PRIMORSKI DNEVNIK
PoStaina plačana v gotovini „	!•
Abb. postale i gruppo (.ena 5lHI lir
Leto XXXIX. Št. 111 (11.527)
TRST, petek, 13. maja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA REDNEM LETNEM OBČNEM ZBORU ZASEBNIH INDUSTRIJCEV
Confindustria krivi za krizo vlade stranke, sindikate in vse razen sebe
Merloniju so odgovorili minister Pandol-fi in še zlasti ostro Lama in Renvenuto
RIM — Kot je bilo pričakovati, je predsednik Confindustrie Vittorio Merloni odpri včeraj letni občni zbor združenja zasebnih industrijcev pred 8 ministri, nekaterimi voditelji strank in več kot 1.000 delegati z običajnimi samopašnimi toni, brez kančka samokritike: vseh težav italijanskega gospodarstva so krivi vlade, stranke, sindikati, delno banke, torej vsi, razen seveda podjetnikov, kot da bi med njimi ne bilo krivcev za zgre-sene proizvajalne izbire, davčnih u-tajevalcev in valutnih «izvoznikov», špekulantov, izkoriščevalcev držav-mh podpor, ki prav tako nosijo zajeten del odgovornosti za krizo, v kateri se otepa država.
Njegovo poročilo je bilo izrazito Politično, saj je že v začetku obto-franke, da niso znale ustvariti sposobnih vlad in jih je pozval, naj Krazijo med volilno kampanjo jas-P® programe in obvezo, da jih bodo J^vajale. Naslednja tarča so mu mli seveda sindikati, ki jih je dol-namena, da sprevržejo smisel sporazuma o ceni dela pri sklepanju delovnih pogodb. V osrčju vseh mžav je po Merlonijevem mnenju inflacija, ki v Italiji vztraja nad 18 odstotki, mnogo nad ravnijo dru-Sih industrijskih držav. Ostro kri-“cen je bil do levičarskih strank,
P®5 da zavirajo izvajanje prave vn .Politike, spravil se je celo na "D. češ da niha med gospodarsko strogostjo in populizmom.
. Predsednik Confindustrie je v svo JObi govoru dejal, da se znajdemo sedaj pred nujno alternativo: sto-P'ti na vlak razvoja ali postopno zaostajati, čemur bi sledila deindu-strializacija in povečanje brezposel-bosti. Na koncu se je še pritožil ^d previsokimi bančnimi obrestmi,
* začuda v mnogo milejših tonih bank. niti z besedo pa ni ame-®1 vprašanja številnih delovnih po-sodb, ki še niso obnovljene po kriv-a'bjegove organizacije, niti ni dal nobenega jasnega predloga glede vPrašanja zaposlovanja.
V imenu vlade mu je takoj odgo-I®!! minister za industrijo Panool-n’ ki je pozval delodajalce, naj
«nesramnega», ker je Merloni krivil sindikate nespoštovanja sporazumov, medtem ko se jim je Confindustria izneverila takoj po podpisu. Benvenuto (UIL) je dejal, da so sindikati dokazali dobro voljo s tem, da so podpisali že 37 pogodb, med-' tem ko zasebni industrijci sabotirajo pogajanja za ostale, da bi onemogočili napredovanje prizadevanj za zaposlovanje in nadzorstvo nad industrijskim preustrojem, Colombo (CISL) pa je pristavil, da vodi'Confindustria politični boj ne le proti sindikatu, ampak za reakcionarni preokret v državi.
BONN — Zahodnonemška socialdemokratska stranka bo predstavila zveznemu parlamentu resolucijo, v kateri bo zahtevala takojšnje prenehanje jedrske oboroževalne tekme med ZDA in SZ.
CGIL, CISL in UIL potrdili splošno stavko 27. maja
RIM — Zasedanje enotnega vodstva sindikalne federacije CGIL-CISL - UIL, na katerem je Franco Marini imel uvodno poročilo, se je zaključilo s potrditvijo splošne stavke 27. maja, ki bo trajala 4 ure v industrijskih obratih in dve v ostalih. Glavna tema včerajšnje seje je bila zahteva po podpisu vsedržavnih delovnih pogodb še pred političnimi volitvami 26. junija.
Na včerajšnjem zasedanju je spregovoril tudi tajnik CGIL Lu-ciano Lama, ki je poudaril pomen tega srečanja v sedanjem izredno delikatnem trenutku v življenju sindikata in splošno v politiki. Sindikalne organizacije, je dejal Lama, zahtevajo spremembo gospodarske politike, drugače usmerjene javne izdatke, zahtevajo reformo politike socialnega skrbstva, pokojnin, davčnega bremena.
Predvsem pa zahtevajo sindikalne organizacije čimprejšnji podpis delovnih pogodb. Če slednje še niso bile podpisane, je odgovornost samo pri Conf industrij. Zato pa mora poseči vlada, ki nikakor ne more ostati ob strani, saj je bila eden tvornih elementov, ki so pripomogli k podpisu sporazuma o stroških za delovno silo, ki so ga družbene sile podpisale 22. januarja. Vlada se mora opredeliti in povedati, za koga podpisani sporazum ni obvezujoč in kdo je tisti, ki ne spoštuje sporazumov. Čez nekaj dni nas bodo obtožili, je rekel Lama. da smo uprizorili politično stavko na predvečer volitev, vendar nismo mi tisti, ki so izbrali to pot. Podpišimo delovne pogodbe in stavke ne bo.
Čile pretresle protirežimske manifestacije
SANTIAGO DE CHILE — Deset let po strmoglavljenju zakonite vlade Salvadora Allendeja so predvčerajšnjim pretresle Čile protestne manifestacije proti vojaški hunti generala Augusta Pinocheta. Varnostne sile so v čilskem glavnem mestu ubile dve osebi, dober ducat pa ranile. še večje je število aretiranih, v vsej državi od 500 do 1.000, od katerih 350 v glavnem mestu.
«Protestni dan* po vsej državi je organiziral sindikat rudarjev bakrenih rudnikov, spontano pa so se mu pridružile široke plasti prebivalstva, ki so site desetletne vojaške diktature. Gospodarska kriza, brezposelnost in represija diktature so končno postale vezivo za protest, ki je prešel ozke ideološke meje, da bi postal splošen.
Pinochetov režim skuša sedaj zmanjševati pomen demonstracij. Nedvomno pa se zaveda nevarnosti, da je čilski delavski razred končno premostil razlike med revolucionarno usmerjenimi intelektualci in izobraženci ter preprostim ljudstvom.
Po bornih vesteh, ki prihajajo iz Čila, je varnostnim silam šele včeraj ob zori uspelo vzpostaviti red v glavnem mestu. Trenutno pa še ni znano kakšen je položaj na območjih, kjer se nahajajo rudniki bakra. Za Pinochetov režim je to prvi resnejši opomin, da je ljudstvo sito vojaške diktature, da ga zapuščajo tudi tiste plasti prebivalstva, ki so pred desetimi leti pozdravljale strmoglavljenje Salvadora Allendeja.
PO URADNIH VESTEH IZ BEJRUTA IN JERUZALEMA
Libanonci in Izraelci si bodo danes izmenjali besedilo načrta sporazuma
Sirija ostaja pri svojih odklonilnih stališčih - Izrael svari pred sirskimi in sovjetskimi pritiski na libanonskega predsednika Džemajela
BEJRUT — Po poročilih iz libanonskih uradnih krogov si bosta Izrael in Libanon danes izmenjala besedilo sporazuma o umiku tujih čet, ki naj bi ga podpisali čez «ne-kaj dni*. Do izmenjave besedila — v štirih jezikih — naj bi prišlo v izraelskem mestu Natanya, med sestankom ameriške, libanonske in izraelske delegacije, ki so se pogajale o sporazumu vse do Shultzo-vega prihoda na bližnjevzhodno prizorišče.
Sinoči je o Shultzovih predlogih razpravljala libanonska vlada, medtem ko je zunanji minister Salem odpotoval v Damask, da bi sirskim voditeljem razložil libanonska stališča. Pravijo, da sta se v tej zvezi po telefonu pogovorila tudi libanonski predsednik Džemajel in sirski voditelj Asad in da je bil njun pogovor zelo «prisrčen».
Odločitev za izmenjavo besedil so menda dosegli na sestanku a-meriškega odposlanca Habiba z libanonskim premierom Vazanom in dvema svetovalcema predsednika Džemajela, še posebno po zagoto-
vitvih libanonske vlade, da je Izraelu odgovorila na vse zahteve po »pojasnilih* v zvezi s sporazumom. Ker pa ne gre za dokončno besedilo o načrtu sporazuma za sedaj ne bo razpravljal libanonski parlament, kot je bilo prvotno zamišljeno, pri čemer je včerajšnji bejrutski tisk opozoril tudi na drug, važnejši razlog: Bejrut je ogrnjen v psihozo novega vala nasilja, ki bi ga razprava o sporazumu utegnila le še bolj razburkati, kot se je to zgodilo že ob Shultzovem o-bisku v libanonski prestolnici. S tem povezujejo tudi včerajšnjo potezo predsednika Džemajela, ki je nepričakovano sklical duhovne voditelje krščanskih, muslimanskih in druzovskih skupnosti, da bi jih seznanil z vsebino sporazuma z Izraelom in jih pozval k prizadevanjem za preprečevanje spopadov v pokrajini Šuf.
Včeraj se je iz Bejruta vrnil v Jeruzalem Philip Habib, ki je prinesel libanonska pojasnila. Če bodo Izraelcem ustrezala, bo do podpisa sporazuma verjetno prišlo že

NAPETO OZRAČJE V ITALIJANSKEM P0UTICNEM SVETU
ODLOČITEV MINISTRA ZA CIVILNO ZAŠČITO FORTUNE
Osti« predvolilne polemike NA POBOČJU ETNI BODO DANES Ali JUTRI med komunisti, KD in ^ZAČELI AKCIJO ZA PREUSMERITEV LAVE
Enrico Berlinguer potrdil osnovno stališče KPI • Danes se bodo radikalci odločili če bodo sodelovali na volitvah
_	,	^ JC |jVOV(U UvlUUGJ UivV | a m,J
"Ujno zaključijo pogajanja za nove plovne pogodbe okrog 4 milijonov "kovnih ljudi, ker vzdušje družbe-5® napetosti ne koristi nikomur in J” je opozoril, da je «sporazum z 22. januarja priložnost, ki je Sre zapraviti*, pri čemer je tu-ai obetal poseg vlade.
...Glede napak, ki so pripeljale Ita-njo v krizo je Pandolfi zatrdil, da nosijo vsi nekaj odgovornosti, tudi *ndustrijd, ki so čakali na držav-ne Podpore in so si želeli razvrednotenje lir,, ter protekcionistične u-
Zelo ostro je na Merlonijev poseg “Ogovoril sindikat, katerega zastop-»kL* ^ Pnvfč niso udeležili občnega pora industrijcev ravno iz prote-u® Proti sabotiranju pogodb. Taj-ni* CGIL Lama ga je označil za
.................................................-...mil,
PREPRIČLJIVA ZMAGA EDINEGA KANDIDATA
Novi predsednik senata demokristjan V. Colombo
v	. UMI M	■asHIMHH
RIM •— Vittorino- Colombo je bil skora.; soglasno izvoljen za novega predsednika' senata, o čemer poročamo na drugem kraju. Tej izvolitvi pa je botrovala prav sedanja volilna kampanja, ki močno vpliva na stališča posameznih strank. Resnici na ljubo .je treba poudariti, da že dolgo ni bilo tako polemične volilne kampanje, katere glavne protagonistke so vse tri velike vsedržavne politične stranke.
Včeraj so seznanili javnost z repliko, s katero je Berlinguer v sredo zvečer zaključil dela centralnega komiteja KPI. Komunistični tajnik je potrdil bistvene točke volilne kampanje svoje stranke: v sedanjem političnem trenutku sta možni samo dve poti, od katerih je ena neokonservativnega značaja, druga pa levičarskega. Na to linijo nepo-
sredno in polemično odgovarja krščanska demokracija. V svojem u-radnem glasilu «fl Popoln* in v govorih raznih predstavnikov, KD smatra, da gre za grobo strumen-talizarijo, ko skušajo komunisti prepričati javnost, da se je nrav krščanske demokracije močno spremenila. «Naša pozornost potrebi po drastičnih ukrepih za preporod države*. piše na primer senator Mar-tinazzoli v tedniku «La Discussio-ne*, «je tolmačena kot popuščanje konservativnosti, ko pa je KD vendarle taka stranka, ki ima globoke korenine prav med ljudstvom*. Po drugi strani podpihuje krščanska demokracija žerjavico polemike tudi s socialisti. V glasilu «11 Popo-lo» je Giovanni Galloni izjavil, da ni nujno, da bi socialisti uporabili glasove 26. junija za sestavo demokratične fronte, ampak bi se znalo zgoditi, da bi se opredelili za zavezništvo s komunisti.
Kar zadeva samo PSI gre zabeležiti, da se je včeraj sestala pod predsedstvom Craxija posebna komisija, ki mora sestaviti strankin program. Tega bodo obrazložili na programski konferenci, ki bo konec tega meseca v Milanu in ki bo imela pomenljiv naslov «Načrt vladania v osemdesetih letih*. Glavne teme tega načrta so zaposlitev, boj proti inflaciji, mir in avtonomiia Italije, boj proti kriminalu. Skratka, socialisti naj bi na zgodovinskih pozicijah renublikanske stranke radi povedali: Najprej razmislimo o vsebini politične «ponudbe» volilcem in ostalim političnim strankam in na tej osnovi, na tej konfrontaciji bomo potem sklepali zavezništva.
In končno, danes se bo v Rimu začel izredni kongres radikalne stranke, ki bo moral odločiti o tem, ali se bodo radikalci predstavili na volitvah. V zadnjih dneh se je tudi tajnik Pannella prepričal, da je bolje sodelovati, za kar so se izrekli tudi nekateri vidni predstavniki stranke. Skratka, vse kaže, da bodo posegli 26. junija v boj za stolčke v senatu in poslanski zbornici tudi radikalci.	R. G.
NA SREČANJU PROT1FRONTNIH DRŽAV V TANZANIJI
Razprava o namibijskem vprašanju in o pripravah na nov afriški vrh
ISLAMABAD — Pakistanski in afganistanski pogajalci so se v Ženevi domenili o skoraj vseh spornih vprašanjih.
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI - Voditelji šestih pri-frontnih držav z afriškega juga ter namibijskega osvobodilnega gibanja SWAPO s. še danes iznenada sestali v tanzanijski prestolnici Dar Es Saiaamu. da bi razpravljali o najnovejšem dogajanju v zvezi z reševanjem namibijskega vprašanja. Srečanje sodi hkrati v priprave na tretjič sklicani 19. afriški vrh, v začetku junija v Adib Abebi. V tej zvezi je prav tako iznenada dopotoval danes v Nairobi nigerijski zunanji minister prof. Audu, s Sha-garijevo poslanico za predsednika Daniela Arapa Moija.
Predsedniki Nyerere iz Tanzanije, Kaunda iz Zambije, Dos Santos iz Angole, Masire iz Bocvane, Machel iz Mozambika ter zimbabvejski premier Mugabe so se sestali v Dar Es Saiaamu zato, da bi proučili najno-
vejše zaplete okrog Namibije ter pripravili novo strategijo za bližnja srečanja. To je rekel tanzanijski zunanji minister Šalim Ahmed Šalim, ki je hkrati omenil, da bo govor tudi o splošnih razmerah na jugu Afrike, v luči agresivne dejavnosti režima iz Pretorie.
Do tega iznenadnega srečanja prihaja v času, ko se je okrog razmer na jugu celine razvila izredno živahna dejavnost. Konec prejšnjega meseca je bila v Parizu mednarodna konferenca o Namibiji, 23. maja pa naj bi na predlog neuvrščenih držav razpravljal o namibijskem vprašanju varnostni svet OZN. Vrhu tega pričakujejo v kratkem v Pretorii ameriško delegacijo. Angolska tiskovna agencija pa je objavila, da bo do konta meseca prišlo do novega srečanja med delegacijama iz Pretorie in Luande, po vsej priliki ponovno na Kapverdskem otočju.
RIM — Senat je včeraj s premočljivo večino že pri prvem gla-*?* * * * vanju izvolil za novega predsed-2?*ta senata demokristjana Vittorina
“®«*nba, ki je prejel kar 245 gla-^ od 275 glasujočih. Novoizvoljeni! predsedniku sta takoj česti-^‘8 predsednik republike Pertini in Predsednica poslanske zbornice Jot-hjeva.
. ^ittorino Colombo se je rodil v ”‘biateju pri Milanu leta 1925. S ■trinajstimi leti se je zaposlil kot nelavec, kasneje pa je doktoriral iz Ekonomije na milanski katoliški uni-verzi p0 raZpadu Italije je stopil
v vrste odporniškega gibanja, po
v°jni pa je deloval v katoliški orga-Jfcaciji ACLI. V svojem političnem ^vljenju je opravljal že vrsto pomembnih funkcij tako strankarskih *°L vladnih. Bil je minister za trgovino s tujino, za trgovsko mornarico, za zdravstvo, za prevoze “V za pošto. V Italiji in v tujini je Priznan kot dober poznavalec kitaj-®kih razmer.
■ll•lllll■•llll•liB•■B■•■*BBBIIlalSI,laallv,allS,la,a,>alllllBlla>BIBI,t>BIB>IB>*a>ala>>>>>>>>>>a><BllaaCk<lllala>*al>f>*>IBal>>a>a>vt*K'>a><llal>l>ll>>ll,>,al*ll>allll>Blllaal*l,alaalllal**>a>a>a>>,,la>>la*>>BI>lal,VIIBBa,lla>>IBIfllai*,ll*i>>*><>>lall<fl,*al>>,<>l>lft",*>*
PREDSEDNIK STAMBOLIČ OB PROSLAVAH DNEVA VARNOSTI
Varnostne službe neločljiv del naroda
Poudarjena nesebičnost in požrtvovalnost organov varnostnih služb
BEOGRAD — Predsednik predsedstva S FRj Petar Stambolič in predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič sta včeraj ob 13. maju, dnevu varnosti, v palači federacije sprejela delegacijo organov varnostnih služb Jugoslavije. Ob tej priložnosti so gostom in vsem pripadnikom organov in varnostnih služb, čestitali za njihov praznik in jim izrekli priznanje za njihovo uspes
no delo.	. .
Predsednik Stambolič je v pozdravnem govoru med drugim poudaril, da so se ju-goslovanske varnostne službe rodile v revoluciji in se razvijale skupaj z njo, pri tem *o se opirale na delavski razred in
narod, katerega neločljiv del so. Podčrtal je nesebičnost in požrtvovalnost pripadnikov organov služb varnosti, ki pri opravljanju svoje dolžnosti zelo pogosto tvegajo življenje. Naša družha je, je dejal Stambolič, pred veliko vlogo uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kar je naš izhod iz gospodarskih težav, s katerimi se že dalj časa ubadamo in pot samoupravnega razvoja. Sovražniki socialistične samoupravne neodvisne in neuvrščene Jugoslavije, nacionalisti, meščanski liberalci in dogmatiki poskušajo izkoristiti našo državo in jo zavirati pri razyoju. Tega jim ne bomo dovolili, ukrepali bomo odločno in
brez omahovanja in onemogočili njihovo delovanje. Pri tem ima najvidnejšo vlogo celotna služba naših socialističnih sil in sistema družbene zaščite, v kateri imajo varnostne službe vidno mesto. Varnostne službe so vedno imele in bodo tudi v prihodnje imele največjo podporo zveze komunistov, delavskega razreda in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Včeraj je delegacija organov in varnostnih služb, ki jo je vodil zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc v Beogradu o-biskala Hišo cvetja in na grob predsednika republike in ustanovitelja varnostne službe Josipa Broza - Tita položila cvetje, (dd)
Angolska delegacija se je sestala z južnoafriško na Kapverdih že dvakrat v zadnjih šestih mesecih, a pogajanja niso prinesla rezultatov zaradi vztrajanja Pretorie pri povezovanju namibijske neodvisnosti z umikom kubtmskih vojakov iz Angole. Angolski notranji minister podpolkovnik Rodrigues, ki je sodeloval na obeh srečanjih, je zdaj znova nastopil proti temu povezovanju in pričakovati je, da bodo tudi na sedanjem prifrontnem vrhu zavzeli podobno odločno stališče.
Srečanje prifrontnih voditeljev pa bo razpravljalo še o drugih dvostranskih stikih zadnjega časa. Tako je imela nedavno angolska delegacija prve uradne pogovore v State departementu, prišlo je do mozambiško južnoafriškega srečanja pa do turneje zambijskega predsednika Kaunde po Veliki Britaniji in ZDA. Voditelji prifrontnih držav so očitno ocenili, da so dozorele razmere za to, da bi v razreševanju namibijskega vprašanja lahko prišlo do bistvenega premika, po dolgotrajnem zastoju zaradi nepopustljivosti Južne Afrike.
Pričakujejo pa tudi, da bodo na tem sestanku spregovorili o pripravah na afriško vrhunsko srečanje, ki je lani v Tripoliju dvakrat propadlo, ’ avgusta zaradi zahodno-saharskega in novembra zaradi čadskega vprašanja. Kot je slišati, se je pojavil predlog, naj bi slavnostno srečanje afriških držav, s katerim naj bi proslavili. 20. jubilej OAE v Adis Abebi, spremenili v redni afriški vrh, da bi se tako izognili ponošenemu izbruhu nesoglasij okrog zahodnosaharskega vprašanja. Ta slovesnost naj bi bila 25. maja, na dan afriške osvoboditve, TIT DOBERŠEK
BERLIN — V sredo zvečer so se v Zahodnem Berlinu tajno sestali zahodni pacifisti in pacifisti iz NDR.
Še polemike iz vrst naravoslovcev
CATANIA — Eksplozivni naboji bodo zahrumeli na pobočjih Etne morda že danes zvečer, vsekakor pa v soboto v teku dneva. Sklep je na sedežu prefekture v Catanii oznanil minister za civilno zaščito Loris Fortuna, potem ko je v daljšem sporočilu ob navzočnosti znanstvene komisije omenil vrsto srečanj, ki jih je opravil včeraj z vsemi dejavniki, ki se mrzlično ukvarjajo z dolgotrajnim bruhanjem, ki mu ni videti konca. Minister je včeraj tudi opravil izvidniški obisk območja, kjer naj bi prišlo do preusmeritve lave. V sporočilu je obenem napovedal načrt za ureditev in zaščito naravnega okolja, ki je bilo prizadeto.
