u RUSTl/ENIK se ustanovi podporna blagajna. Naša postavodaja ima zakone, ki varujejo in branijo delavca pred izkoriščanjem. Toda posamezen delavec je preslab, da bi se branil, da bi zagovarjal svoje pravice, da, pogosto niti ne ve, ne čuti, da se mu godi krivica, ker pogosto ne pozna postav. Strokovna zveza tvori nekako organizirano samopomoč. Ta samopomoč se razteza na varstvo gmotnih koristi, na zboljšanje plače, na skrajšanje delovnega časa itd. Važna je ustanovitev podporne blagajne. To blagajno ima strokovna zveza za podporo v bolezni in onemoglosti, za slučaj smrti in brezposelnosti. Podporna blagajna je dobro sredstvo, ki veže člane na strokovno organizacijo, ker nucli članom trajno korist. Poleg tega pa nudi strokovna zveza svojim članom pravno varstvo in posredovanje dela za delavce in delodajavce. Kakšne so pa dolžnosti članov? Član postane lahko vsak krščanski slovenski ali hrvaški delavec, ki je dopolnil 14. leto. Pristopijo lahko tudi delavska nepolitična društva, ki imajo iste pravice kakor skupine. Vsak član je dolžan plačati pristopnino in pa tedenske prispevke za oni razred, katerega si je izbral, da dobiva podporo, primerno dotičnemu razredu. Natančna pojasnila o tedenskih vplačilih in pa podporah je dobiti v poslovnem redu, ki ga drage volje do-pošlje J. S. Z. vsakemu društvu, ki bi se zanimalo za to novo organizacijo in hotelo v društvu osnovati krajevno skupino, za katero zadostuje 15 članov. Nasloviti je pismo na Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani. POUČNI TEČAJI. Izobrazba je dandanes neobhodno potrebna. Organizacija, ki ne skrbi za izobrazbo in pouk svojim članom, ne bo imela trajnih vspehov. Taka organizacija bo morda dobro zabavno dru štvo, tako društvo bo zbirališče nekaj dobrih ljudij, toda ne bo nikaka bojna organizacija, ne bo organizacija mož in mladeničev, žena in deklet, ki vedo, zakaj so člani društva in ki so ponosni na to, da so v izobraževalnem društvu. Društvo mora članom nuditi priložnost, da si pridobe potrebnih vednosti v socialnem, političnem in narodnem oziru. Vsako društvo stori v tem oziru lahko veliko, če si prizadeva podati članom novih naukov, če jih vzgaja za samozavestne bojevnike, ki so vedno pripravljeni zagovarjati in braniti dobro stvar. Najlažje pa si člani društev pridobe izobrazbe na tečajih. Voditelj tečaja mora biti sam dobro podkovan v tem vprašanju. Tak poučni tečaj — in naj si bo ta o tej ali drugi stroki — se vrši lahko na več načinov. Najpreprostejši način je, da se obravnavajo krajevne razmere, krajevni dogodki ali pa posamezni dogodki, politični in socialni zadnjih dni na podlagi časopisov. Na to sledi prost razgovor. Ta način pouka je najpripravnejši za začetnike, ki se udeležujejo razgovora le tedaj, če se razpravljajo reči, ki jih razumejo in niso pretežke za njih pojmovanje. Če je privel udeležence do tega, da se pogumno, brez bojazni udeležujejo razgovorov, jim je treba pojasniti, da ni dovolj, da človek časopis prebere in ga morda da tudi dalje drugim brati, tem-i več naj si izreže važnejše članke in poročila iz časopisov. Ti izrezki iz čosopi^ sov mu nudijo pozneje mnogo tvarine za predavanja. Drugi način poučnega tečaja bi bil, da se iz kake knjige prebere nekaj odstavkov. Te odstavke razloži voditelj tečaja, na kar se razvi-. je prost razgovor. Za prihodnji sesta-. nek se določi poročevalec izmed udeležencev, ki ima prosto predavanje o ravnotisti tvarini. Ni treba, da se drži strogo knjige, temveč sme povedati svoje misli, sme vplesti v govor svoje izkušnje. Za tak tečaj je seveda nujno potrebno, da imajo vsi udeleženci svojo učno knjigo. Tretji način je, da ima vodit telj predavanje, udeleženci teča-, ja pa tudi dobe v roke pisano ali tiska-! no glavne misli predavanja. Eden udeležencev tečaja prevzame poročilo za prihodnji poučni dan prav isto tva-, rino, na kar se potem razvije prost razr govor. Četrti način poučnega tečaja je za bolj izobražene. Voditelj tečaja poda celoten načrt predava n j, ki se bodo zaporedoma vršila. V; kratkih potezah napove vso tvarino, ki jo je treba obdelati in razdeli poročila posameznim udeležencem in jim označi tudi knjige, ki bi jim služile pri izdelovanju predavanj. Pri takem poučnem predavanju naj ne predseduje vedno voditelj tečaja, marveč naj se izbere pri vsakem predavanju drug predsednik in pa zapisnikar; to