■ i. " • J " Ml i. "'i! .h 11 JlSBf jBBHM!'! * ^ ; - W ;I3 9 and dtotrflmfedjer^permlt (No. 506) »athorlzed by the Act of October 6.1917, on file «t the Port Office of Hew York, K. YBy order of the President, A. S. Bmleson, Portnuurtef General. ■ j| -: v Zedinjenih dri,v«h > Jjj J* T W ^^ I \ A J| ^faTSTu^dStoj^ 1 I ijl Velja za vie let' .. $3.50 iff VJ 1 Ji IlQ X / M J i« ffi ^i^f^^tSmUjt » I ¥ ZapoMeta......$2.00 ¥ 1 * ' W «a U«»l HofcUy«. Ill I 'List slovenskih delavcev v Ameriki.__li n ^TI^^^jTr „ * I •»kphone: COETLAWDT ««87. Entered m Second CUs« M*tt«r. September «1. 1903, »t th. Port 01« »t Hew York. H. T, under th. Act of Congrot March 3. 1*7». Td«phoii.: tgtt OOETLANDT NO. 300. - ŽTEV. 300. WBW YORK, MONDAY. DECEMBER 23. 1916 - PONDELJEK, 23. DECEMBRA, 1918. VOLUME XXVI. _ LETNIK XXVl I Italija in Jugoslovani m V PARIZU VLADA KRIZA RADI ITALIJANSKIH ZAHTEV. — ZAVEZNIKI SO PROTI IMPERIJAUSTIČNIM ITALIJANSKIM ■ TEŽNJAM. — FRANCIJA IN ANOLIJA SE BOJITA ITALIJAN ■ SKE NADVLADE V JADRANSKEM MORJU. — JUGOSLOVAN- SKI KABINET. — DR. KORO&EC JE PODPREDSEDNIK. Pariz, Francija, ;>2. deeembra. — Rosni položaj, katerega je povzročil italijanski ministrski predsednik Orlando s svojim govorom, je s- vedno neizpremenjen, «1 »s i ravno je obisk italijanskega kralja IL postavil razpoloženji* nekoliko bolj v ozadje. V Italijanska konferenca v glavnem stanu se previdno ogiblje vsakega razgovora. Uogiwlki se nestrpno pričakujejo in izražajo se H upanja, da -e bo prišlo do sporazuma in tla bodo dvomi, katere je povzroč.l Orlandov govor brez vsakega spora odstranjeni. Francoski opazo. alri pa niso tako zaupni in mnogi odkrito pri- ■ znava jo. da nikakor ne morejo videti izhoda iz neprijetnih ttjžkoč H dokler Italija v veliki meri ne ublaži svoje zahteve. Italijansko sta-1 i š<-e je 17 italijanskga stališča popisano v današnji številki lista' Petit Parisicn s podpisom poslanca Barzilai-ja, ki je skozi 'tO let za-Hopal v avstrijskem državnem zboru svoje rodno mesto Trst. Bar-/.ilai je priznal, dat *iekatere italijanske zahteve v nekaterih točkah nasprotujejo zavezniškim zahtevam, toda odločno zavrača trditev, I iia bi bile te zahteve imperialist ične, kar je obdolžitev, katere no-i bena zavezniška drž.»va ni »pravila najprej, ko se je podpisovala lon-dtni.ska pogodba tu tekom |w»kušnje polnih dni vojne. "Z vojno smo pokušali tie samo uresničiti narodno edinstvo,i ■ iemveč tudi rešiti itrlijansko-evropski problem Jadrana", piše Bar-j /elai. Za|tudno obr- žje tega morja je nizko, brez pristanišč, obram-l I l <• in parob.*odnih črt; morje je preplitvo. Poleg tega je tudi ne-vamo zaradi viharje\ in plime. Vzhodno obrežje pa je popolnoma! I • rugačno in ravno <»«1 11* strani so skozi vse čase v zgodovini prišli napadi t.a Italijo. I Londonska pogodba določa Italiji ],">0 kilometrov tega obrežja, W Slovanom pa 7.">0. V njej >nio tudi žrtvovali Reko, ki je popolnoma ifalijanska. Toda s to žrtvijo smo se zadovoljili, ker ob času pogodbe se je mislilo, da se bo Hrvaška pretvorila v separatno državo, za katero je bilo treba najti pristanišče. Hrvaška pa se je združila s Srbi in Slovenci, ki st poleg Rt ke lahko poslužujejo Senja, Cerkve-i.ec in Bakra. Zadnje imenovano pristanišče je po mislih Napoleona najvažnejše pristanišče v Jadranu." Članek končuje z zatrdilom, da je Italija vedno imela prijazna čustva proti Slovanom in navzlic temu, tla je Rusija podpirala slo-a aiuske interese. K oner no pravi pisec ,da "more Italija pokazati, da je žrtvovala} miljon s "o j i h sinov in več kot 1(H) milijonov lir za zmago skupne zadeve." «>'1 < Pari*, Francija, 21. deeembra. — (Poroča Lawrence Hills). — Aspiracije Italije, ki povzročajo toliko skrbi nekaterim diplomatom.! Ki so v zvezi z mirovnimi pogajanji, se nahajajo sedaj oficijelno v iokah predsednika Wilson a. j Obisk italijanskega ministrskega predsednika Orlanda in zu-J na nje pa ministru Sonoina v Murat palači, znači važen korak v smeri j k rešenju problema, kajti predsednik je sedaj popolnoma informiran i glede italijanskih zahtev W je povedal svoje nazore direktno my-! žetn, ki vodijo italijansko politiko. te je manjkalo sploh kakega dokaza, da je sklenila Italija obi niti se direktno na predsednika r upu, da ga dobi za svoje aspiracije, je bil to obisk italijanskega kralja pri predsedniku Wilsonu, ki .-e je vršil par ur po prihodu kralja v Pariz. Obisk je bil seveda etiket nega značaja, vendar pa je obenem s-načil velik kompliment načelniku ameriškega naroda Italijanski kralj je bistveno demokratičen. Dasiravno vlada v Italiji precejšen nemir, ni vendar nobenega "dvoma, da jo Viktor Emanuel idol italijanskega naroda in da bo imel obisk kralja pri j ameriškem predsedniku velik učinek na .italijanski narod. Obisk kralja je imel brez dvoma namen ugladiti pot za včeraj šnjo konfcrenco predsednika z Oriandom in Sonninom. Orlandova vlad-, je priznala Jugoslovane, vendar pa je sedaj jasno, da vstraja Italija pri svoji zahtevi, do večjega dela dalmatin- i £ke obali ter nadalje Trsta in Reke. Poroča , tla* je voljna nevtralizirati en izhod na Jadransko! morje, tla zadovolji - tem Jugoslovanom, vendar pa hoče dobiti v roko popolno kontrolo nad Jadranskim morjem. Jugoslovani pa hočejo na drugi strani več obrežja ob Jadranskem morju kot jim ga hoče dovoliti Italija. Francija n Anglija se bojita italijanske nadvlade v Sredozemskem morju. Med preteinim delom prebivalstva Anglije vlada veliko nezaupanje z ozirom na Italijo ter izjavljajo, da zasleduje Italija imperijali-rtično politiko. I Washington, 1>. ('.. 21. decembra. — Srbsko politiko, katero je \odil do sedaj_srbski ministrski predsednik Pašič, in ki je bila nasprotna jug. slovanski politiki, so nadomestili z jugoslovansko po litrko. Tako se glasi v današnji izjavi Jugoslovanskega časnikarskega urada na pod'agi poročil iz Belgrada. v katerih je rečeno, da so skle-nil i Jugoslovani iz prejšnje Avstro-Ogrske, zadovoljiv dogovor s! srbsko vlado. Poročilo ima naslednje besedilo; — Novice, ki so dospele v W ashington iz Belgrada kažejo, da; je bil sklenjen zadovoljiv dogovor med Srbijo in Jugoslovani iz prej- j sige Avstro-Ogrske in da je stvorjen nov jugoslovanski kabinet, ki* vključuje narodne voditelje iz Srbije in hrvaško-slovenskih zemlja, j Ministrski predsednik Pašič bo ostal začasno, dasiravno se poroča, da še vedno nasprotuje odkriti jugoslovanski politiki ter se' zavzema za srbsko politiko. Dr. Anton Korošec, Slovenec in predsednik Jugoslovanske pro-i vizorične vlade v Zagrebu, je podpredsednik v novem kabinetu. l>r. Ante Trumbič, prejšnji predsednik Jugoslovanskega odbo -ra v Londonu ter Dalmatinec, je postal minister za znnanje zadeve. Svetozar Pribičevič. Hrvat, je minister za notranje zadeve in sriiski general Rajič je minister narodne obrambe. ^ Najbolj presenetljiva stvar v novem kabinetu je imenovanje! V mora Nemčija vrniti Narodni ban ki v Bruselju vse vlogr, katere so ' Nemci odnesli. Beograd, Srbija. 21. decembra. — Jugoslovanski kabinet sestoji iz sledečih mož: ministrski predsednic Protič, podpredsednik Ko roiec. zunanji minister Trumbič, zakladničar Nintič. i Ministrski predsednik Protič bo predsedoval jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. ----i Boljševiki v Baltiku | —*__ Boljševiki eo zasedi baltiške province. — Švedska ne vstreže prošnji Estonije. Berlin, Nemčij«; 22. deeembar "Poročila iz. Rige". brzojavlja poročevalec i/. Koenigsberga na Ta-geblatt. pravijo, da se boljševi-ška invazija Estonije in Litve si stematično izvršuje. i Pogajanja centralnega nemške-j ga vojaškega sveta z boljševiški- j mi voditelji glede določitve meje! so se prekinila. Boljševiška arma-' da, sestoječa iz štirih divizij, je| I koncentrirana pri Ro.setten in je! že šla *kozi Daroocvas na poti v j Mitavo. Boljševiške čete. ki se nahajajo v \ alku, 90 milj scverozapadno od Rige, korakajo proti Rigi." ! j Freihet poroča, da je bila v Ri- j gi že postavljena sovjetova vlada. Novi načelnik vlade Stučki je iz I dal prokiamacijo, v kateri izjav jlja, da je Livonija podvržena so j i vjetovim postavam in da je otl pravi jena vsaka privatna lastnin?! zemlje. Kodanj, Dansko, 22. decembra Svedeski konzul v glavnem mestu Estonije. Rivalu, je danes prišel v Stockholm, tla naprosi vlado po i" moči. prtiti boljševiškemu vpadu v! Estonijo. Zunanji minister pa jej rekel konzulu. Ijeni vodilni meščani v Ostrovi. j Prejšnji danski poslanik v Pe-! trogradu Herald R. De Scavenius j pravi, da je bila v Moskvi vsta i novljena posebna revolueijonarna šola pod nadzorstvom boljševiške-1 ga voditelja Radeka, Iyer se vež-bajo agitatorji iz vseh dežel, da| se potem vrnejo v svojo domovino i kjer bodo razširjali boljševiške taauke. To šolo obiskujejo celo Kitajci! in zastopniki vse h evropskih de-! žel. Ruski učitelji se uče raznih - jezikov, da bodo svoje revolucionarne učence poučevali v njiho-! vem jeziku. Nemška tonifa , Pariz, Francija, 22. decembra. — Namesto 2 in pol miljona ton,! katere bi morala Nemčija po pogojih premirja izročiti zaveznikom, bodo mogli, kakor pravijo nemška poročila iz 2enere, izročiti aamo 2 auljona tan. jlifredsednik o ligi narodov FREDSEDNIK WILSON JE POSTAL ČASTEN DOKTOR PARI-iSKEGA VSEUČILIŠČA. SEDANJA VOJNA NI BILA VOJNA BtED NARODI, PAČ PA VOJNA MED KULTURNIMI SISTEMI PREDSEDNIK SE JE POGOVARJAL Z ZASTOPNIKOM LONDONSKEGA "TIMES-A". — LIGA NARODOV NAJ BI BILA ORGANIZIRANA MORALNA SILA. Pariz, Fraaeija, 21. decembra. — Predsednik Wilson je rekel v svojem govoru, tikujočem se j.