Fortuna je poudaril, da je sprejel to odločitev, za katero je pripravljen nositi vso odgovornost, potem ko je upošteval zlasti mnenja krajevnih uprav, ki so se nedvoumno izjavile v prid intervenciji. Kot je znano so se opredelile za to rešitev tako deželna kot pokrajinska uprava in vse tri občine, ki jih vulkanov izbruh najbolj ogroža: Belpasso, Nicolosi in Paterno.
Fortuna je imel že pred dnevi vrsto srečanj z mednarodno znanstveno elito, ki se je ob tej priložnosti zbrala na seminarju v Palermu. Seizmologi in vulkanologi z vsega sveta so brezpogojno podprli poskus, ki je v teku in ki je na tem področju gotovo edinstven.
Minister za civilno zaščito ni imel lahkega dela, še posebno ker se je v zadnjem trenutku pojavila na prizorišču dogajanja tudi fronta nasprotnikov umetne preusmeritve. Včeraj zjutraj se je namreč na prefekturi odvijal sestanek, ki ga je od ministra zahtevala raznolika in kvalificirana skupina ekologistov in naravoslovcev. Potem ko je vulka-nolog prof. Renato Cristofolini, docent na univerzi v Catanii in eden izmed pobudnikov načrta o preusmeritvi obrazložil tehnične vzroke, ki so privedli do takšne odločitve, je prišlo do številnih posegov naravoslovcev in drugih znanstvenikov, ki so načrtu oporekali in tudi podpisali protestno resolucijo. Zlasti univerzitetni profesorji Libertini, Ali cata in Poli so trdili, da izbruh nikakor še ne predstavlja neposredne nevarnosti in da so že dosedanja pripravljalna dela za preusmeritev povzročila naravnemu okolju ogromno škodo, ki je praktično ne bo mogoče popraviti. Prof. Alicata je celotno operacijo označil kot kolosalen «happening», ki naj bi bil neutemeljen še toliko bolj, ker tovrsten poseg nikoli ni bil laboratorijsko preizkušen.
Minister Fortuna je mnenja naravoslovcev vzel na znanje, odločil pa je drugače, rekoč, da ni mogoče odlašati z odločitvami, ko postaja nevarnost za ljudi in naselja iz dneva v dan otipljivejša. Danes ali najkasneje jutri se bo torej človek na svojstven način spoprijel z vulkanom. Pri vsem je nekaj gotovo: če bo akcija uspela bo na področju vul-kanologije napisano povsem novo poglavje.
Na sliki (telefoto AP): minister /a rivilno zaščito Loris Foiiuna si je včeraj ogledal delovišče na Etni.
prihodnji teden, oziroma takoj, ko ga bo odobril še libanonski parlament.
Nespremenjeno in vseskozi odklonilno pa ostaja sirsko stališče do Shultzovega načrta izraelsko-libanonskega sporazuma. Predsednik Asad je v Bejrut posla) dva svoja odposlanca, da b; se z bivšimi libanonskim; voditelji pogovorila o najnovejšem razvoju tamkajšnjega položaja. Ob tem pa je sirski premier Abdul Rauf včeraj izjavil, da pogoji, ki jih vsebuje Shultzov načrt ne pomenijo »sporazuma o miru, temveč kvečjemu sporazum o izraelski okupaciji Libanona*.
Izraelski obrambni minister Arens je v zvezi s Sirijo izjavil, da je v zadnjih tednih okrepila svojo vojaško navzočnost v dolini Beka, čeprav ne v zaskrbljujočem obsegu. Po njegovem mnenju naj bi bili Sirci tudi glavni krivci za zadnje spopade med kristjani in druži v višavju Šuf. Glede odhoda sovjetskih družin iz Bejruta pa je Arens dejal, da gre za groziLno kampanjo Sovjetske zveze Libanonu, ki ima namen preprečiti podpis izraelsko-libanonskega sporazuma. Sirija in SZ po njegovem prepričanju poskušata vse, da bi prepričali predsednika Džemajela naj sporazuma ne podpiše.
Sirsko odklonilno stališče do iz-raelsko-libanonskega sporazuma j« včeraj napadel tudi egiptovski tisk, ki trdi, da se Sirija v bistvu ne želi umakniti iz Libanona in da ji ustreza položaj napetosti v Libanonu. Čas pa dela za židovsko državo, trdijo v Egiptu, medtem ko Arabci ne sledijo nobeni točno določeni strategiji.
BUKAREŠTA. — Romunija je z neobičajno ostrini) reagirala na pisanje sovjetske «I,iteraturnaje gaz-jete*. ki je ostro kritizirala neko romunsko zgodovinsko delo. «Romu-nia litera* namreč piše. da Romunija z ogorčenostjo zavrača vmešavanje.
SZ in ZDA o cvroraketah
MOSKVA, LOS ANGELES - Medtem'ko v Moskvi zatrjujejo, da so že predlagali vse možne koncesije glede jedrskih raket v Evropi- in da bi morale sedaj ZDA predlagati kaj konkretnejšega, je neki dnevnik iz Los Angelesa včeraj objavil nove ameriške predloge. Reaganova administracija bi bila pripravljena omejiti jedrske rakete na 300 za vsako stran. Washington zavrača torej »ničelno izbiro*, saj mora vsaj z omejenim številom svojih raket opravičiti težke investicije za novi evropski raketni sistem.
Hu Jaobang v Zagrebu
ZAGREB — Generalni sekretar centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske Hu Jaobang, ki se mudi v Jugoslaviji, je bil včeraj na enodnevnem obisku v glavnem mestu Hrvaške. Delegacija kitajske parl.je je dopoidne obiskala nekatere delovne organizacije Rade Končarja. Gostitelji so jim razkazali visokonapetostni laboratorij, v katerem raziskujejo napetosti do 1.000 mgv. ter jih seznanili z dosežki pri proizvodnji velikih transformator jev.
Gostitelji so tudi povedali, da so že imeli pogovore s kitajskimi partnerji o sodelovanju pri proizvodnji Tristorske električne lokomotive, ki so v celoti rezultat tehnoloških in proizvodnih dosežkov organizacije Rade Končar za potrebe Kitajske Hu Joabang, ki je bil vidno presenečen predvsem nad dosežk. delavskega kolektiva, je opozoril na dejstvo, da so narodi obeh držav zelo uspešno uresničili svojo prvo zgodovinsko nalogo, da zagotovijo sodobno neodvisno in socialistično družbo. Sedaj pa mo, amo obvladati sodobno znanost, tehniko jn se naučiti kako jo upravljati, da bi naši državi zgradili v napredni, bogati in močni socialistični državi.
Pri uresničevanju te druge naloge ste vi pred nami, je dejal Ku Jaobang in dodal, da lahko Kitajska na tem področju sledi izkušnjam Jugoslavije. Obisk kitajskega partijskega voditelja v Jugoslaviji je še naprej dogodek, o katerem kitajska sredstva obveščanja obširno poročajo. V vseh poročilih iz Beograda je poudarjeno prisrčno in prijateljsko vzdušje pogovorov, v katerem sta predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič in generalni sekretar CK KP Kitajske Hu Jaobang izrekla zadovoljstvo nad razvojem stikov med obema partijama, (dd)
SKLEP STRANKINEM DEŽELNEGA SVETA
SSk se bo predstavila tudi na parlameatarnih volitvah
Nosilbc liste za deželni svet je Drago Štoka * Deželni svet jo zapustilo voč vidnih osebnosti * Darazzutti polemično odstopil iz PDUP
V Doberdobu se je v sredo zvečer sestal deželni svet Slovenske skupnosti, ki je imel na dnevnem redu kandidature in politične programe za junijske parlamentarne in deželne volitve. Kot smo izvedeli, je deželni strankin organ potrdil sklepe tržaškega in goriškega pokrajinskega sveta ter sklenil, da se bo Slovenska skupnost predstavila tudi na volitvah za obnovitev senata in poslanske zbornice. Potrdil je tudi, da bo tako v Trstu kot v Gorici nosilec liste za deželne volitve dosedanji svetovalec Drago Štoka, drugo mesto na listi pa bo pripadlo dosedanji pokrajinski odbornici Mariji Ferletičevi. Uradni seznam kandidatov bo vsekakor znan v prihodnjih dneh.
Včeraj je medtem zaključil svojo zakonodajno dobo deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki pa ostane formalno polnopraven do 25. junija. Deželni svet zapušča več vidnih osebnosti, ki so se odločile za kandidaturo v parlament ali pa zapuščajo aktivno politično življenje. Med te bi omenili podpredsednika deželnega odbora De Carli ja (PSI), ki bo kandidiral tako za senat kot za poslansko zbornico, odbornika za proračun Colonija (KD), ki kandidira v Trstu za poslansko zbornico in pa komunista Battella, ki bo po vsej verjetnosti nadomestil Bachic-chija v senatu. Deželni svet zapušča tudi njegov predsednik Colli, ki letos ne bo več kandidiral, podobno kot podpredsednik skupščine socialdemokrat Dal Mas. Od svetovalcev,
Od danes praznik v Sempolaju
Od danes do nedelje bo v šempolaju 2. vaški praznik, ki ga prireja jusarski odbor.
Danes bo ob 17. uri odprtje praznika, nakar bo sledil ples z ansamblom Taims. Jutri se bo ob 15. uri pričel turnir v briškoli, od 20.30 pa bo ples z ansamblom Taims. V nedeljo se bo ob 10. uri pričelo tekmovanje v skrlah, sledile bodo razne -zabavne igre. Ob 20.30 bo ponovno ples. tokrat z ansamblom Lojzeta Furdapft,
Vse tri dni bodo. peveda delovali dobro založeni kioski a. domačo jedačo in pijačo. Poleg mesa na žarttlbodo na razpolago omleti in domače pecivo; vino bo seveda tudi od domačih pridelovalcev. Praznik v Šempolaju se bo tako odvijal v veselem in pristnem vzdušju.
ki že od vsega začetka sedijo v deželnem svetu, so napovedali kandidaturo le Pittoni (PSI), Morelli (MSI) ter demokristjana Comelli in Miz-zau.
Skoraj gotovo ne bo več kandidiral tudi dosedanji svetovalec PDUP Barazzutti, ki ne odobrava odločitve strankinega vsedržavnega vodstva za volilno sodelovanje s komunisti. Ta svoj protest je Barazzutti, ki je mimogrede omenjeno tudi župan kraja Cavazzo Camico, izpričal v pismu, ki ga je naslovil videmski federaciji PDUP, s katerim tudi vrača partijsko izkaznico.
Danes pa se medtem v hotelu E-nalc v nabrežinskem bregu sestane deželni odbor KD, ki mora dokončno ratificirati sklepe posameznih pokrajinskih vodstev glede kandidatur. Zelo zanimivo je, kako bo
odbor ocenil predloge tržaškega vodstva tudi v luči polemike, ki jo je sprožil deželni tajnik Biasutti glede izključitve iz liste tržaškega primarija Pietrija.
V Trstu predstavniki skupnosti «AIpe-Adria»
Na povabilo predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comellija dospejo danes na neformalni obisk v Trst predsedniki obmejnih dežel Italije, Avstrije, ZRN in Jugoslavije, ki sodelujejo v delovni skupnosti »Alpe-Adria*. Visoki predstavniki in funkcionarji delovne skupnosti se bodo srečali jutri dopoldne^ miramarskem gradu, kjer bodo obravnavali vrsto vprašanj medsebojnega sodelovanja.
S SEJE ODBORA ZA GOSPODARSTVO SKGZ
Odločno nasprotovanje razširitvi Znanstvenoraziskovalnega centra
V upravni svet konzorcija naj se vključijo predstavniki KGS, KZ in SDGl
V sredo se je v Trstu sestal tržaški del odbora za gospodarstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je vzel v pretres celovito problematiko Znanstvenoraziskovalnega centra na vzhodnem Krasu. Upoštevaje ugotovitev, da gre objektivno za eno izmed temeljnih pobud družbeno-gospodarskega značaja na Tržaškem in da bo imelo njeno uresničevanje dolgoročne posledice na krajevno skupnost, je nujno, da kot slovenska narodna skupnost in kot aktiven dejavnik na tem območju pozorno sledimo vprašanju in da se s poglobljenimi stališči in dejanji vključujemo v to dogajanje.
Znanstvenoraziskovalni center je bil ustanovljen z državnim zakonom leta 1978, za njegovo lokacijo je bilo določeno področje približno 160 ha južno od hitre ceste med Bani in Padričami. Člani konzorcija za razvoj in upravljanje centra so lahko javne in zasebne ustanove. Danes
• lllllllinillllllllllllllllllllllllllHIIIIII||lllttll|||||||||lni||l||||1|||||Ullltllllltlll|ll||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||,l,||iti||,|,t|||||,||,l,|||||||||l(|,||,||„|,||||||||(||„||||
PREDSEDNIK MARIO COLLI DELEŽEN HVALEŽNIH PRIZNANJ
Včeraj zadnja seja deželnega sveta v tej zakonodajni dobi
Skupščina je med drugim odobrila ponovno financiranje zakona o izvajanju osimskih sporazumov, ki namenja milijardo lir za KGS in 150 milijonov Ur za SLORI
Z zaupanjem v bodočnost
Prebivalstvu sosednih dežel, s katerimi smo zadnjih pet let še poglobili odnose, naj s tega mesta potrdim naša prijateljska čustva in obvezo za čedalje plodnejše sodelovanje v vzajemno korist kot bistven prispevek k miru v tem delu Evrope. Tako je dejal predsednik deželnega sveta Mario Colli brž po seji skupščine, s katero se je uradno zaključila njena četrta zakonodajna doba. Colli se je srčno, ne le obredno, zahvalil vsem, ki so kakor koli sodelovali s skupščino, kolegom, funkcionarjem in uradništvu, pa prebivalstvu brez razlike, izrecno tudi Slovencem. Posebna zahvala je šla predsedniku republike Pertiniju za besede, ki jih je izrekel ob 20-letnici obstoja avtonomne dežele F—JK. Petletno delo skupščine, je naglasil Colli, je bilo sila zajetno, dokaz tega bo javnost dobila v ustrezni, s statističnimi podatki in fotoposnetki opreml£eni_ publikaciji, ki izide morda še ta mesec. Preminulo zakonodajno' aobo' “je označil Rdt hudo krizno, česar pa se vsi dobro zavedajo, v prvi vrsti deželni upravitelji, ki bodo imeli v bodoče še veliko odela. Skupščina je skušala delovati kot protagonist v enotnih pobudah za preporod in razvoj dežele in v bodoče bo to vlogo gotovo še okrepila. ‘Coffl-je-zatrdil, da je1‘V prihodnost; mogoče kljub vsemu zreti z zaupanjem in to naj potrdijo tudi bližnje volitve kot nosilke omikane rasti in socialnega napredka.
Deželni svet se je sešel 381-krat in odobril 458 zakonskih osnutkov (od 584 predloženih), sprejel 12 resolucij (od 100), odgovoril na 396 interpelacij (od 565) ter na 732 vprašanj (od 942) ustno in na 177 (od 337) pismeno. Komisija za Osimo se je sestala 26-krat.
■iiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiimniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiuiiiB
Z VČERAJŠNJEGA KONGRESA NK VELESEJMU
Učinek finančnih naložb je v Trstu večji kakor v drugih pristaniščih
Kongres, ki se je odvijal v okviru prireditve «Projekt Trst 83», je pripravila organizacija «Torlno Esposizioni»
Na pobudo organizacije «Torino Esposizioni* * je bil včeraj v Kongresnem centru na razstavišču pri Montebelu in v okviru prireditve »Projekt Trst 83» strokovni kongres na temo «Trst, pristanišče Srednje Evrope*.
Na kongresu so nastopili nekateri vidni predstavniki italijanskih gospodarskih in znanstvenih krogov, sodelovali pa so tudi izvedenci iz Avstrije in iz Jugoslavije. Glavna poročila pa so imeli raziskovalci iz naše dežele, s turinske in neapeljske univerze ter zastopnik Vsedržavne pristaniške zveze Assoporti iz Rima. Po pozdravnih besedah, ki sta jih izrekla predsednik sejemske ustanove Toresella in predstavnik občinske uprave odbornik Seri, je podal uvodno poročilo o vlogi Trsta v pristaniškem sistemu Severnega Jadrana docent na turinski univerzi prof. A. Russo Frattasi. Sledil je nastop deželnega odbornika Furlanije - Julijske krajine za promet dr. Rinaldija, ki je razvil temo o sistemu prevozov v smeri sever-jug
med Srednjo Evropo in tržaškim pristaniščem. Avstrijski trgovinski ataše v Trstu Filli je podal pregled razvoja avstrijske zunanje trgovine s posebnim poudarkom na tranzit avstrijskega blaga čez našo luko, generalni tajnik organizacije Assoporti in nekdanji generalni ravnatelj tržaškega pristanišča ing. Colautti pa je obravnaval v glavnem iste probleme, vendar na ožji relaciji Trst - Dunaj. Sledil je nastop ravnatelja tržaške direkcije državnih železnic dr. Troila, ki je govoril o železniških zvezah med Trstom in zaledjem, medtem ko je docent na tržaški univerzi prof. PelUs obravnaval vprašanje cestnih zvez med našo luko in Srednjo Evropo. Prof. Polese z neapeljske u-niverze je poročal o kombiniranih prevozih s posebnim poudarkom na kontejnerje in trajektne ladje. Predsednik tržaške pristaniške u-stanove dr. Zanetti je razvil temo o »energetski bodočnosti* tržaškega pristanišča, prof. Querci s tržaške univerze pa je kot zadnji uradni poročevalec govoril o vlogi naše lu-
■tfiitiiiiiiimnnniiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuniiiimnniiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitniniiiiiiiiiiiiM
Dve tolpi tatov v past policije: 11 aretiranih
Po dolgih preiskavah je policija onemogočila delovanje dveh tolp tatov in prijavila na državno pravd-ništvo zaradi številnih tatvin ter drugih kaznivih dejanj 11 oseb.
Lisice so nataknili 40-letnemu Aldu Damianu iz Ul. Timmel 8, 21-letnemu Fulviu Borriniju iz Ul. Farinelli 12, 19-letnemu Marianu Pertanu in njegovemu bratu 18-letnemu Mauriziu Pertanu iz Ul. Di Valentini 6, 23-letnemu Mauriziu Rossiju iz Ul. Di Angeli, 19-letnemu Massimilianu Bu-scetti Pitaccu iz Ul. Sinico 72, 22-letnemu Robertu Vescovu iz Ul. Boi-to 6 ter 36-letnemu Marcu Sareju iz Ul. Fomace 2. Vsi so stari znanci policije in so že imeli opravka s pravico zaradi tatvin, razen Mau-rizia Rossija in Marca Sareja, ki so ga obsodili zaradi nakupa blaga sumljivega izvora. Naj omenimo le to: med drugimi žrtvami tolpe
sta bila tudi teta bratov Pertan in ded Fulvia Borrinija.
V past policije so padli tudi 42-letni Enrico Bardella iz Ul. Colonia 49 ter 17-letna C. P. in P. D. Skupina, ki jo je vodil Bardella je namreč sestavljala z ukradenimi deli motorja in ogrodja nove vespe in motorna kolesa ter jih prodajala. Fanta sta imela nalogo, da po naročilu »poskrbita* za potrebne dele, medtem ko je Bardella v dveh od štirih skladišč, ki jih je imel na raznih koncih mesta, priredil mehansko delavnico. Kot skladišče mu je služila tudi klet gostilne La Can-tina v Ul. Vittoria 2, ki jo je Bardella upravljal skupaj z ženo.
• Včeraj je končal uradni obisk v naši deželi veleposlanik Južnoafriške republike Whitefood Stovard.
ke v okviru italijanske pristaniške politike.
Tako v poročilih kakor tudi v razpravi so prišla večkrat na dan vprašanja, ki so poprečnemu opazovalcu dogajanj v tržaški in širši evrop ski stvarnosti že zdavnaj znana; ugodna lega našega pristanišča ob skrajnem severnem robu Jadranskega morja, prometne — cestne in železniške — infrastrukture v gradnji v neposrednem zaledju Trsta, na relaciji Videm - Trbiž, v Cervignanu, itd, konkurenca drugih luk na Jadranu in na Severu Evrope, kriza v svetovni trgovini in nujnost nastopa Evropske gospodarske skupnosti za okrepitev prometnih tokov čez našo deželo in še posebej čez našo luko. V nastopih strokovnjakov pa je prišla do izraza tudi ugotovitev, da je tržaška luka v lanskem letu kljub zastoju v mednarodni trgovini in edina med vsemi 144 registriranimi pristanišči v Italiji, ohranila in še povečala promet iz leta 1981. Zato je upravičena trditev, da se finančne naložbe za okrepitev njenih operativnih struktur in prometnih zvez z zaledjem izplačajo. Nove naložbe pa morajo biti usmerjene tudi v to, da zagotovijo naši luki čim hitrejši tehnološki napredek. V tej zvezi je zbudil posebno zanimanje prisotnih strokovnjakov oris večnadstropnega skladišča za kontejnerje, ki ga je pred kratkim načrtalo neko podjetje v Severni Italiji in o katerem je poročal ing. Pasini.
Pobude sindikatov za izhod iz krize
Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je zahtevalo sestanek z deželnim odbornikom za delo z namenom, da preveri vsa odprta vprašanja glede zaposlovanja mladih. Sindikati pa so zahtevali takojšnja srečanja tudi z vodilnimi organi nekaterih pomembnejših industrijskih obratov (kot Terni in štivanska papirnica), ki se trenutno nahajajo v hudi krizi. Ta srečanja se uvrščajo v niz obvez, ki jih je sindikalna zveza sprejela takoj po pokrajinski splošni stavki.
Včerajšnja zadnja seja deželnega sveta v iztekajoči se četrti zakonodajni dobi, ki je trajala skoraj neprekinjeno od 9.30 do 18. ure, se je odvila v znamenju osimskih sporazumov. Skupščina je namreč odobrila z večino glasov (proti sta bila samo DP in MSI) zakonski osnutek o ponovnem financiranju zakona za izvajanje dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, sicer o porazdelitvi nadaljnjih 135 milijard lir od skupnega izrednega prispevka 250 milijard.