pa radi tega, da se navadijo udeleženci voditi zborovanja. Predsednik otvori zborovanje, podeli besedo poročevalcu, pazi, da se razgovor vrši v redu, da se govorniki pri tem drže strogo stvari in da ne go-. vore o vseh mogočih stvareh, ki pa ni-, so v nobeni zvezi s tvarino, ki se obde-. lava. Zapisnikar si zaznamuje glavne stvari iz predavanja in razgovorov, napravi potem zapisnik, ki se prebere pri prihodnjem predavanju. Poročevalec, ako je novinec, naj bi svoj govor pismeno napravil in gledal pred vsem na primeren vspored razdelitev govora. Kdor ne pazi na razdelitev, ogrodje svojega govora, bo razvijal najrazličnejše misli, toda poslušalci ne bodo imeli od njegovega govo^ ra mnogo haska. Ako se izbere soporočevalec, je njegova naloga, da nekatere važnejše točke bolj obširno obdela ali pa pove svoje mnenje, če se ne strinja popolnoma z nazori poročevalčevimi. Po vsakem govoru ali predavanju je prost razgovor. Pri tem naj bi poslušalci povedali svoja nasprotna mnenja in povedali svojo kritiko o govoru. v , Kritika naj se nanaša na stvarne nepravilnosti in na to, Ce je predavatelj prav razumel tvarino in jo tudi dovolj obširno obdelal. Kritika naj se nanaša tudi na slov-niške in govorniške napake, vedno pa mora biti s t v a r n a, nikdar ne o s e b -n a, da bi sc žalilo osebno govornika. Ivonečno posname voditelj tečaja kratko glavne točke predavanja in razgovore in opozori na napake in pomanjkljivosti, ki so se v razgovoru še prezrle. Kar zadeva tečaj sam, treba gledati na to, da se vrši ob takem času, da je mogoče priti vsem udeležencem pravočasno in da se potem prične predavanje točno ob določenem času. Poučni tečaji zahtevajo sicer mnogo truda in dela, toda za društveno organizacijo so neobhodno potrebni. Saj taki tečaji dajo priložnost, da sc spoznavajo zmožnosti posameznih društve" nikov, ki se na ta način potem izvež-bajo kot govorniki, agitatorji in pa za vodstvo raznih shodov. Naj bi važnost in pomen poučnih tečajev vedno bolj spoznavali, potem bi se ne plašili dela in truda, ki ga pro-vzročajo li tečaji; vzgojili pa bi si na ta način društvenikov, ki bi šli kedaj kot možje navdušeni v boj za vse vzore: za vero in narodnost. KAKO JE POŽIVITI ZASPANA DRUŠTVA. Pogosto se ustanovi tuintam izobraževalno društvo, ki spočetka kaže nekaj življenja, a kmalu gine in mineva zanimanje za društvo, ki potem le še životari. Kako poživiti taka lena. zaspana društva ? . 1. Vsak mesec naj bi se prirejali društveni shodi. Na teh naj bi se razpravljalo o stvareh, ki ljudi zanimajo, n. pr. o važnejših dogodkih domačega političnega življenja, o delovanju državnega in deželnega zbora na podlagi časnikarskih poročil, o stanovskih zadevah kmečkega, obrtnega in delavskega stanu itd. 2. Porabi naj se vsaka prilika da se člane privadi podrobne m u delu. To delo bodi, da pridobivajo društvu novih članov, da se udeležujejo shodov in predavanj, če se prirejajo v bližini, da širijo dobre časnike in spise in jim pridobivajo naročnikov. 3. Po poučnih tečajih naj se izobrazi nekaj društvenikov, ki bodo šli potem navdušeni na delo za društvo. Ti se izbero v društveni odbor. Za poučne tečaje so najpriprav-nejši mlajši društveniki. Treba izbrati najboljše; ni zadosti, da se jih povabi pri skupnem sestanku, predsednik naj jih sam osebno pridobi. Pri pouku naj se potem ozira na posebne zmožnosti vsakega posameznega in odkaže vsakemu, njegovim zmožnostim primerno tlelo. Te mlade moči naj porabi za agitatorje, odbornike itd. 4. Pridobi naj se mladih društvenikov; mladina prinese v društvo tudi življenje. Zato naj porabi predsednik vsako priliko, da nagovori tega ali onega fanta, da 'so vpiše v društvo; vsako leto pa naj gleda nato, da izmed šoli odraslih dečkov pridobi tudi naraščaja za svoje izobraž. društvo. Če se dela na ta način in je društvo tudi v zvezi z drugimi društvi v de-kaniji, potem je upati, da bo društvo delovalo, zakar bo skrbel tudi dekanijski odbor, ki ima dolžnost nadzorovati društva in jih napeljevati k živahnemu delovanju. NEKAJ O DRUŠTVENIH SESTANKIH. Marsikje je navada, da se društveno življenje razvija le v zimskih mescih, v gorkih poletnih mescih pa počiva društveno delovanje. Pri tem se sklicujejo največ, da je v poletnem času težko dobiti ljudi, ki bi hodili k društvenim shodom in da posebno mladina išče zabavo v prosti naravi. A mladina dobi dovolj zabave tudi v društvu ali pa na skupnih društvenih izletih. 