil, da ne more vedeti, kaj se Je dogajalo v celicah zaporov inšpektorata, čeprav je bil od julija 1. 1942 do decembra 1493 šef kabineta na inšpektoratu ulici Bellosguardo.
Državni tožilec Je v svojem govoru zahteval za obtoženca kazen 15 let zaradi sodelovanja ter sedem let ter fiest mesecev za dostavljanje zapornikov.
Branilec po službeni dolžnosti odvetnik Keztč se je oddaljil od svojega predmeta ter je naglaial možnost zmote v osebi; možen je dvom, da bi ga priče spoznale. Sodišče je odklonilo oprostilno obsodbo zaradi nezadostnih dokazov, ki jo je zahtevala obramba ter je obsodilo Ribaudija na 22 -let in šest mesecev zapora, na stalno prepoved izvrševanja javne službe, na plačilo strofikov ta na policijsko nadzorstvo za dobo petih let po preteku zaporne kazni.
Nadalje so razpravljali proti Do-menicu Madafferl in njegovi ženi Esteri, ki je na -begu. Obtožena sta, da sta maja 1. 1944 v Gorici naznanila dva partizana, ker sta razširjala protifašistične letake. Oba partizana so zaradi te prijave aretirali.
blago
Sestanek novinarjev
Na sedežu Pokrajinskega urada za delo v Gorici so se včeraj sestali gorifikl novinarji in ustanovili strokovni isndikat.
Po razpravljanju o poklicnih zadevah so Izvolili v odbor naslednje gospode: odvetnika Pina Bona, prof. Marija dl Giannantonia in Karla Pedronija. Za vsako pojasnilo se lahko prizadeti obrnejo na Urad za delo v porlci, korzo Roose-
velt št. 36.
i
Naknadni sprejemni izpiti
V petek, 9. t. m, bi se morali vršiti za zamudnike naknadni sprejemni izpiti v L razred slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ker se Je pa razširila neresnična vest, da so zavezniki zasedli prostore dolskega doma, kjer naj bi ee
Izpiti vršili, se dijaki niso javili. Pač pa prihajajo zdaj in prosijo, da bi jim dovolili dela« izpite. Ravnateljstvo je tem prošnjam ugodilo ln določilo, da bodo ti izpiti v soboto, 24. t. m.
Dijakom in njihovim staršem priporočamo, naj ne nasedajo zlonamernim govoricam, ampak naj so brez strahu ravnajo po navodilih, ki Jih dajejo solske oblasti po časopisju, po radiju ali na razglasnih deskah v šolah.
Carina na
Finančni odsek Z. V. U. V Trstu je odredil naslednje oprostitve carine:
S carino, taksami in davki ne bo obremenjeno blago, ki je namenjeno zavezniškemu vojaštvu ali zavezniškim državljanom vi njihovi službi, vštevši tudi vse Zavezniške skrbstvene organizacije. Enako bodo postopali z blagom, ki ga uvažajo pod zavezniškim pokroviteljstvom ln ni namenjeno prodaji, temveč brezplačnemu razdeljevanju med civilno prebivalstvo v skrbstvene namene.
Ukrenjena Je začasna oprostitev kakršne koli carine, bremena in pristojbine na dovolilnice, za blago, •O katerem bodo pristojni zavezniški uradi izdali potrdilo, da je uvoženo iz zavezniških držav za civilno rabo. Ta oprostitev ne velja za alkoholne pijače, tobak, vžigalice, kresilne kamne, cigaretne papirčke in cevke.
Vse uvoženo blago, ki nima pravic do oprostitve, označene v i ln 2 odstavku, Je podvrženo carini, bremenom, pristojbini na dovolilnice, določenih po veljavnih italijanskih zakonih; plačati je treba v času ln na način, kot je določeno iv omenjenih zakonih.
J*o zakonu določene pristojbine za izvoz in za dovolilnice, bodo zahtevali za vse izvoženo blago, razen tistega, o katerem bo dokazano s pismenim potrdilom odgovornih zavezniških oblasU, da je poslano pod zavezniškim pokroviteljstvom in namenjeno ustanovam Zavezniške vojaške uprave.
Obtoženec je podal v svojo o-brambo popis dogodka, ki pa je zelo neverjeten. Na podlagi zapisnika nemške vojaške policije so v aktih našli kopijo Madafferljeve prijave. Celo dve sorodnici omenjenih partizanov sta potrdili, da je obtoženec kriv.
Državni tožilec Je izjavil, da Je krivda o-beh obtožencev iz izpovedi prič, kakor tudi iz zapisnika, jasno dokazana. Za Madaffferija je zahteval deset let zapora, za njegovo ženo, ki se skriva, pa šest let in štiri mesece zapora.
Odvetnik Guldo Zennaro je na koncu svojega obrambnega govora predlagal za oba obtoženca oprostitev.
Sodifiče Je spoznalo oba obtoženca za kriva ter ju je obsodilo na štiri leta, pet mesecev in deset dni zaporne kazni ter na plačilo sodnih stroškov.