Okrog osnutka, ki mu je bil poročevalec Štoka (SSk), se je razvila živahna in mestoma polemična razprava. Pittoni (PSI), ki načeluje prav komisiji za Osimo, je npr, označil , ..predlagano* .listino ^...predvolilno gesto s pripombo, da se ne sklada z izvirnim duhom pogodbe in da: pomeni nekakšno '‘kompenzacijo za ono, kar ni bilo mogoče ukreniti s sredstvi po zakonu 828. Osnutek namenja denar izgotovitvi začetih infrastrukturnih del, tako izboljšave cestnih zvez med Gorico in goriškimi Brdi ter območjem onkraj meje (1,5 mili jarde lir), ureditve tovornih avtopostajališč pri Fernetičih in štandrežu (2 milijardi), pristaniških naprav v Trstu (20 milijard v dveh letih) in Tržiču (5 milijard) itd. Dalje nakazuje 1 milijardo Kraški gorski skupnosti (poleg že obljubljene in poleg 2 milijard po zakonu 828) in 1,5 milijarde lir znanstvenoraziskovalnim in kulturnim dejavnostim; tu pride v poštev tudi Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI, ki bo prejel 150 milijonov lir.
Vprašanje o financiranju takih in podobnih ustanov je sprožilo sicer določene pomisleke, vendar je bilo poudarjeno, da gre za ukrep, ki u-tegne bistveno prispevati k vzpostavitvi tvornejšega sožitja in sodelovanja tako med tu živečim prebivalstvom kot med njim in prebivalci onstran meje.
Z večino glasov (proti sta bili KPI in DP) je skupščina odobrila tudi zakonski osnutek o vnosu nekaterih popravkov v deželne proračune 1983, 1984 in 1985, kar je omogočil dodatni priliv 200 milijard lir iz državne blagajne, ki bi jih sicer dežela morala prejeti v okviru reforme svojega finančnega režima šele prihodnje leto. S tem se bo njena predvidena zadolženost na račun naložb skrčila od 180 do 60 milijard, obenem pa bo sveži priliv kril primanjkljaj iz leta 1982 (35 milijard lir). Med razpravo se je zaiskrilo, ko je odbor z amandmajem predlagal nakazilo 10 milijonov lir za «ohranitev in ovrednotenje fojb pri Bazovici in Repentabru»: Morelli je dejal, da bo to prispevalo k pomiritvi duhov med krajevnim prebivalstvom, Iskra (KPI) je odvrnil, da bo to le še poglobilo prepad in Morelli mu je zagrozil, da bo tudi on prej ali slej slabo končal. (dg)
ima konzorcij približno dvajset članov. Zaenkrat poteka dejavnost v prostorih nekdanjega mednarodnega begunskega taborišča, ki bo tudi preurejeno; v bodočih fazah naj bi se center razvijal na že imenovanem območju v skladu s podrobnostnim urbanističnim načrtom, ki mora biti še dokončno izdelan in odobren.
Do danes sta bila v centru nameščena oddelek za dokumentacijo (banka podatkov) ter raziskovalni laboratorij za informatiko javnih ustanov. V teku so priprave za namestitev še nekaterih novih znanstvenih in raziskovalnih pobud, glavna pozornost pa je posvečena prizadevanjem, da bi uveljavili kandidaturo Trsta za izgradnjo evropskega svetlobnega stroja, to je sinhrotro-na ter mednarodnega laboratorija za biotehnologijo in genetiko UNIDO.
Država, dežela in Sklad za Trst so do danes centru dodelili približno 40 milijard lir, vendar je še odprto vprašanje državnega zakona za dodelitev primerne dotacije, letnega prispevka za delovanje ter o-lajšav, ki bi privabile nove porabnike.
Slovenske organizacije in koordinacijski odbor vasi, ki ležijo na območju znanstvenoraziskovalnega centra, so že od samega začetka aktivno sledili vsemu dogajanju in niso soglašali z izbrano lokacijo ter z določenim obsegom, predvsem zaradi grožnje novih ogromnih razlastitev slovenske zemlje. Izdelan je bil skupni dokument, v katerem je bilo podano jasno stališče ter vrsta zahtev naše narodne skupnosti.
V razčlenjeni razpravi je odbor za gospodarstvo SKGZ ponovno izrazil mnenje, da gre za zanimivo gospodarsko in znanstveno pobudo, ki bi lahko ob pravilnih izbirah pozitivno prispevala h gospodarskemu razvoju našega območja, tako z vidika tehnološke kvalifikacije proizvajalnih dejavnosti kot z vidika zagotovitve pomembnega števila delovnih mest. Vendar je odbor menil, da je za reden razvoj centra dovolj zelo omejen del območja v neposredni bližini begunskega taborišča in ne ogromen teritorij 160 hektarov. Le v primeru, da bi Trst bil izbran za sedež sinhrotrona ter laboratorija UNIDO, bi bilo upravičeno, da bi center zaobjel večji del predvidenega zemljišča. V zvezi z vestjo o možnosti, da bi center zaradi specifičnih .potreb sinhrotrona razširili na območje, ki leži na drugi strani hitre ceste v smeri proti Bazovici, je odbor za gospodarstvo SKGZ izrazil odločno nasprotovanje taki izbiri, ki bi pomenila razlastitev še bolj dragocene zemlje. Za tako izbiro odbor ne vidi upravičenih tehničnih razlogov.
Ker je naša narodna skupnost ak-
tiven del krajevne stvarnosti in ker jo znanstvenoraziskovalni center prizadene v živo, je nujno, da se ji omogoči soudeležba pri odločanju. V tem smislu je nujno, da se v upravni svet konzorcija vključijo predstavniki Kraške gorske skupnosti ter slovenskih strokovnih organizacij Kmečke zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Nasploh je bila potrjena veljavnost stališča, ki ga vsebuje že o-menjeni skupni dokument. V tej zvezi je bil izražen namen, da se nadaljuje enotna akcija za uveljavitev naših zahtev.
sk
• Občinski odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov upravnega značaja. Med drugim je imenoval posebno komisijo, ki bo poglobila vprašanje namestitve in delovanja naprav za uničenje smeti.
Jutri v repentabrski, v nedeljo pa v dolinski telovadnici
«Zaplešimo, zapojmo» letos v novi, veselejši preobleki
Na prireditvi, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta, bodo «igrajo nastopili mladi pevci in plesalci
Letošnja prireditev «Zaplešimo, zapojmo», ki bo jutri v repentabrski telovadnici, v nedeljo popoldne pa v dolinski, je sicer ohranila stari naslov, vendar pa z ozirom, na prejšnja leta prinaša precejšnje novosti.
Najprej pri izbiri nastopajočih, revija otroških folklornih skupin je pravzaprav z letošnjo izbiro postala prireditev mladih pevcev in plesalcev in tako v celoti utemeljila naslov same prireditve.
Še pomembnejša pa je vsebinska zasnova prireditve, ki nikakor ni več samo priložnost za prikaz enoletnega dela in truda, temveč predvsem živahna prireditev, ki jo mali mstopajoči v celoti ustvarjajo in se pri tem igraje zabavajo.
Sama zamisel seveda ni nikakršna novost v absolutnem smislu, vsekakor pa je za naš prostor zanimiva pobuda. Po eni strani omogoča, da se mladi plesalci in pevci izkažejo na javni prireditvi, po drugi pa bi
iimiiiiiiirauiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiintiniiiinniiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
SINOČI V GALLUSOVI DVORANI
Zvoki Donatijevega jazza med Grinr VIovimi «tecnani»
Bil je to glasbeni dogodek, stkan iz ritma, melodije in dobre instrumentalne zasedbe
Dobra in tudi originalna instrumentalna zasedba, ritem in melodičnost so bili bistveni označevalci sinočnjega jazz koncerta v Gallusovi dvorani.
V Trstu je prvič, ko igrajo jazz na glasbeni šoli (na sedežu Glasbene matice) in to dober jazz, ki ga je navdahnil glasbenik Silvio Donati. Igral je za klavirjem in kar je nenavadno, mu je za drugim klavirjem odgovarjal Aleksander Rojc. Violini sta igrala Marko Bitežnik in Aleksandra Pertot, violončelo Peter Filipčič, violo Katja Kralj, kontrabas pa Matevž Smer-kol. Umetniški vodja je bil Mirko Slosar.
Koncert smo poslušali na stopnicah, ker je bila dvorana nabito polna. S stropa so visele dutke» ali bolje «tecnani> Livia Grimalde. Včerajšnji kojicert je želel namreč soočati glasbo in likovno umetnost in morda je lahko dkal» fantazijo prav tisti, ki je koncert poslušal kot iz daljave in gledal na vežnem stropu migotanje Grimaldovih lutk. Svojstvena atmosfera, ki je ob jazzu ovila dvorano, je lezla skozi vrata na stopnišče; izgubili smo morda pravo gostoto glasbe in vi-zuelni učinek muzikantov, ki igra-
jo; kljub temu smo doživljali koncert v svoji polnosti, z lutkami nad glavo, ki so bile, kot da so se izluščile iz nekega sovražnega stroja. Sinočnji koncert smo lahko poslušali tudi na stopnicah in odnesli domov polnost zvokov ritma in melodije. Bil je vsekakor posrečen koncert iz cikla cMladi mladim».
DREVI V DOMU A. SIRKA
V Križu nastop gostov iz Gribelj
V domu Alberta Sirka v Križu bosta drevi ob 20.30 nastopila tam-buraški ansambel in, mešani pevski zbor KUD «Niko Zupanič» iz Gribelj na Dolenjskem. Gostje iz Slovenije vračajo tako obisk kriškim kulturnim delavcem in zlasti moškemu pevskemu zboru Vesna, ki je' lam' gostodal 'v terif ktajil Ivi bližini Metlike. Nocojšnji kuttttrpi večer prireja KD Vesna.f ‘,r 1
t1 l i -»viAt- «l 1ftl?.xfi't I
• V torek, 17. maja, se bo na sedežu UIL na Trgu Papa Giovanni odvijala skupščina delavcev, ki so zaposleni v živilski industriji. Skupščina, ki jo prireja enotna sindikalna zveza, se bo začela ob 16. uri.
■iiiiiiniiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiifiiiiiinraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ MED PRVIM DELOM PROCESA GIORDANO ■ CIU0FF0 ■ C A P RIA
Veliko nejasnosti in neskladnih izjav
Proces se bo po vsej verjetnosti zaključil že danes zvečer
Pred prvostopenjskim sodiščem se je včeraj pričel proces proti odvetniku Mariu Giordanu, trgovcu s preprogami Robertu Ciuoffu (oba sta obtožena sodelovanja pri obrekovanju) in bivšemu marešalu finančnih stražnikov Pietru Caprii. Slednji je obtožen, da je izkoristil položaj javnega funkcionarja z namenom, da bi izsilil od Ciuoffa in ostalih (iz-klicevalca na dražbi Micheleja Pre-stija in njegovega faktotuma Maria Antonellija, oba iz Rima) 13 milijonov lir ter dragocen srebrni pribor v vrednosti okrog 3 milijonov lir.
Kako je prišlo do teh obtožb? Ciuoffo je bil novembra lani v zaporu zaradi izsiljevanja. Da bi si «izboril začasno svobodo*, je pod navdihom — kot je izjavil v številnih zaslišanjih — branilca Giordana (svojemu znancu Spataru je celo zatrdil, da je pri «navdihu» sodeloval tudi namestnik državnega tožilca Coassin, kar je Spataro včeraj potrdil) spregovoril o dogodku, ki naj bi se odvil v njegovi trgovini v Drevoredu XX. septembra 6. in 7. maja leta 1981.
Takrat naj bi s posredovanjem Spatara (gre za neke vrste meše-tarja in špekulanta pri posojanju denarja, ki je kot kaže bil v dobrih odnosih z marešalom Fulcom) in funkcionarja finančnih stražnikov
miiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiMHitiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuHmmiHiiiiii
SRHLJIVA SMRTNA NESREČA NA DELU
Včeraj popoldne se je v ladjedelnici S. Marco pripetila huda nesreča na delu, ki je terjala življenje 38-letnega delavca Remigia Pe-richa iz Ul. Valmaura, rojenega v Piranu. Perich, ki je bil zaposlen pri družbi Recchi, je včeraj delal na gradbišču električne centrale, ko je po izjavah njegovega sodelavca, 29-letnega Franca Masiera, splezal na zid, visok približno en meter, ki je šele v izgradnji. Nameraval ga je preskočiti, a se mu je zdrsnilo in se je nataknil na žico, ki je štrlela iz železobetona. Zaman je bil takojšnji poseg gasilcev, ki so nesrečneža pripeljali v glavno bolnišnico, kamor je Perich prispel že mrtev zaradi globoke rane na levem delu prsnega koša. Na mesto so posegli agenti letečega in znanstvenega oddelka.
Fulca izplačal Caprii 13 milijonov Ur ter tako preprečil, da bi zaradi pomanjkanja spremnih Ustin finančniki zapleniU preproge ali dejansko onemogočili njihovo predajanje na dražbi, škoda bi bila vehka, saj so v enem tednu prodali preprog v vrednosti 180 miUjcnov lir. Potem ko je obtožil Fulca in Spatara, je Ciuoffo kmalu bil na začasni svobodi, Spatara in Caprio so aretirali, proti Fulcu (ki je že bil o-sumljen za podoben prekršek), pa so uvedb sodni postopek. Stvari pa so se marca letos bistveno preokre-nile: vodstvo finančnih stražnikov je dokazalo, da je bil Fulco omenjene dni v Milanu. Ciuoffo je torej bil prisiljen, da je priznal laž. Poudaril je, da mu je obrekovanje svetoval Giordano, ki mu je tudi zatrdil, da si bo edino tako pomagal iz zapora. Od tod obtožba za Giordana.
Na včerajšnji razpravi sta bila prisotna le Capria in Giordano, ki je bil pred kratkim obsojen na dve leti zapora zaradi pomoči, ki jo je nudil trgovcu Jacku Brandemburgu pri izvozu valute. Odvetnika so po dveh mesecih zapora izpustili včeraj na začasno svobodo. Ciuoffu sodijo v odsotnosti, Fulco in Spataro pa sta se prijavila kot oškodovani stranki. Tako Giordano kot Capria sta včeraj zanikala obtožbe. Posesti pribora, ki so ga zapleniU na njegovem domu, Capria sicer ni mogel zanikati, dejal pa je, da mu ga je poklonila mati Roberta Ciuoffa v znak hvaležnosti za njegovo vljudnost med preiskavo v trgovini. To dejstvo je ženska včeraj zanikala.
Tudi nekatere druge priče so včeraj v glavnem pripomogle, da se je vsa zadeva le še bolj pomaknila v nejasnost. Veliko dogodkov aU izjav je ostalo včeraj nepreverjenih, tako da se je porodil marsikateri dvom o povezavah med raznimi o-sebami in ustanovami, ki posredno ali neposredno nastopajo na tem procesu. Telefonske preiskave, podkupovanje, izmišljene obtožbe za <'odkup* začasne svobode, pogovori na hodnikih, vehko število raznih »se ne spomnim*, magnetofonski zapisi, ki se »čudežno* izbrišejo... Jasno je, da ne gre za škandal hudih razsežnosti, v majhnem pa odpira vpogled v ne vedno čiste posle določenih tržaških krogov. Danes so na sporedu še nekatera zaslišanja. nastopi branilcev in javnega tožilca, nato pa bo verjetno na vrsti razsodba.
Pozdrav učencev na šolskem izletu
Učenci in učno osebje osnovnih šol iz Šempolaja, Zgonika, Medje vasi in SUvnega, ki so na šolskem izletu, sporočajo, da so srečno do-speU v Rimini, kjer bodo prespali, in od koder prisrčno pozdravljajo sorodnike in prijatelje. Danes bodo nadaljevali pot v San Marino, domov pa se bodo vrniU okrog 20. ure.
• Šolsko skrbništvo sporoča, da bo
vpisovanje otrok v državne otroške vrtce za šolsko leto 1983/84 trajalo od 24. do 31. maja.
Aretirali razpečevalca ki je narkomanoma prodal skoraj usodni heroin
Policija je aretirala 25-letnega Antonia Cinquepalmija iz Ul. D’Alvia-no 66, ki je v torek prodal 20-letni-ma Alessandru Floridii in Stefanu Pettirossu heroin, s katerim je mlada narkomana skoraj spravil ob življenje. Rešil ju je telefonski klic neznanca, ki je obvestil kvesturo, da sta v podstrešnem stanovanju v Ul. Milano. Za Floridia je bilo stanje zelo hudo, saj so si zdravniki oddelka za oživljanje pridržah prognozo in jo šele čez nekaj ur preklicali. Pettirossa pa so sprejeli na nevrokirurškem oddelku, ker je v omotici padel in se udaril v glavo. Cinquepalmi je dober znanec policije, saj je vpleten v vrsto kriminalnih dejavnosti tržaškega podzemlja.
morala preprečiti, da bi nastop >z' zvenel prehladno in otrokom v odvečno breme.
Seveda bo letošnja prireditev velika preizkušnja tudi za organizatorja, za Zvezo slovenskih kulturnih društev, kajti tovrstno prireditev je veliko težje organizirati od ddasic-ne»„
V jutrišnjem delu prireditve, k*
bo v repentabrski telovadnici, bodo
zabavali sebe in občinstvo najmla]-ši člani folklornih skupin kulturnega društva Tabor z Opčin, ene skupine kriškega športnega društva Mladina, pa še mladi folkloristi osnovnih šol J. Jurčič iz Devina, V. Šček iz Nabrežine, in Bazoviških
V okviru sejma «Brames 83»
Pomembni prireditvi pri Domju in v Boljuncu
Danes bosta v okviru koprskega sejma «Brames 83» v dolinski občini dve pomembni prireditvi.
Popoldan ob 18. uri bo * družbenem središču «Anton Uk-mar» pri Domju srečanje z debato, ki ga prirejajo razstav-Ijalci koprskega sejma. Govor bo o večjem gospodarskem sodelovanju, saj razstavljajo v Kopru gospodarski operaterji pobratenih mest Italije in Jugoslavije. Prisotni bodo tudi strokovnjaki za obmejno poslovanje.
Zvečer ob 20.30 bo v gledališču «F. Prešeren» v Boljuncu mstopila folklorna skupina KU D Kosta Abraševič iz Valjeva. Gre za izjemen ansambel, ki deluje na poklicni ravni in šteje 160 članov. Brez dvoma bo to vrhunski folklorni nastop, ki si ga vsekakor velja ogledati■.
junakov iz Rojana ter pevci otoškega zbora Kraški slavček iz Nabrežine, prav tako otroškega PeV' skega zbora Glasbene matice ,n osnovne šole Fran Milčinski s K°' tinare.
Na nedeljski prireditvi, ki bo v dolinski občinski telovadnici, pa °0' do prišle na vrsto ostale folklorn skupine ŠD Mladina iz Križa, mu}' di plesalci KD Rdeča zvezda Saleža ter še dve osnovnošolski ]°l' klarni skupini in sicer Ivan Trinko-Zhmejski iz Ricmanj in FrdfP-Ven_ tarmiiz Bol junca. Kot pevci'Pf1 se bodo predstavili svojim vrstnika111 In 'občinstvu otroški zbori KD Pr°-sek-Kontovel, KD France Prešeren iz Boljunca in PD Slovenec iz B°r' šta.
Vsaka skupina bo najprej nastopila s krajšim lastnim programom, nakar bodo nekakšne skupne točke ali igre. Program bo povezoval, točneje vodil, član Lutkovnega gleda}1' šča iz Ljubljane Bojan MaroševiC. ki bo imel odgovorno nalogo, da P1*' reditev izpelje kot nastop in zabav0 hkrati.	• (bip)
Prezgodnja smrt Edija Vecchicta
Ob prerani smrti dragega EdiJa sočustvujemo z mamo Franc, Alojzija in Darko Mozct'c
Cerkveni pevski zbor Novi Sv. A J1' ton izreka iskreno sožalje svoji ne'1' dan ji pevki in organistki Dalki Vc<" ehict ob prerani izgubi sina EDIJA
Trst, 13. maja 1983
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi
EDI VECCHIET
Pogreb bo jutri, 14. maja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo; mama. strici in tete z družinami ter drago sorodstvo.
• Tržaška pokrajina je razpisala študijski natečaj v spomin na Pj®" zgodaj umrlo tržaško alpinistko Ji-ziano Weiss. Natečaj je namenjen dijakom višjih srednjih šol, naslov raziskovalnega cela pa je »Nacr za naturalistično in didaktično P° v tržaški pokrajini*.
Med vsemi, ki so ga poznali j® spoštovali, je včeraj boleče odjek' nila žalostna vest o mnogo ProZ' godnji smrti Edija Vecchieta. Mladenič, ki je bil star komaj 24 je bil po rodu s Kolonkovca, dolg8 leta je bil aktiven skavt in tudi vec v škedenjskem zboru. Kot va' jenec se je po opravljeni nižji srednji šoli zaposlil v slovenski trg1)" vini jestvin «Mozetič» pri Sv. Anj. kjer je bil zaradi svoje požrtvovalnosti zelo cenjen in priljubljen-Nato je bil Edi nekaj časa zaposlen pri podjetju »Fioravanti*. nato pa se je odločil za neodvisni P°" klic, v katerem je tudi zelo dobro uspeval. Nenadna in zahrbtna bolezen pa ga je včeraj v cvetu mladosti iztrgala iz kroga najdražjib-
Tržaški skavti in skavtinje globoko prizadeti žalujemo za bratcu' Edijem Vecchietom. Mami in »vek cem iskreno sožalje.
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Titus Maccius Plautus «Hralisavi vojak*, režija Mile Korun. Danes, 13. t.m., ob 20. uri. Predstava bo v Drami v Ljubljani.
* * •
V nedeljo, 15. t.m., ob 20. nri: Piero Chiara «DeIitev». Predstava bo v Drami v Ljubljani.
VERDI
Danes ob 20.30 tretji koncert spomladanske simfonične sezone, red A. Dirigent Daniel Oren. Na sporedu »Vebrove, Brahmsove in Mahler je ve skladbe. Pela bo solistka Lucia Va-lebtini in zbor gledališča Verdi, katerega je uvežbal dirigent An-drea Giorgi, koncert pa bo kot običajno ponovljen jutri ob 18. uri za red B.
ROSSETT1
Danes, 13. maja, ob 20.30 ..d 2. Petek, «Bouvard e Pecuchet* v režiji Kezicha in Squarzine. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju odrezek št. 9.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 13. t.m., ob 19.30: P. Tur-Dot - «Jožef in Marija® ter «Lov na Podgane*. Gostovanje PDG v Prešernovem gledališču v Kranju.
CANKARJEV DOM ULBIJANA
Velika dvorana
Danes, 13. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Srednja dvorana
Danes, 13. t.m., ob 10. uri (za srednješolce iz Domžal), ob 20. uri abon-*®a petek, izven in konto. L. Kraigher »Umetnikova trilogija*.
Okrogla dvorana
Danes, 13. t.m., ob 22. uri: Petkov nočni program - Jani Kavčič -kanta vtor.