1. Tudi poleti so shodi, predavanja posebno za mladino po-tr eb n a. Če hočemo mlade fante izobraziti in vzgojiti, ne bo tega mogoče brez poletnih shodov. Ali ne bodo poleti onih naukov, ki so jih dobili v zimski dobi izpolnjevali? Kmalu bodo pozabili, da so dolžni paziti na zmernost, varčnost, pokorščino, vljudnost, na kar se jih je v društvu ne le opozarjalo temveč tudi navajalo. Ako je mlad fant prepuščen več mesecev samemu sebi. ako se ne pazi nanj, s kom občuje, potem se seveda no smemo čuditi, ako se mladina, ko se prične društveno življenje v zimskem času, ne more privaditi zopet redu in če morda ta ali oni tudi popolnoma izostane iz društva. Zato je potrebno, da društva tudi v poletnem času delujejo, da skrbe posebno za mladino, ker je nevarnosti za njo v tem času pogosto mnogo več kakor v pozimskem času. 2. Ž e 1 e t i j e, da so s e s t a n k i p o-sebno za fante vsako nedeljo. To je potrebno za vzgojo mladine, ker le na ta način imajo predavanja, shodi, društvene naprave: knjižnica čebelica svoj vpliv na mladega človeka. Ravno nedeljni sestanki odvrnejo pogosto mladino od slabih tovarišij, pospešujejo treznost, varčnosti navajajo mladino, da si izposoja časnike in knjige, Res da zahtevajo sestanki vsako nedeljo mnogo truda in posla. Težavno je voditi prav mladino, držati jo v redu in pa podajati ji naukov, -ki so ji potrebni, a jo obenem tudi zanimajo. A česar ne boš našel drugod, našel boš pri mladini. Ta bo udana, zaupljiva, in to ti povrne trud in delo, ki je imaš ž njo. MLADI DRUŠTVENIKI. Za obstoj in razvoj vsakega društva je neobhodno potrebno, da pridobiva vedno novih članov, da se pridobi za društvo posebno mlade fante. A skušnja uči, da treba te pridobiti takoj, ko zapuste šolo, drugače jih bo pozneje težko dobiti. Treba tudi za društva imeti vsakoletni nabor. Mlade člane je pa takoj treba vpeljati v društveno življenje, treba jim pokazati namen in korist društva, ker drugače ne bodo ostali društvu dolgo zvesti. 1. Nasprotniki društva si pač povsod prizadevajo, odvrniti mlade fante bodisi z zbadanjem, zaničevanjem, bodisi s prigovarjanjem od naših društev. Na vse to mora biti človek pripravljen in mora mladim društvenikom dajati poguma in jim izbiti strah pred ljudmi. 2. Mlade društvenike naj se vpelje takoj v društveno življenje, da redno zahajajo k društvenim prireditvam, predavanjem in drugim vajam, ki jih prireja društvo. Če se mladi fantje pri-dobe za društvo, ko izstopijo iz šolo. se najlaže privadijo društvenega življenja. 3. Pri društvenih sestankih naj se jim pojasni pomen in namen društva in naj se jih opozori na red in dostojuu vedenje v društvenih prostorih. 4. Dalje je opozoriti nove društvenike na društvene naprave, katerih naj bi se posluževali (poučni tečaji, knjižnica, čebelica, petje, godba, telovadba itd.) Seveda vse te naprave niso za vse. ker nimajo vsi istih zmožnosti in ne enakega veselja. 5. Paziti je na to, da občujejo le z dobrimi, poštenimi tovariši. Društvo mora gojiti pravo prijateljstvo. Prijateljstvo ohranja veselost in edino,-t v društvu in varuje pred zapeljivci, Najboljše sredstvo, da društveniki prijateljsko med seboj občujejo in da pri-dejo v tesneji stik z društvenim vodstvom so izleti. G. Mlade člane naj se kmalu uporabi, da na ta ali oni način sodelujejo pri društvu, da so ali pri pevskem ali tamburaškem ali telovadnem odseku. Na ta način se mladino priveže na društvo, katerega sc oklepa tudi v poznejšem življenju. nneaannaanaaaaoaos □ — □ Društueni uestnik □ D □uunan naaaaaggp S. K. S. Z. Občni zbor. Na sestanku S. K. S. Z. iz vseh slovenskih pokrajin, ki se je vršil 11. t. m. v prostorih ljbljan.S.K.S.Z. se je sklenilo, da se vrši občni zbor 21. julija 1.1. v, Ljubljani. Na to skupščino naj bi društva poslala le svoje delegate, ker se ne gre za veliko manifestacijo. Na skupščini se bo obravnavalo: o društvenih domovih, (stavba, oder, financiranje), o raznih učilih v društvih, o revizijah izobraževalnih društev, o ženski telovadbi, o narodni obrambi m poročila posameznih zvez. Dan občnega zbora bo dan resnega dela. )an v proslavo sv. bratov Cirila in Metoda. Po sklepu S. K. S. Z. in zastopnikov izobraževalnih društev se praznuje 10. ulija spomin slovanskih apostolov sv. :irila in Metoda. Ta dan naj bi se pro-lavil po vseh naših izobraževalnih ruštvih. Povsod naj se priredi ta dan redavanje o sv. apostolih slovanskih, apravi primerna igra in izvajajo ne-atere pevske točke. Program za ta dan e objavi pravočasno. Skupno delo. 1. Nujno je, da se čim prej osnu-ejo povsod dekanijski odbori, v aterih so zastopana vsa izobraževalna ruštva. Tak odbor se lahko osnuje, a jc le par društev v dekaniji. Ta od-or ima snovati nova društva, nadzo-ovati stara, skrbeti za skupne prire-itve in navajati društva k živahnemu elovanju. 