Scev. 266 TRST, v nedelo 24. septembra I9li Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN »i nedeljah (d prozn&lh ob 5., sb ponedeljkih cb 9. zjutraj, f usssej&ie St«T. se prodajajo po 3 nvč. (o stot.) v mnogih W&>&karn&h v Trstu i« okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Sežani, Nebrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornberpo itd Zastarele 6te*. po 5 nvć. (10 8tot.) 0«LAS; 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V žirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi'po £ st. mm. #&mrtnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 2G K, vsaka medalj na vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-Kanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinoeti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In teži ji vo v Trstu. Glasile političnega drush/a „Edinost" za Primorsko. „ V edinacii je moi t* NAROČNINA ZNAŠA ML celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprara ne ozira ■uoinln« a« aalUjiko Isdanj* „EDIlfOSTI" «u«! •• o«Io lato Kron 5*20, za. pol lata &roa 20O. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranfco- ▼ana pisma se ne »prejemajo In rsKopisI so ns vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ullos Giorgio Galatti 20 (Narodni dss). Izdaj atelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edino9t". - Natisnila TIskarna .Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-hranllnltnl ralun 5tev. 841-652. TELFFOfl 5t. 11-57 Draginja. Na Dunaju je tekla v nedeljo kri. Klici 3ačnih ljudi so bili tako glasni, jeza za nos vodjenega ijudstva tako velika, da so morale vojaške puške napraviti mir. Kar se je godilo v nedeljo v srcu naše države, kaj ta kega se ne spominjajo najstarejši ljudje. Cn vendar pravijo vodite^i, da je bila to te majhna podoba dogodkov, ki se bodo še-le vršili. Listi so poročali, da so se ministri isti dan eešli k posvetovanju. O čem so se posvetovali, to ni znano navadnim ljudem Potem pa so prinesli listi vest, da je vlada odredila, da se železniški tarifi za krompir, fižol, koruzo in otrobe znižajo za 50°/e. To bi bila najnujnejša vladna akcija proti draginji Na prvi pogled je to res nekaj. A stvar postaja sumljiva, čim vemo, da so jo iztuh-tale avstrijske ministrske glave. In res je vsa vladna akcija samo pesek v oči nevednemu ljudstvu. Kak dobiček bo imelo ljudstvo od znižanja železniških tarifov? Kranjska dežela je, kar se tiče poljskih pridelkov, gotovo ena glavnih zalagateljic Trsta. Ako naroči tržaški trgovec krompir iz Kranjske, .ga s'ane železniška voznina iz Ljubljane za 10.000 kg 78 kron. Trgovec p'ača za vsak kg 0 78 vin. voznine, ali za 10.000 kg 78 kron. Pri 50% znižanju železniških tarifov pa bo plačeval za voznino 39 kron za 10.000 kg, ali 0.39 vin. za kg. Kg kranjskega krompirja bo torej v Trstu za 039 vin. cenejši. Vlada je torej znižala ceno krompirja za malo manj nego pol vinarja pri kilogramu. Čisto naravno je, da prodajalec, ali z drugimi besedami: posredovalec med producentom in konsumentom, ne bo zaradi tega, ker bo dobival krompir pol vinarja cenejši pri kg, prodajal kg krompirja za 1 vinar bolj po ceni, nego do sedaj, ker ne bo mogel tega iz čisto enostavnega vzroka — ker bi bil potem sam na izgubi. Iz tega sledi, da cena v najboljšem slučaju ostane ista, kakor je bila do sedaj. Verjetneje pa je, da se cena krompirja izdatno dvigne, ker je bila produkcija po vsej Avstriji jako slaba. Isti rezultat, kakor v navedenem slučaju, dobivamo, ako računimo od katere koli postaje avstrijskih že'e7nic. In to imenuje vlada akcijo proti draginji 1! Gotovo je, da bodo pii tej protidraginj-ski akciji c. kr. državne železnice imele leto > veliko manjši dobiček; ali ker se pri nas v Avstriji računa samo z deficitom, veliko večji deficit! Gospodje ministri mislijo namreč tako-le: Na voznini bomo dajali popust. Ves popust bo znašal recimo 10 milijonov kron. Ta svota 10 milijonov kron pride —, ker bo manjkala v blagajni drž. železnic — ljudstvu v korist. Vsekako odgovarja pravilnemu knjigovodstvu, da mora biti za vsako izdano svoto tudi pobotnica tu. Večji primanjkljaj v blagajni c. kr. državnih železnic bodo enostavno opravičevali s tem, da je šla manjkajoča svota ljudstvu v prid. Narodno-gospodarska politika pa to ni! Vlada ne sme biti samo knjigovodja. Čim PODLISTEK Jug, Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V Angora. „In njegovi zakadi bodo naša nagrada," je bilo čuti kakor odmev iz tisočerih ust. „Čuješ-li, padišah ?" se je obrnil k njemu Timutaš s trepetajočima ustnama. „Bismillah kerim!" je dostavil Mehined — vezir, „v eni uri ne bo več padišahom." In sklonil je glavo na prsa v največji udanosti ter dejal skesano: „Allah je edini Bog in Mohamed njegov prorok; nihče ne uide svoji usodi I" Samo Bajazet se je porogljivo smehljal, med tem ko sta Štefan in Topličanin kazala uporno odločnost. „Zakaj moji niso taki, kakor ta-le?" je šepetal Bajazet za-se, poniževaino zroč na svoje emire in veljake, a z občudovanjem na oba dva Srba. „Aj!," je vskliknil glasno, „kdo si upa ukrotiti upornike, te pse, katerih lajanje se neljubo dotika mojih ušes ? Obljubujem, da ga povzdignem v višavo, skoro nedozirno vsem, ki žive v moji širni državi; zasipal ga bom z bogatstvom in največje razkošje je nekaj azdala, mera tudi vedeti, da bo kaj koristilo. V konkretnem slučaju pa ne bc izdana svota popolnoma nič koristila. Kdo bo imel cd tega dobiček, kdo izgubo? Lfenimo, da je posredovalec kupil ali naročil 10.000 kg krompirja. Recimo, da g£ je kupil v Ljubljani in ga spravil potem v Trst. 50°/t popust voznine bi znašal 39 kron torej pri kg G.39 v. Zaradi tega pol vinarja ne bo prodajal v Trstu krompirja za 1 vinar ceneje. Cena ostane ista. Pač pa bo ta posredovalec dobival od c. kr. avstrijskih železnic za vsakih 10*000 kg. 39 kron voznine povrnjene dobiček bo shranil posredovalec, tisti ki že danes z rednim višanjem cen pritiska ubogo ljudstve. — Posredovalci v trgovini z jest linami in poljskimi pridelki so večinoma veletrgovci, torej velekapitalisti. In sedaj jim vlada zopet ponuja priliko za večanje svojega premoženja ca račun ljudstva. Vse tiste milijone* ki bodo vsled popusta izgubljeni za blagajno drž. železnice, bodo spravljali v svoje £epe posredovalci večidel j sami bogatini. PrimankljaJ, ki nastane v proračunu c. kr. a. drž. železnic pa bo moral biti pokrit. In pokrit bo z denarjem davkoplačevalcev ! Vlada bo govorila: mi smo izdatno znižali tarife železnic in ljudstvo je imelo od tega velikansko korist, — zdaj naj pa plača 1 O ti srečno ljudstvo! Tako izgledajo poti draginjske akcije naše vlade! To je čisto navadno norčevanje iz ljudstva. In prihajajo nam misli, da imajo voditelji delavskih mas morda prav, da so bili nedeljski dogodki na Dunaju le mal izgled krvavega plesa, ki se bliža z urnimi koraki. _ Slovenska trgovina in obrt v Gorici. m. Naša dva članka pod tem zaglavjem sta vzbudila med nekaterimi slov. trgovci, ki se čatijo prizadete, precej nepotrebnega ogorčenja. Pri tej priliki so gospoda pokazali svojo pravo barvo: že mala kritika od naše strani je zadostovala, da nameruje storiti že zopet nepremišljen korak: baje hočejo nekateri bojkotirati „Edinost" in — našo preza-služno družbo sv. Cirila in Metoda! Glede nameravanega bojkota je uredništvo samo že izjavilo svoje mnenje v torkovi številki; glede naše kritike pa bodi povedano gospodom brez ovinkov, da so naša izvajanja vzbudila v mestu in na deželi vseobče odobravanje in marsikateri odličen rodoljub je ob naši kritiki vskliknil: „Vendar enkrat poštena in odkrita beseda !" To je dokaz, da imamo javnost in kupujoče občinstvo na svoji strani, in s tema dvema činiteljema bi moral menda računati vsak pameten trgovec. Namen naše kritike je bil: izločiti iz našega trgovstva napake, ki spravljajo ob dobro ime vso našo trgovino in obrt na sploh in ki tako škodujejo in otežkočajo dobivanje kredita tudi najsolidnejšemu tr- govcu ki obrtniku. .Zabraniti smo hoteli, da bi nedolžni trpeli radi ne katerr.ikov. Ker smo na pravi in pošteni poti in smo si v svesti, da smo še vsikdar delali, ne v škodo, marveč v korist ki konsolidacijo našega trgovstva, bomo v tej smeri nadaljevali, pa naj bo že nekatersikom prav, ali ne. Da hočejo izveslni ljudje že radi tega bojkotirati družbo sv. Cirila in Metoda, je to dokaz, da je njihova narodna zavednost najbrže na jako šibkih nogah in da jo goje zgolj iz razlogosr oportunitete in tako-le za reklamo. Pazijo naj, da se pušice, ki jih namerjajo C. M. družbi, ne bodo obračale prGti njim samim I Naša slovenska javnost jim v tem slučaju ne ostane dolžna primernega odgovora. * Drugi važni ircroki, da naše trgovstvo ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti, tiče v pomanjkanju strokovne izobrazbe, v pomanjkanju cenenega kredita in deloma tudi v apatiji kupujočega občinstva do slovenske trgovine in obrti. Da odpomoremo prvemu nedostatku, moramo skrbeti za to, da se čim prej ustanovi slovenska trgovska šola v Gorici. Slovenski živelj v mestu je tekom zadnjega desetletja tako narastel, da bi bila samostojna trgovska šola brez druzega dobro obiskovana. Le-ta seveda bi ne služila samo trgovskemu naraščaju v mestu, marveč bi oskrbovala s trgovsko izobraženimi močmi ves slovenski del naše dežele, kjer se je posebno v trgih in večjih vaseh trgovina razveseljivo razvila. Za tako šolo bi se prav gotovo dobila potrebna denarna podpora toliko od strani države, kolikor od strani deželnega zbora. Nujne pomoči zahteva tudi obrtni stan. Za pospeševanje male obrti deluje sicer nekaj let sem dotični zavod, ki je spojen s tukajšnjo trgovsko in obrtno zbornico. Žal, da ta zavod posveča svojo pozornost v prvi vrsti furlanskemu delu, da-si je tudi v slovenskih krajih priredil precejšnje število obrtnih tečajev in strokovnih šol. Obžalovati je, da je ponekod med občani premalo zanimanja za take prekoristne šole. Tu naj posežejo vmes dotična županstva, duhovščina in učiteljstvo, da se bo naše ljudstvo bolj živo zanimalo za obrtne šole in tečaje. Tudi bi morala županstva po možnosti do-prinašati nekaj denarnih žrtev v take namene, sicer je ponekod nevarnost, da se kaka šola zopet opusti. Velika ovira razvoju trgovstva je pomanjkanje cenenega in hitrega kredita. V Gorici naši trgovci ne vedo, kje bi eskom-tirali menice. Laški imajo na razpolago „Cooperativo" in pred vsem c. kr. priv. kreditni zavod. Slovenski trgovci se poslužujejo tudi zadnje imenovanega zavoda in pa „Ljubljanske kreditne banke-. Želeti je, da bi ta slovenska banka čim bolj pospeševala naše trgovstvo in mu šla na roko s podeljevanjem sicer varnega, a cenenega in hitrega kredita. Ob današnjih razmerah seveda tudi „Ljub. kreditna bankau ne more delati čudežev in nihče pač ne bo od takega resnega zavoda zahteval, naj deli svoj denar — a fond perdu. Ko se pa naše trgovstvo bolj konsolidira, bo utegnilo dobiti v tem zavodu vso zaslombo in podporo. Še mnogo na slabšem glede dobivanja kredita so naši obrtniki, ki so vsi vseskozi delavni in podjetni, a brez kredita komaj zmagujejo nasprotno konkurenco. Zato se naša obrt ni mogla razvijati in je daleč zaostala za drugimi deželami. Na Češkem in na Moravskem