Razstave
Do 22. maja: razstava Trg revolucije — nekoč in danes, sprejemna dvorana.
Do 22. maja: monografska razstava ital. slikarja R. Leomporrija (slike in risbe v Moderni galeriji, grafike v I. preddverju).
Mala dvorana
Danes, 13. t.m., ob 9. in 11.30: Gledališka kult. dneva (za šole).
Vstopnice so v prodaji pn biagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 8 do 11. in od 16. do 20 ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pri cetknm predstave
Kino
Cappella Underground 18.00- 22.00 «Stay Humgry» A. Schmarzeneg-ger in J. Bridges.
Ariston 17.00 «Slok». L. Landis.
Eden 18.00—22.00 «Scusate il ritar-do». Massimo Troisi.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 ^Andora - il sapore della čarne*. Dvorana št. 2 ob 15.00 «Gandhi». '"»-iDvorana št. 3 ob 15.0(L»1VLdeši’J deri di una vergine*. Prepovedan'
' mladini pod 18. letom. . obod j
Grattacielo 17.00 «La „celtadi So-Phie*.
Eenice 18.00 - 22.15 «Tootsie*. D. Hoffman in J. Lange.
"hgnon 16.30 «Sulle orme della Pan-tera rosa*.
Aurora 16.30 «L’aereo pili pazzo del mondo... sempre piu pazzo - par-te 2».
Capitol 17.30 »Ufficiale e gentiluo-mo*.
Eristallo 17.00 «Tron».
Moderno 17.00 «Inseminoid». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 «1 giochi carnali di Florence*. Prepovedan mladini pod
-18- letom.
»ittorio Veneto 16.30 »Dammene an-cora*. Prepovedan mladini pod 18.
t letom.
Lumicre 17.30 «La pelle*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom repentabrske in dolinske občine
zaplešimo, zapojmo
jutri, 14. 5., ob 18. uri v repentabrski telovadnici — v nedeljo, 15. 5., ob 17. uri v dolinski telovadnici
KD SLAVEC RICMANJE - LOG
Kulturni dom Ricmanje
Danes, 13. maja, ob 21. uri gostuje KUD Pivka z Markičevo
Komedija o komediji
Režija Marko Vadnjal.
Vabljeni!
f Čestitke
Nona ELICA praznuje osebni praznik. Da bi bila srečna in vesela še mnogo let, ji iz vsega srca želijo Katja in Janja ter vsi, ki jo imamo radi.
Sari in Irini se je pridružil bratec OSKAR. SPDT iskreno čestita vzorni družini Peroša in želi OSKARJU vsega dobrega v življenju.
Jutri, 14. maja, se bosta V Nabrežini poročila
MAURIZIO SIGON1 in
ELENA LEGISSA
Mnogo sreče v skupnem življenju jima želi
krožek ZKMI Devin - Nabrežina
Razstave
KD IVAN CANKAR
priredi danes, 13. maja, ob 20.30 v Ul. Montecchi 6/IV gostovanje ženskega pevskega zbora KD Ivan Grbec z recitalom
Slovenska žena
v pesmi in besedi
in prizorom
Prvi ples
Izleti

SPDT javlja, da bo v nedeljo, 15. "laia, izlet na Učko in Planik z oseb-junu avtomobili. Zbirališče ob 7. ,* Pred sodnijsko palačo.
^druženje Union Podlonjer Sv. I-an priredi enodnevni izlet dne 22. “•aja v Komendo • Kamni'- Vpiso-anje v torek in vsak četrtek od 17. , 19- ure v Ul. Valdinvo 30/U Te lefon 64459 di 732851.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 13. maja
SERVACIJ
.Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob (>26 _ Dolžina dneva 14.49 — Lu-a Vzide ob 6.11 in zatone ob 21.20. Jutri, SOBOTA, 14. maja BONIFACIJ
^retne včeraj: najvišja temperatu-? 31.5 stopinje, r.ajnižja 15 stopinj 18. ur* 19 stopinj, zračni tlak u*l,4 mb ustaljen, veter 15 km na jugovzhodnih, vlaga 61-odstot ?• nebo oblačno, morje malo raz g|bano, temperatura morja 17,1 sto-P>nje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Tomaž Naber-in Marina Russo.
O MRLI SO: 67-Ietna Laura Hro-ath vd. Lapanni. 8l-letni Valerio j?Vach, 82 letni Virgilio Frangipa-'■ 73-letni Francesco Cattaruzza, “ letna Zaira Guagnin vd. Bellan-,1' 84-letni Marcello Bombo, 72-letni R°dolfo Becci, 67-lctni Leonardo Sgarro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN lT1 (od 8.30 do 20.30)
..Oi- Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. JR- Alpi Giulie 2. Ul. Ciline 36.
®bra2ina, Bazovica. Milje (Drevo-J°d Mazzini 1).
l0« 8.30 do 13.00 .n od 16.00 do 20.30) Dl- Dante 7. Ul. dcllTstria 7.
Danes ob 18. uri bo v tržaški občinski galeriji odprl razstavo tržaški -ikovnik Cerni-Goj, ki bo razstavljal do 20. maja.
V	Rcpnu se v Kraški hiši in kra-škem muzeju nadaljuje razstava Tržaški Kras, narava in človek. Razstava je odp.rta ob sobotah od 15. do 17. ure ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18,30.
, V galeriji Babna hiša v Ricmanjih razstavlja do 17. maja slikar Stano Žerjal. Urnik: ob delavnikih od 20. do 21. in v nedeljo od 10. do 11. ure.
V	galeriji G. Romani v Ul, Ugo Foscolo 40/A razstavlja do 16. maja svoje akvarele Piero Conestabo. Urnik: ob delavnikih od 10,30 do 12.30 jB. 13.30.4" .19.30,, ,v nedeljo; -od 10-
razstavlja Joge Ciuha.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec priredi v društvenih prostorih jutri, 14. maja, ob 20. uri kulturni večer. Nastopajo tamburaški ansambel, ki ga vodi Drago Žerjal, dramska skupina KD F. Prešeren - Bpljunec, ter kitarista Marco Feni in Franco Guštin — šola prof. Tuba Možine Glasbene matice. Med drugim bodo iz,-vajali slovenske in dalmatinske narodne pesmi ter skeče.
Obveščamo člane TPPZ, da bo danes zvečer, ob 18.30, vaja otroških glasov, ob 19.30 orkestra, ob 20.30 za vse. ob 21. uri samo za zbor.
Mladinski pevski zbor KD France Prešeren iz Boljunca bo jutri, 14. maja. ob 20.30, nastopil v srenjski hiši v Gročani. Sodelovali bodo tudi gojenci podružnice Glasbene matice.

Šolske vesti
Osnovna šola Oton Župančič vabi na «aključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 14. maja, ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
BosAJJ
V	počastitev spomina prve obletnice smrti Vekoslave Tence vd. Košuta daruje Selma z družino 20.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina prve obletnice smrti Vide Šuman daruje Fani Micheluzzi 10.000 lir za KD Jakob Ukmar Skedenj.
BANCA Dl CREDUO qi TRICSTE TRŽAŠKA K-R E D TJ NA BANKA s P A. '' '
TROT - ULICA F. PlLZi 10 - lE? B1-A46
Od danes do nedelje v Šempolaju
II. VAŠKI PRAZNIK
Danes, 13. maja: ob 17. uri otvoritev, nato ples z ansamblom Taims.
Jutri, 14. maja: ob 15. uri turnir v briškoli; od 20.30 dalje ples ž ansamblom Taims.
V nedeljo, 15. maja: ob 10. tekmovanje v skrlah, nato ves dan razne igre; od 20.30 dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski (omleti, domače pecivo, meso na žaru, domače vino).
TABOR 0f>čfNE
Prosveto, dom
OPENSKI GLASBENI VEČERI Danes, 13. maja 1983, ob 20.30
Koncert
pianistke Neveri e Popovič
-JZ BEOGRADA Na sporedu So Skladbe Lizsta, Mokranjca-'in Gina Stere.
Vabljeni
KD VESNA
vabi danes, 13. 5., ob 20.30 v dom A. Sirka v Križu na nastop tamburašev in mešanega zbora
KUD «Niko Zupanič*
iz Gribelj na Dolenjskem.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
12. 5. 1983	
Ameriški dolar	1448.—
Kanadski dolar	1180.—
Švicarski frank	710.—
Danska krona	165.—
Norveška krona	203.—
Švedska krona	192.—
Holandski forint	527.—
Francoski frank	196.—
Belgijski frank	26,-
Funt šterling	2255.—
Irski šterljng	1850,-
Nemška marka	594,—
Avstrijski šiling	84,-
Portugalski escudo	14.-*-
Pezeta	10,—
Jen	5.—
Avstralski dolar	1190.—
Drahma	15.—
Debeli dinar	16,—
Sredn ji dinar	17,25
lekarne v okolici
. “oljunec: tel. 228 124: Bazovica g'- 226 165; Opčine: tel. 211-001 j °sek; tel. 225-141: Božje polje. £8°hik: tel. 225 596: Nabrežina: tel ^fel; Sesljan: tel. 209 197.
Nravstvena dežurna služba
. Nočna služba od 21. do 8. ure 332-627, predpraznična od 14. do tir* in praznična od 8. do 20
MENJALNICA
vseh tujih valut
NOČNA služba lekarn (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7, Nabrežina, Bazovica in Milje (Drevored Mazzini 1).
AGRARIA Cussigh Bauzon, nova trgovina s semeni in vsem potrebnim za vrtnarstvo v Ul. Corsica v Gorici.
OSMICO je v Sovodnjah odprl Franc Lukman (Magrin), kjer toči belo in črno vino.
IZGUBIL sem torbo «Nonfango* za motor na relaciji Dolina - Ul. Rossetti. Kdor jo najde naj telefonira na tel. št. 228190.
IŠČEM v najem lokal primeren za mirno obrtniško dejavnost v Devinu ali Sesljanu. Telefon 040/200617 v večernih urah.
ČISTILNICA «Tatjana» Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne us uge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. Urnik: vsak dan razen sobote od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
OSMICO je odprl Emil Purič, Re pen št. 15.
V BLIŽINI Gropade se je izgubil nemški ovčar svetlo rjave barve. Sliši na ime Arno. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 040/226113.
PO UGODNI ceni prodam 5000 novih strešnikov. Telefonirati po 17. uri na št. 040/213820.
KOMBI bedford oranžne barve nosilnosti 850 kg prevoženih 71.000 km ugodno prodam. Telefon 040/ 228190.
PO KOSIH prodam karamboliran fiat 125. Telefonirati po 17. uri na št. 040/213820.
OPRAVLJAM vsa pleskarska dela v najkrajšem času. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148.
OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
POHIŠTVO KORŠIČ - razprodaja po ugodnih cenah: rustično dnevno sobo, hrastovo otroško sobo, knjižni leseni polici, sedežno garnituro ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390.
SMICG je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.
ELEKTRIČNO kitaro model fender jaguar prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 14. ure dalje na št. 040/830383.
PRODAM opel record diesel 2300 letnik 1981. Telefon 040/200427.
ČLOVEKOLJUBNO DELO PROSTOVOUNE USTANOVE
Nad 200 tisoč kilometrov v lanskem letu z rešilci hitre službe Zelenega križa
Danes ima Zeleni križ priznanje in podporo deželnih zdravstvenih oblasti - Že 60 let delujejo v korist goriškega prebivalstva
Nad 200 tisoč kilometrov so napravili v lanskem letu rešilci goriškega Zelenega križa, te človekoljubne ustanove, ki jo v Gorici in tudi na našem podeželja vsi dobro poznamo, na katero se o-bmemo ko potrebujemo hitro pomoč, saj je ta človekoljubna organizacija last vseh Goričanov. V njej je samo na ožjem goriškem območju včlanjenih nad 4 tisoč družin, med temi tudi veliko Slovencev. Zeleni križ so v Gorici ustanovili takoj po prvi svetovni vojni. Takrat še ni bilo hitre službe bolnišnic, malo je bilo ambulant, rešilnih avtomobilov ni bilo. Zato so nekateri Goričani ustanovili prostovoljno ustanovo, Zeleni križ, in jo vedno vodili na prostovoljni podlagi, podobno kot v drugih krajih Italije, še zlasti v Lombardiji, Toskani in Umbriji. Tak status je Zeleni križ obdržal do današnjih dni, pa čeprav so se danes razmere spremenile in ima danes gori-ški Zeleni križ, ki je edina ustanova te vrste v naši deželi, še vedno status prostovoljne ustanove, vendar dobijo precejšnjo pomoč od dežele in drugih ustanov. Njihov sedež na vogalu Crispijeve in Morellijeve ulice je pred leti na novo zgradila goriška hranilnica. Prostor ima Meni križ v tej stavbi zastonj. Tu je prostovoljna garaža za rešilce, tu so ambulante, tu je njihova pisarna. Rešilce so kupili s pomočjo nekaterih domačih bančnih zavodov (goriška hranilnica, Kmečka banka, Banca del Friuli). Sedaj imajo 8 rešilcev, od teh sta dva last krajevne zdravstvene enote, ki jih je dala v uporabo Zelenemu križu, da lahko vrši službo hitre pomoči. V ta namen daje KZE tudi 110 milijonov lir letnega prispevka. S tem denarjem plačujejo 6 šoferjev in dva uradnika. To je edino uslužbe-no osebje Zelenega križa. Vsi drugi so prostovoljci. Teh je kar 60. Prihajajo v «službo» po medsebojnem sporazumevanju in zagotavljajo službo hitre pomoči ob delavnikih ter ob nedeljah in praznikih podnevi in ponoči. Bolničarji, ki so v stalnem delovnem razmerju imajo namreč službo le čez dan in ob delavnikih. Potem ko je deželna u-prava pred leti dala rešilce posameznim bolnišnicam, so nekako o-mejili delokrog njihovih posegov.^ Danes posluje na‘ ožjem goriškem' območju jh v celem gradiščanskem okolišu. Opustili so Krmin, kajti za tamkajšnje potrebe skrbi bolnišnica s svojimi rešilci. Seveda priskočijo na pomoč tudi v druge kraje, če nanese potreba. Pred kratkim pa so odprli tudi podružnico
v Červinjanu, ki skrbi za hitro reševalno službo na območju med Palmanovo in Gradežem. Poleg službe hitre pomoči vršijo tudi službo prevažanja bolnikov iz ene v drugo bolnišnico. Njih delo je brezplačno. Le za prevoze bolnikov v druge kraje je treba to plačati. Člani pa imajo zelo velik popust pri takih prevozih, zaradi tega se kar splača pristopiti v članstvo te človekoljubne ustanove. Imajo tudi ambulanto, ki ima vedno zelo veliko ljudi, saj se ta nahaja v središču mesta. Pogovarjali smo se o delu te človekoljubne ustanove s predsednikom Gianpierom Liciniom in direktorjem Giancarlom Mihichem. Povedala sta nam, da njih delo dobro poteka, da nimajo težav, da pa bi želela, da bi še več Slovencev sodelovalo z njihovim društvom. Zelo sta bila zadovoljna z zares izdatno podporo, ki jo jim je dala pred letom in pol dni Kmečka banka, ki jim je darovala; rešilca, ki ga velikokrat vidimo na
goriških ulicah. Povedala sta nam tudi, da je v vsej državi 230 takih človekoljubnih ustanov. V naši deželi delujejo le oni. Povsod drugod delujejo službe za hitro pomoč bolnišnic in pa Rdeči križ. Kot samostojna ustanova se je ohranila le ta v Gorici.
Posvet zdravnikov jutri v Krminu
V krminski bolnišnici bo jutri, v soboto, od 9.30 dalje, vsedržavni posvet zdravnikov, ki se ukvarjajo s trebušnimi boleznimi ostarelih ljudi. Do kongresa je prišlo na pobudo zdravnikov krminske bolnišnice, vrši se pri nas tudi zato ker je v naši deželi veliko starih ljudi bolnih tudi zaradi visokega odstotka zaužitega alkohola. Na posvet pridejo znani zdravniki iz vse države. Povabilo so sprejeli tudi zdravniki šempetrske bolnišnice.
IZVAJALCI SO IZ VSEH KRAJEV PRIMORSKE
Drevi v Kulturnem domu revija 13 glasbenih šol
Revije so izmenično v raznih središčih
Kulturni dom bo drevi ponovno zaživel in v njem bomo lahko poslušali mlade glasbene izvajalce iz vseh krajev primorske zemlje. V Kulturnem domu v Gorici bo namreč danes zvečer zaključna produkcija gojencev trinajst glasbenih šol Primorske (dve sta na italijanskem ozemlju, to sta šoli Glasbene matice v Gorici in v Trstu), ki se prireja že nekaj let v raznih krajih. Letos je naloga prirediti revijo bila poverjena Goričanom, ki bodo mlade goste in njih profesorje sprejeli v lepem Kulturnem domu.
DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE IN ŠOLA
GLASBENE MATICE
vabita danes, 13. maja, ob 20. uri na
Revijo glasbenih šol Primorske
v -Kulturnem domu v Gorici.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiuiiiiiiiiiili*
POGOVOR 5 PREDSEDNIKOM ESA DI NATALEJEM
Obrtniki zahtevajo ustrezno pomoč da bi lahko zaposlili vajence
Obrtnika stane vajenec 1.161.000 Ur začetne plače - V pripravi zakon, ki bi obrtnikom dajal prispevek za pouk vajencu
V naši deželi je danes 34.907 o-brtnih podjetij s 87 tisoč zaposlenimi. Ko bi bili zakoni za sprejemanje vajencev v službo milejši od sedanjih, bi obrtniki samo v videmski pokrajini takoj. vzeli v službo nad 10 tisoč vajencev. To je časnikarjem povedal na tiskovni konferenci v Vidmu predsednik deželne ustanove za razvoj obrti ESA Di Natale, ki je tudi povedal, da so izvedli anketo med vsemi obrtniki v zvezi z vprašanjem vajenca. Pred leti sa italijanski-zakono-
Za' vajence’' otfštajajo 'posebne stroj kovna.šole. Ko,te šole,m,teqaje,va-jenec zaključi, dobi diplomo in z njo ima pravico, ‘da ga delodajalec izenači kar od vsega začetka s kvalificiranim delavcem, še do pred nekaj leti je veljala 6-mesečna poskusna doba, sedaj pa še te ni več.
imuimiiiuiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimirmnttiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiu
ZMANJŠANJE ZAPOSLENIH V TRŽIŠKI LADJEDELNICI?
V tržiški ladjedelnici grozi nevarnost, da bi kmalu postala vprašljiva zaposlenost 1.500 ljudi velikega industrijskega objekta. Ni naročil na vidiku. Poleg tega pa imajo nekateri upravitelji tržiške ladjedelnice Italcantieri v načrtu, da zaprejo nekatere oddelke, take ki so doslej na najboljši način kvalificirali delovno sposobnost ljudi zaposlenih v tej tovarni, največji na Goriškem. Z nekaterimi deli v ladjedelnici se ukvarja vedno več zunanjih podjetij, vendar niso to domača podjetja. Ta prihajajo od zunaj in s seboj seveda pridejo tudi delavci od drugod.
Zastopniki tovarniškega sveta tržiške ladjedelnice so bili včeraj na goriškem županstvu kjer so županu Scaranu in odborniku za programa-cijo Ciuffarinu obrazložili položaj v ladjedelnici. S podobnimi informacijami člani tovarniškega sveta seznanjajo tudi druge župane in politike v naši pokrajini in v deželi.
Goriški zastopniki so izrazili svojo zaskrbljenost za ta negativni trend industrije v Posočju, še posebej potem ko so bile zaprte nekatere dru-
ge večje tovarne. Obljubili so, da bodo načeli akcijo v sodelovanju s pokrajinsko upravo in s tržiško občino.
Kmalu začetek vpisa v slovenske osnovne šole
Goriška občinska uprava bo prihodnje dni družinam otrok, ki so bili rojeni leta 1977, poslala vse dokumente, ki so potrebni za vpis teh otrok v prvi razred osnovne šole.
Izkoriščamo priložnost, da danes bolj kot kdajkoli prej opozorimo slovenske starše kot tudi starše mešanih zakonov da vpišejo svoje otroke v slovenske osnovne šole, ki so v mestu v Ulici Vittorio Veneto (zavod Lerrassi) in v Ulici del Bro-lo na Livadi, v Pevmi, v Podgori in v Štandrežu. Vsakdo ki pozna kako tako družino, naj jo prepriča, naj vpiše otroke v slovensko osnovno šolo.
Di Natale je povedal, da dobi danes vajenec 774.000 lir kosmate začetne plače, da mora obrtnik — delodajalec k temu dodati še približno 50 odstotkov prispevkov. Zaradi tega mnogi obrtniki nočejo zaposliti novincev, mnogi dijaki — vajenci pa sploh nočejo zaključiti dveletnih tečajev, da ne bi dobili diplome in želijo k obrtnikom na poskusno delo, tudi z manjšo plačo, samo. da bi dobili zaposlitev. Večina obrtnikov pa tega ne napravi, kajti globe za take prekrške so visoke. Zato si tud^v.,naši debeli pfj:.
lates0-, šJgftLsi
bi izglasovali tak zakon, ki m dajal obrtnikom nekatere,..finančne prispevke za šolanje vajencev. Ti se sedaj šolajo v tečajih. Bolj koristno bi bilo. če bi pouk opravili kar pri obrtniku, katerega bi dežela primerno nagradila. Taki zakoni so že v Dolini Aosta, v Venetu, v Toskani, Samo tako bi lahko rešili vprašanje vajenstva pri obrtnikih. V naši deželi je veliko mladih brez dela. Velika industrija se nahaja v krizi, narašča pa delo obrtnikov. Ko je ESA nastala leta 1965, je bilo v deželi 23 tisoč obrtnih, delavnic z 59 tisoč uslužbenci. Danes se je to število povečalo kar za 50 odstotkov, prav tako se je povečalo število uslužbenih ljudi. Marsikatera obrtna delavnica pa zapira, ker stari obrtniki ne zmorejo velikih prispevkov za plače in zato odmira marsikatera obrtna dejavnost, ki je ne bo nikdar mogla zamenjati industrijska proizvodnja. Novi zakoni bodo potrebni in obrtniki seveda upajo, da bo do tega prišlo čimprej, v prihodnji mandatni dobi deželnega sveta, kajti tako trdijo obrtniki, v vsej deželi bi lahko hitro zaposlili nad 20 tisoč mladih ljudi. To opažamo tudi pri nas na Goriškem, kjer ni moč dobiti mladega človeka za nekatere obrtne dejavnosti in kjer delajo v delavnicah upokojenci, ki so si nabrali veliko izkušenj v svojem večdesetletnem delovanju.