Obvestilo
Finančni odsek ZVU v Trstu določil glede splošnega dohodninskega davka sledeče:
25% davek na igralne karte in 18% davek na »likerje*, določena z odlokom Republikanske vlade št. 624 z dne 4. julija 1944 za »splošni dohodninski davek* od 12, Junija 1945 dalje ne bodo več odmerjali.
Ne bodo sprejemali zahtev povračilo zneskov, Izterjanih na podlagi višje obrestne mere.
V veljavi ostanejo vse ostale določbe za pristojbine, odobrene e omenjenim odlokom, -razen kakšne spremembe, ki bi jo določila ZVU.
za
PREHRANA
Razdeljevanje mortadele. Sepral sporoča, da bodo od danes dalje razdeljevali potrošnikom posebnih nakaznic v občini Gorice po 10 gr mortadele pro« oddaji odrezka št. 19. Cena je določena 465 lir za kg.
Petrolej za razsvetljavo
Trgovska zbornica sporoča, da dobe družine, prebivajoče na področju pod ZavezniSko vojaško upravo, ki nimajo v stanovanjih elektrike, za tekoči mesec po 1 liter petroleja. Petrolej bodo delili na posebne nakaznice Živilskega urada, in sicer na odrezek št. 8.
Pooblaščene tvrdke morajo do 13. decembra poslati Zbornici pobrane odrezke ln obračun prodanega petroleja.
greda, 21. novembra 6.30 glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poro-
$n_ K-......... -----
SPORI
„DYnamo“ so povabili
v Avstralijo
»Reuter*, javlja, da je avstralska nogometna zveza brzojavila svojemu zastopniku v Londonu, da povabi sovjetsko enajstorico «Dynamo» na gostovanje za prihodnje leto Avstralijo.
7.30
žila v italijanščini; 7.45 koledar pestra jutranja glasba; 10 prenos iz Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v italijanščini; 13.15 harmonlkarice Zacutti; 13.45 predavanje; 14 pregled vesti in plošče; 16 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19 oddaja odreda J. A.; 19.30 operna glasba; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 mladi umetniki" 21 slušna igra (slov.); 22.30 plesna glasba; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini;
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
CARLOS P. ROMULO
20.
PADEC FILIPINOV
»Dobil sem za vas nekaj pray posebnega, gospod polkovnik*, mi je tajlnstveno zašepetal.
Postal sem strašno razburjen. Mislil sem, da je dobil kakšno vest o moji družini, ki Je prišla po tolikih čudnih poteh, ki smo jih imeli na razpolago za zvezo z zunanjim svetom. Drugačna presenečenja so bila zelo redka na Corregidorju.
»Povedal vam bom danes popoldne*, mi Je trmasto odgovarjal na vsa moja vprašanja. Ni mi hotel pokvariti presenečenja ln veselja.
Sicer sem ugovarjal, da bom ves dan na Bataanu. Na vsa moja prigovarjanja, se Je toliko omehčal, da ml je zaupal, da je presenečenje steklenica »kokakole*.
* Pojasnil mi Je, da se Je potopila v bližini otoka neka prevozna ladja. Nekateri vojaki so tvegali srečanje z morskimi volkovi in se potapljali na morsko dno, odkoder so prinašali zaklade, kakršnih Že dolgo nismo poznali na Corregi-
dorju. Vide« je bilo, da Jc glavni del tovora sestavljen iz pošiljke rozin. Bile so pokvarjene zaradi morske vode. Toda četudi je vsakdo, kdor jih Je Jedel, obolel, so Jih vendar vsi jedli.
Moj novi prijatelj Je šel tudi na lov za srečo in Je res uspel privleči na dan enajst steklenic kokakole. Obljubil mi je, da mi bo skril v posteljo steklenico te 'nebeške pijače.
S to obljubo, ki se mi je vtisnila globoko v sroe, sem se odpravil na Bataan. V vseh nevarnostih, ki sem jih doživljal ta dan na Bataanu, me Je spremljala mlšel. na steklenico kokakole, ki me čaka skrita doma v postelji, Kaj, če bi Jo kdo drugi odkril?
Premišljal sem, koga naj bi povabil, da bi «1 razdelili takšen zaklad.
Ko sem s« pozno ponoči četrtega aprila vrnil nazaj v pTedor na Corregidorju, je bilo vse moje telo razboleno in živci razdraženi, Sel
sem naravnost k svojemu kotu v stranskem hodniku, kjer je stala moja postelja ter segel z nestrpnostjo pod oddejo. Res je ležala tam, ne ena, temveč tri. Držala se jih Je morska sol. Kaplar ni pozabil, ampak je bil še celo zelo velikodušen.
Mahoma me Je prešinila strašna misel. Ali niso mogoče pokvarjene? Ali ni mogoče morska Šlana vdda pronlknila pod kovinski pokrovček in prišla v notranjost steklenic?