imajo poseben zalog za podporo obrti. Enako bi se dalo napraviti v naši deželi. Država in dežela naj bi zložili tak zalog in naj bi dali večjo svoto na razpolago kakor brezobrestno posojilo v roke dveh solidnih denarnih zavodov, in sicer naj bi se določil jeden za laški, drugi za slovenski del. Če država in dežela dajata vinogradnikom brezobrestna posojila, zakaj bi te dobrote ne bili deležni tudi mali obrtniki? Iz tega zaloga bi obrtniki lahko po ceni eskontirali menice in dobivali posojila. Kakor zadnjo oviro razvoja našega trgovstva in obrti omenjamo še brezbrižnost naše inteligence. Delavec in kmet vršita svojo narodno dolžnost v višji meri nego 1 razne narodne dame in razni inteligenti, ki imajo sicer ob vsaki priliki polno lepih fiaz o narodnih dolžnostih. Saj vidimo v Gorici dan za dnem nekatere slovenske inteligente v zagriženih laških trgovinah, kavarnah in gostilnah, da-si imamo svoje trgovine, kavarne in gostilne, ki komaj životarijo, ker Lahi slovenskih lokalov ne posečajo, Slovenci pa v pičlem številu. Seveda, ako hočejo naši trgovci in obrtniki da jih podpiramo, morajo pred vsem nuditi enako blago in enake cene kakor laški. Kajti nikakor še ni rečeno, da moramo brezpogojno podpirati tudi take naše ljudi, ki bi hoteli s svojim slovenskim imenom kupujoče občinstvo morebiti izkoriščati. V prvi vrsti je v trgovstvu in obrtništvu samem, da si postavi potom agilne organizacije temelj za solidno delo v pro-speh lastnih koristi. Ker pa je slovenska trgovina in obrt v Gorici življenske važnosti za naš obstanek in napredek na tej zemlji, ki je bila že v davnini naša last, in ker sta tudi naš ugled in politična veljava kompro-mltovana, če propada ta stan, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca in vsake zavedne Slovenke, da čuva nad njim in da ga življenja in Zulma" — pri tem je pokazal na deklico, ki se je prestrašeno z ostalimi stiskala v najskrajnejši kot — „ta roža Širasa, katere objemu bi se ne branil počivati niti prorok sam, mu bo v last. Pri sveti Kaabi prisegam to!" Obmolknil je, kajti od odzunaj je vrišč in trušč vedno divjejše in glasnejše prodiral dvorano. „No, vi stebri moje države, ki ste se ne enkrat ponašali, da nosite na svojih bedrih vso državo in mojo slavo," — se je obrnil sultan trpkim zasmehom do velikega vezirja in do svojega namestnika v azijskih pokrajinah, k TimurtaŠu — „vi ste mi vedno, kadar nisem zahteval tega, ponujali svoje življenje v dar; poskusite sedaj za toliko nagrado!" „Proti slapu nihče ;ne splava,- je pripomnil vezir. „Niti svoje življenje ne ohranja, kdor uporno nastalja svoje lice, ko žene Samum pesek puščave pred seboj," je dostavil Ti-murtaš. „No, potem pa vi," se je obrnil Bajazet do paš in emirov, med tem, ko je še vedno igral zasmeh okoli njegovih ust, „vi mladi orli in izskušeni bojevniki, ki se niste nikdar umikali pred sovražnikom, ampak ste z radostnim licem poskakovali v boju, kakor delate n. pr, kadar vas krasna deklica vabi svoje naročje, poskusite vi, in pri bradi proroka obljubujem, da bo tisti, ki se mu posreči — pa bodi kdor-koli izmed vas — prvi po meni v moji državi." Emiri so molčali in sklonili so glave; nihče si ni upal nastopiti proti viharju, katerega vrišč je vedno glasnejše in groznejše bobnel v dvorano; edini Ali-beg je stopil naprej „Padišah, gospod moj !K je vskliknil razburjeno, „navala upora ne morem zadržati, toda drage volje umrem za-te 1" In že je hitel iz dvorane. „Stoj!," zadržal ga je v njegovi naglici ukazujoči glas sultana, ki je iskreno, toplo zrl nanj. „Bismillah ! Tvoje življenje mi je sedaj preveč drago, da bi je mogel žrtvovati svoji hipni volji. Eden vsaj mi je ostal zvest do zadnjega hipa I Kdo more reči, da je moje vladarstvo končano ?" je vprašal z jasnim licem. „Besede in nobenega dejanja," se je rogal Štefan, „in besede izginjajo v velru kakor vodni mehurčki. Hodi Topličanin!" je povabil sedaj sam vojvodo, „obvarujva vsaj mojo sestro." Pritrdivši z glavo je vojvoda molče korakal za Štefanom. „Bežita, kar bežita, blazneža," se je smejal njiju vedenju Bajazet, ne da bi jima vstavljal korake, „kauri ne poznajo naravi razdraženih šakalov. Toda, čas je žel" je opomnil samega sebe in stopil naprej, zdelo se je, da raste njegova postava kvišku; mirna odločnost, ki pristoja velikemu vladarju v odločilnem trenotku, se je razlila po njegovem licu, združena z veličastvom, pred katerim se glava nehote klanja v pokornosti in usta odmolknejo v nenadni bojazni. Samo par korakov je stopil naprej, ko se je naenkrat ustavil; ustavila sta se ob „jtarodna del. organizacija" v Trsta sklicuje za danes, dne 24. septembra ob 10. uri dopoldne protestni shod proti draginji živil v veliki dvorani „Narodne del. organizacije" (ulica Sv. Frančiš.ta št. 2, I. n.) Delavci 1 Delavke I Sedanja neznosna draginja Vas sili, da povzdignete Vaš glas v močen protest proti povzročiteljem ljudske bede in lakote, ki dan za dnevom bolj narašča. Zato pa v nedeljo vsi na shod. Odbor N. D. O. enem tudi Štefan in Topličanin, ko sta že hotela odpreti vrata, vodeča v posvečene prostore harema. Ali ta so se naglo odprla in skozi nje je stopila v dvorano gospa, zavita v pajčolan, vodeča za roko dečka kakih 12 let. Mladič, o katerem se je dalo težko reči, ali je že mladenič, ali še otrok, kajti bil je na meji med otroškimi in mladeniškimi leti, je sledil tik za njo; priprši samo vrata obstal je na pragu, prekrižavši roki na prsih, in zasledujoč z ognjenim očesom vzvišeno gospo, ki se je počasnih korakov in s ponosno povzdignjeno glavo pomikala naprej, da se je kar čudno zdelo, kako so mogle prsi mladeniča oddati toliko ognja v njegove poglede ? „Mileva!" sta vskliknila Štefan in Topličanin enoglasno, čim se je gospa pojavila na pragu. Ne meneč se za ta vsklik, kakor da bi ju niti ne bilo tu, je korakala gospa naravnost k sultanu. „Kdo te je poslal semkaj, gosudarka ?" jo je ogovoril Bajazet; „sedaj ni tukaj niti časa niti prostora za tih razgovor, ali Iju-bimsko uvaževanje," je dostavil z lahnim dihom nejevolje. „In kaj hoče tvoj sin v tem-le času ?" „Jaz dovajam svojega sina," je odgovorila gospa s trdnim in tako jasnim glasom, da je prodiral celo skozi zunaj vladajoči vrišč, „da se nauči od svojega očeta, kako se mora ponašati vladar v takih trenotkih, kakor je ta-le." (Pride še.) -prdplra — in ne samo toj* marveč, da kaže tu J i na hibe in ovire, ki jih treba nemudoma odstraniti, če hočemo, da bosta igrala trgovina in obrt pri našem političnem razvoju tisto vodilno vlogo, kk jima je odkazana. (Zvršetek.) Odločitev se bliža! Gibanje proti draginji že skoraj doseza vrhunec. Širom cele Avstrije vre in le malo> še manjka, da ne prekipi; prekipelo pa bo,, ko poseže odločilno vmes najmogočnejši činitelj med avstrijskimi delavskimi sloji — železničarstvo in ta trenotek po dogodkih zadnjih dni tudi ni več daleč. Poročali smo dosedaj redno o železni-čarskem gibanju, zlasti kolikor to gibanje poseza v naše tržaško in sploh slovensko javno življenje, omenili smo že tudi posledic, ki bi nastale za splošno javnost, ako železničarstvo z vso svojo silo poseže v ta protidraginjski boj. In položaj se je v zadnjem času poostril tako zelo, da je, kakor kažejo vsa znamenja, pričakovati v najkrajšem času odločitve, ki zna v marsičem postati usodepolna za vse naše in sploh vse avstrijsko javno živijenje. Poročali smo, da se je te dni vršila na Dunaju konferenca vseh v takoimenovani „Koaliciji" zvezanih, na narodni podlagi stoječih avstrijskih železničarskih organizacij, ki štejejo nad 70.000 organizirancev vseh železničarskih kategorij, od uradnika do delavca. V tej „Koaliciji", kateri je namen skupen boj za dosego stanovskih koristi železničarskih organizacij sodelujeta tudi „Društvo jugoslov. železniških uradnikov" in „Zveza Jugoslovanskih Železničarjev", katera je sklicala sinoči javen shod v veliki društveni dvorani v ulici sv. Frančiška v Trstu, da njen zastopnik na konferenci „Koalicije" poda železničarstvu poročilo o vspehih te konference. Shodu, ki je do zadnjega prostora napolnil veliko dvorano, je predsedoval gosp. I v a n J a k 1 i č, ki je po kratkem nagovoru v katerem je povdarjai, da je po „Koaliciji" izdelana spomenica zelo obširna, pravična za vse kategorije, je podal besedo gospodu Ivanu Škerjancu, da poroča o konferenci „Koalicije". Iz tega obširnega poročila povzemamo sledeče: Konferenca koalicije se je začela v torek dopoludne. Med tem je tudi imela Liga svojo konferenco. Končno so se vsi delegati združili na sledeče skupne glavne zahteve: 1. draginjska doklada; 2. regulacija stanarine; 3. regulacija delavskih mezd; 4. avtomatično napredovanje v vseh šest kategorijah, zlasti za delavstvo ; 5. regulacija provizije in penzije; 6. regulacija nočnih doklad. Seveda se te glavne zahteve dele v celo vrsto podzahtev, primernih posameznim kategorijam, izmed katerih navajamo sledeče : Draginjska doklada se zahteva že s 1. oktobrom t. 1. Za vsa mesta z nad 100.000 prebivalstva se zahteva enaka stanarina, kakor na Dunaju, torej tudi Trst, ki ima sedaj le 80 odsto dunajske stanarine, dunajska stanarina naj se pa zviša na 50 odsto stalne plače. (Sedaj največ 38 odsto). Delavstvu naj se prizna na Dunaju 20 K stanarine, drugod pa sorazmerno, kakor je v odstotkih urejena stanarina stalnega osobja. Mezdna avtomatika za delavstvo naj določi do 10 letih zvišanje mezde pri rokodelcih po 30, pri drugih delavcih po 20 vinarjev vsako leto, po 10 letih pa po 50, oziroma 30 vinarjev vsako tretje leto. Zahtevajo se delavni redi za vrste delavstva. V penzijo naj se všteva 50% dunajske stanarine (doslej le 40 odsto). To se more raztegniti tudi na penzije vdov in sirot in na vse že dosedaj pokojnino vživajoče uslužbence. Natančnejše poročati o teh in drugih zahtevah nam je nemogoče, ker je stvar preobširna, vsekako pa že to, kar smo navedli, kaže, da železničarstvo zahteva veliko, ker tudi potrebuje veliko. Že sama zahteva po draginjski dokladi zahteva nad 30 milijonov kron. Vloži se takoj ob zopetnem snidenju državnega zbora nujni predlog, ki zahteva to doklado, in večina za ta predlog je zagotovljena. Konferenca je zaključila, da se predloži dne 22. t. m. ta spomenica železniškemu ministrstvu, toda zaključila je tudi, da izroči spomenico voditelju železniškega ministrstva dr. Rollu deputacija „Koalicije" v skupni avdijenci z državnimi poslanci-železničarji Burivalom, Vojno in Knlrschem, ki so bili navzoči pri konferenci. Avdijenca je bila napovedana opoludne. Sekcijskemu načelniku Rollu je naznanil poslanec Buri val, da je deputacija navzoča, ta pa je poklical k sebi še Vojno in Knirscha, hoteč razpravljati najprej samo s poslanci in potem v njihovi nenavzočnosti z ostalimi člani deputacije, češ, da hoče razpravljati z aktivnimi železničarji samimi. Poslanci pa so izjavili, da razpravljajo ž njim le skupaj z deputacijo, čemur se je pa dr. R611 branil na vse kriplje, češ, da to zahtevajo potem tudi socijalni demokratje. Dr. Roll je silno razburjen prišel v predsobo, kjer pa mu je deputacija izjavila, da< ostane pri svojem sklepu, kakor je dr. Rii 11 odšel v svojo uradno sobo, želeč, da se deputacija medtem: &e posvetuje, toda deputacija je kratlaotnalo odšla iz