2. Odbor S. K. S. Z. v Ljubljani se omnoži, tako, da bodo zastopani tudi ekanijski odbori. Tak širši odbor ima sako leto seje, na katerih se določi pored društvenemu delu. Tečaji. S. K. S. Z. priredi to leto poučni etSaj za odbornike naših društev, kjer c 1)0 poučevalo o vodstvu društev, o Iruštvenem knjigovodstvu, in .,čebe-ici'1. Igre. Ker ni domačih iger so bo razpi-:alo nagrade za dobre domače igre za zobraževalna društva. DEKANIJSKI PODODBORI. Zapisnikseje predsedstva idrijskega lododbora. ki se je vršila v Žireh dne 19. marca 1910. ob 11 uri dopoldne v Iruštvenem domu. Seje se je udeležilo ise povabljeno predsedstvo razven g. I. Mraka, ki je bil službeno zadržan. Povabilu pa se tudi ni mogel odzvati i g. .T. Jelenec, župnik v Ledinah, ki je rnadoma obolel. Dnevni red: 1. Či-anje zapisnika zadnje seje. 2. Načrt »avil za ženske oddelke K. S. J. D. i. Pravila naših K. S. J. D. 4. Določitev dneva in dnevnega reda prihodnji seji. j. Slučajnosti. I. Prečita se zapisnik zadnje seje, ti so je vršila dne 17. februarja t. 1. v driji. Nadalje se preberejo tudi sledeči lopisi: Pismo č. g. J. Jelenca, župnika ' Ledinah, v katerem naznanja, da je 'c pridobil potrebno število mož in mladeničev, ki bi pristopili novoustanovljenemu izobraževalnemu društvu 'er prosi, naj bi bili govorniki na ustanovnem shodu lajiki, ne pa duhovniki. Oklene se, da se prepusti g. župniku določitev dneva za ustanovitev društva, »'edsedniku D. O. pa, da preskrbi govornike. — Dopis idrijskega okrožja •Orel", ki prosi za izpremenitev točke > določitve odnošajev med K. S. J. D. 111 njihovimi odseki. — Popravi se prevrni del omenjene točke, da se sedaj lsta glasi: „Vsaj en odbornik glavnega društva mora biti izvoljen v odsekov odbor. Ta ima dolžnost v slučaju, da so sklepa kaj, kar bi nasprotovalo pravilom glavnega društva, odbor na to opozoriti ter o tem poročati odboru glavnega društva." - Razrešitev zveze „Orlov" o „rednih članih in podpornikih" odsekov, ki se .strinja z določili D. O.; se vzame na znanje. 2. G. Perko poroča, kako je omislil izpremenitev pravil za žensko odseke K. S. J. D . ki ostanejo v glavnem take, kakor so že bila tiskana za ženski odsek društva Žiri—Dobračeva. (Glavna priloga). 3. Vzame se na znanje, da imajo vsa društva skoro enaka pravila. Sklene se svetovati društvom, naj izpremene glavna pravila v toliko, da se sprejmejo člani že s 14. letom, in sicer z ozirom na telovadne odseke. 4. Prihodnja seja se določi na 21. aprila t. 1. v Črnem vrhu v društvenem domu ob 1. uri popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo o reviziji S. K. I. D. Žiri—Dobračeva. 3. Določitev dekanijskega shoda vseh društev. 4. Določitev dneva in dnevnega reda prihodnji seji. 5. Slučajnosti. 5. Dne 21. aprila 1.1. bo revizija S. K. J. D. v Črnem vrhu. Ker se nihče več ne oglasi k besedi zaključi predsednik sejo. Idrija, dne 3. aprila 1910. Dekanijski odbor izobraževalnih društev v Idriji. DOPISI. Križe pri Tržiču. Kat. sloven. izobraževalno društvo je imelo 13. marca svoj 14. redni občni zbor. Udeležilo se ga je mnogo članov. V pretečenem letu je delovalo še prav dobro s predavanji, predstavami in tudi tamburaši so jo začeli rezati. Želeti je, da se tambu-raški zbor na višje število pomnoži. Ali kaj pa še pogrešamo v našem društvu? „Pevski zbor". Prosimo g. orga-nista, da se nas še v tej potrebi usmili! Drugič pogrešamo branje časopisov, ki je v naši fari prepotrebno, posebno za naraščaj. Novo izvoljeni odbor je sledeči: Predsednik g. Ig. Gradišar. Podpredsednik g. Jož. Perne. Tajnik g. Fr. Poljane. Blagajnik g. Jos. Sitar. Knjižničar g. Jož. Rakove. Odborniki: Veleč g. Janez Zabukovec, župnik, g. Franc Logar, g. Jan. Poljane, g. Jan. Perne. Iz St. Petra. Predpustno nedeljo so priredile dekleta prelepo igro „Nežika z Bleda". Igrale so izborno. Tudi udeležba je