^leljene mu časti častnega doktorja pariškega vseučilišča naslednje: --Globoko občutim čast. katero mi je izkazalo veliko pariško J % senčil usee ter m« je tudi zelo ljubo, da sle me uvedli v veliko družbo učenjakov, ia.jih življenje in slava sta napravila zgodovino pariškega vsenci.is.ia občudovanja vredno med izobraženimi ljudmi eele-a ! sveta. i ,, » Kar pa ste rekli o teoriji vzgoje, kateri ste sledili v Franciji h. j katero sem skušal povspešiti v Združenih državah, o tem hočem raz | pravi j at i kot o priljubljenem predmetu. jin dbil "r^'1?",'. i« dni-Ui pa je rnlkr'. sveti, in zgodovini može neukrotljivem ,!„!, , ST^rfVS°d ^ PraViC° ,er Skuiali P^-«" bi" p™ ' svet Velik val^moralni. "I VOJni Poraeni' »o ,a duh sedaj vladal , C 'K »'oralne sde se giba po celem svetu in vsak Slovele ki nasprotuje temu valu, bo izginil v neCasti ' ' k L OV,k' Mr Sile—:——- j, "J ''"J"1 e'ele lige narodov je nasleden • i nameravali, naj bi obrni i na ^ ^T ■ aBresijo U'r J" .povsod bodo i sni proti sreči sveta? ' J raa,e v svojetn i Malo pojasnila bo uravnalo večino vnr-.Sani T- u- • \fe upale razpravljati glede Imeno ° te" £^ 'Jm, b. se ta vojna nikdar ne pričela Ce bi i t! " Č ™ »«>"najst •jalo glede nje tekom otjega le a bi bila a voin " ' ^ raZpraV" Vsled teka čutim^da je t , , t 1 ' 1 »-Pojmljiva. krat. intimno zvezan- J d L 3 f-' Pm rekeI k"< - - - ice iirkaTlo i!j^jgI^^tiljWilSOna' kaj j° ",aVna konferen- Wilson je odvrnil: ibro »kp^^lr™0^ °''S0V'>ri,i na "vno tako do-ivarjam jfz. vprašal*poročealec. V bližnji btMločnosti se ne bom posvetoval samo r zavezniškimi državniki, zbranimi v Franciji, ampak bom obiskal tudi zaTezniške države ter se skušal seznaniti z njihovimi problem, , Nadalje mu je tudi rekel, tla bo brezpogojen sad sedanie konfe renče resnična in solidna garancija za bodoči mir ' i.-. H^ anC1Ja'-r2 deeenibra- - Associated Pres.s je dobila sle j det e dotlatno poročilo k interview«, ki ga je dal pmlsel n 'poročevalcu London Times: Predsednik Wilson Prepričan sem. da bo zamogel veliki zbor državnikov celega sVe ta pravično m pametno rešiti vse probleme, s katerimi se "i*T bavil I /.liani Dunajski kongres se popolnoma razlikuje te»a Ta,,, b/ ( egati bolj delali za svoje lastne interese kot pa za interese e nih ka~ jtere so zastopali. ' Wifeori se je nadalje tudi zavzemal za prijateli^ko sodelovanie | med ameriško in angleško mornarico. e o anje Nadvojvoda goljuf. -- j..Berlin, Nemčija, 22. decembra.1 Abendblatt dolži avstrijskega nad I vojvodo Leopolda Salvatorja, da je pri armadnih narocilA napravil 20 miljonov kron dobička. Nadvojvoda je zalagal vlado s suhim sadjem, za katero mu' je | vlada plačala 100 do 200 odstot-j kov več kot pa je bila tržna cena. Njegovi kontrakti za štiri leta so znašali 43 miljonov kron. BiTti nemška cesarica nevarno bolna. Kodanj, Dansko, 22. decembra. — Frankfurter Zeitung, katere eden izvod je prišel tu-sem, pravi, da prejina nemška cesarica ' bo težko dočakala novega leta. ' Njena bolezen — srčna — ae je zadnje dni podahiala. | Masaryk v Pragi. Pariz, Francija, 22. decembra. — Kakor se poroča iz Prage, je imel izvoljeni predsednik nove češko-slovaške republike, profesor Tomaž G. Masaryk slovesen vhod v Prago. Smrtna kota. V New Yorku je umrla Frančiška Škrabar, stara 33 let. Bila je soproga Alojza Škrabarja, enega najbolj znanih rojakov, kar jih je v newyorski naselbini. Umrla je v soboto zvečer. Zapušča soproga in dve hčerki. Pogreb bo jutri v torek ob poldesetih dopoldne iz hiše 334 East 9. cesta, New York na pokopališče svete Trojice v Broklvnu. Žalujočemu soprogu in otrokoma naše Iskreno sožalje. — Pokojnica bo ostala vsem,1ti so jo poznali, v trajnem in prijaznem spominu. C.LAS NARODA, 23. DEC. 191S "GLAS NARODA" S (Bersolan Daily.) . . _ . _ Ovaed sod published bf ' BLOVeNIC publishing company, (a corporation.) rUASSL BAKSUt, IViiHmi_LOUIS BENEDIK. Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. ¥. "GLAS NAKOPA" Uliaja vsak dan Izvzemžl nedelj In praznikov. Za celo leto velja list ca'Ameriko ln Za celo leto za mesto New York $5.00 Cauadu .................... $3.00Za pol leta za mesto New York 3JJ0 Zrn pol leta .................• °.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50 iL* četrt leta ................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto .... C00 GLAS NARODA ' ("Voice of tbe People".) Issued every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly $3.50_______ Advertisement oo» agreement. Doptal brez podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj ie blagovoli pošiljati po :— Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se Dam tudi prejSnje blvsllSče naznani, da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" 81 Co rt lan dt Street,__»New York, N. T. Telefon: 2876 Cortlandt. Liberty Bondi - Zadnji «"as se je pojavila skoraj povsod tie I epa in nepatriotična navada: prodajati Liberty bonde. Prodajati Liberty bonde oziroma zamenjevati jih za potov denar ni lepo in ni patriotično. Ali se bodo morda ljudje /dvomili nad vrednostjo premoženja /drii/»nih držav! • Ali ji- morda v njih zmanjšalo navdušenje za veliko repi i bi i-1:«». navdušuje. katerega so tekom vojne tako skrbno gojili in mit dajali ob vsaki priliki duška? Ali mislijo, da je Amerika ob sklepu premirja končala svoje delo /a \ ponižane in trpeče, h katerim s»- prištevamo tiuli mi — Slovenci ? Ali i/. 7v«»raj navedenih vzrokov prodajajo bonde — obveznice*I vlade Združenih držav t Nam se zdi, da ne! — Prepričani smo, da niso padli tako daleč. N*a jbržf vo se dali zapeljati od brezvestnih a pen tov. ki z besedami zmanjšujejo vrednost bondov, da bi jih izvabili od naših rojakov. Le vrjemite nam, da bi nihče ne vzel od vas bonda. če bi bil bond brez \rednosti. Banka hi vas zavrnila. če bi ji hoteli prodati in trgovec bi |»ra\il nazaj svoje b1a«ro, ako bi mu ponudili bond v plačilo. Toda bank<- in trjjovej jemljejo bonde /. veseljem. Zakaj? — I/, ennsiavm ifa vzroka: ker poznajo vrednost ob\eznic vlade Zdr. dr/a v. • < e ima bond vrednost 7a banko in trgovcu, ima vrednost tudi ;,a vas. Imejte jih torej ni hranite jih skrbno. S t.m iMunauate samim sebi iti podpirate Ameriko, ki vas osvobaja in \ a- bo osvobodila. Poljska ob Baltiku Objava, dn so poljske čete ž£ sedle C dansko, predstavlja enepn najbolj zanimivih ter važnih korakov pri ustvarjanju nove Poljske_ ili boljs«- rečeno pri zopetnein us taiiovljenjii enejra najstarejših In najbolj junaških narodov v Kv ropi. , Za prosto Poljsko, 'a resnično neodvisno in stalno državo, je iz-Ii.nI na Kaltiško morje življenske važnosti. ltr*V. tejra izhoda bi ostala Poljska ekonomski vazal Nemčije, prav kot so imeli Xemei to v mislih v času. ko so sklenili pogodbo v lirest-Litovsku. Pri i/risavanju z.-mljevila nove K v rope ni bilo nikjer tako velikih te/koč kot v slučaju Poljske. Ta stari narod so uničili, da j" bilo mogoče uresničenje sanj treh velikih sil. Pnisija je skušala združiti svojo iztočno prusko provinco z glavnim delfin liohevzolenrskih zemlja. Avstrija je skušala povečati svoje izemlje, kaf ro povečanje naj bi nlužilo kot nadomestilo za izgubo Šle/ije. katero je bil Avstriji ugrabil Friderik Vel'ki. Rusija pa je o-nuihovala med dvema ulogatna. med ono oprostitelja in branilca Poljakov kot slovanskega naroda ter ulogo zelo povečan6 države. Končno se je odločila za zadnje imenovano ulogo. Poljsko vprašanje vzdržuje v sebi tako priproste kot nerazrešlji-l ve probleme ustvarjanja držav. j •ledro nov* države morajo biti poljska ozemlja Rusije in Avstri-j je. Ta ozemlja so stara ruska Poljska t«*r /a pad ni del avstrijske pro-' vilice i Salieije. To ozemlje predstavlja površino nekako f»0 tisoč kva-i dratnih milj z nad 10 milijoni prebivalcev. V tem oziuelju je prebivalstvo v pretežni večini poljsko in od loč en je teh ozemelj od Rusije in* Avstrije bi v nobenem oziru ne škodovalo omenjenima državama. j Kadar pridemo do te točke zopetne ustanovitve Poljske pa šele naletimo na !e/koče ki so ž** dovedle do bojev v Lvovu in ki povzročajo globoko in trajno sovraštvo v Nemčiji. Vzemimo naprimer najprvo v pretres nemško nadziranje: — V vseh iatočnih pokrajinah nemškega cesarstva, na Poznanj-I skem. v iztočni in zapadni J'rusiji ter v Šleziji je nemško in poljsko' prebivalstvo pomešano na nerazrešljiv jiačin. V zapadni Prusiji se ste-j zajo poljski okraji nalik tlolgi ro#ki od ruske meje pa do Gdanskega ob Baltiku. Na Pozuanjskem je poljska večina velika in isto velja tu-j di »dede Sle/ije. V Iztočni Prusiji pa prevladuje nemški element tudi severno od Mazurskih jezer. 