ministrstva^ kar j je dr. Rollu naznanil poslanec Burival. i Dr. Roll je po vsem tem prosil posl. | .Burivala, deputacija počaka do popo-i ^ludne, da on medtem govori z baronom Gautschem in da jo popoludne ob 3w uri -sprejme v avdijenci. Popoludne ob> poištirih je deputacija do- ; bila telefonično obvestilo, da jo sprejme dr. Roll obenem tudi s poslancema Vojno in Knirschenv da pa ne more speejeti tudi poslanca Burfvala, češ, da prva dva sta aktivna železničarja^ Burival pa ne (Je umirov- i Ijen železničar. — Op. ur.) Seveda je deputacija tudi na to čudno vabilo ostala pri svojem sklepu in odposlala spomenico po pošti železniškemu ministrstvu ter zahtevala pismen odgovor do 30. septembra t. 1. Tako je bilo pri železniškem ministr- j stvu. Ravnateljstvu južne železnice se je od- i poslala spomenica tudi po poŠti. Ako ugodi1 ministrstvo zahtevam državnega železničar- ! stva, je južna železnica itak prisiljena izvesti iste reforme. Kakor pa kaže ravnanje voditelja železniškega ministrstva dr. ROIla, — sploh ni pričakovati zahtevanega odgovora, i In to pomeni boj, ki mora najti vsakega! železničarja na svojem mestu, kajti le takoj je mogoča končna zmaga železničarstva 1 Po živahnem odobravanju, ki je sledilo j temu poročilu, je predsednik Jaklič, ker se ! drug nihče ni oglasil k besedi, v tempera-j mentnih besedah zaključil shod, slikajoč neznosni položaj železničarstva, poudarjajoč, I da je ministrstvo vrglo železničarstvu rokavico, mu odkrito napovedalo boj, katerega se pa železničarstvu ni treba ustrašiti, četudi že strašijo z vojaškimi pozivnicami itd. V tem boju ni ni kake politične primesi, vsemu železničarstvu preti lakota, torej je treba tudi skupnega nastopa vsega železničarstva. Le pogum in ne izdajalstva in železničarstvo! mora zmagati ! j Torej dne 30. septembra je odločilni dan. Kakor je že poudarjal poročevalec, vse] kaže, da ministrstvo ne bo niti odgovorilo na j spomenico „Koalicije", a to pomeni boj in ta boj gotovo silno oškoduje avstrijsko prebivalstvo. Naj se pač res premisli c. k. vlada predno zaneti ta boj, kajti vsa odgovornost bo zadela njo in edino njo! Železničarsko gibanje in vodja ministerstva dr. Roll. Narodna koalicija železničarjev, sestoječa iz narodnih organizacij, čeških, jugoslovanskih, poljskih in nemških železničarjev je sklenila sporočiti svoje želje po posebni deputaciji vodji železniškega ministerstva dr. Rollu. Ta deputacija se je pod vodstvom poslanca Burivala tudi zglasila minuli četrtek v železniškem ministerstvu, a je minister dr. Roll ni hotel sprejeti, češ, da on se bo pogajal le z deputacijo, v kateri so sami aktivni železničarji, a ne z deputacijo, ki je pod vodstvom poslanca. Došli so na to izjavili, da ako minister vstraja na svojem stališču in jih pod vodstvom poslanca ne vsprejme, da se oni sploh odpovedo vspre-jemu od strani ministra. Nato so se odstranili, ter sporoče zahteve ministru pismenim potom. Posl. Burival je izjavil, da bo železni-čarska organizacija iz tega izvajala posledice in da toliko češki, kolikor nemški ministri uvedejo pri ministru primerne korake. Pov-darjalo se je, da postopanje vodje ministerstva Rolla pomenja žaljenje poslancev, ki ne more ostati brez posledic. S postopanjem ministra dr. Rolla, ki je pozneje vsprejel neko deputacijo pod vodstvom poslancev Tom-scheka in Ellenbogna, se je položaj znatno poojstril. Ogorčenje med železničarji je zelo veliko. Načelnika obeh nemško-narodnih organizacij sta šla pozneje k dr. Rollu ter sta mu izjavila, da jih zapoved solidarnosti in pravica samoodločevanja sili, da postopajo solidarno z drugimi narodnostmi. Slovanski delegati železničarjev so odpotovali in se zopet vrnejo na Dunaj dne 30. septembra. Položaj je zbog omenjenega dogodka z ministrom postal skrajno kritičen. Predsedstvo nemško-narodne zveze je imelo sejo ter je skušalo posredovati. Obvestilo je ministra, da je razburjenje med železničarji tako, da pod nikakimi pogoji ne morejo več čakati preko 1. oktobra. Tako glasi poročilo z Dunaja. Kolikor pa nam je prilika, da prihajamo v dotiko z železničarji v Trstu, vlada tudi tu veliko razburjenje, ki je še povečano po čudnem načinu, kakor voditelj železniškega ministerstva, sekcijski načelnik dr. Roll, postopa z uradniškimi deputacijami. Zelo značilno je pri tem, da dr. Roll ni vsprejel deputacije narodne koalicije, katero je vodil poslanec Burival, češ, da se hoče on pogajati le z deputacijo, v kateri so le aktivni železniški uslužbenci, a je kmalo na to vsprejel deputacijo socijalno-demokratič-nih železničarjev, da-si sta tudi Isto vodila dva poslanca J J To daja misliti 1 Bržkone si hoče dr. RcJll v socijalnih demokratih zagotoviti protitežje morebitnemu gibanju narodnih železničarskih organizacij. A po žalostni vlogi, ki jo je socijalno-demokratična želez-ničarska organizacija že opetovano igrala, Je' opravičeno domnevanje, da sklene „sodrug" Tomschek tudi takrat kako „kravjo kupčijo"* na račun sodjalno-demokratičnih. železni*-. čarjev. _ i Nova koncesija Madjarom. Pri sedanji premembl v vojnem ministerstvu se je posebno opažalo, da je cesar v odpustnem pismu na generala Schonaicha ' pisal, da ga odpušča kakor svojega državnega vojnega ministra, v imenovalnem pismu generala Auffenberga pa cesar piše, da ga imenuje za svojega vojnega ministra. Navidezno je to malenkost in vendar je to velikanskega pomena, ker tvori veliko koncesijo Madjarom. Ne smemo namreč pozabiti, da Madjari ne priznavajo nikake državne ukupnosti z Avstrijo. Temu dosledno oni porabljajo vsako priiiko, da bi ta svoj nazor uveljavili tudi na zunaj v skupnih institucijah. Prvotno se je skupna armada imenovala j „c. kr.*. Madjarom to ci bilo zadosti in dosegli so, da se danes armada imenuje „c. ■ in kr.", s čemer je popolnoma označen du~ j valističen značaj armade, ki je sestavljena iz cesarsko avstrijskih in kraljevsko ogrskih i državljanov. Tako je tudi z naslovom vojnega ministra, ki se je dosedaj imenoval „Reichs-kriegsminister", to je vojni minister celo-j kupne države. Nad tem naslovom pa so se Madjari j vedno izpodtikali, ker oni te celokupnosti ne | priznavajo ! In evo ! Sedaj so to tudi do-i segli. Preje so zahtevali eno besedico več (in dosegli so jo, sedaj so zahtevali eno | manj in tudi to so dosegli. Tako rušijo ka-jmen za kamnom na celokupnosti, dokler ne dosežejo svoj konečni ideal, ki ga je hotel uresničiti Lajoš Košut In ki je v popolnem odcepljanju Ogrske od Avstrije. Domače vesti. Imenovanje v poštni službi. Poštni upravitelj v Rovinju Josip Pollan je imenovan I za višjega poštnega kontrolorja v Puli. i -f- Dr. Gvido Skapin Je preminul vče-| raj zjutraj v cvetoči dobi 27 let. Bil je sodni j praktikant na tukajšnjem dež. sodišču. Smrt tega mladega moža zaključuje tako-rekoč žalostno zgodovino jedne nesrečne rodbine. Umrl mu je pred leti oče, za tem mati, nato zopet sestri, slednji Še, ki je ostal od družine, je bil on: lep, vzraščen mladenič, poln življenja iz zdravja; bil je kakor cvetka, lep v licu, močan kakor hrast — bita ga je sama popolnost, tako, da se nihče ni mogel predstavljati, da bi ga kruta smrt mogla tako hitro uničiti. In vendar — danes ga ni več med živimi. Bolehal ni dolgo. Kakor rezervni poročnik se je letos udeležil voj. vaj v Dalmaciji, bil je pa pridodeljen c. kr. pešpolku grof Jelačič na Reki. Pri teh vajah je imel nad seboj nekega stotnika, ki je po svojem vedenju napram vojakom — bodi možtvu, bodi oficirjem — bil bolj podoben živini, nego človeku. Tako Jih je baje nekega dne pustil marširati celih 16 ur, ne da bi jim bil med tem dovolil počivati. Na koncu pa, ko so se smeli oddahniti, vstavili so se pri neki vodi, ki je bila polna črvov in nesnage, dasi so tekom marša večkrat šli mimo vode pitne in zdrave, ki jo pa niso smeli piti. Ono nezdravo vodo je pil tudi pokojni dr. Skapin, in s tem je bila v njem kal smrti. Vrnil se je v domovino, kjer je takoj pričel bolehati: imel je legar (tifus). Toda v svoji veliki marljivosti se ni dal odtrgati od dela in hodil je še celih deset dni na sodnijo. Da, še ko mu je zdravnik vkazal, naj ostane doma — imel je tedaj že vročico 40° — Je še na domu reševal sodne akte. Boril se je pet dni se smrtjo, dokler je včeraj zjutraj izdahnil. Bil je torej ena mnogih — žrtev militarizma. Dr* Skapin je bil ena onih mnogih pojavov v našem navadnem življenju v Trstu: sin slovanskih starišev je moral zahajati v laške šole in lepota našega jezika mu je ostala nepoznana skozi vsa gimnazijska leta. Ko pa je bil drugo leto jurist, se je v Trstu osnovalo slovensko akademično društvo „Balkan", kateremu Je pristopil kot član ter mu ostal zvest do svoie smrti. Skozi dve leti je opravljal v društvu tudi službo blagajnika. In kakor da je hotel popraviti, kar je zamudil: poprijel se je učenja slovenskega jezika in posrečilo se je v razmeroma kratkem času njegovi krepki volji obvladati ga popolnoma. Toda ni se le učil jezika, z jezikom je spoznal natančneje vse naše uredbe, vse naše življenje in obljubil je vse kar je bilo slovenskega : ljubil je slovensko knjigo, bil je zvest obiskovalec slovenskega gledališča itd. In ravno v tem se je pokazala trdnost in moč njegovega značaja. S smrtjo dr. Skapina je bil pač najkru-tejše zadet njegov stric, g. trgovec Skapin, ki je živel in delal zanj, ki sta se ljubila, kakor se ljubita oče in sin. In kak ponos je navdajal gospoda Skapina, ko je pred osmimi meseci njegov nečak dosegel doktorsko čast?! Sedaj pa mora videti uničene svoje nade, prazne svoje upe. Zato naše najiskrenejše sožalje predvsem gosp. trgovcu Skapinu! Poleg drugega oddaljenejšega sorodstva zapušča dr. Skapin neutolažljivo mačeho, ki ga je ljubila kakor lastnega sina, in sestrično. Hudo užaloščeni so bili tudi tovariši pok. dr. Skapina, katerim je bil vedno mil In drag tovariš. Potrtost in žalost je prešinila vseh, ki so ga poznali, ko so zvedeli1 žalostno novico, posebno> ker je prišla tako neptičakovano. Dragi Gvido! Spavaj mirno in naj ti bo lahka zemljica slovenska, ki si jo toliko ljubil! Nenasitni grobovi tulijo, otmimo jim žitve! D. M. »Slovenec- se strašno navdušuje za „Kranjsko hranilnico*, ker je ta nekoliko podprla »Slovensko pisateljsko društvo", da je lahko popravilo grobove nekaterih slovenskih Hteratov. „Slovenec" pa ne pripoveduje, koliko daruje „Kranjska kranilnica" za nemške namene, čeravno Je v nji naloženi denar prišel po veliki večini iz slovenskih žepov. To, kar daja „Kranjska hranilnica44 za slovenske namene, je le mrvica, napram onemu, kar dobivajo Nemci. Zato bi „Slovenec" lahko molčal! Tržaški deželni zbor. Prva seja tržaškega deželnega zbora se bo vršila dne 25. t. m. ob 12. uri opoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zasedanja; 2. Poročilo deželnega odbora o delovanju in predložitev programa del za tekoče zasedanje; 3. Protestna resolucija proti vladi v stvari aprovizaclje ter zahteva po odpretju mej za uvoz inozemskega mesa; 4. Resolucija v stvari sežiganja mrličev ; 5. Predložitev sklepnega računa deželnega šolskega zaklada za leto 1910 ; 6. Predložitev proračuna deželnega šolskega zaklada za leto 1911. Shod italijanskih dijakov. Včeraj je došlo iz Istre, Dalmacije in Trenta veče število italijanskih