bila povoljna. Sedaj so pa naši fantje sklenili pokazati svojo umetnost na odru. Pripravljajo se za igro „Re-poštev". Med našimi fanti vlada tudi zanimanje za tamburaško društvo. Le pogumno naprej, da ne bodemo zadnji ampak prvi! Kaj pa telovadni odsek? Mladenič. Dobrava pri Kropi. V našem izobraževalnem društvu je bilo prvo predavanje na cvetno nedeljo. Predavali so č. g. župnik Vrankar o j etiki in njenem bacilu. Udeležba je biia precejšnja. Ko smo zadnjič poročali o ustanovitvi izobraževalnega društva, se je pomo- toma izpustilo ime knjižničarja. To je naš vrli cerkvenik Jožef Koselj. Hinje. Dno 20. februarja smo imeli v izobraževalnem društvu občni zbor. Ker smo že vse delovanje društveno opisali nam je omeniti za sedaj lc knjižnico. Veliko zanimanje se jo vzbudilo zanjo. Pa tudi hitro raste. Knjižnica že šteje namreč 1G6 del z 217 knjigami. — 27. februarja pa smo imeli zopet predavanje. — 17. aprila pa smo se udeležili mladeniškega tečaje v Za-gradcu. Radeče pri Zidanemu mostu. Dne 13. p. m. se je vršil občni zbor naše „Kmetske knjižnice" pri katerem so se z ozirom na živahnejše knjižnično poslovanje, sklenile sledeče izpremembe. 1. Članarina se zviša na 10 v. mesečno in se bo pobirala v dveh obrokih ocl članov. 2. Knjižnica se prenese v telovadnico Orla in se bojo tam knjige izposojevale vsako nedeljo po deseti maši in pop. službi božji. 3. Od vsake izposojene knjige so plača 4 vin. Ocl nedelje 13. t. m. knjižnica že posluje v novih prostorih. Da se je članarina zvišala, se je upoštevalo to, da se vsi člani knjižnice ne poslužujejo enako. Zato pa se je določilo 4 v od vsake izposojene knjige, da se razmerje uredi. V kratkem se osnuje tudi ženski odsek, ki bo imel v knjižnici iste pravice in dolžnosti kot odsek Orel. Opozarjamo žo sedaj naša dekleta na to koristno organizacijo, ki se že skoro povsod krasno razvija. — Našemu Orlu so že vzrastle krepke peruti in še nikakor ne misli zaspati kot bi nekateri radi, V nedeljo 6. t. m. še je vršila tukaj seja „Obsavskega okrožja". In pri tej priliki je Orel že nastopil in pokazal, kolikor je v gnječi bilo mogoče, kaj se uči. Veseli so bili naši fantje, ko so videli toliko poštenih ljudi, ki so v znak, da upoštevajo trud in delo Orla, živahne pozdravljali te mlade junake, ki' sc mnenja, da je za mladega fanta najboljše poštena zabava. Dne 10. aprila priredi Z. T. O. mladeniški tečaj. Vabimo vse pošteno fante iz okolice, da se tega tečaja udeležijo. Pričel se bo s telovadno vajo, že v soboto 9. aprila zvečer. Veliko mladeničev je že, zlasti kmetskih, ki se še pomišljajo stopiti v naš krog. Fantje, korajža velja, vsi pošteni fantje skupaj! Sklenili smo sedaj da bomo imeli telovadbo tudi ob nedeljah po kršč. nauku. K tej nedeljski telovadbi, ki se prične 20. t. m. vabimo vse tiste, ki so ob delavnikih zadržani Dobrotvor Naši orli se pod načelst-vom našega p. n. gosp. župnika Josipa Plantariča pošteno gibljejo. — Ob vodstvu našega bivšega organista in pevca slavca g. Pavla Jermana, so bili uprizorili dne 6. februarija veselico s petjem in igro „Novi zvon na krtinah", kar vse skupaj so ponovili tudi še dne 13. istega meseca. Petje in igra se je izvršilo vse izborno; tudi gmotni dobiček ob tem ni bil preveč napačen, Po dokončani igri se je bil pa dne 13. februarija poslovil od nas naš bivši organist g. Jerman, preselivši se v Š}, Vid pri Zatični, kjer naj mu Bog da vso srečo. — Izobraževalno društvo. Naše slov. katol. izobraževalno društvo je zadnje čase bilo že ttako-rekoč popolno zaspalo; da bi pa celo umrlo, bila bi to velika sramota za Dobrovčane. Da se to ne zgodi, zavzel se je naš p. n. gospod župnik Josip Plantarič, društvo v novo, sveže živ-vljenje zbuditi. Za nedeljo, dne 13. tega meseca povabil je iz Ljubljane posebnega govornika; v ta namen — društvo poživiti — žrtvoval se jc bil vrli g. dr. Pogačnik ki je ob zelo obilni udeležbi mož, mladeničev, žena in mladenk skoz skoraj poldrugo uro navdušeno in prepričevalno govoril o prepotrebni in vsestranski izobrazbi obeh spolov v verskem in socialnem oziru. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali; besede iz srca govorjene, padle so tudi na dobro zemljo src vseh poslušalcev. Hvala mu iskrena za njegov požrtvovalni trud! Posledica temu je, da se je takoj po njegovem govoru ustanovil v našem društvu tudi oddelek za žene in dekleta. Vpisalo se je takoj nanovo v društvo skupaj 67 članov in članic. Iz Rakeka. Katol. slov. izobr. društvo lepo napreduje; nismo pričakovali, da se bode v dobrem pol letu tako lepo ■azvilo. Imeli smo več predavanj, dvoje od gospoda Slavko Ravnikarja iz Ljubij ane. Prvič nam je prav poljudno razložil namene in pomene izobr. društev, drugič pa je govoril o živinoreji. Naj bi se naši kmetje bolj polnoštevilno udeležili takih važnih predavanj! Gospodu Slavko Ravnikarju naj bode ob tej priliki izrečena srčna zahvala za njegov trud! Imeli smo tudi več iger, zadnja se je igrala dne 24. aprila, vse je lepo uspelo. Naše društvo šteje sedaj nad 60 članov, vendar je še veliko aaših somišljenikov, ki niso člani našega izobr. društva. Rahlo opominjamo vse tiste može, žene, fante in dekleta, ki niso še naši člani, pač pa so naši somišljeniki, da naj se vpišejo, da se tako društveno število izpopolni! Le lako je upati, da bomo v par letih pod lastno društveno streho! Torej krščan-skomisleči Rakovci, skupaj! Kaj pa ..Orli", ali so že zaspali? Ne, prav marljivo zasledujejo svoje namene. Pridno zahajajo ob telovadnih urah v telovadnico, kjer se vadijo v prostih in redovnih vajah, korakanju i. t. d. Tudi orodje imajo tam na Ablerjevem vrtu. Ta naš dobri somišljenik nam je prepustil vrt in je še sam pomagal, za kar mu izrekamo hvalo! Dobivajo tudi več izvodov „Mladosti", katero prav pridno prebirajo, tudi knjig in drugih krščanskih časopisov se ne manjka. Trikrat so šli skupno v kroju v Cerknico, in sicer dvakrat k sv. obhajilu, kar je ljudem posebno dopadlo, in na veliko soboto k vstajenju. Tako vidite, da se tudi Orli nekoliko gibljejo; skrbeli bodo, da bodo v bodoče še bolj živahni. Unške društvene vesti. Splošno moramo biti zadovoljni z dosedanjimi 112 uspehi našega izobraževalnega društva. Od dneva do dneva se oglašajo novi člani, in upamo, da se nam pridružijo še drugi, ki se sedaj še boje — nasprotnikov društva. Zal, da brez teh nismo. Vsi smo kristjani in dobri katoličani, a vendar je nekaterim ime »katoliško« izobr. društvo tako napoti, da trde o n epr avilnosti društva, da celo cla svoje sinove in hčere rajši ubijejo kot bi jim dovolili pristopiti k društvu. Pa to so le nekateri. O velika je slepota ljudi! Čujemo, da bodo sedaj po sv. mi sijonu pričeli tudi oni z nekatoliškim izobr. društvom „SIoga", ki ga snujejo od tedaj, odkar smo dobili katoliško izobraževalno društvo. Upamo, da za tako društvo ne dobe tistih Unčanov, Ivanjcev in Slivljanov, ki še kaj dajo na svoje katoliško mišljenje. Če smo katoličani, bodimo vedno in povsod in ne bojmo se priznati in pokazati da smo vedno in povsod. Kdo se brani danes imena katoličan?! Če kdo trdi, da društvo seje prepir, mi o tem ne vemo nič, pač pa, cla hoče ljudem pokazati pot do prave izobrazbe in možatosti. Prepir seje tisti, ki je proti društvu in proti naslovu društva, kdor ustanavlja proti knjižnici katol. izobr. društva knjižnico in odgovarja ljudi od katol. društva. Čemu to? Če smo vsi dobri kristjani, dobri katoličani, potem bi morali biti vsi vneti za katoliško izobr. društvo. Zakaj je nekaterim ime »katoliško izobr. društvo" taka spotika, tega pravi katoličani ne moremo umeti. Prosimo, da nam to dopisniki „Slov. Doma" lepo olikano razlože. — Če sodimo prav po obisku in uspehu sv. misijona za našo faro, imamo na Uncu le — enega nekatoličana demokratične barve. Drugi pa smo potemtakem sami pravi dobri katoličani in vendar to nasprotovanje proti katoliškemu društvu. Tega preprosti in neučeni faranje ne moremo prav umeti in zato smo res radovedni, kakšen odgovor dobimo od Slovenskega Doma", nekatoliškega lista in njegovih unskih dopisnikov. Povedati smo morali naše brige od novega leta sem. Ko bi hoteli pa podrobno poročati o brigah nasprotnikov radi našega kat. izobr. društva, pa bi bil dopis še malo daljši. Porabimo vse ob svojem času. Čez sedem let menda vse prav pride. Sicer pa moramo biti hvaležni tudi nasprotnikom za vse dobro delo v prid našega društva: nasprotovanje nas krepi in nam odpira oči. Ljudje morajo misliti, radi česa so pravzaprav nekateri proti katol. izobr. društvu. Pravo spoznanje pride prav gotovo: in to bo najlepši sad našega izobr. društva, kateremu so nasprotniki napovedali smrt do novega leta. Ampak to so slabi pra-tikarji! To bomo poskusili dokazati še letos, da se taki računi