1 Povratek provinc Poznanjske in zapadne Prusije v roke Poljske bi imel za posledico izolira nje Nemcev v iztočni Prusiji od glavnega dela nemškejra naroda. Na ta način tfi nastala Nemčiji sovražna država. koje meje bi segale do približno sto milj od Berlina. S tem pa bi bila Pnisija tudi teritorijalno pohabljena. Tako stanje stvari bi imelo za posledieo absorbiranje Nemcev v iztočni Prusiji v Poljsko. Z odstopom gorewje Neuje, v kateri stanujejo povečini Poljaki, bi bila Nemčija oropana velikega industrija!nega okraja v istem trenutku, ko bi izgubila tudi drugi veliki rudarski okraj, namreč Alzaeijo in Lotaritiško, ki boste prešli v roke Francije. Poljsko-ne mik i položaj je v sled tega naslednji: , — Ali se mora na eni strani odpovedati 20,000.000 Poljakov izht- da na morje ter se izročiti ekonomski odvisnosti od Nemčije, ali pa mora Nemčija odstopiti resnično velko ozemlje, v katerem je večina prebivalstva brez dvoma poljska, kjer pa je še vedno dva do tri milijona Nemcev. Nikdo ne more biti v dvomu glede pravične rešitve problema. 20 mtljonov Poljakov je upravičenih dO neodvisnega obstoja. Vsa nemška ozenrtja. katera zahtevajo Poljaki. a» bila nekoč poljska. Precejšen del nKnškega prebivalstva v teh ozemljih predstavlja neske koloni m /i,., niste, katere je Nemčija poslala .tjakaj, da preženejo Poljake z njih i rodne grude ter završijo zadnje dejanja uničenja Poljske. 1 Ta načrt se je — izjalovil. Poljska bo zopet vstala in nobena pra- » vična ureditev ni mogoča, ki bi ne dala Poljski (^danskega ter mor- ' ske fronte ob Baltiku ter nadalje Poznanjske in gorenje Slezije. ' Tudi ni vrjetno. da bi se pustilo iztočno Prusijo izven meja nove 1 Poljske, kajti to bi predstavljalo neprestan vir novih konfliktov. V najboljšem slučaju se nemškemu prebivalstvu lahko zagotovi gotovo ' mero avtonomije. f Poljske težkoče pa se še ne končajo z ureditvijo nemških zadev. Povsod ob robu izključno poljski ozemelj je najti pokrajine, v katerih je mnogo Poljakov, ki iniejo poljske tradicije, ki so bile nekoč del 1 Poljske in katere pokrajine zahteva s«»daj Poljska zase. Te pokrajin-1 • vključujejo ukrajinske okraje prejšnje avstrijske Galicije z Lvovoni kot središčem. V teh pokrajinah je več Ukrajincev kot Poljakov, a Lvov je popolnoma poljsko mesto. . " Spor med Poljaki in Ukrajinci za posest Lvova, ki se nahaja sedaj v poljskih rokah, je dovedel do zadnjih bojev v iztočni Galiciji. Razentega pa so še Poljaki in Litvinei nerazrešljivo pomešani v prejšnjih ruskih okrajih Vilna in Orodno, v katerih je mestno prebivalstvo še vedno poljsko. Litvo se je nekoč spojilo s poljsko monarhijo. ne kot podrejeno drž^v. temveč koj združeno s Poljsko. Najbolj slavna poljska dinastija je bila litvinska. Stari poljski sen je, zopet na ustanovitev te federacije, vendar pa je opaziti zato kaj malo navduše nja od strani Litvincev samih. Konč to se razteza v iztočno smer. preko reke Buga, obširna pokrajina. ki sega do Minska ju ki je bila nekoč poljska, v kateri stanujejo Rusi. ne pa Poljaki. Tudi to ozemlje skušajo Poljaki vključili i v svojo novo državo. - 7 Dopisi Pittsburgh, Pa. Nič kaj veselega nima:>i poro-; eat i. Za špansko influeneo je umrl tožef Zatknvi \ star 24 lot »loma iz Velikih .Mini v Istri. V Ameriki ie bival ;>' let, v 1'itnsbur^hu pa eno leto. Tukaj zapušča cnetra strica, v starem kraju pa mat'*r in brala. Bil je dober mladem,- l-*r po \ sod priljubljen. I utrl je tudi John D«;bro\ '■Sar let. P»olau je bil samo 1'5 • Ini. Doma je bil j'. Rubeža na l'ri-nsorskem. Tuka^ zapušča eiic^a brata, v starem Uiirjn pa ženo. Ve.seJe božične praznike želim v-cni Sloveio-em in Sloveinkani. •Joseph Kljun. •1 7« >4 41 »tlield Sil-eet. Horseheacls, N. Y. Dolgo sem že pripravljen, tla hočem nekoliko napisati v ta priljubljeni list (ilas Naroda, katerega prebiramo vsak dan. Posebno novega nimam kaj poročati. Imeli smo dosti slučajev influence. katera jib je veliko pobrala. Zdaj je nas skoraj zapustila; ima ino zopet odprte cerkve, šole "in uletbdišea. Tukaj smo štirje slovenski l"ar-aierji. pa *smo tako odtial jeni. tla e malokdaj snidemo. Nekaj je 1111 i i Cehov: tudi lisi i so bolj oddaljeni. Večinoma so, ki govore angleščino. Imajo lepo /.delana podopja, lopo rejejn, jrovejo živino, konje, prašiče in lupo zas:ijei»e , > r!o\ e. \' naši dolini se pridelujejo vsakovrstni pi itlelki in prideluj* se ludi lobak. Mleko pošiljamo v mlekarno v bližnje mesto lloi selieads. katero je iuldaljeno ■ >d nas milje. Intamo lepo izdelano katoliško cerkev, v kateri se prav pogosto opravlja služlia božja Letošnje leto se ni loiiko pri-lelalo. kakor bi se ime!»>. ker ->ii'o imeli veliko sušo. Sadja pa wno imeli veliko. Tukaj nam ni t roba nikamor razpošiljati n;tših pridelkov. se tukaj la!ik<» vse proda v mestu Kliuira. odrugi, pa se rismo zaitapUi. Pozdravim vse Slovence in SLo- venke. posebno ]>a one. ki so republikanskega mnenja. K. .M. Collinsburt-, Pa. Na povabilo Otona Tekavea so se s<-š|i odbori društev Slovenska Zastava SNIM.. Orel SDPZ. in št. 7 SSPZ. ter slovensko jie-vsko i:i podporno društvo Savica dne 17. decembra zvečer v Slovenskem Domu. Namen t -<_ra zborovanja (<■ bil. kako najiiNpešnojše »Hlpimnoči našuii političnim organizacijam v untotneni oziru. l*riš!o se je do za-■;t |iička. ila s.* s])roži misel, da naj se denar, k j je nabran za Slovensko Zavetišče, ra/deli med SNZ.. ^I»Z. in pa Jugoslav Information j Bureau, to |*a zato. ker je ]>oIitič-| no delo danes prvo in ker je po-j tre!»a slovenske kraje rešiti pred lačnim Lahom večja kot vse drujf. I panja na resnično vstanovitev Slovenskeva Zavetišča sploh ne more bili. oro leh organiza< i j. iiojaki. zdaj je naš dan. Lah mora iz naših krajev, ako ne zlepa. pa zgrda. Ikmda lač.iih in le oih črnorokarjev nas ne bo via-i da!a. Torej na delo: b'ojaski po/drav! R. K reč. Sheboygan, Wis. epidemija influenea je imela! f;? Novo leto želim vsem za ved , niiu Jugoslovanom širom Amerike. Jugoslovan. Sheboygan, Wis. V tukajšnji bcdnišniei je umrl v nedeljo 15. dec. rojak John Krevs v najlepši dobi življenja v starosti 28 let; vzrok smrti je kruta morilka iufiucxica. Pokojni je bil doma iz vasi Smedovre, fara Trebnje na Dolenjskem. V Ame- riki je bival ksJuh 10 let. Zadnja leta je bolehal za kilo, vsled česar mu ni bilo mogoče pristopiti k no-! benemu podpornemu društvu. D >-| brosnčni rojaki so mu preskrbeli' dostojni pogreb. Za influenco in pljučnico "oole-ha tukaj še mnogo ljudi: novi slučaji so na dnevnem redu. Ne katerim se je bolezen povrnila že v drugič* sa j pa tudi ni čuda, vreme imamo tukaj tako kot menda i je samo ob koncu svetovnih vojn. Knkrat je toplo, da človek zmeče vse površnike in suknje v kot. drugič zopet mraz. tret jič sinu in potem znpet dež. Dne IG. dec. je nastala taka megla zvečer, da je človek lahko bolj daleč pljunil koT pa videl. Torej ni Čuda. da so novi slučaji bolezni na dnevuefn redu in smrtni slučaji tako po^o- M da bi bila taka dobrotnika tako ponižana. Ko sem um rekel, da so časi minuli, ko so bili avstrijski .-csai ji po milosti hožji postavi je ni na eesarske ^t'»lee n- mi je po milovalno nasmehnil tor mi zabrusil, da sem nevernik. Ko se m mu še povedal da tudi duhovni pre-k lic njej o sedaj tisto, kar so ti-aili v staii domovini, namreč, da so cesarji po milosti božji itd., mi je pa rekel, da so sami hinavci, ki so jih pometali v »tari domovini i/. I šol. z:«to pa sedaj šču jojo prot-i ti-l-iim. ki so jih pravi.'no k.rzuovali. :Prav rad bi mu bil še malo omenil o avstrijskih vislicah, pa kaj mislite. kaj sem zagledal! Po njegovih licih so priti kle solzo kot orehi debele, zato se:u ga rajše pustil. ne iz usmiljenja, ampak ker J sem izprevid '1, da v njegovi glavi I ni drugega kot v od s. j Do takrat, ko so mščali nazii."-■ nile, tla je vojne konec, da so za-j ve/.niki zmagovah-i, <«d katere ! zmage bo postal tudi tlačeni s!o i venski narod prost in svoboden, p-bilo dela preveč, delavcev pa p.'