vseučiliščnih dijakov. — Danes opoludne imajo v prostorih društva „Ginnastica" shod, na katerem ustanove novo društvo „Zvezo italijanskih dijakov". Gotovo bo na tem shodu tudi govora o Italijanskem vseučilišču, Nadebudna italijanska mladina. Sinoči nekaj pred 6. uro se je zaslišalo na Aquedottu, da prihaja od Chiozze gori neko bolj kaki kmetski godbi podobno sviranje. V bližini kavarne „Minerva" je bil nenavaden redarstveni aparat. Prihajale so vrste bledoličnih sinov potomcev velikih Rimljanov. Šli so tiho, le godba je igrala tržaško himno. Do polovice sprevoda so sinovi dedne kulture le aplavdirali in naravnost grdo gledali proti kavarni „Minerva" in na okna slovenske šole, ki se nahaja v isti hiši. Nekdo je zavpil „Abbasso i schiavi" in „Evviva le scuole italiane", čemur je masa aplavdirala in ponavljala žaljivke. Omeniti moramo, da je bil ta sprevod sestavljen iz laškega Študentstva, ki se je te dni zbralo tu, da se organizuje in posvetuje, kako bi čim preje pohrustali vse te „maledete Ščave" I So pač porabili — kakor je že to njih stara navada — resno priliko za pajacade in izbruhe sovraštva — proti kulturnim zavodom druzih ljudij. Došli so namreč študentje iz avstrijskih italijanskih „neodrešenih pokrajin", da ustanove mejdeželno zvezo, ki naj služi — kakor naglašajo italijanski listi — veliki ideji, a so tudi to resno priliko takoj prvi dan profanirali s pajacadami, nevrednimi res — kulturnih ljudij. Trgovski tečaj za deklice otvori „Trgovsko izobraževalno društvo" s 1. oktobrom. Poučevalo se bo v dveh letnikih. V I. letnik se vsprejmejo učenke od 13. leta naprej. V II. letnik pa one učenke, ki so lansko leto s povoljnim vspehom dovršile I. letnik. Čas priglasitve je do 30. t. m.; pozneje se ne bo več vsprejemalo. Priglaša se lahko vsaki dan pri vodji tečajev, gosp. Deteli, in sicer od 8. do 9. ure zjutraj in od 12. do 1. in pol popoludne v „Trgovsko izobraževalnem društvu", ulica S. Francesco št. 2, ter zvečer od 5. do 6. ure v „Trgovsko obrtni zadrugi" istotam. Plačati je takoj pri vstopu K 4 za članarino in učni prispevek. Poučevalo se bo o knjigovodstvu, trgovski vedi, menici, dopisovanju, trgov, računstvu in zemljepisju, nadalje se bosta učila stenografija in strojepis. Učenkam, ki so z dobrim vspehom napravile tečaje, se preskrbuje tudi službe. Cenj. stariše se opozarja na te tečaje, kakor tudi na to, da je čas priglasitve le do zadnjega t. m., ker pozneje ne bo možno več vsprejemati. Danes k sv. Jakobu, kjer se bo vršila na obsežnem zemljišču društva „Jadran" velika slavnost 10-letnice in razvitja zastave St. Jakobske Čitalnice. Zbirališče br. društev ob 2. uri pop. v prostorih „Konsumnega društva" „Jadran" (nasproti cerkve). Vsprejemi se vršijo po sledečem redu : Ob 2. uri popoludne bo vsprejem na državnem kolodvoru br. društva „Slovenska Čitalnica" iz Solkana; istotako ob 2. url popoludne vsprejem na južnem kolodvoru br. društva „Ladija" iz Devina. Ob 2.30 uri se vrši sprejem v ulici Broletto in na Istrski cesti. Ob 3. uri pop. skupni odhod na veseličnl prostor. Sodeluje 25 društev s 16 zastavami in dvema godbama. OSTREDNl BANKA ČESKYCH CDflDITCI ru PODRUŽNICA v TRST a OrUnl I LLLn nun cel poiteeomo j. s menatnjffice 4 V/o PreHieTeiloie 4 v/o Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE ii KAVCIJE - - - MENJALNICA. ===== Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zvečer. ClliUJJ I Ji ITI 11T.I..I TI I C I Ti UlTrTTTl ITI I 1 I I II J J I j. Letošnje vpisovanje na C. M. šolah v Trstu. Tacega navala na C. M. šole, kakor letos, še ni bilo. Za danes so nam na razpolago le podatki deške šole pri Sv. < Jakobu, ker se še vedno oglašajo stariši, -ki s svojimi otroki ne vedo kam. — Do sedaj ie vpisanih: , * I a .... 56 dečkov (pri Sv. Jakobu) I. b.....62 „ ( n ) I c .... 82 „ (na Acpuedottu) II. a . 54 „ (pri Sv. Jakobu) II. b.....50 „ ( „ ) II c ..... 81 „ (na Acquedottu) III. a .... 83 „ (pri Sv. Jakobu) III. b .... 69 „ (na Acquedottu) IV. a.....64 „ (pri Sv. Jakobu) IV. b - ... 52 „ (na Acquedottu) V .... 79 „ (pri Sv. Jakobu) Skupno je vpisanih "V32 dečkov v 11 Tazredov in sicer 448 v sedem razredov -pri Sv. Jakobu, 284 v štiri vsporednice na Acquedottu. Poprečno prihaja na razred 66 učencev. Odkod so po rojstvu ti otroci, bomo Doročali pozneje. Zborovanje carinskih uradnikov. Predsinočnjim, dne 22. t. m., so se zbrali carinski uradniki mnogoštevilno, sklicani po inšpektorju Baldassi-ju, ofic. Rigutti-ju in Berlotr.. Z zadovoljstvom so vzeli naznanje: poročilo o nedavno izvojevani zmagi glede novega, za njih škodljivega in krivičnega i urnika, zahvaljevale se vsem onim činiteljem,; ki so jih podpirali v tej borbi, posebno ča- { sopi&om, strokovnim organizacijam, krajnim oblastim, a medltemi ,posebno g. dvornemu: svetniku dr. Fabbroin g. finančnemu višemu svetniku Jablonskemu. Sklenivši, da ostanejo združeni tudi za bodočnost, so izvolili komisijo, ki naj jih zastopa, uverjeni, da bodo vsi sloji tolikoj pravični in razsodni, da ne bodo želeli, ne] dopuščali, da bi se uradnikom v tem težkem času splošne draginje delala po krivici kaka materifalna ali moralna Škoda. O šolski mizeriji v Skednju. Dopis v „Edinosti" o vpisovanju otrok v Rojanu je potisnil tudi meni pero v roko, da napišem par trpkih na naslov škedenjske šole. Ob pogledu na obširno šolsko poslopje in uvaževaje število 22 učiteljskih oseb, bi človek sodil, da naši otroci napredujejo tako, kakor gotovo nikjer -drugod. Ali temu m iako. Lc poslušna, redna in nadarjena mladina zapušča z dobrim vspehom tisto učilnico; marsikdo pa Jo ostavlja po 4—5 letih s tako nepovoljnim uspehom, da ne zna napisati brez pogreška niti par besed. A kdo ie temu triv? Učiteljstvo morda? Kriva je ie napačna ureditev šolskega pouka. Po-Mislite vendar, da primanjkuje v Skednju ze nekaj let kakih pet šolskih dvoran. A namesto da bi voditelj Križan predlagal šolski oblasti razširjenje šolskega poslopja, ali pa j še drugo covo poslopje, je uvel v naši vasi! modernizem s tem, da ima večina otrok; le enkrat na dan šolo! i Učenci, ki so bilL n pr. danes zjutraj v šoli, pridejo zopet na rosto Š2-Ie jutri popoludne itd. Ali je čudo torej, da se otroci ne morejo sprijazniti s tem neredom?! Ali je čudo, da večkrat brez vednosti starišev izostajajo iz šole m) .zaradi tega zanemarjajo pouk: sebi, stanšem« in učiteljstvu v kvar?I Učiteljstvo ne more, dosezati zaželenega uspeha pri vsej najbolji volji in naj si še toliko prizadeva. Ali je, potem čudno, -da so otroci v Skednju morda bolj razposajeni, nego drugod, bolj razbrz-' dani, nego so bili pred leti? Kako ne? Saj ob času, ko se v šolskem poslopju vrši za ene pouk, pa dragi, ki so svobodni — razgraja.o po cestah in so v nadlego sosedom. f Marsikdo se pri tem s kletvico spominja učiteljstva, če tudi je gotovo, da ni učiteljstvo pri tem nič krivo, marveč le oni, ki jej ta sered uvedel. Ic zakaj je naš šolski vodja, uvedel to nezadovoljivo novotarijo? Komu; na čast in korist ? ? — Odgovor je na dlani, j V Skednju je namesto 5 italijanskih učiteljic,; nič manj nego 10, ki imajo — kakor sem! se informiral — svoje otroke razdeljene po) paraieikah, v katerih imajo po 20 do 40 j otrok, medtem ko ima slov. učit. celo krdelo, pred seboj. Sobane, v katerih bi morali se-j deti slovenski otroci, so zasedli italijanski j in renegatski. , > Sedaj še nekaj drugega. Kar je omenil dopisnik z ozirom na rojanskega voditelja,j se je gotovo marsikomu zdelo neverjetno in \ Izmišljeno. Ne tako meni, ki poznam Soviča] ie iz časa, ko je taboril v Skednju, in je, j dasi po rodu Cič, teptal in mrzil vse, kar; je slovenskega. Toda sedaj slušajte čudež 1 Dasi se je ob njegovem slovesu iz Skednja t marsikdo oddahnil, akoravno ni zapustil pri-t jate^a niti med tukajšnjimi Italijani, se ven-j dar redno, po enkrat na leto prikazuje v naši vasi. In to ob začetku šolskega leta,, o priliki vpisovanja otrok. Mari je škedenjski; voditelj res še tako nezmožen v svoji stroki, da moja imeti poleg sebe oddaljenega po-j močnika ? 1! Menda vendar ne prihaja Sovič iz Rojana v Skedenj za to, da bi s slovenj skimi stariši govoril slovenski ? 1 1 Ker se že utikam v šolske stvari —j dasi nisem ne učitelj, ne oče katerega učenca, — vendar bi rad vedel, s kako pravico posedeva ob dneh vpisovanja v Ijudsko-šolski pisarni vrtnarica ,Lege nazionale ?!' In s kako pravico posedeva v voditeljski pisarni postrež lica italijanske raznarodoval- nice ? vt ' i Še nekaj vprašanj mi teži srce. Ne zahtevam sicer nikakega odgovora, marveč jih vse prepuščam v pretresovanje okrajnemu Šoi-skemu nadzornika gospodu Nekermanai. Zakaj ne »vpisuje otrok za L slovenski raz-j red nikdo izmed slovenskega učiteljstva, če-j ravno jih imamo v Skednju kakih 12 na razpolago ? Kako prihaja italijanski učitelj do tega, da je pomagal voditelju vpisovati tudi slovenske otroke ? !! Vprašam tudi: Čemu so; sobane, v katerih se je vršilo vpisovanje za višje razrede, odprte, kakor se spodobi, a tesna voditeljska pisarna zaprta, da so morali stariši trkati po vseh hodnikih in ko-nečno -čakati dolgo ob zaprtih vratih, predno so prišli na vrsto?1 Zakaj vendar? Morda zato, da sta se škedenjski voditelj in italijanski učitelj laglje razgovarjala z vrtnarico; in postrežnico „Lege nazionale" ? Ali pa; morda zato, ker se za zaprtimi vratmi laglje izreče: „V italijanski šoli boste dobili „ja-; ketiče", „brgešice" in „šolnčke" ? ! !" t Zakaj je voditelj Križan zahteval od slovenskih otrok, kateri je manjkal kak teden, zdravniškega spričevala in pošiljal sta-; riše v mesto k občinskemu zdravniku —. kakor da je škedenjski zdravnik za nič —j medtem ko je italijanski učitelj vpisoval brez obotavljanja, ako jim je manjkal tudi kak mesec ? Še marsikaj bi rado napisalo moje pero,: pa za danes naj to zadostuje. Opazovalec, j Slovensko gledališče v Trstu. Vse gojence in gojenke dramatične šole vabim, da pridejo v ponedeljek ob 8 30 zvečer v gledališko dvorano. Nihče naj ne manjka. — Intendant. Vinska trgatev. — Kakor že par let sem, priredi pevsko društvo „Trst* v nedeljo, dne 8. okt., popoludne svojo „Vinsko j trgatev". i Ta prireditev, edina svoje vrste v Trstu, bo privabila gotovo najobilnejše število trgačev in trgačic, saj je grozdje letos izredno sladko in pri „Vinski trgatvi" tudi rsilno poceni". — Pevsko društvo „Trst" nastopi ob tej priliki s svojim moškim zborom, ki se je v zadnjem času prav lepo razvil in razpolaga z res dobrim pevskim materijalom. Poleg tega seveda tudi godba in vse drugo, kar spada k taki veselici. Podrobnejše se naznani že pravočasno; vsekako pa so bratska društva, posebno pa pevska, naprošena, da ta dan prepuste društvu „Trst", ki itak ne prireja drugih veselic, ker je celo zimsko sezono zaposleno pri slovenskem gledališču. Nedelja dne 8. oktobra bodi torej namenjena „Vinski trgatvi", ki bo, po pripravah sodeč, gotovo zadovoljila vsakega ^bendimača" in vsako .bendimačko". Slikarska in kiparska Sel a v Trstu. Studij po naravi v atelieru in v plein-airu, za začetnike in za spopolnjevanje. Dnevni kurz od 2—4, od 4 30— 6 za otroke. Večerni kurz od 6.30—9 (pripraven posebno za one, ki so po dnevi zadržani. Ure za dame kakor konvenira. — Poučuje se cela tehnika slikarstva in grafike. NatačnejSi prospekt ter vpis v Slov. čitalnici (Narodni dom). , Blagodejen dež. Kakor nam poročajo, je nastopivše deževno vreme mnogo koristilo našem vinogradnikom in vrtnarjem. Ugleden vipavski posestnik nam je zagotovil, da se je grozdje izboljšalo najmanje za 30% ! 