radi skaze. Naša moč je v tem: kar nas je katoličanov skupaj in trdno stojmo, potem pa bomo šteli — nekatoličane. Koga bo potem strah ? ? Iz Spodnje Idrije. Kronika našega izobraževalnega društva ima v svojem pomladnem cvetju zaznamovano sw če: Dne 13. marca so: Orel v kroju, f] ni izobraževalnega društva in »d'ek ška zveza« pristopili skupno k sv t hajilu. Bilo je lepo in spodbudno p, meren nagovor je spremljal slovesno — 20. marca je bilo društveno pred vanje: »Kaj ve veda o koncu sveta Predaval je akademik g. Weis iz hlrij Živahen razgovor je sledil predavan — Veliko noč — vstajenje — je tu proslavilo naše društvo. Pred procesi je imel Orel eno uro častno stražo pri božjim grobom in je tudi kot časti straža spremljal med procesijo Najsv tejše. Dekliška zveza se je udeleži procesije s slovenskimi trakovi slove kat. izobraževalnega društva. Mož iz društva so nosili baldahin (nebo). Dne 4. aprila je imel Orel lepo uspe veselico z igrami: »Izgubljeni sit »Prvi april« in »Tihotapci«. — 10. aj se je udeležil Orel polnoštevilno mlad niškega tečaja v Idriji. — 17. aprila bilo društveno predavanje: »Ali je i zvezdah kaj živega?« Predaval je dr štveni predsednik. — 24. aprila se izvršila vsem v zadovoljnost veseli »Dekliške zveze«. Postavile so se na dekleta! Na splošno željo se danes (d 8. maja) ponavlja veselica z igro: »N dena hči«. Prekrasno je bila prvič igi na. — Dne 1. maja se je udeležil celot Orel v kroju, več deklet in mož izobj ževalnega društva prireditve soscdn ga Orla že na goriških tleh v Otale; Pokažemo tudi dejansko, da smo cd čeprav nas loči meja. — 5. maja je H zopet društveno predavanje, in sicer »Zvezdah repaticah in Halleyjevei kometu. Času primerno je bilo in zan! mivo. Predavatelj je bil naš nadufite g. Janko Bajec. Spodbudil nas jo laii da bomo šli en večer skupno opazova repato zvezdo, če se nam bo hotela p( kazati. Ko pišem danes to poročilo, že odkorakal naš Orel ponosno po ta tih trompete k okrožnemu občnen zboru v Idrijo, dekleta se pa pripra ljajo na ponovitev veselice. — To poročilo zadnjih pomladnih dni naš ga društva. Med tedni ob delavnikih ] seje, telovadba, vsaktedenska enouri izobraževalna šola. Delamo, da je v "selje! In ta društvena pomlad nam ob ta sadove. — O zidanju »Katoliškei doma« se tudi menimo. Neobhodno t potrebujemo. Potrebuje ga društvo, pi trebuje ga Orel, Dekliška zveza« Mar jina družba. Bralci »Domoljubovi« ni še fare! pridružite se vsi k nam in skupnimi močmi in podporami zgrad mo katoliški dom v Spodnji Idriji, njem bo našel prostor vsak naš človc oddaljeni pa bodete imeli en kraj, k: mor bodete lahko šli, ko pridete k f-ri. Bo nam tudi naš gospodarski don Komur je kaj zato, da se zgradi kati liški gospodarski izobraževalni dom Spodnji Idriji, naj podpira to mise besedo in dejanjem. Na delo! Social« demolcratje imajo pri nas svojo hišo« svoj konsum, zakaj bi neki mi ne m gli, ko nas je še veliko več! Začnim< pa bo šlo! Iz Ambrusa: Tudi pri nas telovadni odsek, ambruški „Orel". dobro napreduje. Vsako nedeljo pridno telovadimo. V kratkem smo si napravili iudi „uniforme" za 9 telovadcev. Dne 17. aprila t. 1. smo imeli, poučni mla-deniški tečaj za Orle. Upamo, da bo Orel pri nas uspeval, se množil, rastel od dne do dne, in končno združil vse poštene fante ambruške fare pod svojim okriljem. Dolenjska gleda na nas. Glejmo torej, da v polni meri izvršimo na nas stavljeno nalogo. Delajmo vsak za vse, in vsi za enega! Razpora naj ne bo med nami. Druži nas bratstvo, poštenost in sveta načela katoliške cerkve. — Krščanski stariši, očetje in matere, skrbite, da pristopijo vsi vaši fantje v društvo in telovadni odsek! — Naj le bo niti enega fanta v ambruški fari, ki bi ne bil član telovadnega odseka. Pustite svoje sinove med nas! 