Pohod (reli jezer v nedeljo na ton
V nedeljo zjutraj bo po goriškem Krasu takozvani pohod treh jezer. Organizator je klub pešakov Del-
POBUDA ASSONAUTICA IN ZASEBNIKOV
V Gradežu imajo velike načrte za gradnjo turističnih pristanov
V nekaj letih trije pristani za tisoč jaht - Sodelovanje z Jugoslovani zaradi varnosti na morju
Še v tem letu bodo pričeli v Gradežu urejevati novo marino za približno petsto plovil. Pobudo za to pristanišče za jahte in čolne je dala trgovinska zbornica, ki je za to dobila nekaj denarja od Goriškega sklada, še več pa ga bo dobila od deželne uprave. Finansiranje pričakujejo prav v teh dneh, kot enega zadnjih ukrepov sedanjega deželnega odbora. Za to bodo seveda potrebovali kar precejšnje vsote in tudi nekaj dela. Marino pa so načrtali tako, da bo en del uporaben že v Drihodnjem letu.
To so povedali na nedavnem zborovanju o pomorskem turizmu, ki je bilo pred nekaj dnevi v Gradežu, in ki sta ga pripravili goriška trgovinska zbornica in Assonautica. Pravzaprav so na tem zborovanju povedali še nekaj zanimivega. V
Gradežu ni pobuda trgovinske zbornice osamljena. Imamo še dva zasebnika oziroma družbi, ki načrtujeta dve taki marini, kar bi imelo za posledico, skupno s petsto že omenjenimi privezi marine trgovinske zbornice, možnost kar tisoč novih privezov. Župan Gradeža Ma-rocco pa nam je tudi povedal, da nameravajo pričeti s preurejanjem pristanov za približno dva tisoč različnih plovil, ki so v tem trenutku v Gradežu.
Pravzaprav je zanimanje za pristanišča za jahte, takozvane marine, v tem trenutku zelo veliko ne le v Gradežu marveč na. vseh jadranskih obalah, tudi v sosedni Jugoslaviji, kot je na zborovanju v Gradežu povedal odv. Apollonio iz Dubrovnika. Izrazil je tudi željo, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja
med jugoslovanskimi in italijanskimi turističnimi ter gospodarskimi dejavniki na tem področju. Zborovalci na gradeškem srečanju, predsednik zbornice Lupieri in predsednik Assonautica Grigolom v prvi vrsti, so se že domenili z Jugoslovani za skupno komisijo, ki bo pričela z delom še v tem letu.
Prav tako imajo skupne akcije na področju pomoči na morju. V Gradežu obstaja šola za radijske telegrafiste, najbolj popolna tega sektorja v Italiji. Tu imajo zelo sodobne naprave, tudi najmodernejše radarje, in pričeli so s skupno akcijo z jugoslovanskimi organi za varnost v Tržaškem zalivu. Ob priliki srečanja turističnih strokovnjakov so izvedli tako reševalno akcijo, ki se je zelo dobro obnesla.
1’Olmo iz Selc pri Ronkah. Udeleženci bodo šli na pot in prehodili bodo tri proge dolge 5, 10 in 28 kilometrov. Udeleženci tretje, najdaljše proge, bodo tudi prekoračili italijan-sko-jugoslovansko mejo. Čisti izkupiček pohoda bodo namenili v sklad za nakup malega avtobusa za han-dikapirane.
Take revije prireja Društvo glasbenih pedagogov Primorske v več krajih. Letos so bile območne revije v štirih krajih. Tam so nastopali v vsakem kraju le gojenci domače in nekaterih drugih šol. Drevi bo v Gorici zaključna revija gojencev vseh šol in prepričani smo lahko da bomo poslušali najboljše gojence v teh šolah.
Viscontijev Ludmg drevi v Tržiču
V okviru Wagnerjevega meseca bodo v Tržiču danes zvečer ob 20. uri predvajali v kinodvorani Excel-sior znani film Luchina Viscontija Ludtvig. Gre za predvajanje originala filma, tistega ki ga je izdelal Visconti, medtem ko smo doslej na filmskih platnih gledali cenzurirano in skrajšano izdajo. To originalno kopijo so našli šele pred nekaj leti in so jo na dražbi odkupili nekateri Viscontijevi prijatelji.
Sindikati
o pravičnih stanarinah
„ pobudo enotne sindikalne fe-ekrao-ie se Yj£bv.dneh ,waijciv.v„tovarnah skupščine delavcev na te-"mo: -pravične stanarine. 'Sindikalni funkcionarji obrazložujejo stališče zveze do tega vprašanja še preden bo o njem odločala vlada. Istočasno bo sindikalna zveza zahtevala takojšen sestanek z upravitelji občin Gorica in Tržič.
Danes v Kromberku okrogla miza o delu Stefana Kocjančiča
Pred sto leti, 9. aprila 1883, fe umrl zgodovinar in jezikoslovec Štefan Kocjančič, vipavski rojak, V počastitev te obletnice priredi Goriški muzej v Kromberku danes, v petek, 13. maja, ob 18.30, v grajskih prostorih okroglo mizo, na kateri bodo o Kocjančičevem delu spregovorili msgr. Ettore Fabbro iz Gorice, arheolog Drago Svoljšak in zgodovinar Branko Marušič, oba iz Nove Gorice. Istočasno bo na ogled priložnostna razstava Kocjančičevih del O Kocjančiču ih njegovem delu je na zadnjem mittelevropskem srečanju v Gorici spregovoril Branko Marušič, njegov poseg smo v našem listu tudi objavili. Štefan Kocjančič je bil namreč vidna osebnost v goriškem kulturnem življenju, marsikaj tega kar je napisal z raznih področij, pa sploh ni bilo objavljenega.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU M
AMMZ REBULA: pokrijte nas
1/ir.uiA mJbumu uiauD iuim •
farsa v treh dejanjih — 1 .. .i(lv«h delih
Režija: JOŽE BABIČ KRSTNA UPRIZORITEV
V nedeljo, 22. maja, ob 1?1 uri v Katoliškem domu v GoricL
iiuiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiittiimiiiiiiiiiiiiimumiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiciiiu
DANES OB 11. URI
V avditoriju nagrajevanje za udeležence natečaja SIP.
Sodelovali so tudi dijaki slovenske nižje srednje Šole Ivan Trinko
V goriškem avditoriju bo danes zjutraj, ob 11. uri, prijetna slovesnost nagrajevanja dijakov' nižjih srednjih šol, ki so se udeležili natečaja o pomenu telefonske službe, ki ga je svojčas razpisala družba SIP. Natečaja se je udeležilo skoro sto petdeset dijakov raznih šol iz Gorice in tudi njene okolice, med temi s številnim zastopstvom tudi dijaki slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko. Sodelovali so bodisi posamično ali skupinsko, bodisi s spisi kot z risbami. Za izvedbo natečaja se je družba SIP sporazumela s šolskim skrbništvom in z ravnateljstvi šol ter jim dala precej dokumentarnega materiala.
Pred nekaj dnevi je komisija pre gledala dospela dela in jih ocenila. Na čelu komisije je bil ravnatelj goriške podružnice SIP inž. Piove-sana. v njej so bili še prof. Zappa-ta, ki je zastopal skrbnika, ravnateljica umetnostne galerije Špacapan v Gradišču ob Soči prof. Masau in časnikar VValtritsch. Komisija je ocenila vsebino del, njihovo pristojnost s predlagano tematiko in seveda tudi povezavo s sedanjim časom.
Nagrade dobijo danes tako posa mezniki kot skupine.
tako italijanski, kakor slovenski tekst.
Publikacija je namenjena predvsem raznim ustanovam, občinam in šolam na dvojezičnem ozemlju, pa tudi posameznikom, zlasti pa jo priporočajo dijakom višjih srednjih šol. Pobudo so z zadovoljstvom sprejeli zlasti v slovenskih občinah n* Goriškem in Tržaškem, nekoliko manj v Benečiji. Tako je menda občina Podbonesec (Pulfero) v zelo kratkem roku pismeno odgovorila na ponudbo Javnega večnamenskega centra in sicer, da na njihovem območju ni Slovencev in jih zato slovenski prevod ustave ne zanima!
V pripravi prevod italijanske ustave v slovenščino
Večnamenski kulturni center iz Ronk se je lotil zanimive in hvalevredne pobude. Pripravlja namreč prevod italijanske ustave v slovenščino. Knjižica bo izšla predvidoma v prihodnjih mesecih in bo v njej
ZVEZA
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
V nedeljo, 15, maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici
PESEM POMLADI
Revija otroških pevskih zborov
Razstave
V	galeriji II Torchio v Mameli-jevi ulici v Gorici odprejo jutri ob 18.30 skupinsko razstavo slikarjev Maria Bagata. Marine Legovini, Roberta Mischisa, Renza Piliona, Osleca Piraca in Arriga Tonuttija. Odprta bo do konca meseca.
V	občinski galeriji v Ul. sv Ambroža v Tržiču je odprta razstava fotografij in dokumentov o življenju in delu nemškega skladatelji Richarda IVagnerja.
Kino
(i uriva
VERDI 17.45-21.00 «Gandhi».
CORSO 17,?0—22.00 «Ufficiale' e gen-tiluomo*. R. Gere in D. Winger. Barvni film.
VITTOR1A 17.30—22.00 «Disco sex*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Victor Vie toria*.
Mava Gorica in okolica
SOČA Danes zaprto.
SVOBODA 18.30 «Coco Chanel*. A-meriška drama. 20.30 »Ljubke sorodnice*. Francoski erotični film.
DESKLE 20.30 »Dolina smrti*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romagna, tel. 40497.
Da se zaščitijo ime in interesi
Prisedla Presle.v, vdova znanega popevkarja in ob njej filmska u-metnica Ginger Rogers pred senatno pravno komisijo, ki obravnava zakonski predlog senatorja Wiiliama Campbella, po katerem naj se prepove uporaba Presleyevega imena ali slike v reklamne namene, seveda brez pristanka pevčeve vdove
PO DOLGIH LETIH JE BIL USTREZNI ZAKON VENDARLE IZGLASOVAN
Odslej bo torej tudi žena oz. mati mogla možu ali otroku posredovati državljanstvo
Zakon je bil izglasovan tudi v zbornici - Vest o njeni je prišla tako rekoč potiho, ker so jo preglasile druge vesti - Delež italijanskih žensk pri pritisku na politične sile
W
Če za meter, s katerim določamo stopnjo enakopravnosti, vzamemo tokrat v poštev pravico, da posredujemo partnerju, po poroki seveda, državljanstvo, potem bi pač morali ugotoviti, da so italijanske državljanke končno dosegle zakonsko enakopravnost. Po tem merilu bi pravzaprav bile italijanske ženske »najbolj enakopravne* v državah tako imenovane zahodne civilizacije, saj imajo na voljo najnaprednejša zakonska določila.
V predvolilnem vrvežu je namreč skoraj v zatišju prišla v javnost vest, da sta pravna in komisija za notranje zadeve le izglasovali zakon o posredovanju državljanstva, ki so ga lani odobrile senatne komisije. Birokratski iter zakona se je torej iztekel popolnoma mirno, medtem ko se je njegova pot začela drugače.
Pred približno tremi leti so se ženske, ki so bile poročene s tujimi državljani in bile matere tujih državljanov, bolj enostavno rečeno so s tujimi državljani imele otroke, zbrale v poseben odbor in pred javnostjo razgalile tragedi-
jo, ki je velikokrat doletela tako imenovano «mešano družino*. Po italijanskem zakonu, ki bi sredi junija slavil že enaisedemdeseti rojstni dan, je namreč mož avtomatično »podaril* izvoljenki italijansko državljanstvo, ki se je najčešče morala odpovedati lastnemu, če med državama niso veljali drugačni dogovori. Italijanska državljanka pa v normalnih pogojih ni mogla posredovati možu lastnega državljanstva, tudi če je družina stalno živela v Italiji.
Po novem zakonu, bo seveda treba njegova določila natančneje pregledali, pa bosta lahko mož kot žena poročenemu partnerju posredovala italijansko državljanstvo po pravilu nekakšnega »pogojnega avtomatizma*. Te možnosti se lahko poslužijo vsi poročeni tuji državljani ali pa brez državljanstva, ne glede na spol, ki stalno bivajo v Italiji vsaj šest mesecev, oziroma tri leta po poroki. Kdor bi želel prevzeti ali dobiti italijansko državljanstvo, mara napisati prošnjo, na katero mora vlada odgovoriti najkasneje v enem letu. Prošnjo lahko odbije
POGOVOR Z NEKATERIMI ČLANI OBRTNIŠKEGA KONZORCIJA GOMETAL
Konkreten korak pri združevanju sredstev in dela slovenskih obrtnikov na Goriškem
^Zaposlili smo le naše fante» - «Ce bomo imeli gospodarsko podlago, bomo lahko tudi pek in telovadili» - Konzorcij obsega obrtniške obrate kovinarsko-predelovalne dejavnosti
«Zaposlili smo le naše fante. Pri meni dela eden, dva moja sta pri vojakih. Rabili bi še več vajencev, vendar so za nas, obrtnike, "predragi”. Učiti jih moramo in jim izplačati čisti osebni dohodek, ki se pri 16. letu starosti suče med 560 in 600 tisoč lirami na mesec. Ne rečem, da to
rai
n
prav, pravim samo, da* mi tega nf zmoremo- in da bi zato morali država ali dežela prispevati sredstva za usposabljanje "vajencev. O teh stvareh se bomo morali pogovoriti s sindikati, kajti gre za vprašanje, ki prizadeva vso kategorijo.*
Dario Bensa, ki nam je pojasnjeval eno izmed vprašanj, s katerimi se ubada obrtniška kategorija, ima strugarsko delavnico v novi hali, ki so jo zgradili v industrijski coni pri Štandrežu. Prav takrat, ko smo bili pri njem, je mlad fant stružil popravljeni del kamionskega motorja. V istem
Na knjižni polici
Milan Butina:
Elementi
likovne
prakse
Uazštrjena magistrska naloga Milana Butine, docenta za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je izšla v knjigi pod naslovom Elementi it-kovne prakse pri založbi Mladinska knjiga. Gre za zanimivo novost, kajti delo Milana Butine predstavlja prvo domače teoretično delo o likovnem mišljenju in likovni praksi s stališča marksistične filozofije.
Marksistična estetika se bolj redko ukvarja z likovno umetnostjo in se predvsem posveča literaturi. Butina, ki je bil dolga leta scenograf v Mestnem gledališču v Ljubljani in je sem diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, kasneje pa doktoriral na filozofski fakulteti, je svoje teoretično znanje s področja likovne u-metnosti, svoja razmišljanja o njej in svoje praktične izkušnje scenografa združil z marksistično filozofijo, zlasti z njeno antropološko komponento in njeno teprijo dela. Na ta način je svojim mislim dal znanstveno podlago. Nastala je razprava, v kateri je likovna teorija le en del, čeprav pomemben del razmišljanja o likovni praksi. Tako naj bi njegova knjiga odvrla bralcem nove vidike v doživljanju in razumevanju likovne umetnosti.
Delo je jasno napisano, razumljivo in že pregled vsebine kaže, o čem vse avtor razpravlja. Ta ko govori o likovni umetnosti kot produkciji, o likovnem produktivnem delu kot likovni praksi, o psihofizioloških osnovah tega dela, o psiholoških osnovah. Posebno poglavje je posvečeno likoime-mu opazovanju in likovnemu mišljenju, spet posebno likovnemu pojmovnemu mišljenju. Butina razpravlja o vlogi telesa, o vlogi likovnih materialov in na koncu o osvobodilnih možnostih likovne umetnosti.
Butinova knjiga o marksistični likovnoumetnostni estetiki predstavlja torej domačo novost in tehten prispevek k marksističnemu pojmovanju umetnosti.
fli. Ra.
času $tg prišla k njemu še dva klienta: eden je prinesel skrajšat kardanski drog ladijskega motorja, drugi pa je naročil izdelavo kovinske cevi, da bi nadomestil plastično, ki se mu je stopila.,
Prevzel je naročilo in takole na-daljevak«^
»Ne, morer na mg j®
■daj, 'ku ji' hala ■grajena', »e»'
čujemo s težavami, čeprav smo napravili vse, kar so zahtevali, nam elektrike še niso napeljali. Če nam sosednji obrat ne bi dovolil uporabljati svoje, bi sploh ne mogli delati. Na 220 metrov dolgem kablu, ki smo ga morali sami kupiti in napeljati, izgubimo okoli 20 odstotkov toka,* je še povedal Bensa.
Težave takšne narave in tudi tiste, ki so spremljale izgradnjo objekta, pa jim dobre volje niso odvzele. Načrtujejo razširitev o-bratnih prostorov. dograditev skladišča, pisarne in menze.
»Če bomo imeli dobro gospodarsko podlago, potem bomo tudi peli in telovadili * je še pristavil, I ob tem pa mlademu vajencu, ki je prišel po nasvet, kako ravnati s stružnico, ki je povzročala vibracije, naročil, naj požene stroj z najmanjšo brzino.
»Morda bi mu pomagal,* smo mu svetovali.
«Ni treba, sam ve, kako mora ravnati,* je odgovoril Bensa in nas pospremil v sosednjo delavnico, kjer je Sfiligoj izdeloval duše za jeklene odlitke.
»Bil sem 20 let livar pri Plin ziju,» je pojasnil mojster, medtem ko je mladi Nanut sam opravljal stroj.
Obiskali smo še Maria Mučiča, kleparja, ki izdeluje žlebove. V delavnici .je montiral velik stroj za ukrivljanje pocinkane in bakrene pločevine. Pomaga mu oče, eden najstarejših kleparjev v Gorici, ob njem pa se tudi v tem obratu uvaja v poklic mlad začetnik.
Poleg Bense, Mučiča in Nanuta sta lastnika industrijskega obrata še Lovisutti ih Antonič. Slednji je predsednik konzorcija GOMETAL, ki združuje 10 obrtnikov iz Štan-dreža, Sovodenj in Gorice. Obiskali smo Livija Antoniča, ki je avtoelektričar, v pisarni GOMETAL na Korzu v Gorici. Povedal je, da so v konzorciju včlanjeni: Franc Čandek (kovinski sektor), Drago Tomšič (električne inštalacije), Dario Bensa (strugarstvo), Mario Mučič (kleparstvo), Drago Komjanc (konstruktor kmetijskih strojev), Ivan Hoban (avtoklepar), Radimir Fajt (finomehanika), Karel Nanut (livarski sektor), Marino Lovisutti (kovaštvo) in Livij Antonič (avtoelektrikar).
»Nekateri obrtniki so svojo proizvodnjo prenesli v novo halo v industrijski coni, Čaudek ima o-brat v Sovodnjah, Komjanc pa ga dokončuje na Tržaški cesti,* je povedal Antonič, mlad in podjeten obrtnik, kot so podjetni tudi ostali, vsakdo izmed njih z desetimi do petnajstimi leti izkušenj.
»Ali bi nam lahko povedali, s kakšnimi nameni ste ustanovili konzorcij?* smo vprašali Antoniča.
»Konzorcij smo ustanovili z namenom, da pospešuje vsakovrstno »gospodarsko dejavnost v ko-vinarsko-predelovalnem sektorju, vštevši s servisom. Članom nudi možnost, da po sorazmerno nizkih cenah skupno kupujejo surovine, polizdelke, izdelke, stroje in dru-
go opremo in jim nudi pravno in komercialno pomoč pri sklepanju poslov.
Eden glavnih ciljev pa je podpirati vse pobude, ki težijo k razvijanju gosppdarstva na krajevni in deželni javni. V duhu osiroske-yi8{*WiUBar,iŠČe. oblike koope-na ekonomskem in poslov-
ifChem'. področju z matično^ Itne bi -želeli komentirati, ker sa-
GOMETAL ena izmed redkih delovnih organizacij, ki skrbi za razvoj sodelovanja na industrijskem področju med našim prostorom in matično domovino,* je dejal Antonič.
Ker se v zadnjem času izredno veliko govori o višjih oblikah kooperacije med Italijo in Jugoslavijo in so o njej obširno in poglobi ieno govorili tudi na sejmu ESPOMEGO v Gorici, nas je zanimalo. kaj je konzorcij slovenskih obrtnikov stvarnega storil v tej smeri,
»Že nekaj let je od takrat, ko smo se začeli pogovarjati s tovarno termoelektričnih aparatov ETA iz Cerknega. Z njo smo podpisali kooperacijsko pogodbo o poslovno tehničnem in proizvod nem sodelovanju.* je povedal Antonič in dodal, da so najprej začeli z montažo in izvozom blaga, v kratkem pa bodo v hali postavili dve proizvodni liniji.
Če bo vse steklo, kot so sklenili (predvidevajo povečanje pokrite površine od scdanih 1400 k v. metrov na 5 tisoč), potem bo konzorcij število delovnih mest od sedanjih 50, kolikor jih ima v vseh obratih, lahko občutno povečal. To je eden izmed poglavitnih
ciljev, ki so si jih. podjetni obrtniki zastavili v odnosu do mlade generacije. Da jim bo to uspelo, o tem nimamo dvoma. Seveda pa kot doslej tudi v bodoče na bo šlo brez težav.
»Niti vinarja nismo dobili iz javnih skladov, to lahko zapišete,* so lak’omčii‘6' pbvedalf. Teh besed
■me dovolj povedo.
Medtem je telefon v pisarni GOMETAL’ spet zazvonil:' Antonič se je moral namreč dogovoriti za pogovor s starši dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko, da bi jim povedal, kakšne so perspektive za zaposlovanje mladih in na katere šole naj se vpišejo. Antonič je namreč predsednik obrtniške sekcije pri goriškem Slovenskem deželnem gospodarskem združenju in je torej prava oseba za svetovanje.
Konzorcij GOMETAL je prvi konkreten korak pri združevanju sredstev in dela zasebnih slovenskih obrtnikov na Goriškem in je po tej plati zgodovinskega pomena. Njegova ustanovitev govori o tem, da se je v vrstah naših proizvajalcev razvila tista ustvarjalna podjetniška mentaliteta, ki je kot odraz neke kulture h ki ati tudi spričevalo življenjskosti in do kaz sposobnosti, živeti od dela svojih rok. Za takšne oblike proizvodnje bo vedno več prostora.
S tem pa se v praksi uresničuje tisto, kar imenujemo višje oblike gospodarskega sodelovanja in o čemer so se na ESPOMEGO posvetovali slovenski in tukajšnji strokovnjaki.