<• ; malo. Sedaj pa izgleda vse nekam klaverno; delodajalci pravijo, da ni naročil itd. Nekateri tlela vci, i i j so zadnji č:ls iskali dola. pravi jo tla so delodajalci rekli: Ce hočeš delati za .7"», imam delo Tore.: za malo plačo dela dovodi t e j;a tei i ga vcM-li delo. naj h* kar sem j prole. /..i plačo pa naj se pogo.ii | kje drugje. | Rojaki v Sheboyganu so gotovi* | imeli zatlnje leto z idosin ■ izku-jšnje. kako koristni so državljanski listi, ali takdl/.vaui prvi aii pa j drugi papir. Torej kdo ima umitega ali prvega že dve leti ali pa j lalje. j«, sedaj čas. da napravi ; prošnjo za drugega ali velikega, ki ga doUi potent lm'seea asn-tia lHlil. K-ior pa nima še malega papirja. ga lahko dobi takoj. Poseb-juo priliko je dal uradnik vsem j tem. ki ratli de-la ne morejo priti j na s« h I išče podnevi, da se lalil-o 'zglasijo zvečer opoduj 'zaspal Aifton Itarto!. p':tb»mače ,Štefanček s Hriba. pt»šta Travnik, j Doma zapušča ženo i;n dvoje o-trok. tukaj pa več bratrancev i:i Iprijattljev. Bil je priden in .var | čeu, da si je pret-ej denarja pri-j hranil; bil je tudi "dober ameriški! patrijot, kar se vitli iz tegsi ker ima za £12.711 Uberjv bontlov. Po-; greb se je vršil 15. t. m.; pokopan je na katoliškem pokopališču v Watersiueetu. Počivaj v miru! Joe Bartol. Pennington, Minn. Je že precej časa, odkar je bil objavljen prvi dopis ve. ie i%rmer-ske naselbine. Torej ob kratkem popišem tukajšnje razmere. Kar se tiče letošnje letine, bila je odo rodovitna. Vsi pridelki so m = — -ta Jugoslovanska KatoL Jednofa Uslaaovljena 1898 - takorporirana leta 1900 CSavni urad v tl.Y, IVI INN.j GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, box 251, Conemaugh Pa. Podpredsednik: LOUli? BALANT, box 10G, Pearl Ave Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISH LE R, Eiy, Mian. Blagajnik: CJEO. L. BKOZlCll, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LoUlS COSTKLLO Halida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 R. Ohio St., N3. PitUburgh, Pa. NADZORNIKI: , JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave U', So. Chicago, 111. IVAN VAROUA, 5126 Natrona Alley, PitUburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. P0RENTA, box 176, Black Diamond Ws«k. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-Tth St.. Calumet, Mich JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Mian fiiATT POGOiiELC, 7 W. Madison St., Reom 605, Chicago lil, ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland O FRANK SKRABEC, Stk. Yds. box 63, De^r (%.lo GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave., Johnstown,' Pa. .Tednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vai dopisi, tikajoči se uradnih ratlev kakor tudi denarno pošiljatve naj se pošljejo na ^lavnejra tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebua ali neuradna pisma od strani članov se lie bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo ilovanouj za obilen pristf,(,. Jednota posluje po 41 National Kft tarnal Congress'* leslvici. V blat'ajui iiua okrug $:t(i0(MK) (tri ■totiseč dolarjev) Bolniških podpor poikodnin in amrtnin je U Izplačala do $1,500.01/0 On uiiljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralis rana. Vsak opravičen h«»l nik si je svest da dobi poti poro, kadar jo potrebuje. Društva Jednote £e nahajajo po raznih naprednih siovea-»kih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vntauovit«v aovih. Društvo se lahko vstanovi z M člani ali članicami. Za rsadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. zelo, lepo uspeli ju tmli briaiicj ie ».ilo. t.-!!.o da smo vmilm —Ti j pi wlela'i. Uma se je tudi tukaj /< nas. j je «.<• l,,,l j ntil;, st^laj od z i '•cika, ali imxse.-a januar m i'«-i»ru ar bo'h'ta pa najbolj mrzla. Tu j ka.» kaže 1< ,domer ta!:i.M poiiav;; di vsak dau 4l/ jio«! ničlo, n.- tu-h mzje. li^ij r;is bo uajpriji 1 in-.jšf ol:;-o«r pev-i ti-r se pogovarjati >< Jirei.'klem in prihodnj. n. « . tak čas naj raj.še |,>- '.ir:, «|.;|,t|. J ste, aii prvi je vselej lirtj (;k;< Xa : "-i;;, ker •., nam j >'e n:i<(l,o|j jn i j ljubljen. Ko človk tako pr< .'h ilu ' :»i-e i/. kraj-n \m. rik. . pa vi.'i I o 111\ o -milnih si..čajev -traši.c !ioiezui "Hu", ^.i ka«- zro- I za obdaja. Tukaj jiri nas ni še hi-, lo nobenega slučaja te b..b*zni; «!.ii bi le še naprej tako bilo. Stra.-" i > ■ ::<]o j.- /a v>.ii o hišo. jiko izmih« 1 dobreira očeta :n imt. kai i« kruta si. ker v-.- p.,'( ; . I izbiraš ti-r pn^čitš sir.:t.- tu iu t.i Drugih novi,- -edaj nimam ; poriH-ati bom pa zopet kasm- j«* kaj. ako rudi ne obišče ka;.:» nesreča čez zimo II koin-n >voj-«»a ii->].i>a po-! zdravi jam vse l-oja k«- in rojakinje pO Ameriki ter jim ži-lim ves,-le bož:'-i»»* p,"!zni!;e in >ie.* :o no »» ; frlo. A. L., fa mi erica. Lead, S. Dak. j Kakor p..vs. .J razsaja bol yc-ii, it"! >. iMili Soutii I lakote ni i'-ou'iila. '1'ikaj^ imamo /♦• .,.1 «h-se-11« iia okl ,bra \ zaprlo i,, k;:kor j!*■!* - n b< pi . j odprli, do-j i'! lut « u s,-f|| j lioh-zni. V 7ač»-| n i-"_ra nn-s'-rn _■>• bila ze pr-fcej jii!«cehak! pa se -pef s<-m-palam o>_da-i. Tukaj j,- iit.;r! 1. no.t-mhra zi ;iut'lnt-neo in ]»!juČ!tii-., Ni,-!; Iv.-| :.!<"• ! /apušča /1•;;o Katar oo r«>-' m "o l-*u«ri'i.i iu n,-d',»asl!i!i iottok, od katerih j«* :;ajs1arejša ilfl let si i*a hčerka in najmlajši 2 1 mesci-a. 1'okojni je spidal v iu-kajsnje društvo WoodIiier, of ihe TW'orhl. Na j v miru p,M'-iva \ j Pozdrav v>,-m, ro j ikoni in rojakinjam. želeč jim veseb* praznike Naročnik. ! Francoski odposlanec vstreljen. i Ženeva, š\i.-:>. ju. di-<*embra. —■"* Polkovnik Ibnrv \'illaiue. uače! nik fraiu-oske komisije, ki je Inla j i- »>! o na n (ialicijo. da preišče por med Pkrajiiii-i in Poljaki, je i>i! v-t reljt-n in ubil od ukrajiu -:;iii vojakov. Kraiio»-k:i Jcoinisija je prišla v Lvov lekoiu bojev meri Poljaki in 1 krajim-i. Ventlar pa j,* nioj^la dovršili preiskavo iu je ravno nameravala vrniti v l-Vam-ij,,. koje >i njen uačeiuik ubit. Podrnbuo-i " t hiš > M^a jama.) . 21 : Jas sem nastarej« cdraralk-Bpa- | I ctjalut mm Slovence t Pitubargba. j I fla llt^fcTtfc A Zdravim ie ječ kot 38 let bobi« j j ^HMMcSt 9 moške Id ienske. Ozdravil aem Se na j | SP* /tOmDk ln tlao^e oseb in morem tudi j i »Wff^MifcJliff *"** V R,,r»v'>»Ju raznih bolezni j I I maun najveA lsku'ujo. Rabim n- j ■ ^HUI |JunflFl|E4»l mo najboljša adimvila. ?»*■"» najbo- | 1 B Jfff BlvMr IJ-^l električni stroj za prebkaranj«, j f HBUL rfH Iu |x»tom katerega se vidi celo vafis j J V ^PbpCT IW telo kot na dlani. K meni prihajajo j P HW I Jod j«* od blizu ln daleč, da Jlb cdra* | | L, J no jn nag|0 Govorim tiaU ihf j I V1 ■ -Moj« cene so smerne. Zmtm+w- 1 | -m (mM. Pridite k ani kot k prijatelja. ] S Oniu Mcil.m sjutrai 4o t. tt«fw. V ;wd>ljo —o od lo, iin sjotral det. imiH^j. GLAS XARODA. 23. DEC. 1918 Za staro pravdo POVEST IZ LETA 151B. _ I . . A— Spisal Peter Bohinjec. (Nadaljevanje.) "No, :»li ima Krištof rad i Svfitko in :ili j<> ljubi, o ii-tn nam < povi* v«-<- Tomaž, ki s»iin mu izror-il i ta ]io»*-l tla po<;l mo, kaj IkkJo ukr«-tiili. Ti. Grošelj,' m- moraš k;iko oplaziti v grad in ! izv«'tieti, kako >t al i-." 1»«» /j«.Ih|kiI s škofijski komisar.' I1« Se* zu«m1i. (»<"•«* .MatijažI * ii "Ali hiteti moramo, .Matija/.' 1 I>ni«ru«V nas jj«frpoda preliiti. Dru-j •ji i«-ka. "Vs;ik tiari prieakuj«'iu od Cir*-'^ ka povelja. X«li s«* mi, o po i Dolenjskem in Not ran jskeiu /.•- s v-i na iio^ali in raka jo 1«' veliko-ju mn-ne n<-«ielje. Po praznikih pa .s«-takoj pokažemo. Pri Radovljici lw. s /Ini alK' kur ne sinemo prezreti, kaj ukre- / m- briksenski komisar. zakaj me u m I«' zdi. da nam Krištof »»>;;: !li iit- uvest.' • j n S'o i«»b hlandrovil« b«-***«ta b;11 vstane 1 irosi-lj in re«V: jI "/.;i zdaj -»ni«« /govorjeni. .Menil"' >e mudi, «la ne zamudijo. \Uo ne j ilrevi, jutri vam spororiiu gotovo, -kako s«- mi j«* posrečilo i/.\ u!i:n i n grajske \olkove Nn m-iviiu sv«!** .n tlje!" K lander in Trska sla ostala sa- «*■ ma. * i ro>elj pa j>* hitel «*•«•/. dvori- 1; £»*••; na p.,t pnai Ka lovljmi. .Mes«»ea ni iulo vee, «la bi svetil. > (Josl. mrak se je raztezal po oko-']i liei. '/. iifit.i le posamičnt- zvezd«- v gledal«- na /emljo. Slikar j«- jk»-!Ii sp«'r*il svoj«* korake. da^i j«' ve**-, t krat «»tre>a| z ramo. ki >«» !««•- \ b l.i Najrazlieiiejše predstave so mu pr«*|nvg«le dušo, t«i«la ou *je le j umi ilniiik;il \ svoje misli na na-j «'-in. kako bi |n4;»!ajtil \ jra>- l»i te zalotili z tri-ijski 111»«• i ter J«* poti-mili ^ ijav<* <*«-ri \ globok«« jkvem* In «' kaj takega im.|>rir-ak«.vati, a ko * t.* xupazi j«i. . . Tod.'t n«-' i;r-.š«-!.j, } .m^-i b.,jiš' Imaš hitre iio«:e ir' «isti-r me«-: .\ki» |>a t«* ntegn«*j« z.a- j prvli \ ^rajsko t«*daj ti | jHimor«* bistra glavi«*a ter niinr:i-'i za n i jezik ! Ni." Mrabu ! j i Svetle «a-i lisjaka, ki jh rinil <"ez > ]>«»t. se mu zabli<.kajo v tetitiki ihk i.1-XWioic je (ji«>M'l j pfij«-l /a mv'-. ! j Ali gozdna p«»t ve !»li/,-» svejenu:. < koiM'ii. Že /.re visoki srra«l Lamber-'; gov, /e svita ] n1-! njim ni divji| petelin n.« vi*ok»*m nns*-.