41 ? Ako ne nastopi zgodna zima je upsti; da ozelene še tudi pašniki tako, da bo možno vsaj deloma preživljati živino na pašnikih. Žal, da je dež prišel vsaj mesec dni prepozno; a dobro je le, da je prišel, ker bi drugače ljudje ostali popolnoma brez vode. „ x Čebele napovedujejo hudo zimo. Čebelarji pravijo, da so letos čebele nenavadno zgodaj opustile vsako delo ter zadelale vse špranje in luknje s smolo. To znači baje, da se pripravljajo na zgodnjo in mrzlo zimo. - ^ ! Veselo poročilo iz Amerike. Podružnici št. 1. sledi podružnica Dunlo, Pa. št. 2. G. Fr. Sakser v New-Yorku je nakazal pri-j spevek te podružnice po naroČilu g. Iv. Do- i leza 78 K 10 v. Srčna zahvala dobrim ro-; jakom, zbranim v CM. podružnici Št. 2. v Dunlu! Posojilnica v Šmarju pri Jelšah je darovala CM. družbi 120 K. Hvala! j Iz neke kazenske poravnave je imela poleg poravnancev tudi ČM. družba dobiček: g dr. Gvidon Sernec, odvetnik v Ormožu jej ie poslal 5 K. G. Rajko Novak, učitelj v Idriji, je poslal 4 K 20 v, nabranih pri veseli odhodnici med nekaterimi tovariši. G. notar Anton Carli, prvomestnik CM. podruž-; niče v Žuženberku, je pozdravil veliko skup-: ščino s kronskim desetakom. Hvala 1 Tržaška mala kronikah Dober prijatelj. 43-Ietni dninar Josip Mislej, stanujoč v ulici Crocefisso Št. 2, je Šel včeraj zjutraj v družbi Ivana Peruzzi vratarja hiše št. 5 v ulici Sv. Jakoba obi- e ______ Popol» 0 d4j*Bftk«. otrok« U bolnike «i ielodra. Vsebuje pravo planinsko miško. Skntlja K ISO ▼ rmaki lekarni io drogeriji.J raaaaanoMHrumombuum h—M— .................- ■ " - ---- SVOJI K SVO JIH! 3V< t JI K SVOJIM ! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa C aterina stav. 9 - Piazza Nuova je boga to založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECIJ/ lLITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. I Arture Modricky I Prodajtlnloa manufakturnoga b aga ta dr»bn!h j predmetov. Trat, nfios I lelvedere 32 I Novi dohodi za sezono, perk ili, piqcet, satin, I b&tist, zefjr jn paoama, kafe. :>r tudi bombaž- ■ .nato in volneno blago. Oi leje bombažnate B in volnene vseh vrst in cei i. Tri ž, žima in S volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo 1 iz zčane tovarne Mattocsch - Sohn. Ovrat-| niki, zapestnice, kravate. ~L> »sl^iki. moderci g in drobnarije v veli ii izberi. povo izžle knjige : Amicis, Jurij novela.......K 1*50 Cankar, Volja in moč........2 — Feigel, Pol litra vipavca. . . . .. „ 180 Gabršček, Narodne pripovedke v Soških planinah ......* 3*— Gorki, Drobne povesti ..... „ 1-20 Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov ........ „ 2*50 Knaflič, Sozializem.........4*— Machar, Rim.........- » 3*— Remec, Kralj Matjaž.......„ 2m— Ozvald, Volja in dejanje.....„ —'70 Slovenci načrt s'ovenske socialne zgodovine...........1"— Kozarci Iz aluminija praktično za u žep po 30 in 40 vin. Lepilo zc muhe, razglednice, spomini na Trst itd. itd. ae dobi u jedini naši fclovantki knjigarni in trgovini papirja JOSIP GORENJEC Trst, ulica Caserma 16. Telefon št. 21-15. Brzojav Gorenjec Trst. Naročbe se izvršujejo takoj In točno. J JCinc-Bioskop ,£dria< =—— v Skednju s— IHHHHHHII rtm»»Ttt*»wHTi>m>rtin»rmfTMTntTTT»T — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program Fr a t elli Raub e r Trst, ulica Carducct 14 (prej Torraito). ——= Zaloga ustrojenih kož. _i Velika izbera potrebSčia ca čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarja. Henrik pl. Ctiicchio Via Stadion 35. Velik izbor Platjue-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, nlkeluat« ali jeklene ure. — Regulatorji iz prvih tfornic „ZENIT, OMEGA". Sprejemi vsako popravo z garancijo enega leta rDr. Al. Martinem Cesare Cosciancich kiiKtsijoniraii zetro-tehnik » ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 1 IL nad. Telefon 1708. ISTRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške In gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in moder niče » po konkurenčnih cench. >C/3 ^^ 1 Veliko skladišče Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, meških nogovic itd. itd. HIH^HIHH K. CYENKELTr8t' Corso Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina. £ CO M m ^ m =r _ m S ES |! I- e Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST lfia S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18 BOGATA IN LEPA IZBEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU DELO SOLIDNO 1» Tt*koTr»tnlh atoli«. CENE ZMERNE. f - — « ® * S-S # rs t £ S S ' S * ^ Ka obroke! i i s» 1 s- ■ 93 C « • ' xj — i ^ > f cs m 373* C/5 JZ S N Velika zalogfa izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikom vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Najzmeruejše eene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon St. 251, Rim. II._ N JJ 3* C/5 ET < ~ cm _ rx • n i " S.* » 3 ■»» OKRAJNA POSOJILNICA v KOMNU (registroyana zadruga z neomejeno zayezo) sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne, ter jih obrestuje po ^^^ ^ ^^^ 5 °lo "Uhu od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prvega dne v mesecu dviga. Rentni davek plačuje za vlagatelje sama. Daje posojila v svojem delokrogu na uknjižbo in osebni kredit. Račun c, kr. poštne hranilnice štev. 52.285. Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predpoludne v uradnom poslopju štev. 41 takozvane „PODPLACOM". = CENTRALA V PRAGI, s Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE V Brnu — Budje-vicah — Iglavi — Krakovu — Lvovu — Mor. Ostravi — Olo-mucu — Plznju Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-tovu — Dunaju Libercih - Kralj. Gradcu - Piseku \m ZIVNOSTENSKA BANKA == Podružnica v Trstu, ===== Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reserrai in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. == Sprejema borzna naročila. Obrestuje vloge m\ vložili knjižici po Na tekočem računu po dogovoru. Kupuj e in prodaja vrednostne papirje, de- đ vi=e in valate. Daje PREDUJEM na vred- * nostne papirje in blasro. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje pro-mese za vsa žrebanja. Zaviruje sreike proti kurzni izgubi. Oskrbuje ink&so na vseh tu-zemskih in inozemskih tr^ih. Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Haas Car! o Masein manufakturna trgovina Pristni linoleum......K 2 50 rns Podolgaste preproge 67 cm. . „ 1"80 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7*90 200/300 K 15*— itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2*50 namizni prti 85/115 cm....... 2*80 . 65/150 cm.....»1*80 PbtirMKi Iz sumila od K ZO dalje. Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ ManSete iz kavčuka..........» - Pošilja se tudi na deželo.-136 vogal vaa Conti vogal via Conti TRST via Sette Fontane štev. 42. Specialiteta: perilo za moške in ženske, konfekcije za gospe in otroke. - PerkaP, panama. batist, saten, piquets, trliz, platno, čipke, vezenine, ob-robki, svil. predmeti in razno. Krila, predpasniki, nogavice, malje, srajce, ovratniki, ovrat-^^^ni^^^robnMrjne^Litd^^^ Popolne upeljave plinarn in vodovodov Instalacija acetilena/ Razstava modernih svetilnikov «n potrebščin za plin in vodo Via Massimo d'Azelio štev. 3. Robert Cian, urar^it prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom._1712 Stara grška žganjarna t Trata, Via Cavana 6. Tu *»e dobi bogata izbira likvorjev ; specijaitste : ^rš-ri in fraacuaki konjak, kranjski brinjevec, kratki slivovem in bridki tropiao-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. Hlačice ia eapečenci. Grška mastici iz Sija. — Se priporoča Andrej Anton o p u 1 h. Pl*innrnra 96 mesnica fOMVŽA ZA L) N1K A II ipui u Od v frs.u, Piazza d. Giovaani Štev. 6. Prodaja ae goveje meso, telećie, janćje, vsakoTn»t-na perutnina in sveže ineai. 717 Telefon št. 1596. — Telefon št. 1596. Najboljši češki vir. Perje za posteljo po ceni. 1 kg sivega, dobreoa perja 2 K; boljše vrste 2 K 40! prima na pel belega K 2 SO ; belega 4 K; belega, dlaka-stega 5 K 10; 1 kg zelo finega, snežno belega perja K 6 40, K S-—; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12. ; Pri nakupu 5 kg franko. !že nnpollene pernice " iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tukent 180 cm dolg, okoti 120 cm Širok z dvema blazinama vred. vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm široka, napoljen z novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16'—; s srednjim perjem K 20—-; z drobnim K 24-— posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, K 350. K 4—. Tuhenti 200 cm dolgi, HO cm široki K 13-—, K 1470, K 17-80, K 21"—; blazine BO cm dol^e, 70 cm široke K 450; K 5-20, K 5-70; P«-*tu»i»nti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, llfi cm široki K V-SO, K 1480. Pošiljke proti povzetju od K 12"— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Desenice št. 265, Češka. Bogato Ilustriran oenlk gratis In franko. AUEKS. PRANO MAYEli - TEST žgalMca kave ^ TELEFON 1743 T?a;boiJfii xrir *a dobivanje pc6«wia kftrc Kupujte vsi obleke samo v slovenski trgovini l)oban§ehek Trst - ulica Giosua Gandiicci li - Trst vogal ulice Torre Bianca 45 dobro znani kot najcenejši v mestu. JiriA\ nn7no CD7M10 Hem cene vseSa v z*lo& imajočega blaga iLaldUl pUZKIo OOZUIIO hudo znižal, posebno obleke za moške, katerih imam veliko izbiro v barvah, vzorcih in kroju najmodernejšem. Obleke za moške od K 14—60. • Nadalje velika zaloga jopičsv, hlač, telovnikov, srajc, Jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov itd. Ugotavljajo se obleke za moške po meri. 2000 vzorcev moškega blaga. Fran Stopar, Trst. Via Molin grande 4t. 44. Prodajalna čjvIjjv vsafce viats in cene. Sprejema naročtU po meri in popravke Cene zmerne. 6^54 Za okrepčila o priliki porok, krstov Itd. obrniti na fcga-njarno AUCHJ3T0 DELL' AONOL ), ▼ ullol Riborgo 1 la nlloa Haloantoa 20, ki Ima ▼ s&iogl vsakovrstna dezectua vina, lik »rje, bombone ln alaŠSlce prvo vrste, pjaojoje v te n&tnene preti povračila ves potreben namizni servloe za vsako i:evllo pj?ab-Jencev. — Refoftk iz Iiole bsteljka K 1 60. I Nova : čevljarska : delavnica v Ignac Ziberna Piazza Ssiisovilio 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje In popravlja vsakovrstna obu- j vala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Jkle&m. G-iordani (Specijalist za zdrarjenje kurjih očes, diplomiran ranocelnik Ambulat. Corso 23, L Ozdravi takoj navadna io ' zastarana kuria očesa ter jih izdere na najnav»dnej&i na ■ čin ::: brez vsake bolečine.• Garantira ozdravljenje i ' __meso rastočih nontov. Reit nohte vsase debelosti. Na zahtevo priče tudi na do« ■n im rtfK nsfi ntn nnrHiiuiiiiiuiiRiinnivnvraTrH pij 'aiiniHilHilliiliilll I IIIIIBUMIIMIMIfllllBim F*™ Ca im || Odlikovani čevljarski mojster gj Viktor Schcnk priporoča svojo zalogo razno-vrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najbolj, biks Fredin, Globin, cava-lier in Cir.