GORAZD VESEL
samo iz razlogov, ki se nanašajo na osebo, ki je naslovila prošnjo, ne pa na državo, od kcder je prosilec. In končno morajo biti razlogi, da komu prošnjo odbijejo, izredno hudi in predvsem dokazljivi. Nanašajo se seveda predvsem na državno varnost: tako lahko italijanska vlada zavrne prošnjo osebe, ki je bila obtožena prekrškov proti državni varnosti, ki je bila obsojena na zaporno kazen višjo od dveh let, tudi če ne zaradi političnih dejanj, ali če osebo sumijo in ji lahko dokažejo rovarjenje proti Italiji.
Prav gotovo odobreno besedilo ne odseva v celoti zahtev Odbora žen in mater tujih državljanov: na primer ne obravnava možnosti dvojnega državljanstva, oziroma ne pojasnjuje, če z novim zakonom pridobljeno državljanstvo izključuje možnost po ohranitvi prejšnjega. Sicer poseben člen, ki pravi, da se lahko žena v roku dveh let odpove italijanskemu državljanstvu, ki ga je pridobila po možu, nekako izključuje možnost po dvojnem državljanstvu. Prošnje bi morali interesenti nasloviti na občino, v kateri prebivajo ali na konzulat, prošnjo pa lahko pošlje tudi zakonski drug ali družica. Z občin bi dokumenti potovali na notranje ministrstvo, nato pa v podpis predsednika republike. Ker je bil sicer zakon že objavljen, ne pa tudi določila za izvajanje zakona, obstaja še vrsta nejasnosti predvsem v zvezi z vlogo občin, ki naj bi bile uradne «zbiralke» prošenj.
Predno torej lahko zakon ocenjujemo v praksi, se pomudimo še pri načelnih izjavah. Predstavnice posebnega »Razsodišča 8. marec*, ki je kot prva ustanova sprožila o vprašanju javno razpravo, ocenjujejo odobreni zakon precej pozitivno. Pravzaprav je po njihovem mnenju še najbolj razveseljivo dejstvo, da so zakon sprejeli in sicer tik pred razpustom parlamenta. Novi zakon je še zlasti pomemben, če ga ocenjujemo z vidika zavzemanja ženskega gibanja za enakopravnost, njegova praktična uporaba pa se bo morala izkazati s časom, oziroma bodo morale k temu same ženske kreDko pripomoči.
Da je prišlo do odobritve zakona, imajo veliko zaslug tudi ženske, ki so aktivne članice večjih strank, saj odobreni zakon vsebuje predloge socialistične in komunistične stranke ter Krščanske demokracije: vse predloge pa so podpisale ženske. Po odobritvi zakona o »enakop. avnem podeljevanju državljanstva* pa se lahko Italija pohvali, da je prva in «naj boljša* v vrsti članic Evropske gospodarske skupnosti, saj je prva upoštevala priporočilo pravne komisije pri ev.orskem parlamentu, ki je pozival članice EGS, naj odpravijo pravne diskriminacije do žensk v okviru lastnih noti an jih zakonodaj.
Če je bilo torej na eni strani zavzemanje za zakon isto asno boj za žensko enakopravnost, pa je bila na drugi strani odločna prisotna skrb za otroke iz mešanih zakonov. Ne glede na kraj rojstva in na dejstvo, da so. stal no živeli v Italiji in da so se ro dili italijanski državljanki, so bili avtomatično podvrženi zakonodaji države, kateri je pripadal oče. V določenih primerih, ki pa niso bili tako osamljeni, se je na primer zgodilo, da mati nad lastnim otrokom ni imela nikakršne pravno priznane pravice: največ takih primerov je bilo v zakonih
med italijanskimi državljankami in državljani arabskih držav, posebno tistih, v katerih nad vsemi veljajo zapovedi muslimanske vere. Tako se je namreč doslej muslimanski vernik-lahko poročil štirikrat, tudi z vednostjo italijanske države, ki pa mu je prepovedovala, da bi ostale žene pripeljal v dom prve, oziroma tiste, ki je bila italijanska državljanka. Primer je iz zapisov pričevanj pred »Razsodiščem 8. marec*.
To so seveda lahko zelo razvidni in .otipljivi dokazi o ženski neenakopravnosti, prav gotovo pa je bilo veliko več, manjših, ki pa vseeno grenijo življenje družini, zakonskemu parji ali posamezniku. Ko bi novi zakon znal odpraviti vsaj nekatere kričeče primere nesoglasij med pisano postavo in današnjim realnim življenjem, bi lahko o njem rekli, da je, kljub pomanjkljivostim, dober zakon.
(bip)
nr
«Sebreljsko v NOB»
Pred kratkim je izšel pri založbi »Komunist* v Ljubljani 34. zvezek zbirke Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem z naslovom «Šebreljsko v NOB».
V drobni knjižici sedem avtorjev, med njimi je najbolj zastopan šebreljski rojak, partizanski kronist in pisec Andrej Pagon -Ogarev, predstavljajo Šebreljsko planoto, prvo taborišče partizanov na Šebreljskem vrhu, pišejo o političnem vodstvu osvobodilnega boja na Primorskem, o poverjeništvu CK KPS za Primorsko, Gorenjsko in Koroško, o primorskem mladinskem vodstvu na M - 511, o boju in pomenu varnostno - obveščevalne službe OF na Primorskem, o zaščitni četi PK KPS za Slovensko primorje, o partijski šoli za Primorsko in Gorenjsko v Podstanajci pri Šebreljah, o partizanskih šolah v Šebreljah, Jagr-ščah in Stopniku, tečajih za telefoniste vojne oblasti IX. korpusa NOV in POJ in o .spomenikih NOB na šebreljskem.
Na oseminštiridesetih straneh knjižice »šebreljsko.. v NOB» avtorji niso mogli prikazati vseh narodnoosvobodilnih dejavnosti, vezanih na Šebreljsko in sosednje kraje. Zato bo založba «Komunist* še letos predstavila bralcem zbirke »Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem*, ki izhaja že od leta 1978, partizanske tehnike in partizanski tisk na Primorskem s knjižico »Partizanski dnevnik*. Saj je bil ta dnevnik edini ilegalni protifašistični uporniški dnevnik sploh, ne le pri nas, temveč tudi v zasužnjeni Evropi. »Partizanski dnevnik* predhodnik našega »Primorskega dnevnika*, je prvič izšel 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim
Knjižice «Cerkno» (1980), »Šebreljsko v NOB* (1983), »Partizanski dnevnik* (1983) ter knjižica pod delovnim naslovom »Goriška fronta* (1983), bodo nekaka tetralogija NOB na Goriškem. Po knjižici «Šebreljsko v NOB* bodo prav gotovo radi posegli bralci, tisti pa, ki želijo še kaj več zvedeti o zgodovini in neprecenljivem prispevku krajanov Šebrelj-ske planote NOB, bodo prebrali knjigo Andreja Pagona - Ogareva »Šebrelje skozi stoletja*.
MiiiiiiHniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiMniMiiiiifiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiB
V ORGANIZACIJI MILJSKEGA «IL CENTRO DEL COLLEZIONISMO»
Zanimiva razstava in licitacija razglednic «Gruss aus..., Pozdrav iz... in Saluti da...»
e:-.*.	— -
Pozdrav lz Idrije (zgoraj), Pozdrav iz Nabrežine
Center zbirateljstva (11 Centro del Collezionismo) v Miljah nas je tudi letos prijetno presenetil z izredno zanimivo razstavo in dražbo najstarejših krajevnih razglednic, ki so bile zelo razširjene posebno v Nemčiji, Švici in Avstriji. Gre za razglednice, ki so bile v obtoku konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Znane so pod imenom rGruss aus.:.* »Po-zdrav iz...* ali «Saluti da...*. Sledilo je ime kraja. To so zelo natančno, okusilo in estetsko lepo izdelane večbarvne litografije z 2 - 4 razgledi (vedute) značilnosti kraja. Razglednice so lepo o-krašene s cvetlicami,, plodovi in drugimi karakterističnimi značilnostmi področja.
Te prave umetniške reprodukcije so posebno značilne za turistična področja, za kraje, znane po svojih posebnih atrakcijah, kot so npr. naše jame, obmorska turistična mesta in naselja, kopališča itd. Opozarjamo našo slovensko publiko na zanimivost te med narodne razstave, saj bo na njej dostojno zastopana tudi naša Primorska, nje lepota in zanimivosti. Marsikateri bo gotovo ugotovil, kako so Slovenci bolj kot danes cenili privlačnosti svoje domovine tn jih v tako lični obliki predstavljali tujcem.
V posebnem katalogu licitacije (to je že sedmi, ki ga je izdal
Center) je navedeno več kot 2.000 artiklov (od teh 1.200 razglednic). Našo javnost bo gotovo zanimala tudi cena posameznih razglednic, saj nastarejše iz leta 1890-92 dosežejo na licitaciji celo 100.000 lir. Normalne *Gruss aus...» posled njih let pred pojava raznih fotografskih posnetkov in barvnih imitacij starih »Gruss aus...* razglednic dosežejo ceno od. 5 do 10.000 lir kos.
V času razstave, ki bo v sati Roma (Trg republike 18), bodo tudi licitacije v katalogu zajetih artiklov (loti). V soboto, 14. t.m., ob 15. uri bo licitacija in oddaja že prej prenoliranih razglednic. Istega dne bo ob 20. uri licitacija knjig in raznih dokumentov. V petek, 20. t.m. bo licitacija raz glednic ob 15.30 in 20.30. F soboto, 21. t.m. bo ob omenjeni uri li citacija znamk, dopisnic in raznih artiklov zbirateljskega znača ja. V nedeljo, 22. t.m. bo od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure srečanje zbirateljev trgovskega in zamenjalnega značaja. Vredno je še omeniti, da bo v torek, 17. t.m. okrogla miza na temo »Zbi rateljstvo kot turistična atrakcija*. Celotno akcijo vodi naši širši filatelistični javnosti znani in upoštevani kap. Italo Vascotto.
Dr. F. JURIŠE VIČ
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Hišna rubrika
13.30	Dnevnik
14.00	Quark - potovanje po svetu znanosti
14.50	«66. Giro dltalia*, kolesarska dirka
17.00	Dnevnik - Flash
17.05	Risanka
17.30	Happy Magic - serijski film
18.30	Programi pristopanja
18.50	Stanlio in Ollio, komični filmi
19.00	Dogodki, osebe, osebnosti -»Italia sera*
19.45	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Tam tam - aktualne teme
21.25	«U elan dei marsigliesi* film
22.25	Dnevnik
22.35	«11 elan dei marsigliesi* -H. del
23.20	šola in vzgoja
23.50	Dnevnik
Danes v parlamentu
00.00 Evrovizija - boks
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja
14.00	- 16.30 Tandem
14.20	Dedalo - 1. del
14.40	Risanka
14.50	Dedalo - 2. del
15.15	TV film iz serie »La pietra di Marco Polo»
15.40	in 16.10 Rebus
16.20	V studiu
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Boomer pametni pes - serijski film
17.00	Dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40,18.00,	18.20 Risanka
18.40	Dnevnik - Šport
18.50	»Le strade di San Francisco* - serijski TV film Vremenske razmere
19.45	Dnevnik
20.30	«PortobeIlo»
22.00	Dnevnik
22.10	Dossier - tedenski dokument
23.05	»Kent State: cosa accadde e perche* - 2. del
Kent State — kaj se je zgodilo in zakaj? Danes pride na vrsto drugo nadaljevanje ankete ali filmske reportaže o tem, kako je nacionalna garda napadi in vzbudila med študenti neverjetno napetost. študenti so zahtevali, naj soldateska zapusti «cam-pus». vojska pa zahteva, naj študenti prenehajo z neredi in se razidejo. Vendar vse zaman. Končno vojska zapusti univerzo, a se koj zatem vrne in napade nič hudega sluteče študente. Po konča-,r,: hčto"‘:lbbiu" bbelčžljo ‘ štitjfe1 mladeniči mrtvi ...	:
00:25 TV dnevnik - Zadnje vesti"
(ttAvpmin n •■-■	>• .m oooai'. r\i
Tretji kanal
14.30	Tennis - mednarodni turnir
17.20	»Boccaccio & C.» - 9. povest
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik
19.35	Ko so na obalah rasla drevesa - 9. epizoda
20.30	«Aida* - opera v 4 dejanjih Na sporedu je eno najboljših Verdijevih del: Aida. čeprav je zgodba zelo znana, jo bomo na kratko prikazali: Etiopska jetnica Aida se zaljubi v egipčanskega vojskovodjo, hrabrega Radame-sa. In on v njo. Toda njuno srečo preprečujejo vojna med državama, med Egiptom
in Etiopijo, kraljeva hči in tudi Aidin oče sam ...
23.10	Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	in 10.35 TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	Domači ansambel Mihe Dovžana
18.10	Tarzan - risanka
18.25	Obzornik
18.40	Po vloženem delu: Zahtevnost dela
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Zadeva Sloane, film Zadeva Sloane je filmska zgodba o direktorju velike družbe, za katerega mestni finančniki sumijo, da se je okoriščal z utajenim družbenim denarjem. Brez zadržkov začno temeljite Pre' iskave finančnih knjig, čeprav se direktor na vse načine trudi, da bi preiskavo preprečil. Brskanje po računih in pogodbah razkrije čudne posle . . . Film Zadeva Sloane se odlikuje po skorajda dokumentarnem pristopu, nastančno zgrajeni zgodbi in po divjem ritmu, v katerem se pripoved odvije
20.50	Propagandna oddaja
20.55	Zrcalo tedna
21.15	Nočni kino: Fedra - film
Koper
14.00	- 17.00 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi še naslednje vesti:
TRST — Občinski svet — prepiri in razprave
TRST — Zaključek 4. zakonodajne dobe in odstopi kandidatov za parlament
GORICA — Intervju s predsednikom GOMETAL Livijem Antoničem
15.30	Boks - Varna: evropsko prvenstvo - polfinale . r?
17.30	TV D novice 17.35 TV šola
18.00	Visoki pritisk - glasbena od daja
19.00	TVD stičišče
19.45 Z nami pred kamero
Nocoj od 19.45 do 20.30 bo v o-kviru oddaje «Z nami pred kamero« kot gost dolinski župan Edvin Švab.
Vsakdo, ki bi želel postaviti kako vprašanje, lahko telefonira na številko 003866/25991.
,?9-3!L f*5yi dan svobode celover U čemi film .
22.00	Turistični atlas ,2?.15,iTVD danes
22.30	Kdo pozna umetnost?
Zagreb
16.30	Videostrani
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Reka
18.45	Tribuna, oddaja Beograd
19.30	TV dnevnik
20.00	Galaktika - nadaljevanka
21.00	Zabavno glasbena oddaja
21.45	TV dnevnik
22.00	Paleta kulturni program
23.30	Poročila OPOMBA:
12.55	- 17.55 Vama: EP v boksu, če nastopa Jugoslavija
18.00	21 30 Varna: EP v boksu, polfinale, posnetek (če nastopa Jugoslavija)
TRST A
7.00.	8.00. 10.00. 14.00, 17.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 četrtkova srečanja;
8.40	Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo:
11.30	Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 «Ena bolha me grize*; 13.00 Poročila; 13.20 Naša gruda; 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Šolohov: «Tihi Don*, 4. del; 14.40 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik: 15.00 Od ekrana do e-krana; 16.00 I. Trinko ob 120-Ietnici rojstva: 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: «Naša pesem 1982»; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Imena naših vasi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30 Poročila; 6.00 Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved in Cestne razmere; 6.35 Prometni servis in Napoved programov; 7.15 Val 202; 12.40 Glasba, predstavitev programa; Zanimivo in Glasbena šola; 13.40 Objave, kinospored; Glasbene želje;
14.00	Prisluhnite med glasbo...;
14.30	Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Dinar na dinar; 16.30 Primorski dnevnik.
KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30 13.30, 16.30 in 17.30 Poročila: 7.15,' 12.30. 15.30 in 18.30 Radijski dnevnik; 6.00-
9.30	Jutranji program; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Glasbena oddaja; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasbeni program; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Oddaja o kulturi in umetnosti; 15.45 Pesem tedna in lahka glasba; 16.15 Igra orkester »La Vera Romagna*; 16.32 Glasbeni program; 16.55 Turistične informacije; 17.00 Glasba:
17.32	Grand prix - ponovitev; 18.12 Glasbena oddaja; 19.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00. 12.00.
13.00,	14.00. 15.00, 19.00. 21.00 in
23.00	Poročila; 6.00-9.00 Jutranji programi: 9.02 Radio in jaz ’83;
10.33	Pesem v času; 11.10 Mednarodna lahka glasba; 11.34 Jaz, Claudio; 12.03 Ul. Asiago Tenda;
13.20	Week-end - Zeleni val: 13.30
Poštna kočija; 13.37 Master; 14-28 Šola in vzgoja;' 15.03 Ali me slišiš... . športna oddaja; 16.30 II pa-ginone: 17.30 Svet plošč; 18.05 Lov na junaka; 18.30 Glasbena zabava; 19.15 Svet motorjev;1 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Radiouno in jazzovska glasba; 20.00 Radijska drama; 20.30 'Vrtiljak; 21.03 Simfonični koncert; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski pogovori.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.30 11.30. 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, ’l7.30, 18.30,
19.30,	22.30‘ Poročila; 6.00-8.30 Jutranji programi; 8.45 II fu Mattia Pascal nadaljevanka; 9.32 Deželni program; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni programi: 12.48 Hit parade glasbeni program; 13.41 Glasbene informacije; 14.00 Deželni program; 15.00 «La coppa d'oro»; 15.30 Ekonomski program; 15 42 Natečaj za radijske drame;
16.32	Festival; 17.32 Ure glasbe:
18.32	Krog sveta; 19.50 Posebna kulturna oddaja; 19.57 Predmet pogovora; 21.00 Večerno srečanje z melodramo; 21.30 Izbrane poezije in proza; 22.20 Parlamentarna panorama; 22 50 Radiodue 3131.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00,	19.00 21.00.
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.10.
6.45	in 7.35 Prometne informacije;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.25 Sprehod po tržnici; 7.45 Iz naših spo redov; 8.05 Radijska šola: 8.35, Glasbena pravljica; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...:
11.05	Ali poznate...?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.90 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melo dije; 13.50 Človek in zdravje
14.05	«Iz letnih časov* Čajkovske ga; 14.25 Naši poslušalci česti tajo; 15.00 Dogodki in odmevi
15.30	Napotki za turiste; 15.50 Ra dio danes, radio jutri; 16 00 Vrti Ijak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo: 18.15 Gremo v kino; 19.25 Obvestila in zabav na glasba: 19.35 Lahko noč, otro ci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o morju; 22.15 Informativna oddaja:
22.25	lz naših sporedov,
kolesarstvo
NENAVADEN DOGODEK V BRESCII
STAVKAJOČI KOVINARJI PREPREČILI START 66. KROŽNE DIRKE PO ITALIJI
Prolog, ki bi moral biti na sporedu, so tako ukinili - Danes 1. etapa
—ML,
HIP
BRESCIA — Stavkovno gibanje kovinarjev iz Brescie je včeraj onemogočilo start 66. krožne dirke po Demonstranti so že navse-zasedli Trg Della Loggia, od »oder bi morali kolesarji s pričet-Kom ob 13.25 drug za drugim opra-Prolog na kronometer. Ravnatelj fgira» Torriani se je več ur zaman Pogajal s stavkajočimi, da bi jih Prepričal, naj popustijo. Kaže pa. 0a so se kovinarji uprli samemu ™azu sindikalnega vodstva, ki je £j?“aSal, naj bi dirko samo odlo-Zni za^ pol ure. Ko je že kazalo eamreč, da bodo kolesarji (tudi za-adi pritiska bivšega svetovnega pr-aka Moserja) vendarle startali, je orrianj preko zvočnika sporočil nenadejano vest: prolog je bil ukinjen. Uradno se bo torej «giro» pričel e*e danes z ekipno etapo na kro-onieter med Brescio in Mantovo N”km). Organizatorje še najbolj Krbi to, da ob koncu etape najbrž Kr—0	podeliti roza majice,
v iw izklklčeno P3- da bo kolesarje Mantovi čakalo novo razočaranje, akmajšnji kovinarji so namreč že napovedali, da bodo zasedli ciljno avmno. Začetek letošnjega «gira» Cde PraV ®°^ovo n' najbolj spod-
sliki (telefoto AP): ravnatelj Bra» Torriani se pogaja z demon-•tranti.
^•rka po Furlaniji
LIGNANO SABBIADORO — Ita-“Jan Renis Mosolo je osvojil prvo e-apo amaterske kolesarske dirke po urlaniji. Mosolo je v sprintu pre-mtel glavnino. 143 kilometrov dolgo Pr°go je prevozil v 3 urah 10’39” s Poprečno hitrostjo 45 km na uro.
EP V VARNI
Še dva Jugoslovana v polfinalu
VARNA — Na evropskem boksarskem prvenstvu v Varni sta se 5? dva Jugoslovana uvrstila v pol-'nale. Savič je v srednje težki kaloriji premagal Bolgara Foleva, P?tem ko je sodnik srečanje pre->nil v 3. krogu, v srednji kategorij pa je Redžebi s 5:0 premagal j,"£ka Karakelea. Tako Savič kot ofliebi sta si že zagotovila naj-manJ bronasto kolajno.
J2 tekmovanja pa sta izpadla Ita-lana Ronzoni. ki ga je v velter-kategoriji premagal svetovni j^ak šižov (SZ) in Casamonica. riji^4 ^ v supervelterski katego-
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LICA NA TRŽAŠKEM
Naše peterke le še za prestiž
Zadnji dve koli ne bosta več vplivali na uvrstitve slovenskih ekip
JUTRI NA STADIONU «PRVI MAJ» V TRSTU
Nastopili bodo najmlajši
Dve koli pred koncem je v promocijski ligi na Tržaškem domala vse že odločeno. Ginnastica bi morala osvojiti prvo mesto, Ferrovia-rio pa se bo v «play-off» potegoval za drugo mesto, ki ravno tako zagotavlja napredovanje. Vse kaže, da se je stanje žal razjasnilo tudi kar zadeva dna lestvice. Žal pa zato, ker je poleg Kontovela iz lige praktično izpadel tudi Polet. Zadnji koli bi morali torej biti bolj formalnega značaja.
Don Bosco — Polet
Čeprav je Don Bosco ta čas tretji, nima v prvenstvu praktično več nobenih ambicij. Poletovci, ki so se v prejšnjem kolu žilavo upirali vodeči Ginnastici, bi lahko torej tudi poskrbeli za presenečenje, saj se jih kljub neugodnem položaju na lestvici, najbrž še ni oklenil obup.