-.mi na- j znanja v svojim «-in-«*iu bawni »JhvJ ndadno jutro. S<»\u s«1 J-uje le > ______> Cenik Knjig j katere trna t nI od .' HUIVKNIC H BLISHING COMPANY na < uiiUrtdl St- New Y«ck, N. ¥. POUfNB KNJIG«: Ah«or Dfaiklge pesmi, v ni- zini pa jo p«» sadnem drevju i a- t ti-«>M no ImIo in r«leee e vel je. S«"-mi- ki»v• • i in peniee. seniee in t:^ši"-ii*«* ^ skakljaj«* po vejah m ž v r gole ju- -s (i:-.iiije pesmi. .Mralc se tanj^. J zvezde giujevajo. «ian s«> «lela v 11 hribih in izza Kamniških planin I j-e usti »e veli«"astna j>iti*anja zarja. S'ikar tin^lj ,».t je že zavil iz <■ K. guiij j>:«»ti mestu. A ni ->e igla- 1 sil v mestu. IVt ga v««b* tlulje."v j V«-dno p««"asneje -topa in jutra- I i njo liapojena glava mu je 1' p *lna /viwU naklepov, j Skomi/une z ramo, potrese gla- 7 vo. ]M.ule«la kvišku in vi«li pred se- 1 l»«»j -uri grad nad Hlejskim j«*ze ^ r<»ni... l»i»-ti misli mu j«1 pr««piulo gla- ' Ivo. ali najizvrstnejšo je prihra- ' 'nil za nazadnje. Pogled na sive 'skaluat«j >ten«» mu je navdaimil ^ (ugodno misel. - *• Ta pa ta!" godrnja sam pri s sebi ter stopa brezskrbno «"-ez ze- lepe travnike. — — — s A tudi iz. Bohinjske doline je. I listu jutro jezdaril popotnik proti ' hl< jskemu gradu. Tu«li on je pre- I1 }«*u! no«* /. bohinjskim vikarjem in s 1 /«laj s»* vraea. Savit-a mu s imi i]Km! • 'uovali. visoki hribi ga -opremljajo. 11 Ihlatlno jutro tra priganja k brze- s hull bejfU, pli«"i mu p«*vaj<» odinnl- 11 nieo, <1 rev je mi: .s evetjeu« posnja '' »pi«t. zverina pa ira iz šume zijala- I «>>r!edava. x Vikar Plahuta je pošalil Kri- N ■i»<-!'uv na-top. odobraval njeg«»ve " ' ua«*-i1e. ni ]>a ptUrdil ertmgledega ' 'na/, ranja o kmetih. t j "Le pojdite. pi«nežna moja ov ^ «"i«'.i. 11 i T i f • - in jHirabite trenotek. ki vam je na razpolago, mortla | /a«lnjikrat ! ltr/«» ukrenile, juiiii- ' šk«i nastopite /a ">tat «i pravilo* f 'pred ^rajsko gospodo' Morda gre z vse po sreei." Iti akti ne ' Tnbj teni-n hitreje nodajte rok«» staremu Ala- n 1 i j:.žu K bind I u in ]>«»jte i*«!<;it pra- ,j vit-o x itiet'-em!'' n • .Me«'- l!osp;i narava j<* sodelovala, vsa j jirirt»da, v-ako drevo, vsaka bilka. \ vs. Ua žival, vsak erv je kazal, da | >«'li. tla hoee pravico Krištofovo. | J * Torej tti je m«»ja i>M>deJK*liiah j•«*« ! Ilam-s /magauitt ali pr«ipa«le- f n««.. In «'-•• zmajianui »'-e jutranja zarja prinaša \ svojih zlatih k«»- s š:r*ah meni pravieo. tleduo pravi- j e«« «■ te.flaj s: niti /misliti ne mo- i *«•!:!, kake >auje bi sanjal Kri^t«d" -K rajski vtliktwi.H-ne praznika!.. i \!.o pa propademo?' I h, obupni s prih«Mliit»st! Kakor p«»t"p«*negy ! t-sa m * odp« tle iz hiše iu v družbi i najlxiij /aiiieevanih ljudi i»««m i I iskal svtijega zavel ia. N«»siJ boni > sliko Klaiulrove Svetke križem Jsveta t«-r popeval ti.go in btiles. > |p'«>kletega viteza... Pa iief liia- 1 , vt» Irviškii, sree iuoh~*i, skrij čute j r."«Jt*poved! jive skrivnosti!" » t Ti-maževa - hiša s^ je pokazal.'. 1 izza zelenega di*evja j \ in »lanes prvikrat danes je Kri->to! K rajski >,t-l mimo. » • Pognal je -svojega bdea. stLsnil , (nove. se nagnil iuipr«*j iii kak««r | blisk j«- bežal urni belec '*e/. drn in ] •strn. kamen in prst pr«>ti je-i !/«'iu .Matere l»o/je. j I V nekaj treiu»tkih je «»bb*t«4 j« - j zero iu >jH-t .]«* molil na grobu svo ■ je uuit» re. Kratka molitev je bila • a krepka i*t prisivnn. P^b*e s- ni j >«• ib»)»ro oddahnil, k«> ga g »spo- i, I dar sp«-i zajaše iu po«'*a^uih kura-' lk«:v >1 opit a «ikr««g hriba p«» stezi ' k: vede na grad. j. Tanko uho Krištofovo in še I tanjie belcev« nekaj za«"*u*.i. »Jez-I njem. Ali vi-I) tez'i se ni zdelo vredno, da bi «a-I vi! v g«»zd. in k«*r ni bilo več čuti • šumenja, se obrne in gre A«lje. Mislil si je da je niijbrže kaka I zver stopicala po listju. Ali danes I je imel čez vse važoti posel ter ni mu bil«) na tem. da bi se podil po I g«-zdu za divjimi zvermi. * Krištof ni toliko mislil na svoje Slavne zgodovinske odpovedi -_ NAPOLEON L — 1814—1815. Hudomušna stara stvar, katero I imenujejo !judje srečo, je kmalu tlala Louisu Napoleonu, prejšnje- «1 -^iiiu holandskemu kralju, prilik«. | Smejati se svojemu velikemu bra- v tu. — «" V manj kot petih letih potem. 1> ko je bil Louis prisiljen zapustiti 1 svoj prestol, se j»- odpovedal Napoleon dvakrat presttdu ter se .j« i nahajal k«it jetnik na otoku sv- * Helene. j Žalitev bi bila na naše čitatelje ^ <*-e bi se pečali z zgoilovino dviga- ' nja in patb-a Napoleona. Zg«»do k ' ■vina tega čudovitega človeka jej preveč znana vsakemu. «la bi j«, bilo treba tukaj ponavljati. 't Dasiravno pa je ta zgodovina t znana vsem, ne postane venda« nikdar stara ali dolgoasna. Do i kler b<|do svetile zveztle na nebu ] ler tekla voda. bodo ljudje z glo- t boki m zanimanjem in začudenjem čitali to zgodovino. £ Kljub vsem njegovim napakam. ] katerih je bilo mnogo, bo ostal > Napoleon ve«hio zelo privlačna o- 1 sebnost. Kot je že nekdo reke] bi bilo 1 sk«»ro svetoskrunstvo, če bi se ve- 2 likega vojaka in državnika primerjalo z egoističniin in krutim « prejšnjim nemškim kajzerjeiu. —t • Stoječ ob grobu Napoleona, s klo ' biikoui v roki. občuti današnji romar čustvo reapekta -jiolne žalo- I sti. Vsprieo njegove velikosti se jf 1 na grehe Napoleona proti člove- 1 čanstvu skor«» pozabilo. Viljem II* 1 pa ne bo nikdar odnesel s sebo; v grob k;fckega slienega čustva od ' strani ljudi. Ta nečloveški ekspo- i uent ** kulture" bo zaznamovan na «' najbolj temnih straneh človeške i zj-odovine ter Im predstavljal sve- 1 Iu uauk. katerega se ne h<» ni-k- s dar pozabilo. V enem oziru i>a stojita veliki ^ francoski cesar ter prejšnji kaj- ' zer na istem stališču. Ol^t nas namreč učita resnico, da ne bo svet uik«lar trpel vlade enega moža. — s da ne bo nikdar dovoli! posamez- I niku vsiliti «vojo osebno voljo ee- ( leniu človeštvu. ( Pri tem ne pride vpoštev kdo i je ta človek, kako močan in upli- ' ven je in koliko ljudi ima za se- j b«>.j. Kakorhitro skima v svo jen i ponosu in svoji prešernosti tlačiti I ' pn«stost i ljudi, je obsojen na po-,gin, ki ga gotovo zadene. > t i« I j »o ved Napoleona — in isti, t se tudi lahko reče <» kajzerju — i j«- bilo pripisovati že pričetku sa- j metuu njegove karijere. Padec jf t .»ravi.e v tem hipu. kolikor na sprejem v gradu. Ali jih je morda j komisar nagovoril, n,-j ga sprejmejo dostojno' Ali je Herman š * ta-io besen! Iu zadnje njegovo ! sbavoj Kako se ujema z njegovim ia našu ji m prihodom^ Alt je to tisti Kristoi, ki hoče z oborožeaiiaui kmeti planiti na grad? se je belec zasukal na zadnjem ovinku. Urajska vrata so bila odprta in ledeni most ee/ jarek j«' drjal prost vhod. Vitez je na dvorišču. Več i>sov se «»glasi. D.va hlaiK*a sta srpo gJe- 1 dala na došlega viteza. Ta pa po- ' skoči raz konja in povpraša za Kirztno. T/. dobrovoljnim nasmehom se pokaže stari blapec iz hleva ter p« zdravi viteza: "I»og vas s^uejuii. gospod Krištof! Hvala Pogu, da ste prišli' V s« se bo prav izteklo. tios[>a so dH(>o«lu vikarju!" r«*«"e vitez oskrbniku. 1 "Ni ga še i/, cerkve, vaše blag«»-rotlje!*' • "Torej pa me naznanite pri očetu'" •j "Zarodaj je še in v post«*]ji so. i Nič dobro se n«* počutijo. Nekaj ni so gtisj h hI graMČak. Vendar I • upani. da vam ne odpovedo obiska. - TaKoj povprašam Marušo, kako Stara hišna je veselo poljubila - roko mlademu vitezu ter odhitela - po stopnicah. : ".So rekli, da le pridite*" reče Maruša, stoječ vrhu stop«ue. a Krištof strvpa po-"-a si po atopni-s eah navzgor v prvo nadstropje. i» Maruša mn pokaže« graščakovo » spalnico in vite«^vstopi. * (Pride ie.) le t'akal, da so dogodki dozoreli I>«ivršena modrost leži v besedah. katere je izrekel nekega dne; pre« l se« I ni k Lincoln; — Vi lakkr ; varate nekatere ljudi skozi ves čas in vi lahko varate vse Ijiuli ne kaj časa. a ne morete varati vseh ljudi skozi celi eas. Konentrirana modrost vseh ve kov leži v teni izreku našega pre«l-seduika. [ Preje ali jiozneje pride človek ki misli, da bo mogel varati vst ljudi skozi vse čase, do prepričanja. da temu ni tako. Na pole« m j«> to spoznal in tudi nemški kajzer je pred kratkim t«» >poznal. t e bo po teh strašnih izkušnjah vstal zopet kak Napoleon ali Vi-t Ijem. bo prišel v gotovem času do istega prepričanja. Veliko se je razpravljalo o vpra-; šanjn, če je bilo prav. da so Napoleona poslali po njegovem po razu v prognanstvo na otok sv Helene. • j Ali ni biio krivično in naravnost' malenkostno, da se je določilo zanj tako usodo? Anglija je bila že na tisočkrat i obsojena, ker je glasovala za to da se pošlje Napoleona na samotni otok sv. Helene. Anglija pa je imela prav. Le j potom izgona Napoleona na sv Helen,, ali na kako slično odda 1 je- j no točko je bilo mogoče ohrani- i ti mir za Evropo. Dokler je bil veliki čarovnik t* vladar prost ali v bližini kontinenta, je