-M. mazilo. Pekarne in sladščičarne Josip Pahor-Trst Centrala: Via Matlonniiia št. 39 PODRUŽNICE : Via 6inseppe parini 12. in Via S. Jtfarco 25 Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — BiŠko-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: - postrežba na dom. - Telefon št. 11-90. Češko perje za postelje 5 kilogramov novega, preresanega K 9*60, boljega K 12-—, be:rga, mehbcga, prerezanega K 18 d3 24, či^to belega, mehkega K 30 do 36. — Odpo-šiljatev franko po povzetju ; proti odšzolnini poštnine 89 menja blago ali pa vzame nazaj Benedikt Sachsel, Lobes šteu. 183 pri Plznu, Češka. Kupujte ,Nar. kolek'! Han s Soheidler == zoboteliuik • Dr. Ferdinanda Tanzer bivši : prvi zobotehnik 575 Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, Pitrzza C. Goldoiii št. 5. II. I Skladišče oglia In dru a za gorivo, petrolja in stavb, materijala Josip Mšceu Trst, via San Ci.lino št. 2 (Sv. Ivan) g Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio") tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC- Modeme železne ograje 294 za vile (d.orce), vrte. tovarne, dvorišta, prostore za temo itd. Ilust. katal. št. 104 brezplačno Alpenianđ scie DraMMastrie ferd. Jergitscli's Solne -Kla&nmn Stila i»top. ? Trstu. - 7 Gradcu fil to?. Ml fotograf Je Anton JerKIč, Trst, Via del le Poate 10. — GOK1CA, gosposka uhe* 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupn > k niemn._31S Skladišče žagovine ^Sfi posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje in deteio°.bno Postrežba na dom. Pi*inn»»n^ra ca mizar M- al Ba,- ri!}JUjUoa OD vedere vogal Xurqul;) Tas^o. Izdeluje spalne sobe in vjtkovrsLn > pohištva. Carniel Umberto trgavlaa ■ ta- ta inozemsctail pridelki. V1& Conti 18 (rogil ulic« Ferrlera . Skladišče testenin, italijanskega riti, naj-fin'JSlh olj, mamine ln sira Naravno mialo Fina vina. Pivo v batsljkab. Ponretba n& dem. Poitnd pollljatr« po 5 kg Nitka oana Mihael Lampa Tmt, nI Mollngrand a it. 32. — Petami ln sladfilSarna. Večkrat na dan svet k:nh Posebnost vino in likeri v ateslenloah. — Postrežba tndi na dom._13^ (//.4 u A Milini Trst, Piazza Ponterosso Adi. VII. ItlUiUJ 6t. 5 Trgovina jestvin ia kolonija!. Zalaga sveč, mila in čistila v prid druibi sv. Cirila in fcietoda. Priporoča se Ivan Bid >vc Josip Stolfa mizarski mojster, Trst, ulita Belvedere štev. 8 izvršuje vsakovrstna mizarska dua. PeKarna 0EK0SLA0 CUL TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerji in - vino v steklenicah. —— f > Pečar & Saksida - touarna Slasoulrjeo " v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja kakor tudi popravlja vsakovrstne inštrumente, pijanine, harmonije, orkestrijone Itd. Uglaševanje izvrstno in točno po - nizkih cenah. - _ __^ Trst9 Belvedere 32 = lofo pogrebno podjetje = Trst, Corso št 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. - po najnovejšem praktiCnem sistemu. ■ Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, blrmance ln druge slučaje. Skladišče foščenib sveč prw odlikovale v&ščarne gosp. J. Iopač-a ? Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. MRZEE, A. JAMŠEK in F. BEBHETIČ, T. VITEZ, Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri (Noghere). ceste. cerkvi. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrlera vecchla št. 19. Cene iopvome. Plačilo na oMe. Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 | Hotel Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, cene zjvierne. k. Blecha. Hotel Balkan | Zakon proti stavkam. Ko se je sešel letos zopet novi državni zbor, ali kakor ga tako radi imenujejo, ljudska zbornica, izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice, se je obenem tudi začelo govoriti o nekem zakonu, ki naj bi odvzel delavstvu edino obrambeno sredstvo v njegovem boju za obstanek — možnost stavkanja. .Da je moglo priti do takega naklepa, je stvar umljiva prav lahko, saj vsak dobro ve, da je današnja „ljudska" zbornica prav tako malo ljudska, kakor je bila njena prednica, izvoljena tudi na podlagi splošne in enake volilne pravice, ali pa še prejšnja, izvoljena po kurijskem zistemu. V marsikaterem oziru se je stvar še celo poslabšala, kajti pred 10 leti še ni stala že precej trdno organiziranemu delavskemu ljudstvu nasproti tako trdna organizacija kapitala, kakor pa stoji dandanes, v dobi kartelov in trustov, ko organizacija kapitala po svoji trdnosti, moči in bojnih sredstvih daleč prekaša organizacijo delavstva. In ta organizirana moč kapitala se le preobčutno kaže v „ljudski" državni zbornici. V dokaz naj navedemo le zakonsko predlogo o socialnem zavarovanju, katera nikakor ne more priti do poštene rešitve, rešitve, ki bi odgovarjala dejanskim potrebam delavstva, in to edino le zato, ker bi tu moral žrtvovati tudi kapital, ker bi vsaj drobtinica padla z bogatinove mize v lačni želodec ubogega Lazarja — delavca. Večina vseh dandanašnjih delavskih stavk ima svoj izvor v nesoglasju med življenskimi potrebami in dohodki delavstva. Draginja raste od dne do dne. a mezde ostajajo iste, da, je celo delodajalcev, ki jim je draginja povod, da celo znižujejo mezde, češ: tudi jaz trpim draginjo, tudi za-me je vse dražje, torej si moram tudi jaz urediti razmerje med dohodki in izdatki, in to s tem, da znižam svojemu delavstvu mezde. Pri tem pa tak ,,ubožec" ne pomisli, to se pravi, prav dobro premisli, da tudi on oddaja svoje, to je svojega delavstva proizvode po višji, splošni draginji primerjeni ceni, vsled česar ima dvojni dobiček: razliko v zvišani ceni proizvodov in razliko v znižani mezdi. Priznavamo, da so se cene sirovinam zvišale, da mora imeti proizvajalec industrijskih izdelkov v resnici investiranega več kapitala v svojem obratu, nego ga je imel prej, a to pač ne škoduje prav čisto nič njegovi blagajni, kajti njegovi proizvodi imajo višjo ceno, nego prej, in njegov obratni kapital, njegov višji obratni kapital se mu obrestuje prav po isti obrestni meri, kakor se mu je obrestoval prej, ali pa morda še bolje, in čim več obratnega kapitala, tem več obresti, tem več dobička. Redke so bele vrane med proizvajalci, ki bi svojevoljno zvišali mezde svojemu delavstvu; če se pa najde taka bela vrana, ima gotovo na sebi veliko črno peg0 — z istim dnevom, ko je povišal mezdo svojemu delavstvu, je povišal tudi cene svojim proizvodom, in to še prav posebno gotovo tedaj, ako proizvaja živila, ki so v splošni uporabi. Breme zvišane mezde je odlož i na ramena konsumentom, in če je njegov proizvod splošno potreben, torej v prvi vrsti tako imenovanim „nižjim" slojem, delavstvu, in med njim seveda tudi svojemu lastnemu delavstvu. Povišek mezde se torej steka zopet nazaj v njegovo blagajno in „izguba" je dvakrat, trikrat pokrita. Toda redki so zelo taki kapitalisti, ki bi svojevoljno hoteli vsaj kolikor toliko urediti nesoglasje med draginjo in delavskimi mezdami s povišanjem mezde. Največkrat ne pomagajo niti najudanejše prošnje, niti najresnejše zahteve: treba je delavstvu poseči po najskrajnejšem sredstvu, po stavki. Ediao le nevarnost, da izostanejo kapitalistu za toliko in 'oliko časa visoke obresti njegovega obratnega kapitala, ali pravzaprav le dejstvo, da mu v resnici izostajajo, le to ga more pripraviti do sklepa, da poviša mezde svojemu delavstvu. Stavka je dandanes edino sredstvo, ki more prisiliti kapitalista.^ da ,.izkrvavi" par vinarjev na dan več za tiste, ki mu polnijo njegove „srčne žile" z „zlato krvjo". Umljivo je, da se kapitalist brani tega edinega delavskega bojnega sredstva z vsemi svojimi močmi, z vsemi silami vse svoje organizacije, in v zlo delavstvu vodijo iz organizacije kapitala le pretrdne vrvice v našo — „ljudsko" zbornico, do poslanskih in ministrskih sedežev. Za vlado se ni niti čuditi, da je — sama kapitalistična, — tako z* lo naklonjena kapitalizmu. Človek, ki sedi na kupu zlatnikov, je konservativen do skrajnosti, kajti boji se, da bi se kaka taka svetla okrogla stvarca ne strkljala s kupa, na katerem sedi, ako bi se premaknil; delavec trpin, kt hočeš, nočeš, moraš skrbeti, da si zboljšaš svoj položaj, ako nočeš poginiti gladu, pa ima že sam po sili v sebi nekaj revolucionarnega: kam naj se torej nagiba ljubeče srce matere v.ade: ali k nemirnemu, vedno zahtevajočemu, vedno nezadovoljnemu „revolucijonarcu", ali pa k mirnemu, zadovoljnemu, le pri-! vilegijev, nikdar pa denarja iz državne blagajne zahtevajočemu kapitalistu-kon-servativcu, ki pa ima poleg tega še tudi odprto srce in odprte roke za najrazličnejše želje finančnega ministra, dobro vedoč, da njegova „dobra dela" obrode „stoteren sad". Po vsem tem se ni čuditi, da je zagledal beli dan avstrijske javnosti načrt o zakonu, ki naj bi onemogočil delavske stavke, ki bi ščitil stavkolomce, ki bi izvil v korist kapitala delavstvu iz rok edino sredstvo, s katerim je mogoč vsaj tupatam, ako že ne povsod, uspešen boj proti premoči kapitala, in to tembolj, ko vodi v obliki agrarnih, industrialnih, komercialnih in, ne vemo, še kakih zastopnikov toliko omenjenih kapitalističnih vrvic v „ljudsko" zbornico, da je gospodom kapitalistom treba le malo potegniti, in „ljudska" zbornica glasuje za „najbolj' ljudske" zahteve — kapitalizma. Ne bilo bi se torej čuditi, ako bi tudi zakon proti delavskim stavkam zašel v zbornico in v njej našel večino. Zato pa mora biti skrb i delavstva i pravih ljudskih zastopnikov, da se to ne zgodi, kajti tak zakon bi pomenil direktno ubojstvo na delavstvu, ker bi ga izročil na milost in nemilost najhujši zlorabi po kapitalizmu, direktni gospodarski smrti. Zasedanje državnega zbora je pred vrati. Kapitalizem napne vse moči, da iz-j vede svoje protidelavske naklepe; naj bi' torej ta veliki moment ne našel majhnih ljudi, naj bi ljudski zastopniki pomnili, da je delavstvo tisti vstvarjajoči element, brez katerega se mora takoj ustaviti ko-lotek vsega gospodarskega ustroja, da je ta vstvarjajoči, proizvajajoči element treba gojiti in podpirati z vsemi močmi, ne pa mu staviti zanke za vrat. Uverjeni smo, da bo delavstvo našlo v naši poslancih, ako ne drugje, svoje najboljše zastopnike, ki bodo hoteli in znali varovati njegove koristi in pravice. Pričakujemo to s polnim prepričanjem! Nekaj druzega je zlorabljanje in lahko-mišljeno igranje s stavkarskim gibanjem. O tem pa o drugi priliki. Iz delavskega sveta. Odtrgovanje prispevkov za zavarovanje proti nezgodam. Tlakarskemu delavcu so odtrgovali vsak teden po 20 vinarjev od mezde kot prispevek za za varovanje proti nezgodam, dočim bi se mu bilo po tarifi smelo odtrgovati le po 14 vinarjev. Delavec je tekom štirih let plačal v celem 35 K preveč, a povrnitev te svote je dosegel potom tožbe. Delodajalec je ugovarjal, da je v prejšnjih letih plačeval te prispevke sam in da je zato potem vwč odtrgoval delavcu. Delavčevi tožbi se je ugodilo iz sledečih razlogov: v smislu zakona z dne 28. decembra 1887 o zavarovanju delavstva proti nezgodam mora za zavarovanje proti nezgodam plačevati delavec lO°/0, delodajalec 90% celotnega prispevka. Po § 22 omenjenega zakona je delodajalec dolžan izročati zavarovalni prispevek zavarovalnici in to ludi na delavca pripadajoči del, ima pravico delavčev del prispevka odtrgati delavcu od mezde. Ako delodajalec ne uporabi te pravice in ne odtrga delavcu delav-čega dela prispevka, sme pri poznejših plačilih uporabiti to pravico le tedaj, ako ni minil med tem več ko eden mesec. Po preteku enega meseca preneha pravica, da bi smel odtrgati od plače zaostale zneske. V smislu teh natančnih zakonskih določeb torej delodajalec ni imel pravice odtrgati delavcu od mezde višje kvote, kakor je dopustno po zakonu, dasiravno ni prej uporabil pravice odtrgovanja. Zato ima delavec pravico zahtevati od delodajalca, da mu povrne neupravičeno odtrgane prispevke za zavarovalnico proti nezgodam. Drobne vesti. Tržaška pomorska trgovina. Leta ! 