Libertas — Kontovel
Sodeč po uvrstitvi je Libertas eno redkih ekip, ki jih Kontovelci lahko premagajo. Če pa upoštevamo, da je v drugem delu Libertas doslej igral presenetljivo dobro, je , jasno, da so možnosti slovenskih j fantov nekoliko manjše, čeprav ve-j lja, da nimata ekipi prav nobenih I skrbi in izid bo v marsičem odvi-
fiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiijiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiinp
OB OTVORITVI NOGOMETNEGA IGRIŠČA V KOPRU
Triestina zadovoljila Koprčane
Okrog nogometnega igrišča se je zbralo 1.300 gledalcev - Ascagni najboljši
jugoslovanske državne vrste Todor Veselinovič, ki se je po tekmi zelo pohvalno izrazil o igri Tržačanov.
O tekmi lahko povemo, da je bil to za moštvi zelo dober trening, na igrišču, ki je zelo primeren za igro.
Koper — Triestina 0:4 (0:1)
STRELCI: v 9. min. De Falco, v 75. min. Mariani, v 77. min. Ascagni. v 85. min. Mariani.
KOPER: Ivančič (75’ Grmek),
Bertok, Omanovič (50’ Pobega),
Zulich (77’ črnarič), Stepančič, Go-
špenda, Kodarin (43’ Matkovič). Ipsa ‘^^ta se naiboli izkazala Ascaeni (75’ Badjin), L Finkšt, Kocjančič, I ^/e bn ^budmk Ih tdSv in
mladi Zurini, ki ga lahko imamo za velik up tržaškega nogometa. De Falco pa je z nekaterimi spektakularnimi posegi opravičil sloves, ki ga kot zgleda, uživa tudi na Koprskem.
Koprčani so sicer odigrali nekoliko podrejeno vlogo, kljub temu pa so se najmanj eno uro povsem zadovoljivo upirali gostom. V zadnjih minutah
so na dosedanjih tekmovanjih dosegli že obilo uspehov. Naj omenimo pokrajinske prvake Federico Suban, ki nastopa med deželnimi seniorka-mi, Damjana Kosmača, ki je zmagal med državnimi mladinci ter Sa-
M. Finkšt.
TRIESTINA: Genovese, Trevisan, Prevedini (46' Bollis), Leonarduzzi (46’ Zanini), Mascheroni, Pasciullo. De Falco (46’ Mariani), Tolfo (46’ Donatelli), Štrukelj (46. min. Dreoli-ni), Ruffini (65’ Zurini), Ascagni.
KOPER — V okviru praznovanj ob otvoritvi obnovljenega nogometnega igrišča.v Kopru, se je domača enajsterica, ki nastopa v slovenski ligi, primerila s tržaškim, tretjeligašem. ZA to srečanje je na Koprskem vladalo precejšnje zanimanje, tako da se je okoli pravokotnika zbralo lepo število ljubiteljev nogometa (pri-bbžno 1300). Naj omenimo, da si je tekmo ogledal tudi zvezni kapetan
Premagal Sovjet Laptev.
"""“‘■h.....uimim,.......................mrn.ii........murnu...............mn,,,..................
pv:;:-...,.,	..... ..............pipg y	J
Danes iara za vas ua,lcs 'a
Miloš Tul
11!.
govih vrstah, tako da si je prislužil mesto v članski vrsti.
«Miloš, kaj meniš o Bregovi članski ekipi ?»
«Po mojem mnenju bi lahko dosegli marsikaj več, le če bi igralci imeli več zaupanja v svoje moči. Moram pa tudi omeniti, da je naše moštvo zelo mlado in zato tudi nima izkušenosti. Prepričan pa sem, da bomo že v prihodnjem prvenstvu dosegli marsikaj več.*
Rezultat seveda pri takih tekmah j ma Kokorovca, ki je pokrajinski pr-ne odigra nobene vloge. Med Trza- vak v kategoriji državnih seniorjev.
Poleg njih bodo nastopili Mauro Renar (2. med seniorji), Mitja Ko-korovec (2. med naraščajniki), Ni-coletta Sossi (2. med mladinkami) ter cela vrsta drugih.
Da bi še bolj poživili prireditev je ŠD Polet povabilo tudi goste iz Slovenije, ki bodo nastopih izven konkurence. Nastopili bodo tako najboljši kotalkarji slovenskih društev Olimpije iz Ljubljane, jz Velenja in iz Celja.
Pokrajinsko prvenstvo bo na Pi-kelcu v Repentabrski ulici s pričetkom ob 14.30.
V nedeljo pa bo na vrsti deželno tekmovanje za mladinske igre v Pierisu. Od poletovcev bosta nastopila Monica Danieli in Mojmir Ko-korovec.
JUTRI IN V NEDELJO
'	.	• i 4
V Trstu mednarodni turnir v vaterpolu
Jutri in v nedeljo bo v organizaciji športnega združenja Edera mednarodni četveroboj v vaterpolu. V tržaškem bazenu «Bianclm se bodo zbrale e-kipe naslednjih društev: CUS Trst. Edera, Primorje z Reke in Koper.
SPORED Sobota, 14. 5.
19.30: Primorje - Koper 20.30: Edera . CUS Trst
Nedelja, 15. 5.
19.00: finale za 3. mesto 20.00: finale za 1. mesto
Miloš Tul sodi med naše perspek-I ".^nogometaše. Rodil se je 13.
' 1966 v Trstu, z nogometom pa letik* za£e* baviti že' pri devetih hui ko k oblekel Bregov dres In •I- ostal zvest doslej, ko celo na-Pa v Bregovi članski vrsti. kra*i ^etrto ,eto igra s tržaško po-* ajlnsko reprezentanco, kar obe-tudi kaže, da sodi Miloš med Ju lse nogometaše v tej kategoriji. taZ prvenstvu naraščajnikov je bil 0 vedno med najboljšimi v Bre-
Ascoli - Cagliari Cutanzaro . Inter Juventus - Genoa Napol! - Cesena Piša - Fiorentina Roma - Torino Sampdoria - Verona Udinese - Avellino Catania - Bologna Milan - Lazio Pistoiesc - Cremonese Pro Patria - Vicenza Martina - Ravenna
Kot smo poročali, je Gajin nogometaš Dario Salvi na prejšnjem stolpcu zadel kar dvanajstico in seveda sam vodi na naši lestvici ((Danes igra za vas».
srečanja pa so popustili in prejeli kar tri zadetke.
Bolj kot tekma sama po sebi pa so pomembni prijateljski stiki, ki so bili vzpostavljeni med obema društvoma, ob priliki tekme in družabnost, ki je srečanju sledila.
(( P.)
KOTALKANJE
JUTRI NA P1KELCU
sen od tega, s kakšnim razpoloženjem bosta stopili na igrišče.
Bor Radenska — Radiograf
V normalnih okoliščinah bi brez oklevanj napovedali zmago borovcev. «Plavi» pa so letos že tolikokrat razočarali, da je vsakršna napoved nadvse tvegana. Radiograf I je v prejšnjem kolu premagal Sco-glietto, kar potrjuje, da ga ne gre podcenjevati. Da pa ga lahko splavi* kljub temu premagajo, o tem ni nobenega dvoma, a vendar ...
KADETI
Na sporedu je zadnje kolo. Na-brežinski Sokol bo v tekmi s Stello Azzurro bržkone izbojeval novi par točk, težjo nalogo pa imata Kontovel, ki se bo pomeril s Ferrovia-riom B in Bor B, ki bo igral proti Libertasu. Obe naši peterki sta bili v letošnji konkurenci daleč slabši od drugih ekip. Ne glede na izide zadnjih tekem pa ne more nobena naša ekipa izboljšati svojega položaja na skupni lestvici prvenstva, ki se je odvijal v znamenju premoči In ter ja iz Milj.
Za prikazano igro gre tokrat pohvaliti vso ekipo, predvsem pa A-cerbija, ki je zelo dobro opravil svojo nalogo. Med tekmo se je po- ' nesrečil Race, ki mu žebmo, da bi se čimprej vrnil v ekipo. (P.V.)
Umrl S. Despot
Po težki nesreči, ki jo je imel pred dnevi v Zagrebu, je včeraj n-mrl Srebrenko Despot, znani zagrebški košarkar, ki je nastopal za Mon-ting, Cibono in ljubljansko Olimpijo.
Star je bil 25 let in je pred leti bil celo na širšem seznamu jugoslovanske reprezentance.
V okviru priprav na EP
Jutri in v ponedeljek Jugoslavija-Italija
VAR ESE — člani italijanske košarkarske reprezentance bodo danes odpotovali v Jugoslavijo, kjer se bodo v okviru priprav na bližnje evropsko prvenstvo dvakrat pomerili z Jugoslavijo. Jutri bosta reprezentanci igrali v Novem Sadu, v ponedeljek pa v Kragujevcu.
MINIBASKET
PRVENSTVO «PLASMON» Bor — Grandi Motori 59:56 (21:19)
BOR: Krasna 23 (1:0), Acerbi 9 (1:2), B. Pertot 9 (1:2), Race 7 (1:2), Cupin 4 (0:2), Jercog 1 (1:2), Pregare 2 (1:1). Bajc 4, M. pertot. Pavbca, Malone.
Borovi tminikošarkarji* sp končno slavili zmago tudi v prvenstvu «Plasmon». Igra je bila hitra in dopadljiva in borovci so z lahkoto premagali nasprotnika. Naša peterka je pokazala znaten napredek. To pa predvsem v napadu.
AVTOMOBILIZEM
Poskusne vožnje formule 1
V prvem dnevu premoč Prosta
MONTE CARLO — Včerajšnje prve poskusne vožnje za VN Monaka v formuli 1 so se odvijale v znamenju srditega dvoboja med Francozoma Proštom na renaultu in Arnou-xom na ferrariju. Ob koncu je bil najhitrejši prvi, a vtis je, da bodo jutrišnje poskusne vožnje, na osnovi katerih bodo sestavili startno listo za nedeljsko dirko, še bolj izenačene. Tretje začasno mesto je včeraj osvojil Američan Cheever (renault), Tambay (ferrari) pa je bil četrti. Svetovni prvak Finec Ros-berg se je uvrstil na 5. mesto. Avstrijca Laude ni med prvimi 24. uvrščenimi piloti kar je vsekakor presenetljivo.
Ob zvokih koračnice bo jutri ob 15.30 prikorakalo v «balon» na stadionu «1. maj* okrog 100 otrok mestnih vrtcev, ki so vključeni v Športno šolo.
Malčki so celo leto enkrat ab dvakrat tedensko telovadili pod strokovnim vodstvom vaditeljev in sedaj je napočil čas, ko bodo staršem pa tudi vsem ostalim prijateljem otrok pokazali, česa vsega so zmožni. Vsaka skupina je namreč pripravila nekajminutni program, v
Ugledni gostje pri ZSŠDI
Sinoči je bilo na sedežu ZSŠDI srečanje med predstavniki naše krovne organizacije in jugoslovanske nogometne zveze z zveznim trenerjem Todorjem Veselinovičem in generalnim sekretarjem FSJ Brankom Pe-jovičem na čelu. Delegacijo je vodil priznani koprski politični in športni delavec Gorazd Bertok
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiivfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiMiiiiB
NAŠ ZNANI ALPINIST JE V PONEDELJEK POLETEL V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Igor Škamperle pred izjemno težkim podvigom
O slovenskemu zamejskemu alpinistu Igorju Škamperleju smo že spregovorili pred letom dni, ko je po izredno zahtevnem alpinističnem vzponu osvojil vrh najvišje gore v Južni Ameriki, 7035 metrov visoke Aconeague, ter se s tem izrednim plezalskim podvigom «vpisal» med vodilne slovenske alpiniste sploh. V ponedeljek pa je poletel v Kalifornijo, kjer se bo lotil mitičnih sten v ameriškem narodnem parku Yo-semity, sten, ki so že pojem najbolj strmega in gladkega, kar sploh obstaja na svetu.
Pred odhodom v ZDA smo se z Igorjem takole pomenili:
tčez dva dni boš poletel v ZDA, kjer se boš v narodnem parku Yosemity v Kaliforniji preizkusil z najtežjimi in najbolj gladkimi stenami na svetu, stenami, ki so jih slovenski alpinisti že zmogli pred leti, ostajajo pa sanje, poleg H ima la je seveda, vsakega vrhunskega alpinista. Prvi Slovenec, ki se je spopadel z legendarno steno El Ca-pitana, in jo nato tudi premagal leta 1974, je bil Nejc Zaplotnik, ki ga je pred kratkim pobral plaz v Himalaji, prek kakim letom pa
Polet organizira prvenstvo UISP
Jutri popoldne bo priredilo ŠD Polet notranje kotalkarsko prvenstvo povezano s pokrajinskim prvenstvom UISP. Nastopili bodo vsi Poletovi kotalkarji, od takih, ki se ukvarjajo s kotalkanjem komaj eno leto do najbolj izkušenih.
Občinstvo bo tako imelo priložnost, da spozna vse kotalkarje, ki
tt ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI
Prijateljska tekma - tovarna Beneco
ZTT
nedeljo sta se na nogometnem ,A\~CU v Križu pomerili ekipi be-ju, ae tovarne Beneco in pa Založni-a tržaškega tiska, sreči je bilo vreme slabo in se j„ ,mali' ulil dež. saj so nekatere JjMce mučili nočni hlapi. Jri so jih yzr°čiia razna praznovanja (na ■tier dolinska Majenca), druge pa Prav odlična forma. le«ma med slovenskimi beneški-
veselo, vedro, zdravo poskrbelo bo zabavo
^ Bor, 27. t. m.
mi fanti in fanti iz naše založbe, med katerimi je bilo kar lepo število no vinarjev, se je vnela brž ko je pri šel ob igrišče sodnik. Ritem igre je bil nekaj minut hiter, pozneje pa je nekoliko uplahnel, predvsem zaradi vlažnega terena, deloma pa tudi zaradi cigaret in kakega kilograma odveč.
Končni rezultat je sicer govoril za ekipo iz Benečije, vendar je treba zapisati, da je ekipo ZTT Ppla nesreča, čeprav so bib po tekmi nekateri navijači mnenja, da žoga ne gre v nasprotnikova vrata sama. Rezultat 3 proti 1 le ni katastrofa, posebno če pomislimo, da je bila med ekipama tudi določena starostna razlika, ali bolje razlika v presedelem času za pisalno mizo in strojem.
Ob zaključku pa smo vsi rekli, da je bila tekma le igra in da je važno. da se srečamo. Srečanje je bilo resnično bistvo tekme, saj smo se lahko spoznali s skupino beneških lantov, !i delajo v novem slovenskem podjetju v Benečiji.
Srečanje se je seveda nadaljevalo v kriški društveni gostilni, kjer se je kapetan ekipe ZTT Lakovič za
hvalil gostom in jim daroval več publikacij ZTT. Gostje pa so nam obljubili revanšo. tokrat v Benečiji. Jasno je, da smo se vabilu rade volje odzvab in si obljubili, da bomo drugič šli n., igrišče v bleščeči formi.
Na sliki: ekipa tovarne Bencro, ki so jo ob priliki (okrepili* tudi nekateri •zetetejevcli.

Zlatko Gantar in nekateri drugi. Sedaj si na vrsti ti. . .»
«Rekel bi najprej, da me v Kaliforniji že čakata Franček Knez in njegov soplezalec, na to ameriško avanturo pa se bom odpravil s trenutno najboljšo jugoslovansko alpinistko sploh, z Lidijo Painkiher, članico akademskega AO iz Ljubljane, ki ima za sabo za alpinistke rekordno število 250 tur, omenil pa bi le njeno udeležbo na lanskoletni ženski jugoslovanski odpravi na Pa-mk\ kjer je seveda osvojila vse zadane si cilje.*
«Zakaj pa si se sploh odločil za te izredno gladke in težavne stene na onem koncu sveta?*
«Kot si že sam povedal, predstav ijajo stene El Capitana in pa Half Doma pravi pojem najbolj gladkega, kar sploh obstaja na svetu, seveda v alpinističnem smislu. V tem okviru je bila izbira seveda še kar lahka. Plezal sem že v najtežjih stenah v naših domačih go rah, spopadel sem se tudi že z nekaterimi izmed najtežjih klasičnih sten v Evropi, plezal sem že v Južni Ameriki, torej poizkus v Yo-semitiyu sodi v okvir lastnega alpinističnega napredovanja, izpopolnjevanja in pa spoznavanja novih dimenzij v svetovni plezariji.*
«<5isto tehnično, katerih sten se boš na tej odpravi lotil in kakšne so pravzaprav te stene?*
«No, moje glavne in prve «ameri-ške sanje* je seveda stena El Capitana. To je gladka, navpična granitna plošča, seveda izredno težavna, pravi vrhunec uporabe plezalske tehnike in seveda fizičnih in pa psihičnih moči vsakega posameznika, ki se teh sten loti. Nejc Zaplotnik je za to 1100 metrov visoko steno potreboval teden dni naporov z bivaki, druga taka izjemna stena pa je Half Dome, z razliko morda,
da je nekoliko krajša, saj je viso- dobro vemo, da so naši vrhunski
ka le kakih 600 metrov, težave pa so seveda popolnoma iste kot v El Capitanu. Obenem pa se bom lotil tudi sosednjih sten in morda opravil še kako prosto ponovitev. Skupno bom proč od doma več kot mesec dni.*
«Za konec, oz. namesto zaključkd, pa bi se za trenutek spomnili Nejca Zaplotnika in neizogibnih polemik, ki so nastale ob njegovi smrti, seveda ne s strani alpinistov, temveč ostalih ljudi, češ. kaj je sploh šel iskati v stene itd. itd. Ne bova tu spregovorila o pomenu in vlogi alpinizma„ čeprav bo prej ali slej prav gotovo treba, omenil pa bi le dejstvo, da nima alpinizem v steni nobenega smisla, če potem tiste moralne moči, ki si v gorah pridobil, ne uporabiš tudi v dolini, v večkrat enoličnem vsakdanu, v socialnem udejstvovanju in v doslednem in načelnem obnašanju v vseh najtežjih in najbolj protislovnih situacijah, v katerih se vedno znajdeš vsak trenutek.*
«Popolnoma se strinjam s tabo, dodal bi še, da lahko te trditve podkrepimo s stvarnimi dokazi, saj
alpinisti tudi v vsakdanjem življenju vodilni kadri celovite, klene in načelne moralne osebnosti, ali kot je rad pravil prijatelj Nejc, ljudje, ki znajo hoditi s celo nogo.*
DUŠAN JELINČIČ
KOŠARKA
RIM — Kvalifikacijska tekma za olimpijske igre med Italijo in Jugoslavijo bo 8. junija v Padovi. Sodil bo Izraelec Klein.
katerem bo prikazala del običajne vadbene ure. Ob igricah, ki so o-trokom tako všeč, bomo tako videli razne gimnastične vaje z orodjem ali brez, izvajanja ob glasbi, premagovanje ovir, posnemanje živali itd. Seveda mladi «telovadci» vaj ne bodo brezhibno izvedli, a smisel tega nastopa je ravno v tem, da prikaže otroke takšne, kakršni so med rednimi vadbenimi urami — sproščeni in neprisiljeni. Naj še enkrat povemo, da bo letos ob tržaških otrocih nastopila tudi ljubljanska skupma otrok in mamic Partizana Tabor.
Organizatorji so pripravili tudi razstavo slik, ki so jih starši posneli na lanskoletni reviji.
MED DVEMA OGNJEMA
Prvi sklepni boji
Prvi del turnirja v igri med dvema ognjema se je končal včeraj. Medtem ko so v soboto, 30. aprila, odigrah samo srečanje med šolama «Grego-rič . Stepančič* in Milje, je namreč ekipa šole «Milčinski» svoji tekmi odigrala šele v tem tednu. V sredo je «Milčinski» izgubil z Miljami (8:0. 7:0), včeraj pa še s šolo «Gregorič-Stepančič* s 6:3 in 7:0.
Na osnovi teh izidov je bilo mogoče sestaviti nadaljnji spored. Jutri se bodo v boju za 7. do 10. mesta pomerile ekipe šol «širok» - «Milčinski» in «Ri-bičič* - «Gerbec». Tema nastopoma bosta sledili še tekmi med poražencema in zmagovalcema.
V soboto,. 21. maja. pa bodo na sporedu srečanja med ekipami šol «Kette*. «Bazoviški ju-naki* in Milje, ki se bodo potegovale za tvrstitev med 4. in 6. mestom.
Letošnji finalisti turnirja, ki se bodo med seboj pomerili v soboto. 28. t.m.. v okviru osnovnošolske olimpiade, so torej e-kipe šol «Župančič», «Finžgar» in «Gregorič - Stepančič*.
Vse tekme se bodo pričele ob 14.30 v Borovem športnem centru.
Jutrišnji program je torej pester in vabljiv, zato upamo, da si ga bodo ogledali vsi tisti, ki so jim naši najmlajši pri srcu.
OBVESTILA
J
Popravek
V včerajšnji številki našega dnevnika v pregledu odbojkarskega prvenstva je prišlo do dveh netočnosti. V prvenstvu «Under 15» smo v samem naslovu zabeležili, da je «prijateljsko prvenstvo — Under 15» namesto pravilno: «Pokrajinsko prvenstvo Under 15». To je bil namreč finalni del te lige, v katerem je prvič letos nastopila ena goriška slovenska šesterka, in sicer ekipa Sovodenj. Pri postavi ekipe pa je trener sovodenjske vrste Marjan Tomšič in ne kot smo zabeležili Marjan Cotič. Oproščamo se za napako.
ŠD Breg - smučarski odsek
organizira	danes,	13.	maja,	ob
20. uri družabni večer smučarjev v ((Hribcnci* v Borštu. Postreženo bo s «kalamari in salatino*. Vpisovanje pri Rossani v Borštu. Cena 3.000 lir. Vabljeni.
* * •
Jadralni klub Čupa
organizira	jutri,	14.	maja,	ob
9. uri delovno akcijo na društvenem prostoru v Sesljanu ter vabi člane, da se je udeležijo.
• *	•
Športna	šola	Trst
vabi na 2. revijo najmlajših, ki bo jutri, 14. maja, ob 15.30 na stadionu «1. maj*.
• * •
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 13. maja, ob 20. uri v društveni gostilni na Kontovclu seja košarkarske komisije. Dnevni red: L košarkarski tečaj; 2. razno.
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiMmuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii«
ODBOJKA
KVALIFIKACIJE ZA POKAL PRIJATELJSTVA
Sloga premagala tudi Bor Intereuropo
Tržačanke so tako praktično že izločene iz boja za prvi dve mesti
Bor Intereuropa - Sloga 2:3 (15:9, 13:15. 9:15, 15:2, 7:15)
BOR INTEREUROPA: V. in M. Klemše, čač, Maver, Cergol, Debenjak, Kus; Fičur.