bilo vsaki trenutek pri-ča kovat i najhujšega. Edina pametna in uspešna stvar, katero je bi-1«> mogoče storiti, je bila. «la se je. spravilo velikega človeka s poti. Istočasno se lahko reče. «la b 1 se lahko uso«lo Napoleona ponovilo v slučaju kajzerju. a seve«la iz čisto drugačnih vzrokov. Ni vrjetny. «la hi bil Viljem v slučaju, da bi se ga pustilo na svo ; bodi, v stanu motiti mir v Evropi. On ni tak mož kot je bil Napoleon ' On m' nahaja v posesti Napoleo-j novega magnetizma. On nima niti j trohice velikega upliva. katerega (' je imel Naprdeon na svoje ljud; in ra«litega je- domnevati, da lir;' b«» v stanu storiti «l««sti škode. ( Radi splošnih principijev, radi ' zmešnujave. katero je napravil t« * radi okrutnosti, s katero je šel na 1 izvrševanje svojih načrtov, pa ga . je treba spraviti vstran — in si I eer tako tlaleč k«»t mogoče. Polasti prejšnjega kajzerja na sv. Heleno bi pomenilo žalenie ve likega Napoleona. Lahko pa se gaj deportira na kak enako oddaljen prostor, kjer naj se ga pusti v popolni samoti. Tam b«> lahko po svoji volji razmišljal o činih s v o- i je zlokobne karijere. I i ______ «i SOCIJALISTI ZA NARODNO ZJEDINJENJE. rjla-. Slov. Hrv. in Srb., 10. okto-1 hra. — l)ne o. in C. t. m. se jej vršila skupna konferenca vodstva socijal-demokrat kih strank iz| Hrvatske in Slavnonije, iz Bosne in Hercegovine ter iz Slovenije. Na k«»nferenci so bile sprejete sledeče resolucije *. 1. Jugoslovanska so«*ijalistiena konferenca, ki se je vršila 6. oktobra 191S v Zagrebu, izjavlja, da; stoji neomejeno v .soglasju s svojimi programskimi izjavami o na-rodnem vprašanju na stališču po-: [>olnega samoodloeevati ja naro-! xtai-ena yyfii J2 jV^ ura x 12. kantni, samo Ur* JPIr 112,0«. M- 0 1'osebno privlačna sre- rt.l^^N 4w trna ura. kar najbolj ^ijjjjffi^^ji^r i>otrebna zaradi svo-je pri ročnost i, ki se ■ navija vsakih 8 dni. samo $1©.A aa krvne boleanl la ozdravim bolezni jf nekaj dneh. Ozdravil aeta ti •oSe tlnfajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, ielodtns la ^jetrne boiesnl, srbenje, mosole ln vse kronične boleaaL Prof. Dr.T?! H BAER, 111 8M1THFKU) 8T, PITT8BUIMJH. PA. aa sproti poAta. TAŽNO.—Odreil to ln prlnesl ■ seboj. j Kitajski zdravnik ] i i I Ako kdo Izbere zdravnika, ki ima veliko Iskušnjo v zdravljenju težkih J j bolezni z glasom, da je ozdravil svoje boln.ke, tedaj je odločil modro .za . I podaljšanje svojega življenja. i Svojo zdravniško prakso Izvršujem že 31 let In v vseh teh letih sem i z- » j polnil samo štiri mrtvaške liste. Iz tega morete razvidetl, s kako skrbnostjo i | sem zdravil »voje bolnike. f V zadnjih letih sem ozdravil nekaj zelo težkih sluiajev. Eden je Imel J } naduho že 12 let In ozdravil sem ga z eno steklen.co zdravil. Predno je pri- j| j šel k meni, da ga zdravim, je sel k vsakemu izveibanemu zdravniku v za- j I padnl Pennsylvaniji. Ozdravil sem enega z ohromelo hrbtenico v treh me- j ! secih. Več bolnikov sem v petih mesecih ozdravil krvarenja pljuč. Ako ie- I ' lite, vam morem navesti Imena gorilmenovanlh bolnikov. I Druge bolezni, kakor revmatlzem, sciatica, kašelj, srbečica. Izpah, krv- J I ne bolezni. Katere sem ozdravil, so tako mnogobrojne, da jih nI mogoče na- j I šteti. Ako pridete k meni, bom poskusil vse. da vas ozdravim, ako je mo- j | g oče še ozdraviti In to v najkrajšem času. po najnižji ceni, kjer drugi j | zdravniki ie ne morejo več pomagati. Prinesite ta oglas, kadar pridete. > ( URADNE URE: I Ob delavnikih: Ob nedeljah In praznlkln: | \ od 9. do 6. ure popoldne. O« 9. do 1. popoldne. j ; i Dr. Jin Fuey Moy j 308 GRANT ST., BETW. 3rd a 4th AVE., PITTSBURGH, PA. j ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH Za Božične Praznike dobite prave slovenske Colombia plošče, prav tako tudi najnovejše glasne Columbia Cramofoiie pri svojemu gpodej f »odpisanemu rojaku. • V zalogi ima tadi »Sest Izbranih različnih amerlSkih Columbia ploSff po 8.V. vsaka, z krarolm cerkvenim avooenjem na sveti zvečer. Ako naročite po poŠti, priložite Sflc. več za poštnino. Cenik zastonj, pilite ponj. Velika salona zlatnine, arebernine, demantov I t. d. 1 Sa obilo naročil m priporoča vaš rojak % IVAN PAJK a MAIN m„ rONKMAUOH. PA. ALAS NAKOPA, 33. PEC. 1318 r NA SVETI VECERo Snežinke so naletavale £oste in velike kakor dlan. Sne/ena plast ya strehi je kar vidoma riK.la. Zvečerihj se je, ko je stopila rz. petnadstropne hiše na glavnem trmi visoka ženska postava. skrb-m» ravita v dol« plašč. Prek?* gla- i v * si je nategnila kapuco in vrat si je p«i*ebej zavarovala z boo. 1 K<» j** stopila eest prapr, je pog-le- i dala izpod male* j»ovzdignjenega j krila drobna noeiea v svetlo se bli-boeeih galošah. J.iee si je zakrila 7 gostim paj- i čolanom. da je ni bilo moči prepoznati, ali oni lahki korak, ona ži- ] va kretnja je (pokazala, tla mora biti še mlada. In ako se sme le količkaj po sta-sii skb-pati na liee, bi gotovo vsak ttjlil, da mora biti lepa. , Snežinke so naletavale vse gosti jše al i glavni trg je bil vendar le poln šetajočega občinstva, ki je glasno kramljajoč občudovalo v električni luči odsevajoče izložbe. Till je sveti večer. '"Sveti večer*', je vzmliniia tudi riii^a neznanka, ko je stopila na nlieo, in ako bi ne b:i pajčolan tako gost, bi bilo oko pazljivega cpazovoltra videlo, kako se ji*j«- v ihVsu zaiskrila solzi.-a. Zavila s.' je 5e tesneje v plašč in hitro stopala po snežnem tro-toarju. ne da bi se ozrla v razsvetljene izloibe. Setalei so jo začudeno pogledovali, ah ona se ni zmenila za to. temveč ne glede niti na levo, niti na desno je hitela naprej. I "stavil"i se. je šele pred wsokimi vrati stolnice. Nalahko jih je odprla in vstopila v slabo razsvetljeno svetišče. Tam sredaj je gorela v prvi klo-;i petrolejka in pred oltarjem z Najsvetejšim je brlela večna Inc. Tajin&tvena tibota je vladala v eerkvi in je motil ie lahni korak vstopi v še neznanke, katera je z licit:» nenozno hitrieo prekoračila presledek med klopmi in pote m pokleknila na klečal ni k prav v l:"tn za zadnjo klopjo. Sklenila je roke in molila dolgo. Trg se je /e skoraj popolnoma izpraznil, ko je naša neznanka zo-pet stopita iz cerkve. Le tupatani je še bilo vidct.i koga brzih kora k..v hiteti po pobeljenem troto-arju. "Seveda, vsak hiti domov, da se med svojimi poveseli današnji večer", si je mislila tudi ona. ko je sreča val a zadnje mim^redočc,| "samo ja/ sem menda tako sama j v celem ineMn, da ni mani nikogar, ki bi menoj zažgal božično drevesce. Ni ve" hitela, ampak počasi je stepala mimo vedno razsvetljenih prodajaln:«. Kar ji obstane oko pri prizora pred velikanskim oknom galanterijske trgovine Trgovec je za danes napolnil celo okno z otroškimi icračami m sr^di med njimi je stclo bogato obloženo božično dre vesee, na katerem je žarelo n«*broj •■Jekt rienih lučk. Pred oknom sta pa stala deček in dekliea. Deklica. stara kakih Šest let. oblečena v lahko krilec, je držaia z levico svojega kaki dve leti mlajšega iti ravnotako borno oblečenega bratca za roko, desnico pa je .stisnila pod predpasnik. Oba sta zamaknjeno zrla v razsvetljeno okno. "Milica, zakaj pa niso danes tudi naša mamica prinesli božičnega drevesca domov kakor lani'"( se oglasi končno deček. ' Zakaj ga niso prinesli. Janko;' saj več. da mamica ne morejo kupiti drevesca, ker so bolni." i "Oh, kako bi bilo lepo, ko bi tudi pri nas itreJi drevesce. >»e celo jaslic nimamo", potoži zopet de, ek in ustnice se mu nabero v jok. | "I-okaže s prstom petnad- ] stropno hišo v bližani: ; *"Taui-le stanuje mamica, pa je ? bolna ter n: mogla kupiti dreves I ca. zato sva ga pa šla tukaj-le sem ? p< gledat, kc je mamica zaspala." i "Pa pojdimo skupaj, jaz stanu- « jen: tamkaj", pravi gospa in pri-h me z vsako roko roko milega. Ko pridejo v prvo nadstropje. ! p.jsrtoji gospa in pravi: < * (Jlejta. tu .stanujem jaz. Kje 1 j«* pa vajina mamic:'" "O visoko gori. čisto na vrini*', • se o»lasi deček, ki je dobit že preboj poguma, ko je videl, da je go-vpa tako prijazna ?. njim in s sestrico. "Po pojdimo gori", d^ nato gospe in Niopa redno je še vrata odprla, se je zaslišal suh kašelj in takoj nato vprašanje: "Milica. Janko, ali sta vidva?" ' Da. mamica, midva, i'i pripe ljala sva gospo. Poglej jo1" Neznanka se je stresla, ko je za-, čtila boluičm gla.s in hitro jo pristopila k postelji. Bolnica jo začudeno pogleda in pravi: "Oprostite, go*>pa. da vam ne morem naproti; slaba sem, da se komaj še premikam. Milica, pri-nesi stol za gospo''' Neznanka se je ozrla po sobi. Čedna je bila pač, ali siromašna, silno siromašna. Miza, na kateri je gorela luč, trije stoli, star divan. omara in dve postelji, to je bih., vse. In mraz je bilo v sobi, katera že bržkone d d«o časa ni bila kurjena. Milica primakne stol k postelji.! ali tuja gospa se ne usede. Pri-; vzdignila je pajčolan in boimca je 1 gledala lep, bled obrat, po katerem je teklo soLza za solzo. "Ana, kaj tako te zopet naj-' dem? Ana kaj me r.e poznaš? Ali n« poznaš več svoje tovarišice Minkc ?