Kakor,da bi bil kakšen nihilist, ki kuje zarote, sem pošepetal svojim najboljšim prijateljem, ki so spali v glavnem stanu, polkovniku Piletu In Galdbraithu. Peljal sem jih v najbolj temen kot, ki sem ga mogel najti v častniški Jedilnici, Izmislil sem sl majhno svečanost, skoraj bi rekel obred — napltje zmagi v mesečini na kakšni vlšlnlcl na Corregidorju, toda nocoj so padale japonske bombe preveč pogosto ma. Cel dan so padale na Corregidor ln Bataan, niti ponoči niso odnehali. Nocoj ni bilo mogoče zapustiti predora.
Pili smo kapljico za kapljico, oblizovali ustnice, da nam ne bi ušel niti najmanjši užitek vsebine teh dragocenih treh steklenic, ki naj bi bile poslednje na Corregi-
nlco k poslednjemu požirku, sem s presenečenjem opazil, kako se mi roke tresejo. To tresenje mi ni bilo všeč. Nekoč, po avtomobilski nesreči, je bil to uvod v božjastn-i napad. Nisem mogel prenes« misli, da bi obolel na Corregidorju, Čutil sem v sebi nekakšen podzavestni strah pred tisto smrdljivo podzemeljsko bolnišnico. Moje m-lsll so poletele nazaj k -poljski bolnišnici na Bataanu. Bil sem tam, ko so jo zjutraj bombardirali in popolnoma uničili.
Ni torej čudno, če se mi roke tresejo. Med časom, ko sem odšel in mojo vrnitvijo, sem doživel toliko vsakovrstnih strahot, da bi mogel kaj hujšega videti samo v peklu.
Zjutraj četrtega aprila' sem se peljal na vzhodni del bojišča v vojaškem osebnem avtomobilu. Ugotovil sem, da so naši položaji pri Bagacu ln Morongu izgubljeni in da se je vsa črta pomaknila znatno nazaj, odkar sem bil zadnjikrat na bojišču.
Pešačil sem mnogo milj daleč do prednjega poveljetva generala Lima.
Njegove čete so stale v bojni črti nepretrgoma cele štiri mesece, od dne ko so prišle na Bataanskl po-
ge-
za
dorju. Ko sem dvignil tretjo »tekle-, lotok do trenotka, ki je bil samo
še štiri dni pred ftaml, ko je neral Wainwright dal povelje predajo.
Vedno znova ln znova je bila 41. divizija v stanju, da je odbila napade japonskih čet ter samo za ceno velikih Japonskih žrtev dopustila, da so za nekaj sto metrov napredovale. To so bili tisti junaki, ki so vodili prve napade generala MacArthurja proti četam generala Home. Ta divizija je kosila japonske čete v bitki pri Abucayu. Tisti tisoči padlih Japoncev še vedno ležijo nepokopani zloženi na grmadah drug preko drugega, kakor so padli pred topovi ln strojnicami pri Abucayu.
V enem izmed strelskih jarkov sem zagledal majorja Jakoba Zobe-la, ki je bil eden izmed bogatih manilskih igralcev, katerega hiša na Deweyevem bulevarju je hila družabno središče za vso Manilo. Zadnjič sem ga bil videl pri sprejemu v predsedniški palači, ko Je stal poleg predsednika Quezona ln mu predstavljal njegove goste. Kolikokrat sem ga navdušeno zasledoval pri uspešnih nastopih v ma-nilskih gledališčih.
Zdaj pa’sem ga videl pred seboj raztrganega, zaraščenega In upadlih li«. Izgubil je več kot deset kilo-
gramov na težil. Bil Je videti kot
star mož.
Poklical me je z glasom, ki je trepetal zaradi mrzlice, ki ga je stresala. «Kdaj nam bodo poslali pomoč?*, me J® vprašal.
«Takoj!» sem mu odgovoril, ne da bi pri tem mnogo mislil.
Videl sem tudi Ernesta Rufi na, ki je bil lastnik skoraj vseh kinematografov v Manili. Nekdaj je bil okrogel te zavaljen, danes pa suh.
Poročnik Santos, pomočnik generala Lima, katerega se epom1' njam lz srečnih ln zabavnih dni v bogatih kgogih manllske družbe, je gledal name s svojim upadlim obr* zora kot Okostnjak.
Našel sem ljudi, katere serf> poznal iz najboljše družbe, ki e° bili zdaj takšni, da jih nisem PrC' poznal. Spoznal sem Jih šele, ko m-Jih Je s prstom pokazal gene1® Lim. Stali so v strelskih Jarkih-»To je Jakob, to Je Rutino ltd*" j
Dva meseca so se borili ob ne ^ prgiščih riža dnevno. Vzdržali kljub tropskem soncu, holezn obstreljevanju iz topov i® J* b| “ *>!*• me8eoe-	pomoč
vzdržali, če ne bi Pr'h®]. drJaV.... lz Amerike, iz Združenih	R1
,o se mogli izneveri«	,
jo dali Združenim	*	ič)
(Nadaljevanje Prl“
Niso