1910 je odplulo iz tržaške luke 11.839 ladij z vsebino 4,199.000 tonelat, priplulo je I pa 11.844 ladij, ki so imele naloženega ' 4,210.000 ton. blaga. Proti letu 1909 je bil 'promet za 5% večji. ( Čebelarske zadruge v Belgiji. Čebelarstvo je v Belgiji zelo razširjeno. — Čebelarskih zadrug deluje 219 s 6435 •Členi. Te zadruge so zvezane v deset zvez, katerih odposlanci tvorijo sindikalno zbornico v Bruselju. Zbornici je namen braniti in povspeŠevati interese čebelarjev s predavanji, Lložbami, tiskom, nagradami itd. itd. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naroČila. :::: JOflP MJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: ::: :: ,::: GORENJEC - TRST TELEFON 21-15. n:i Poštna naročila obavljaju se isti dan. ■HBBB9H Najbogateja zaloga knjig, papiija in pisarniških po-:::: :::: trebŠČin. :::: ::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov HI | Železnato Kisi-to ra bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do ]edi; utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od n£jalovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano % 22 kolajnami na raznih razstavah ln s nad 6000 zdravniškimi sprlčevalL Izborni okus. "S2 UM Izborni okus. Lekarna Serravallo - Trst : Na obroke! : Na obroke! Trst, ulica delPOlmo štev. 1, II. nadst., Trst feffia izta iiotBTljiii oli za pspie manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. f L HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo - - urejen velik senčnat vrt. - - :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hlnko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9 — 1, 3—6. Poktorica \\ Klara Kukovec i™ SVOJ AMBULATORIJ za ženske in otroške bcieznl v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4Va ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049. TELEFON 19-86. Bbbbbbbbhbb a~a h ^ pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče moke iz prvih mlinov. Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Giulia št. 25 Odlikovana krojačnlca Avgust Stalar TRST • Via detle Poste štev. 12, i. nad. • TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. Delo sol dno. 11111111111 IHlillllllllif iSsissKsii^Ssn iSt^žS^sS^SEn | Pacer a Cigareto jjj naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTELN „Ali'Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVl ČESKY 1 MLUVI ČESK11 "i Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstvi *vo|o dobro pozaana od trsoulno Jestoln In Koloniloln^ hlasa. š^str* * in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - post-eže enako dobro si občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenuh. — — Zaloga otrobov, koru«e in mo». PRODAJA NA TROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvill v ulici Farneto 10. ----------------1 'tSiJi Stran VI. »EDINOST« gt. 266. V Trstu, dne 24. septembra 1911 1 ZGANJARNA ROBERT OIEHL priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje in KONJAK, — : isnozio Potocnig: Ulica Rihoreo 28, mal nI. Becclerie. velika izbera iaw izgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagesa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene, da se ni bati konkurence. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo Hermangild Trecca Barrierm vecchia štev, S ima veliko zalego mrtvaških predmetov VENCI •4 porcelana in biserov vezanih a m& iino Žico, od umetnih cvetio s tr&« kovi in Dapisi. Stiki bi jptrcclanastih ploščah za speneaiks Majniaja konkurtsčn® oaat. SE ia DE ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakoba) PrlporoC« trojo FIKABIO ln BIJLiČZČAMMO Y««cr»t na dan »»®đ krah Lb tlaftćlce. Zalog« moko Tiak« m Ve !■ prrth mlinov. Likerji ln vino t ato-kUulcah. Poatreiba na dom. — Priporoča tudi nojo staro In dobroznano pekarno v ollol Marco Polio št. 6 (vogal Coneordia) katero rodi goapodar tam. ___ 175» V dobroznani žganjarni Ferdinand Pečenko ■ Trst ulica Miramar št. 1 317 dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec, kakor tndl mrzle pijače fraitibois, tamarindo in šemade. Cukno za moške in volneno za ženske obleke, nore mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v Celju. Vzorci vsakemn poštnine prosto. — Nova prodajalna alatarja - orarja ^lessandro Camaro, £rst Corso štev. 23 ^ BOGATA IZBERA prstanov, uhanov 2 demanti ali Lrilanti in brez istih. Verlilce, priveski, apestnlce, zlate In sra-: broe are, stenske ure Itd, itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSuje 1 tudi vsakovrstn. rezbarije. Cone smerno. Cene ime.ne.; (0ALDPERLE £ vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarne ValDperle, JKoritz lov, J no JCnsorice tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV« vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE. CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Do KlrntnQ t\/nrnir>Q opremljena z najnov. rdi LI ld LVUf I llLa stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I Strngcrsfci oUelet mil rse t struarsto stroto spadajoče izdelke. - JAMSTVO! Vaa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen. --329 Trsov.- obrtno zadruga o ?ntu via S. Francesco d' Assisi 2, I. i. kjer Je bila prej „Trž. posojil, ln hranilnica". Poitno-hranllnlCnl radon 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni Član, in jih obrestuje m Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizaje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsaklb K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. • Deieil so po K201n po K 2 N »daljna pojasnila m dajejo ▼ nrada med uradnimi aiaml, ki ao :; bo delavnikih od 9. do IS. d op. In od 3. do 5. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SSffjSS! m ,4erel, umetne roke ln noge, berglje, kilni pasi, elastični pasi in nogoriee, elek trote rapertlčne priprave, aparati aa BanonnBnBHBai Inhalacijo. zsvssjrjrs* SKLADIŠČE potT«bidin xa Urarflioa idr«*-U«nja. Fotrsbidin« ta gaaJ'a ln D«vr»llrn*ga ^ ODLIKOVANA tržaška prodajaln, obuval ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izberov najfinejših moSkih in žen-akih o >uval po najnižjih oenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje BoxC3lf s trakovi . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K I0'> Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 53 Usnje Boxcaif z zaponaml Triuaiph po K 10 50 Eaaki za dečke 1 K manj. - VBakov. blago L vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. UMETNI ZOBJE Plombiranj® »obor Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobal tekal: - TRST - ulio* della G&flormft It. 13, II, a. Dr.J.Čermak : zobozd: a /nik : TOVARNA VOZOV r PETER KERSIC Pismena priznanja visokih osebjso na upogled. Cenike in proračune razpoSiljam brezplačno. v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. poste. — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. Irevliarnica „Alla Sartorella", Trst I ** VIA VKOC"* iT. It (lAIPBOH UkPĆIĆJJUnS OATTI) 77 Velika Izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in cene zmerne. i g. De Vecchi Z Z. Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobom. SENO prve vrste po 8 E. Oves Ben po 20 K. S'ama po K 9 Koruzna slama po ti. 12. Rastlinska žima po K 2o Otrobi ..V" pc 14 E. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru. i -inrnairiTnFBmi ENRICO ZEROUENICH trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Passo S. Giovanni 2 (Nasproti Novim obokom) VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rut, naramnic in irpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško I perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov pri Batjal-u^ = = GORICA = = JBgm - Stolna ulica štev. 2-4. Mehanična delhvnica. - Prodaja na obroka. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev „MotosacocVe" na navadnem koleeu. — Kupuje se stara dvokolesa. Aiv. stroje, gramofone itd. m E 19 Podpisani si usoia naznaniti slav. občinstvu, da j« prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreicher4 v ulici Lazzaretto vee. 52 uhod tjdi iz žugate 8. Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice SS Martin ter da bo Bkušal pripraviti vse potrebne Izboljšave da ustreže s av. občinstvu. Kopališče je odprto vsak dan ob 7. zj. do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli E —90. Abonmna za piivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo al. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim m Udani P. Laiitschner. rn I Berite in čudite 800 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20. "SBf Krasna, pozlečena, najfineja ura Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; ista ima dobroidoče 36-uruo kolesje, za kar se jam^i 3 leta, 1 krasna ovratna igla h Siirili - brilantom. 1 pozlačen prstan b pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 t rasen collier iz oko'u 150 c rijentalskih peri, najmodernejši n»kit za • dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovrataike in prsi, zajamčeno 3°/0 Double-zlata s pa-tentiranim zatvorom, 6 platneni ki robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 fcotnad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležaica 72 angleških peres, 20 različaih komadov za korespondenc«) in še 396 drugih predmetov ki so koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato nro vred. ki sama \elja d-aferat toliko, stane samo K 4-20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka H. SPINGARN, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-žič z dvemi iezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak risi to. ŠIRITE EDINOST Jtervozno stoletje se s polnim pravom imenuje naša doba, ker pri svojem mrzličavo neumornem teženju preveč napenjamo svoje živce, dokler se vsled nenaravnega življenja živčni sistem popolnoma ne izorpi. Ostati v takem stanju je za bolnika zelo usodepolno, in skrajni čas je vzeti pravo sredstvo. Tako sredstvo je odlikovani „Nutrigen", ki se s polnim pravom imenuje „Kralj vsih redilnih preparatov". To je tonikum za živce, redilni preparat, ki je mnogokrat izkušen, ne vsebuje nikakih škodljivib tvarin, ki zopet oživi zapuščene živčne celice ter okrepi in osveži ves organizem. — Vsakemu bolniku je prosto dano, da zastonj poskusi to svetovno sredstvo. Sklenili smo, da pošljemo paket „Nutrigena" za poskušnjo z podučno brošuro zastonj in franko, bez vsake obveznosti na vsakogar. — Pišite nam še danes, in prijetno presenetil Vas bode takojšnji, pomirjevalni učinek tega najimenitnejšega sredstva, kar se jih je sploh nudilo kedaj bolujočemu človeštvu. NUTMGEN-PODJETJE, Budopest, Erzsčbet-korut 16, parter 171. Najboljši in najpopolnejši glasovirji in pianini se vkupijo najceneje proti takojšnjemu plačilu ali na najmanjše meaečne obroke (tudi za provincije) samo naravnost od tvoroičarja :: HENRIKA BREMITZ :: c kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Belvedere) Svetovna razstava v Parizu 1900 najvišje odlikovanje A*stro-Ogrske za glasovirje. —: Katalogi in bondlc. gratis in franko. :— Qi/loHicoa I/n7 V8Bh črne in OKldlllbUU barvane, vseh vrst rumene in črne za čevl|p~ie in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). voščita na najbolje vrste 2a barvane čevlje. Naročbe za ;vse kraje deželo izvršuje točno In hitro Lorenzo Gaggianelli Trst, ul. Čase ma M (poleg kavarne Sociale) n- AOOf^/"* A D kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico ■ ODV-/Vji ifa za nikeliranje, posrebrnenje, bakranje itd. itd. Trst, Via Gaeteno Donizetti 5 - Telefon 126, Rov. IV. Popravlja priprave za točenje piva, motorje na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice. električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zaloga žarnic, stekel za gas in elektrike in d ugih predaietov. R. Oasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 > i . Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. ielezalo 2051 Sprejme razcamjaoje MirSiepsifeoti i\m iz mitnic, testailjanje na ion. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE, š^T Zastopstvo tvrdka „CEMENT" Tovarna cementa PRODAJA NA DROBNO. B „PORTLAND" v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. BUMMmubumB izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov. z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobna prodala v ul- del Toro 4. j Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje, j --TELEFON 20—56. - Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena ia ) ae obrtni razBtavi v Trstu odlikovana tovarna sodov Ivršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se nt bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. 1422 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. Zelo usodna prilika za kamnoseke! Popolnoma urejeno in že nad 20 let obstoječo kamnoseško obrt pokojnega mojega soproga Ignacija Čamernlka v Komenskega ulici v Ljubljani oddam v najem z vsemi zraven spadajočimi prostori, eventuelno prodam tudi hišo s kamnoseško obrtjo vred. Posredovalci izključeni. — Obenem opozarjam c. občinstvo, da izvršujem kamnosesko obrt nadalje in prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela, zlasti pa priporočam :::: veliko zalogo nagrobnih spomenikov :::: enostavne do najfinejše izvršbe po izredno nizkih cenah. 3vana Čamernik, v Ijubljani, Komenskega ulea. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki lz klobučevlne prvili tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki E napor i j kap za potovanje In za šport. mmmmet TRST Corso st. 34i 223 poskusite pivo H češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH. Je Izborno, na plzeuski zaloge: način narejeno. zaloge: LJUBLJANA: T. H. Rohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Garzarol!; TRNOVO: Rudolf Valenčlč. TRST : Sehmldt & Pelosi; PULA : Lacko Križ ; REKA—SUŠAK : Ante Sabllch. Prfdnofin Stedlltoa gospodinja kupule KOLIHSKO CIK0RI10! Za_o_neLKi_nar_o J fljo os] ase Oglase (Inserate) treba naslovljati no na Uredništvo liota, in DO na Tiskarno »Edinost«, nO na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na „Inserutnl oddelek41 notesa lista ===== ali na Upravo. == Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in H*tel Balkan nimajo z oglasi nika-kega »pravila. To naj si dobro zapomnijo »ni, ki naročajo egia&e v našem listu in 2el6, da bodo Isti točno uvrščeni. — — — — CIRIL SUC TRST ul. Concordia št. 4 TRST Priporoča »lavnemu obiln»t*a »»ojo trg«v In« J*-■tr ter ga zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja proti meni. V Nabrežini, dne 23. septembra 1911. Franc Gulič UalSUa P'tane zajce fcy*hwab, ki dosežejo do VClIRU 30 funtov mladi od K 150, za pasmo od K 6-— naprej prodaja Schwab Dunaj Ulimmer-gasse 1. Cenik itd. zastimj. 1358 Mnrana Je priznano naj bolj Se sredstvo za mUrdlld, uničevanje stenic in druzega mrčesa. Prodaja se v glavnih mirodilnicah. Zaloga Skrinjar, via Ferriera 37, L 1831 Odda se takoj mala sobica K 10. Ulica Gas p are Gozzi št. 3, II. nadstr. 1575 V hiši št 37 v ulici Corso Giuseppe Verdi v Gorici, ki je last „Goriške ljudske posojilnice" se odda s 1. novembrom t. I. popolnoma na novo prirejen lokal za trgovino z zraven spadajo-čim stanovanjem, obstoječim iz treh sob s pritifel. - Lokal se odda even-tuelno tudi brez stanovanja. Natančneja pojasnila daje „Goriška ljudska posojilnica" v Gorici, gosposka ulica št. 7. Dainfln se zemljišče 600 sežnjev v Skednju blizu ■ ■Uud tovarne riža, pozicija ta obrt itd., tudi nu parcele po 100 sežnjev. Pojasnila v Skednju št. 456 od 4-7 popoldne. 1655 Incin Uotnuop naznanja si. občinstvu, da JUblp ¥dlUVtJb je odprl v ulici Giulia št. 71 pekarno in sladčičarno. Večkrat na dan svež kruh in sladčice. Sprejema se kruh za peči. 5133 Intplsnontnana ^venskega učitelja v svrho llllCliyBllUIGlja podučevanja slovenskega jezika i^če gospod. Ptnudbe pod „Učitelj" v italijanskem ali nemškem jeziku na inser oddelek tega lista. 1654 llraHnilf) spe sobnega i samostojno uradovati, Ul d UIII Ril le z dobrimi spričevali in 2 malo kavcijo, išče Posojilnica in hranilnica v Kopru. Nastup takoj. 1660 Tnmhnln *n P'e3 p"redi zavarovalnica goveje I UIIIUUIU živine v 8v. Križu pri Trstu v nedeljo 24. t. m. Sivra godba iz Sv. Ivana. 1662 Antonio Alberti zavod za izdelovanje m barvanje kožukovine ▼ Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23—56, Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožubovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrsto kožuhovine. 1575 Slovanske igralne karte r^T knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Giegor Zidar & C., Rccol 263, tobakarna Segolin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. 1472 G^ido dr. Skapin je sinoči — ugrabljen po kruti bolezni — izdihnil svojo dušo, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Stric Franc, mačeha Marija in strnična Elsa Stankovič naznanjajo vsem prijateljem in znancem to prerano izgubo v imenu tukajšnjih in odsotnih sorodnikov. Pogreb zemskih ostankov bode v nedeljo 24. t. m. ob 4. uri popol. iz hiše žalosti v ulici Giulia štv. 82 naravnost na pokopališče. V TRSTU, 23. septembra 1911. Prvo pogrebno podjotjo Zlmalo - Cor«o 41. Slov. akademično društvo „Balkan" javlja tužno vest, da je njega bivši član, odbornik in starešina Dr, Gvidon Skapin sodni praktikant včeraj ~ob 4. uri zjutraj preminul v cvetu svojih let. TRST, 23. kimovca 1911. ODBOR imAssmmM. mMMmM. TRST, VIA CASSA BI RiSPARMIO ST. 5 (LASTN8 POSLOPJE). BTCnPUJE IN PRODAJA: ▼smrtstnb papirje, rente. obligacije, za-stavna pisma, pbjjoritbte, delnice, skecke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI NA TRSBHOSTNB papirje in blago LEZEČB T javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. — PROMESE. brzojavi: jadranska. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA VZDIGA rentni davek plačuje banka 12 svojega. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVL URADNE URE: 9—12, 2l/i—5V». ESKOMTUJE: menice, devize in fakrurb. ZAVAROVANJE vrepn08tnih papirjev proti kursni izoubl revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL KREDITI PROTI DOKUMENTOM UKRCANJA. BORZNA NAROČILA. - INKASO. telefoni: 1463, 17»s. Fllijalke v Opatiji In Ljubljani RESTAVRACIJA AURORR Jrst, nI. Carfiucci št. 13. Podpisani se časti naznaniti cenj. občinstvu, da koncertira v iestavraciji »Aurora« renomirani dunajski damski orkester UltlDOBONA !h= obs-toječ iz 5 dam in 2 gospoda pod vodstvom gfospe ANNIE LACINE. Usek uečer KONCERT od 7. ure do polnoči. - Zmirom izbran in nov glasbeni in pevski program. Ob nedeljah in praznikih se vrši MATTBNEE. Od 10. predp. do 1. pop. Večerni koncert od 4. pop. do polunoči. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. m TVRDKA Umetni: fotogram atelje e GIUSTO NTRMSIAK Ulica Nuova Štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6. Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2*40 za 1 kg, debelo platno za žimnike po K 1*10, 1*20 in več na meter. Največja zaloga čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. —Velika zaloga platna in bombaževine. 52 Zaltga mehe prve vrste. S""2 Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najstarejša prodajalnci ur v Trstu, via, S. Antonlo (vogal ulice S. Nicold). VELIKA IZBERA ' eriilo, zle tih. srebrnih, kakor tudi stenskih ur vs&ke vrate. Ustanovljeno leto I8S0. Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odpri od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. Aleks. Rupnick & C.? - trst ulica Squero Nuovo št 11 Zastopstva In glavna zaloga BDlflnelšin urst pšenične moke In krmnih izdelkou poznanega valjčnega mlina [T VINKO M#J&ie-a v Kranju. 7] -- Brzojavi: jtteksrapnick — trsi. -- B M a o ar IZREDNA PRILIKA![ \elikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri urar j u in zlatarju Merto Nachtipll ul. Nuova št. 41. (PALAČA • SALEM) ri sv. Jako-u - TRST. ulica Rlv« IteT. 42 (pritličje) m -p* I«TT*aj« mki fot*gralI6no d«lot k*, kar kadi ratgltde, pceaetka, notri* ajoet lakaltr, poreeluMM plaM« nt vsakem taa Bfaaaalka 1U. itd. Itd. Posebmt: Pevečanje vsakatere fotografije. Radi adabaeetl P. H. naročnikov ■prejema aaraAa la Jtk tsrrtnj« aa doma, •tmfaaln« tadl aaaaj naata. IVAN KRZE Trst - P ls. z z a 8. CHov^nni št. Tehnična poslovnica FRANC & KRAH C, Trst. (prej Schnabl & Co. Succ.) upojni plin in motorje na nafto, Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških obleK za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini „ALLA CITTA' Dl TRIESTE" Trst, ulica Giosne Cariicci il 40 (irej Tormte) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke * „ » platna * „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14 Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd ALLA CITTA' Dl TRIESTE s Tnt ulica Giosie Cariicci Ster. 40 (prej Torreate) : NIKUS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-Carne na trgu S. Francesco 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE ? kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške grijati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2ou doba vata: Tangyes naj i z vrstne] i« motorje na bencin, plin, 8;Btem „Diesel" stoječe in lazeče u?trvjbe. Lokomobile na benzio in pare. Prevzemajo delo indu?trijalnih tovaren kakor : Mlini za mftko, stroji za proizvajenje o Ja, tovaren leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja z* mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (Lift) sist< m Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Modem« ta nsa is je. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in str< ji za pohedelstvo in prefie za vino. Olje, zamahi, pipe i d. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proračuni ia obisk mernikov zastonj. — — — 7alo»na kuhinjskih in kletarakih pitrel« čin <>ctl d oj-he), kajti s ponarjeuaiijem se lioee kousumente zavajati! i Š * I cipost r w i "a . f. - I ^o. ^OTTOMAN^^ J m 5, ! p Ji vb