*' Bolnica si je zakrila obraz z ro-' kami ter bridko zajokala. Ko sta mula »Iva čuLi jokati mamilo, začela sta uidi ona dva. "Potolaži se. Ana, potolaži se ir povej mi. kaj ti je privedlo do sedanjega stanja. S jwipovedova-njenn si olajšaj sree in bolje ti bo. Pred vsem mi pa dovoli, da sko-' čim doli v svoje stanovanje in odložim cestno obleko." Rekši hitro odide. Medtem sta Mil ica in .Janko j ri povedo vala tnmmiei, kje in kako sta se sešla z iroKpo. ! Ni dolgo trajalo, kar se zopet j od pro vrata, in gonja Minka, saj sedaj jo že poenamo, se vrne v spremstvu dveh služkinj . Kmalu je plapolal vesel ogenj v peči in dobrodelna toplota se je širila po sobici. Miza je bila pogr-1 njena. Na sredi mize je stalo bo-1 gato obloženo božično drevesce in jgosna Minka se je trudna z Milico| in dankom. da nažge svečice na drevescu. I Sod niča je pa s solznim očesom gledala ono trojico iu še petala: ' "Hvala Bogu, ki mi je poslal reš.iieo v najhujši sili!" | Gospa Minka je poskrbela, da' ie dobila cela družinica dobro večerjo. in ko je z velikim trudom spravila o t ročica v njuno posteljico, kajti nista se mogla ločiti odi |božičnega drevesca, potem je privedla k bolnici. "Torej, Ana, s* mesecih se je vrnil; ali ni bil več'«" oni, kakor prej. l'led. bolj mrliču t jn>doben kot živemu, je prišel na 11 z«"j, in še nekaj mesecev in bila 1 sem vdova Daties je ravno še^t 1 let, ko sem mu zatisnila t. Danes, ko sem se vračala i-z J cerkve, sem našla na ulici tvoja j dva otročička ; pripeljala sta me,' semkaj in našla sem tebe. Dovoli'' mi torej, draga moja Ana. da ti " nekoliko olajšam tvoje stanje. Ko . zopet ozdraviš, bove začeli živeti ' novo življenje. A sedaj mi pa le še = ti povej, kako se ti je godilo, od- * kar se nisve videli." "Žalostna je moja povest". vzame s slabim glasom Ana, "in nisem je še nikomur povedala, ali tebi, draga Mink:* ne bom zakrivala ničesar. Tudi jaz sem se kma-i]h> najinem slovesni seznanila« s človekom, kateremu semi darovala dušo in srce. Ali kakor res, bil je moj oče nižji tirndrik ter ni imel kletnega ptreanoženja. Jaz bi bila morala postali učiteljica, samostojna in neodvisna, da pomagam svojim starišein pri vzgoji svojih bratov in sester, katerih je kakor veš, bilo še pet. Bili so vsi mlajši od mene. Aii spqoialu sem onega, katerega nočem imenovati. I Ljubila sem ga in mislila, da tudi on mene ljubi, ali varala sem se, kruto varala. Sta riši so mi branili, ali hotela sem delati po svoji last-; ni volji, kar se je pozneje tako grozno maščevalo nad menoj. Poročila sva se brez dovoljenja svo jih starišev. Bil je slikar. Zbežala sva v Itaiijo, v Benetke, kjer sem povila Milico in potem Janka. Ali že tedaj, ko sem nosila Janka pod srcem, že takrat sem videla, d> moj mož ni več tak, kakor se mi je kazal prej. Izostajal je od ma po eele tedne3 in še .takrat, kadar je prišel, jc bil večinoma vi njen ter se j<- obnašal proti meni, ikaKor bi ne bila njegova soproga Zaslužil je malo, m če bi ne bila j sama prešivala celili noči, t>i ne ! imela niti sebe, niti Milice hraniti s ."-im. Nekikrat je izostajal dalj j časa kakor ponavadi. Ni me skr- ■ beio zanj, kajti priznala mi boš, ,da mora v takih okoliščinah ugas-1 niti ljubezen tudi v srcu najbolj ljubeče ženske, ali poizvedovala sem za njim ne radi sebe, temveč J radi otrok, kajti oče jej bil njihov. Neki njegov prijatelj mi je sporočil, da je preti dnevi pobegnil moj mož iz Benetk in ž njim znan sli-' jkarski model. Izvedela sem dovolj. Nekaj časa sem še ostala v Benetkah. Ko se je pa rodil Janko, sem za.pus.tila mesto nesreče in se vrnila v (Jorico. Moji stariši so mi sicer odpustili, toda odrekli so nu vso svojo pomoč. Ostala sem sama s svojima otrokoma. Preselila sem i»e semkaj in služila vsakdanji jl-rtih s poučevanjem in ročnimi I deli. Prevelik napor me je končno spiavil na posteljo in tako si mej našla.TI j * Ali o svojem soprogu nisi pozneje nikdar.več čula?" "Pač- kitala sem v nekem ita-jljar.skem časopisu, da se je vršil v Rimu dvoboj med dvema slikarjema. Oba sta bila težko ranjena; eden izmed njih je kmalu po dvo- i boju umri in tisti je bil — moj soprog." 1 Sočutno je prijela goapa Minka Uvojo prijateljico za roko. Dolgo ste mol'-ati. iS stolpa blitnje eer-! kve se je oglasil zvon, ki je vabi! j k polnočniei. "Pustive prošlost, draga Ana", je končno iwprcgovorila. Minka. "Cuj polnočni zvon! Kmalu bo za lonela po cerkvah angelska pe- j sem: "Slava Rogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" Gilej, Ana, ti id i v najinih srcih naj odinwa ta veseli iilais. Zahvali ve Boga. da nama je dal doživeti ta trenutek. Dovolj sve pretrpeli. Odslej pa naj vlada v nama sveti mir, ki nama bo povrnil, kar nama je vzela, prošlost; če ne ravno onega aJi vsaj ono tiho srečo, ki jo daje človeškemu srcu zaupanje v Njega, ki se 'je danes rodil, in pa zavest, da sve 'storili avojo dolino«*." Novice iz stare domovine Iz Toplic pri Zagorja ob Savi. j v Smrt učitelja-vojaka. Borita za 1 domovino je spet zahtevala novo ; [učiteljsko žrt**v. Kakor jesensko 1 listje raz drevje, tako plavajo du s se trpinov raz zemeljsko površje ' Po 14. letih odličnega učiteljeva £ nja se je Janko Stepišnik mora T j preseliti v cvetju moške dobe v ' kraj počitka in miru. — Službo- ' val je začetni dve leti ob Savi do 'časa. ko so ga leta 191T> vpoklica li v vojno službovanje. Kot črno i vojnik praporščak si je na jugo vzhodnem bojišču nakopal zahrbt uo malarijo. Bil je nato superar s bitriran in začasno vpokojen. Dal; 1 časa se je zdravil pri svojcih i> ' letošnje počitnice je moral končne ( otliti v bolnišnico, kjer ga je dol 1 gotrajuega trpljenja rešila smrt 1 Blagi pokojnik je bil vzor vestne- ' ,ga učitelja in marljivega narodne ga delavca. Sodeloval je kot elar 1 /. najlepšim vzgledom in zeiezn« ■ vstrajnostjo pri vseh tukajšnjil 'narodnih društvih. Posebno pr: 1 srcu mu je bilo petje in godba. N je bilo glazbene prireditve, pr kateri bi on ne sodeloval, doklei so ga imeli zdravega in vedrn dovtipnega v svoji sredi. Dragi v poslednji spomin in pozdrav ti naj bo zagotovilo, da nam vsem ostaneš v neizbrisnem spominu do 1 svidenja r zvezdami. Počiva; mimo v (liuuači grmli. — Tovariš Požar. Posest niči Ivani Horvat ovi \ Rebru pri Novem mestu in Frančiški Grlavanovi ter Antonu llm-vatu je napravil požar p ret meseca škode ]S.(X)() kron. Nezgoda v Tržiču. V sredo, ko je odhajal jutranji vlak *iz Tržiča, je na železniškem \ mostu pri Tržiču ponesrečila «ro-!spa Ivanka Primožičeva iz Pristave, stara šele 23 let. Vračala se je s svojim soprogom, po opravkih od svojega strica v -Bistro. Kei . sta imela odprte dežnike, sta pre-, pozno zapazila vlak in (ločim .je soprog skočil v stran še o pravem; času, je gospo zadela lokomotiva ! v glavo in ji zdrobila lobanjo. Ne-' j sreeniea je še tisti dan «»1» :>. p;>-; poldne jimrla. I , Prometna zveza Rakek—Prezid. i Tako škandaloznih prometnih razmer, kakor vladajo baš v zau-. nj^m času v loški dolini, še ne pomnim. V splošnem so se povsod razmere me,l vojno poslabšale, toda, da bi odločal postiljon. kdo na j , se pelje in kdo ne, koliko mu mo-. raš plačati za vino. da ne stoji pol i ure na enem mestu, koliko cigar j mu moraš dati. da ti sploh odgo: . jvori, to je že višek. Na eni strani popustljivost, da se voz tare. na . drugi pa se niti ne sprejme mir j nega potnika, ki ne plača, pri , vsaki postaji pol litra. Mislim, da : je vse to ddo, pod patronaneo ne-j katerih poštnih uradnic, ki odslo- - . I ve prosilca z zaničljivo gesto: .T*;1' žc polno! ali: Bomo zvečer videli. Torej r-akaš naj in če bo postiljon izrekel mnenje, da za tega ni prostora. ne dobiš listka, zamudiš cm t dan ali pa — hodiš peš na Rakek ] ker v celi loški dolini ne dobiš ni-1 ti enega voza na razpolago. Mero- j • lajni faktorji stopijo nekoliko na noge tem prenapetežem, drugače, so si potniki zanaprej primoran. sami s silo pomagati. — Potnik. Španska bolezen v Zagrebn. j Poslednji Čas se je v Zagrebu! španska bolezen, ki pravzaprav ni; nič drugega nego huda influenea hudo razširila. Imelo jo je 80—90 odstotkov prebivalstva. Poslednj čas je pa bolezen zavzela bolj ne ' varen značaj in tudi nekaj ljudi : baje do 5 odstotkov, umrje. Zna f-ilno za Zagreb je, da španska bo^ Jezen prijemlje najbolj ljudi med do 40. let«»m starosti, medtem ko v drugih krajih (na'pr. pr nas) najbolj obolevajo otroci. i Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. V založbi "Omladine" je izšli knjiga "Osnutek slovenskega na rot I nega gospodarstva", katero j» spisal znani slovenski nacijonaln ekonom dr. Mike Brezigar. To je prva knjiga, v kateri je zbran ve;-statistični materijal o našem go spodarstvu. Jako važno je jioseb n<» za sedanji čas, da vsebuje ta knjiga slovenski narodno-gospo darski program. Ta knjiga je ne obhodno potrebna za vsakegs znanstvenika in praktika, ki se ba vi z našim gospodarstvom ali politiko. Divide et impera! J Pišejo nam: Po tem staVKu se je večkrat vladalo pri nas. Seda; skoro ne gre več. Toda še enkrat so hoteli poskušati Nemci svojo srečo. Cehi, Poljaki in JugosN.va ni >o se peljali v Št. Janž. So.la.' je čas. da razdelimo udeležence ii da zagospodujemo nad njimi, so ;si mislilu Divide et imjiera! In re> 'so razdvojili vlak med Trebnjem in Mirno. Prva polovica se jim je posrečila, a samo za dobo dveh ur "Bela kuga" razsaja predvsen med delavskim narodom. Ali \jc more podedovati otrok po svoj materi? — Odgovor nato najdeti v SLOVENSKO - AMERIŠKE!