SLOGA : Kalan, Čuk, Maruška,
Sinočnja tekma ni bila kdove kako kvalitetna. Sloga je bila v o-brambi pazljivejša in prav boljša igra v polju je Drasičevim varovankam omogočila, da so prišle do zmage. Borovkam se je poznalo,
Mira in Neva Grcič Malalan Hro- da Praktično ne trenirajo več. saj Mira m Neva urgic, iviaiatan. uro- so igra,e	jn zmedeno z,ah.
vatin, L. Križmančič, V. in S. Vidah.
Na kvalifikacijskem turnirju za nastop na pokalu prijateljstva si je Sloga privoščila še eno ugledno žrtev. Po zmagi proti nabrežinskemu Sokolu, so slogašice z enakim izidom sinoči na «1. maju* premagale tudi Bor Intereuropo.
Po sinočnji zmagi Sloge, je praktično že jasno, da so iz boja za prvi dve mesti izločene prav Tržačanke, ki so tako slabo končale že tako zelo slabo sezono. Na pokalu prijateljstva bosta tako zamejstvo bržkone zastopala prav Sokol in Sloga.
ka so izbojevale le četrti set, ko je Sloga stopila na igrišče v nekoliko pomlajeni postavi. (N R )
ROKOMET
Cividin izgubil v Teramu
RIM — V petem kolu finalnega dela italijanskega prvoligaškega rokometnega prvenstva je tržaški Cividin, ki je že osvojil državni naslov, doživel poraz v Teramu proti Wam-pumu s 25:18. V drugi tekmi je Sca-
fati premagal P’orst iz Brixena s 33:24.
LESTVICA
Cividin 12, Wampum 9. Forst 6, Scalfati 3.
1. -
3. -
4. -
5. -
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
X
1
X
1
X
1
2
X
X
1
z
I
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST Ul. Montecchl 6, PP 559	TeL (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorico, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000 00 din žo organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/II. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu. sožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
V	1...	Član italijanske tj
8fci 4f,r zveze časopisnih8 8 J	i	založnikov F1EG
13. maja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal In tiska I
V	ŽARIŠČIH NAPETOSTI ■ Piše Pavel Stranj
Nov politični potres v Homeinijevem Iranu
V	soboto, 30. aprila, je iranska kolikšen del celotnega prebival televizija predvajala poseben pro- stva predstavljajo; oziroma, ko-gram: 64 letni generalni tajnik likšen del Irancev vidi v njih še iranske komunistične stranke Tu- svoje prave predstavnike.
deh, Nurreiddin Kianuri, ki je bil Podrobnejša analiza dogodka aretiran konec februarja, je jav- prinaša še nekaj ugotovitev, no tpriznah, da je vohunil za So- Najbolj prizadeta je goto sama vjetsko zvezo. Naslednjo sredo so stranka Tudeh. Islamsko gibanje sledili logični ukrepi: vlada je u- jo je proglasilo za leglo vohunov radno prepovedala stranko Tudeh, Ostala protihomeinska gibanja ne ukazala njenim pripadnikom, naj bodo zlahka pozabila štiriletnega se javijo na policijskih postajah sodelovanja Tudeha z ajatulahi in in 18 sovjetskih diplomatov je mo- tudi močnejše komunistične stran-ralo zapustiti državo v 48 urah. ke v Evropi ne bodo pozabile Približno pred letom dni je podob- zlahka ostrih napadov, s katerimi no televizijsko izjavo dal bivši zu- je Tudeh ožigosal vse, ki so se
nanji minister Gobtzadeh, ki je bil kmalu nato obešen.
Novica o prepovedi Tudeha je imela precejšen odmev, njen pomen, pa je bil pogosto izkrivljen. Marsikatero poročilo o tem dogodku se je v televizijskih in časni-ških poročilih glasilo namreč takole: 1. številni sovjetski diplomati so izgnani; 2. številni iranski
oddaljevali od sovjetske «linije».
Tudehu ostaja en sam zunanji zaveznik, Sovjetska zveza; v Iranu, pa lahko računa le na korenine, ki jih je uspel pognati v domačem delavskem gibanju.
Med razlagami notranjih razlogov, ki so privedli do odstranitve komunistov iz političnega življe-
komunisti so zaprti in 3. stranka Va,’ •!? zan*mivo tudi mnenje ne-
Tudeh je razpuščena.
Takemu vrstnemu redu prikaza je gotovo bortovala želja, da se poudari nov poraz sovjetske diplomacije, s tem pa se je mimogrede postavilo dogajanje na glavo. Posledice so bile postavljene pred izhodišče dogajanja; o silah, ki so vse to povzročile, pa ni bilo niti sledu.
Sile, ki so privedle do tega pre-okreta so delno tudi mednarodnega značaja. V začetku tega leta je
katerih opazovalcev, po katerem obstajata v iranski vodilni skupini dve struji. Homeinijeva, ki je za ohranitev stikov z Vzhodom in druga, ki se bolj nagiblje na Zahod, ki naj bi jo vodil predsednik parlamenta Hašemi Rasfand-jani. Izobčenje Tudeha, naj bi bilo sad njegovih prizadevanj ali morda celo njegove prevlade.
Vsekakor je izobčenje iranskih komunistov zunanji, površinski iraz globokega premika, ki se je v tem obdobju izvršil v vodstvu
*£?&£*«/SSSZ	—• *"**• «*
dejanje je premaknilo tehtnico do sedanjega težkega sožitja Homeinijeve vlade z iransko komunistično stranko, ki je edina preživela dotedanje obračunavanje ajatula-hov z ostalimi iranskimi političnimi silami.
To sožitje je bilo precej nenavadno: najbolj dosledno religiozna ^ Poleg^bZvljme'vojaške" po-vlada na svetu je dopuščala ob- moči Iraku, priča o tem tudi o-
čez nekaj časa.
Obnova sovjetske vojaške pomoči Iraku kaže tudi na določene premike v sovjetski diplomaciji na Bližnjem vzhodu, po prihodu Andropova na vodilno mesto sovjetske države. Ruske poteze na tem območju postajajo namreč
vse bolj jasne, odločne in pogo-
sto j marksistične stranke! Bilo je protislovno, a dokazovalo je tudi, da islamski intetfralisti le niso tako nestrpni, kot so hoteli dokazovati na Zahodu. Poleg tega je bilo to sožitje znak miru ali vsaj
krepljena vojaška pomoč Siriji, kjer se nahaja sedaj, po raznih novicah, vsaj 5.000 ruskih vojaških svetovalcev. Morda ni naključje, da je bil prvi državni voditelj, katerega je Andropov spre-
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Vsestransko gospodarsko in politično sodelovanje z deželami v razvoju predstavlja strateško, dolgoročno in trajno usmeritev Jugoslavije, je izjavil vodja jugoslovanske delegacije na 19. letni skupščini Afriške razvojne banke (A DB) v Nairobiju, Toma Granfil, predsednik upravnega odbora Ju-goslavnske banke za mednarodno e-konomsko sodelovanje. V tem pogledu, je rekel Granfil, je za Jugoslavijo še posebej pomembno spodbuditi gospodarsko - finančne stike z afriškimi državami, prek ADB ter njenega razvojnega sklada.
V svojem včerajšnjem nastopu na 19. letni skupščini ADB, ki se je začela v sredo in se je prvič udeležuje poleg 50 afriških članic tudi 18 neafriških, med njimi Jugoslavija, je Toma Granfil omenil, da je ekonomska deklaracija s 7. neuvrščenega vrha v Nevv Delhiju zelo jasno
PROCES PROTI TERORISTIČNI BRIGADI «23. MAREC*
premirja s Sovjetsko zvezo, kar jei m novem položaju, ravno Jor-je pomenilo za Iran, da mlPoysem danski kralj Husein obkoljen ter da dopušča sovjetski v primerjavi z velikimi iran-protiutež ameriškemu pritisku. skimi problemi vojne z Irakom in Prepoved Tudeha pa ima goto- vprašanjem Homeinijevega na-vo tudi notranje politične vzvode sledstva, je prepoved Tudeha, in največji pomen tega notranjega morda malo pomembna epizoda, pretresa izhaja ravno iz posledic, A lahko bi se izkazalo, da je bila ki se obetajo iranskemu notranje- mejnik, ko je sedanja iranska po-mu političnemu življenju. Sedaj so litična in gospodarska kriza doži-islamski integralisti popolnoma vela velik, morda odločilen prešami na oblasti in vprašanje je okret.
Angleške ženske proti jedrskim raketam
......:—
Angleške ženske so priredile mirovno manifestacijo pred ameriško letalsko postojanko v Greenham Com-nionu kjer nameravajo namesti« jedrske rakete croise. Ob nasilnem nastopu policije je bila ena demonstrantka ranjena, deset pa so jih aretirali	(Telefoto AP)
.m.,........................... .........................nn.Hi.im.miMim.ia
NA SKUPŠČINI AFRIŠKE RAZVOJNE BANKE V NAIROBIJU
Jugoslavija se vsestransko zavzema za sodelovanje z afriškimi državami
V razpravi so spregovorili o prezadolženosti nerazvitih držav - Od bogatega Severa so zahtevali boljše pogoje trgovanja
Dinamike umora VValterja Tobagija najbrž ne bo prav lahko ugotoviti
Zopet različna verzija dogodkov - Skesani teroristi imajo vsak svojo resnico
MILAN — Na procesu pro« teroristični skupini »Brigada 23. marec*, ki je odgovorna za usmrtitev časnikarja milanskega Corriere del-la sera Walterja Tobagija, prihaja do novih zapletov in protislovnih pričevanj, kar je sicer bilo predvidevati glede na potek sodne razprave prejšnjih dni. Skesani teroristi očitno zagovarjajo različne verzije dogodkov, pri čemer je jasno, da skušajo namesto objektivne resnice prikaza« vsak svojo, v skrbi da si ne bi poslabšali položaja. Kdo govori resnico?
Čeprav je krivda teroristov za Umor milanskega novinarja nespor-
Pred piranskimi glasbenimi večeri
PIRAN — Piranski glasbeni večeri bodo tudi letošnje poletje, med 17. junijem in 26. avgustom, vsak petek zvečer privabljali številne ljubitelje komorne glasbe v križni hodnik frančiškanskega samostana. Letos se bo poleg mladih glasbenikov z obale in zamejskih gostov, predstavilo tudi lepo število najbolj priznanih slovenskih glasbenih poustvarjalcev.
Na sestanku programskega sveta pa so medtem začeli razmišljati, da bi po 5 uspešnih letih organizacijo teh večerov od KUD «Karol Pahor» prevzel portoroški Avditorij, skušal zagotoviti gostovanje udeležencev glasbenih večerov tudi po drugih istrskih krajih in tako predstaviti najboljše slovenske izvajalce komorne glasbe čim širšemu številu ljudi, hkrati pa so predvideli možnost oživitve že 20 let starega občinskega odloka o tekmovanju mladih violinistov za Tartinijevo nagrado.
(bš)
na, in so jo navsezadnje tudi priznali, gre v tej fazi razprave za podrobnos«, ki nikakor niso nepomembne za razkritje dinamike a-tentata in za večjo ali manjšo vlogo, ki so jo posamezniki pri tem odigravali.
Potem ko je predvčerajšnjim pričal novi skesanec Mario Marano, ki je prišel v nasprotje z izjavami drugega obtoženca, ki je sodeloval pri izvedbi atentata, Marca Barbo-neja, je bilo danes v središču pozornosti pričevanje Daniela Lausa. Laus je danes podal svojo verzijo dogodkov, ki je po splošnem mnenju razumljivejša in doslednejša od dosedanjih pričevanj, tako Barbo-nejevega kot Maranovega.
Laus je predvsem dejal, da je bil pri atentatu na Tobagija Barbo-ne določen za krvnika. Vendar ga je moral nekdo spremljati, da bi posegel, če bi se izkazalo za potrebno. In to je bila po Lausovem mnjenju naloga Marana. Laus je dejal, da je Barbonejeva verzija o atentatu popolnoma izkrivljena, kriza, ki naj bi jo Barbone doživel po izpeljani akciji pa dobesedno izmišljena, saj se je po Lausovem mnenju Barbone celo pohvalil, da nosi glavno zaslugo za izvedbo a-tentata.
V nadaljevanju procesa je Laus odgovarjal na vprašanja predsednika sodišča in javnega tožilca in je pri tem zašel v številna protislovja, posebno glede na verzijo dogodkov, ki jo je dal Barbone. Obtoženi se je opravičeval, češ da ga je pripoved v prvem delu zasedanja tako utrudila, da se ni čutil več sposobnega treznega premisleka. Vsekakor je označil Bar-boneja kot glavnega pobudnika akcij skupine 23. marec. Obnovil je zgodovino teroristične skupine, ki je nastala najprej z imenom »rde-ča gverila*. Že v začetku svojega delovanja je skupina posvetila večji del pozornosti «sku in njegovi vlogi pri razkrivanju terorističnih dejavnosti. A kot je znano so tero-
risti spočetka le ranili nekaj vidnih časnikarjev, večinoma s streli v noge. Tobagija so sklenili usmrtiti, ker so bili pod močnim vtisom smrti štirih teroristov, padlih med napadom karabinjerjev na teroristično oporišče v Ulici Frac-chia v Genovi.
opredelila skupna stališča do najpomembnejših problemov dežel v razvoju, hkrati pa je menil, da bo nova priložnost za to na šestem UNCTA DU, ki se začne prihodnji mesec v Beogradu.
Lansko leto, je rekel Granfil, je pomenilo preobrat v odnosih med SF RJ in Afriško razvojno banko, v prihodnje pa riaj bi še konkretneje uresničevali dogovore o skupnem sodelovanju pri sofinanciranju projektov v afriških državah, zlasti kar zadeva izdelavo predinvesticijskih študij, pa tudi zastran večjega vklju čevanja naših organizacij v izvedbo tekočih projektov na celini, v prvi vrsti na energetskem in kmetijskem področju. Jugoslavija se tudi zavzema za večje vključevanje naših strokovnjakov pri razvoju afriških držav.
Na letni skupščini ADB razpravljajo o sedanjih težavnih razmerah afriških držav, zlasti kar zadeva zunanjo zadolženost, pri čemer so se pojavili predlogi, naj bi del dolgov, predvsem iz državnih virov, preložili ali pa v celoti odpisali. Državni dolgovi Afrike so bili predlani 46,3 milijarde dolarjev ali 56,7 odstotkov celotnih afriških zunanjih dolgov. Po podatkih, ki jih je nave del direktor ADB Mungomba, pa so zdaj zunanji dolgovi dosegli 130 milijonov dolarjev.
Afriške države terjajo od razvitih držav, naj izboljšajo pogoje trgovanja, hkrati pa se zavzemajo tudi za spodbuditev medsebojnih trgovinskih vezi. V tej zvezi se je pojavil predlog, naj bi afriške države vpeljale skupno valuto, da bi tako premagale dozdajšnjo zunanjo odvisnost. Kar pa zadeva dejavnost ADB, prevladuje mišljenje, naj bi se vnaprej največ pozornosti posvečalo najmanj razvitim afriškim državam, ki so od lani odobrene celotne vsote 766 milijonov dolarjev posojil prejele 436 milijonov ali 57 odstotkov vseh.
luitiMuiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiimniriiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiin
Mlada Christina v Cannesu
Na sedanji letni skupščini ADB naj bi se 18 sedanjim neafriškim članicam pridružilo še sedem novih, med njimi Indija, Brazilija in Saudska Arabija, s čimer bi se njihovo število povečalo na tretjino članstva v ADB, sam kapital banke pa bi se občuteno povečal. Namesto zambijskega premiera Mundie' naj bi izvolili tudi novega predsednika ADB, po vsej priliki iz Kenije, ter nove direktorje, tako iz vrst afriških kot neafriških članic.
TIT DOBERŠEK
SZ TRDI, DA SO OBTOŽBE IZ STOCKHOLMA NEUTEMELJENE
V Moskvi zavračajo švedske obtožbe o prisotnosti podmornic v Baltiku
Švedske obtožbe so le voda na mlin tistim, ki želijo zavreti proces popuščanja napetosti, pravi Kremelj
RIM — žena znanega italijanskega popevkarja Alana Sorrentija Toni Lee Carland je nenadoma prispela iz ZDA in šla seveda k možu v njegovo luksuzno vilo. Sorren-ti je blaženo spal, ob njegovem boku pa še mlada in postavna plavolasa Švedinja. Mlada Američanka je popenila in pozibila, da je znan fotografski model: zgrabila je debelo palico, razdejala polovico vile in se spravila še nad plavolasko. Sorrenti se ob tem ni izkazal za ljubeznivega moža: svojo ljubosumno soprogo je prijavil karabinjerjem.
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Ne ve se še, ali bodo sovjetska zagotovila Švede prepričala ali ne, na vsak način pa v Moskvi trdijo, da tuje podmornice, ki že nekaj mesecev vznemirjajo švedske teritorialne vode, niso njihove. Sovjetski uradni krogi, ki so o aferi dolgo molčali, zdaj odločno zavračajo vsa odkritja švedske vlad-dne komisije o »sistematičnem kršenju švedskih ozemeljskih voda* in opozarjajo na «neprijateljsko o-zadje* obtožb iz Stockholma, ki lahko menda le še poslabšajo že itak močno načete sovjetsko - švedske odnose.
Vsa stvar je za Moskvo sila neprijetna, saj je že od vsega začetka sum padel na Sovjetsko zvezo in njene podmornice, ki patruljirajo po Baltiku, čeprav niti ena niti druga stran pri tem nista mogli svojih trditev podkrepiti s trdnimi dokazi in tako razjasniti, čigave naj bi bile v resnici podmornice, ki ogrožajo švedske ozemeljske vode. Tukajšnji krogi tudi zdaj opozarjajo, da švedske oblasti nimajo v rokah ničesar oprijemljivega za svoje trditve in da je vladna komisija prišla do zelo »sentimentalnih za-ključkov*, na osnovi katerih je »meni nič tebi nič* objavila, da so podmornice lahko »le sovjetske*. j
Tukajšnji «kompetentni krogi* naj bi zelo natančno preučili pomorske poti sovjetskih podmornic v času, v katerem je po trditvah švedske vladne komisije prišlo do kršenja švedskih ozemeljskih voda, vendar pa naj ne bi niti ena od njih zašla na prepovedano območje. Kot trdi sovjetska agencija TASS v svo- ■ jem sporočilu za javnost, se v tem času prav tako naj ne bi niti ena ' od njih približala bliže od 30 km do švedskih ozemeljskih voda, zaradi česar naj bi bile neutemeljene tudi vse obtožbe, ki so jim jih pri- j pisali v Stockholmu.
V Moskvi tudi v tem primeru za- j trjujejo, da so švedske obtožbe le | voda na mlin tistim silam, ki že- j lijo v svetu zaustaviti proces po- I puščanja napetosti* in očrniti «mi- j roljubno politiko Sovjetske zveze*, j Čeprav ne omenjajo nikogar po ime- I nu, se vidi, da letijo pri tem kri- j tike tudi na švedskega premiera j Olofa Palmeja, ki je nekajkrat najostreje obsodil incident in sam izročil proteste tamkajšnjemu sovjetskemu veleposlaniku Pankinu.
Kaže, da je Kremelj še posebej prizadelo ravno to, da se je v krog obtožb, ki so v zadn jih tednih in mesecih zajele zahodnoevropske prestolnice, tako odločno vključila tudi švedska. Vsaj malo so v Moskvi namreč računali na »razredno solidarnost* švedske socialdemokratske vlade in stranke, ki je bila vseskozi za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Kot menijo
nekateri, pa jih je njihova odločnost prepričala, da za svojo politiko od nikogar ne morejo pričakovati »prizanesljivosti* in da izgovarjanje na »imperialistične sile* kljub vsemu ni zmeraj uspešno.
Prav zaradi tega so pred dnevi tukajšnji komentatorji tudi tako kritično ocenili kongres socialistične internacionale v Lizboni in skorajda v celoti zavrnili njihova stališča o nevarnostih zdajšnjega mednarodnega položaja, za katerega naj bi po tamkajšnjih ocenah nosili odgovornost obe supersili.
Že dolgo ni več nobena skrivnost, da sovjetski strategi niso zadovoljni
s socialistično internacionalo in nim «držanjem» v svetovnih zadevah, saj se že kar po pravilu dogaja, da se odnosi Sovjetske zve#
z evropskimi socialdemokratski®!
vladami kvarijo, ali pa vsaj niso lažji kot pa z vladami, na čelu katerih so desne partije ali desno sredinske koalicije. Najbolj je to P0-trdila ravno zadnja hajka na ser vjetske vohune, v kateri socialist niso bili nič kaj bolj prizanesljivi od drugih in v kateri se je zgovorno pokazalo, da se krog resn®-nih sovjetskih sogovornikov kljub
vsem tukajšnjim prizadevanjem vse
bolj oži.	DANILO SLIVNIK
MOBIL*
MARKET
JUTRI ZADNJI DAN
reklamne prodaje z velikimi prihranki
TRST - Ul. Limitanea 4/a - Tel 764-126
PRAVI
2.
FESTIVAL
POHIŠTVA
dnevne sobe
980.000
posamezni divani
255.000
luksuzne sobe 1.650.000
otroške spalnice vseh cen
dnevne mize
150.000
spalnice
1.045.000
garderobne omare
370.000
dnevne sobe (nizke)
870.000
sedežne garniture 513.000
naslanjači postelje 300.000
Brezplačna dostava • Plačilo na obroke • Iva vključena
cocp
DISCOUNT
KONZUMNA DELAVSKA ZADRUGA
DISCOUNT TR2IČ DISCOUNT VILLA VICENTINA DISCOUNT PANZANO DISCOUNT TORVISCOSA
—	Ul. C.A. Colombo, 35
—	Ul. Marconi
—	Ul. Pisani, 40
—	Trg Marinottl
DISCOUNT GORICA — Trg Ritter, 2/B (Stražice) DISCOUNT RONKE — Ul. Redipuglia, 114 SEDE2: TR2IČ — Ul. Pacinotti, 25
Obveščamo člane, lastnike hranilnih knjižic, da:
S 1. JANUARJEM 1983
V Cannesu je ta čas, kljub filmskemu festivalu, oblačno. Pariška igralka Christina pa je optimistka in upa, da Ji bo sonce ogrelo pre-mraženo kožo	(Telefoto AP)
Y/////SSSj
JE ZADRUGA POVIŠALA OBRESTNO MERO »ZADRUŽNEGA POSOJILA* NA
14,57