* KOLEDARJU za leto 1919. HARMONIKE 1 bodlri kakrinekoll Trate lsdelu^a b popravljam po najnlijtli cenmb, • del« trpežno in zanesljivo. V popravo m nealjlvo vsakdo po*]Je, ker md ie nar 1 18 let tnkaj v tem poaln In sedaj i 1 ■▼ojem lastnem doma. V popravo vaa mem kranjske kakor vse drnca harmo i | nlke. Stare kupim ali sprejmem v m JOHN WKNZKU itn bmi hm mt.-----11, M, Zdravim samo moške. Dr. Koler je najstarejši slovenski sdravnik. Specjsllst v Pltta-bnrgbn ln Ima 28-letno IskuSnJo v sdravljenjn mogkih boleznL t Ža strupi jen Je krvi sdravl a Slovitim 606, ki ga je. profesor dr. EhrllclL Ako Imata vea boli r kwtdll^pridltiMS Čakajte, kajti ta bolesen sa pravno iziočeranja is kanala m Izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kollker mo-Soče kratkem Sašo. Kadar spo-snatr. da nimate več moSke nod ne čakajte, temveč pridite ln vrnil vam bom moško moč. Kilo ozdravim v 30 urah brsa Bolečine v mehurju, od če» o, . »r prihajajo bolečina e hrbta Slovenski zdravnik. tn krtfu, palenje pri BK>krenja ln ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. Revmaiizem. trianje. bolečin«, stekline, liiaj, ikraflja hs +wg» kafae belezni ki nastanejb v sled nečiste krvi, oadravim v kratkem Času, da ni treba leiatl. Uradne are: T ponedeljek, sredo ln petek od & sjutrnj do BL po-poldne. V torek, četrtek ln soboto od & zjutraj do 8. zvečer. V nadalje i*o 2. oopoldne. Po pofiti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite Ime fn Številka Dr KOLER, 638 PENN AVE PITTSBURGH, PA. ......Mni>Tfii>nttttnrmintMMIMM*M*M*< Kam se boste obrnili, kadar delata ugovore, pogodbe, zaprisefeno Izjavo ali rasna drags dokumente, ki spadajo v notarski poseL Kdo Vam bode tolmačil na sodniji. pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hočete pravilno is-povedati aft pričati, potrebujete človeka, ki je zmctfen slovenskega ta angleškega jezika. Obrnite ae v tem pogledu vedno na ANTON ZBASNIK, JAVNI NOTAB IN TOUIAČ •ste 1H PskeweU BUg, Car. Piimiai mi M (naaproti Court Housa) PITTSBUKGH, PA. Telefon nrmda: Otmrt S4SB. Telefon na dom*: TUk 1M1 J. »MMMMM tMMMM M MUM MM t II............... SLOV, DELAVSKA ^gj^ PODPOR, ZVEZA Ustanovljen s dne 1«. sv. HB7 Inkorpopiran« 22. aprila Sutta 1908. ^BBh^J^ i«09 v drlavl Ptnni. SEDEŽ: JOHNSTOWN, PA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOK, l(m Norwood R'd., Cleveland Obla Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St., Johnstown. Pa 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., Johnstown. Pa. 1». Poni. tajnik: ANDREJ VIDRlO, Main St., Johnstowu. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELR. 0502 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. lV.in. blagajnik: ANTON HOOKVAR, R. F. 1». Box -"J, Bridgei'tort Obla NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odtmra: JOSiP PBTERNEL, Box 93. Wiliork. Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ POVSE, 11J8 Fal>yau St.. City View. NS. Pitts- burgh. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROSEIJ, 885 E. 137tb SL, Clereland, OWa POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kan«. 1. porotnik: FRANC TKROPČIČ. R 1. B<»nonza. Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1ensr naj se pošlje edino potom Poštnih, Eipresnih, sli Ban^nib denarufb nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih *i)jajo z mesečnim |K>ročiiom na naslov gi. tajnika. V sltiPaju, da opazijo društveni tajnilil pri poroMlih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj lo nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Fiad 1*5 izvedel, kje tmh:ij;i moj f brat ni \\|( KOV \l l<\ i>.;i:.a jo iz Stnikljove v:isi pri P,julijah na Notranjskem. 1'reil le t"in in j>t»l sva hil.i skupaj, se-*!nj p.i in« je m-zjiano. kje -«• na-iiaja. Prosim cenjeno rojak« rotn A»terikc. k'l<> /a njegov naslov, naj hip binsrovoli obvestili. aH naj so pa >nm javi na sp.xluji — J«»sopl> Kova<"-i»' *I"hom:js. \V. \*.i. 21-24— l.' ! PROŠNJA. 1 'spod a i piwlpL^ani prosim v-e ti-■?te. kateri yln!fJuietc vinsko trto. r*o imate l<;ij vinskih trt na r;i/.-polago, «la mi pošljete, ker jili po-h>'!>ujo'ii. Vožnjo i>Iaeam s;i»:t. — -J »lin Smreka r, I'.ox 711, Iru*in. I'a DELO DOBI TAKOJ lol»cr kovač \ grozdu • za kovati ima 14 pnrov konj. lM:i«"a na niesc* t'K »O. hrano in stanov.".!) ji* prosto. Oglasite se pri: Chareoal iror» Co '».* Amcrien. e o J<>hn Knans. X>-\\ -herrv. Mi.h. (21 2:{—12» IŠČEMO brs ta JANA JANZHKOVK II. ki je liival pred par leti v ( levelan- J«'ffei-son St.. Gary, lnd. (2S-2G—12 RH^BHHHBH KRASNO IZBRANO BLAGO. j T&vžentrože. lipov ^vet. kameliee. lapuh, hvoše ali p resi i ca, sladki Janež in izvrstni krvni raj. to je sedem raznih izvrstnih domačih zdravil in pouči j i va knjiga "Mali domači zdravnik", vse skupaj zavarovano potom lM»ite za $2-40. |»o zavzetju 10 centov več. Tekom doljje zime se taki pripo-nmčki ve«"krat zelo i»ot rebu Je jo: na-IriK'ite jih sedaj, da jih hoste imeli pri ' rokah. Za druga domača zdravila, kajti jaz | Jih imarri v zalogi, pišite po brezplačni j cenik. MATH PFZDTR. P. O. Box 772. City Hall Sta^ 1 New York, N. Y. Kad hi izvedel za svojega brata .lOILVV liAJC. d'.ma i-. liuUv-pri Postojni na \otraiijskeiti. 1'red ra>oni jc bival v Port Al- lc«a«it'*, l*;i„ />iaj m* vem nič, 10«' d■« j<* Zato prosim cenjene rnj.-iko miom Amerike, da mi kateri naznani njecrnv naslov, za kar boni zelo hvaležen, ali pa če sam rita, naj se mi nemudoma zi;lasi, ker mu imani nekaj zelo važnega sporočiti. — Joe Baje, P,ox 105, Kairjiort. Ohio. 1-24—11') VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo sv. Rešujeta Telesa štev. 1! -ISKd. v soboto 28. decembra v prostorih gospe M;.rv .Mihevc na Haydenville pri »Jrcenslnir^ii, Pa, Tem polom va-him,o .sosedna društva ter po-samezno rojak«* in rojakinje iz < Jreenshurjra in okolice, da nas oh-i>«"ejo na omenjeni dan, ker nepristranske zabave ne ho manjkalo. \""To[)i;ina za moške jc -rl.r»<). ženske so vstopnine proste. Ym dobro postrežbo ho skrbel nalašč za to izvoljeni odbor. Oben»-m j>a naznanjam članom omenjenega društva, tla je biio sklenjeno na zadnji redni seji, da vstopnino p!-:ča vsak član. potem naj se ves^ice vdeleži ali ne. Pridite vsi dne decembra na Haydenville, ne bo vam /al! Na svidenje' Za odbor; Louis Fink, dr. predsednik. IŠČE SE dr »bre dngarje za delati francoske Claret doge. Trajno delo, plačam najvišjo eeno, imam izvrsten les. .Max Fleisebcr, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. (12—12 v d> R.'d hi izvedel za naslov svojeg4 hr.it a in sestre F HAN CA in FRANČIŠKE BABIC. 14 let je preteklo, kar sem slišal da se nahajata nekje v Pueblo, Colo. Doma sta iz Dobropolja 7>ri Velikih Laščah pod Ljubljano Cenjeni prijatelji in prijateljiec, prosim, ako kateri ve za nju na slov, da mi blagovoli iiaznamiii, ali naj se T>a sama oglasita. — .John Babic, Blanev. Mich. (21-24—12) Dr. LGRENZ££l 644'PeDn ! EDINI SLOVENSKO * GOVOREČI ZDRAVNIK ftVCDUe mJSu^bo^Sni fe^r Pittsburgh, Pi. -Moja stroka |e adrarUcaje akutnih ta krontealb >nl«i1 Jaa mm h adrftrlin nad 23 let ter Imam akofaje r rweh bolenlli ta ker ■»■ aloT enako, sate vaa morem popolnoma rasometl ln sati raflo bolesen, da na ozdravim tn vnem moč ln adrav)«. Skoal 23 let ena pridobil poeebno ekniojo pK edravljenjn moftfk MmL Zato ae morete popolnoma aaneetl na mene, moja tikrfe pa I K da vaa gnnpolaoaaa eadravlm. Ne odlaflalta, ampak pridite Jaa oadravtm autnipUeao trt. maaaUa ta nn pa trim, M* laam r grlu. Upadanje laa. boledne r koeteh, atare rane, BilM fcnlfanl, os>abeloet, Wesal r meborjn. ledleak, Jetrak ta ialoda^ rmmiro. rermatlaem. katar, alato tllo, aavdoho Itd. j ar Uradna are ae: V poaedeljktk. sredah ta petklk ed t. of sfntraj do S. popoldan. V torkili. Četrtkih in sobotah od i. ari afatraj do & ore mte, oh nedeljah pa do 2. are popoldaa —* fH ppm fs sdrarim. Pridite osebna Ne posabtta teas ta naslov: I Dr. LOREN^ WJmr ife., Pimiargfc, Pi. j