'rigovarjajte jim, naj stopijo v naš lolovadni odsek. Ne bo vam žal! Sa-Jovi se pokažejo v bodočnosti. □cjnnannaaT « «»—»t—««—»n □ □ Gradivo za govore ngcaancjnanaaannnnn MODERNO POJMOVANJE DELA. Znano je, da je naš vek jako hitro napredoval. Iznajdbe so sledile iznajdbam na tehničnem, naravoslovnem, zdravniškem polju itd. Kar čez noč so zraslo silne tovarne, stroji so zaropotali po vsem kulturnem svetu, železni-:e so se izpeljale v najoddaljenejše kraje. Na ta način se je tudi proizvajanje docela izpremenilo. Veliki podjetniki so najeli maso delavcev za svoje tovarne. Stroji so jeli delati namesto rok; človek se je porabil pri stroju le še kot ne-!;iko živo kolo. Učiti se takim delavcem ni bilo treba ničesar, le toliko so morali bili ponižni, da so se ponižali do skraj-'te meje, da so postali del velikanskega stroja. Cela vrsta cvetočih obrti je bila ta način uničena. Propadle so, ker tovarne izdelovale hitrejše, boljše in cenejše. Popustili So obrtniki svojo obrt in sami začeli kupovati tovarniško Mago, udinjali so se podjetnikom bogatašem. Tudi s kmetov je ljudstvo drlo kar trumoma v mesta, v tovarne. Odšli so hlapci, dekle, dninarji. A delavci so bili grozno ogoljufani. Mislili >o, do bodo imeli v mestu nebesa, imeli 'P Pa pekel. Veliko jih je bilo, organi-iirani pa niso bili, zato so podjetniki |edno zmanjševale plače. Ker so delale •udi ženske in otroci, je nastal grozen !>oj za kruh in obstanek. Po delavskih fužinah je nastala neznosna beda. tovarnarji so pa bogateli, gradili palače in započeli nova podjetja. Seveda so gojili med seboj tudi divjo konkureri-Marsikdo je s svojega namišljenega ^estola telebnil globoko in moral oble-j-1 delavsko bluzo. Vsak čas je propadla Kaka tovarna, in to je bil za delavce *°Pet hud udarec. Na tisoče jih je bilo rez dela. Tako je nastal grozen pro- pad med bogataši na eni strani in revnim delavstvom, proletarci na drugi strani. Tisoči ljudi trpe in se pote neusmiljeno, da se en sam veseli in srečno živi Vprašati sc moramo: »Kdo je tega kriv?« Vsakdo, ki trezno misli, bo odgovoril: »Temu so krivi napačni nazori, napačno pojmovanje o pomenu dela in delavca za človeško družbo.« Ti novodobni, moderni svetniki trdijo, da nima vera in nravnost ničesar opraviti pri delu in delavcu. Ne ozirajo se prav nič na človekovo dostojanstvo, na njegov končni namen. Delo je le sredstvo za življenje in uživanje, samo kruhobor-stvo, delavec je le stroj, ki nese delodajalcu dobiček, le stvar, delovna moč, žival, katero kolikor mogoče izrabi in vrže med staro šaro, ko je več ne rabi ali ne more rabiti. To so nauki zloglasnega gospodarskega liberalizma, ki pridiga svobodo, bratstvo, enakost, pa zlorablja to geslo francoske revolucije in rodi. po svojih nazorih sebičnost mesto bratstva, pravico močnejšega mesto svobode in enakosti, rodi brezver-stvo, nezadovoljnost, socialen nered v vsej človeški družbi. Eden izmed najhujših liberalcev preteklega stoletja, železni kancelar nemške države, Bis-marck, je rekel očitno svoje dni v držav" nem zboru: »Moč gre pred pravico!« Torej kdor ima več moči, ta ima več pravice. Po liberalnem kopitu je torej moč tisti vatel, po katerem se meri pravica. Ako ima res le mogočen gos pod pravico do sreče in sploh do ob stanka,- potem mora iti vsak trpin, ki ne sedi na tisočakih, živ v zemljo. Kam je pripeljalo tako pojmovanje pravice in pomena dela in delavca, nam pričajo žalostni listi o trpljenju in bedi ubogega delavstva v raznih državah v preteki, stoletju, najbolj seveda v prvi polovici, ko je vladal neovirano gos^-podarski liberalizem in je podjetnik svobodno sklepal svobodno delavsko pogodbo z delavcem. Ob tem nečloveškem trpljenju poročajo razne enkete in govori v angleškem državnem zboru. Za vzgled teh žalostnih razmer navedem par primerov zlasti iz trpljenja malih otrok in nedorasle mladine. V juniju leta 1836. je bilo Zatoženih osem velikih fabrikantov v bližini Ba-tleya na Angleškem zaradi tega, ker so napenjali pri napornem delu dečke od 12 do 15 let. Ti dečki so delali od 6. ure zjutraj v petek do 4. ure popoldne v soboto. Medtem so se odpočili le eno uro opolnoči, ko so se smeli vleči k počitku, in par hipov, ko so zavžili nekaj hrane. In ti otroci so morali neprestano delati v prahu in v groznem zraku ter smradu. Poročila angleškega zdravstvenega urada navajajo izjave otrok, da se nam ježe lasje, ko jih čujemo. Neki deček je bil star 7 let 10 mesecev in je moral vsak dan delati 15 ur; moral je nositi dovršeno lončeno posodo v sušilnico in nazaj prazen vzorec. Desetletni dečki so opravljali to delo celo noč in dobivali na teden po 4 krone 20 vinarjev plače. Izdelovanje lončene posode je za delavce naravnost smrtonosno< Koliko se jih telesno pohabi, zboli in pade v prezgodnji grob. Še groznejše so bile razmere v tovarnah za žveplenkei kjer tvorijo polovico delavcev na An-, gleškem otroci, ki niso dopolnili 13 let', in osebe pod 18 leti. Izmed prič, ki jih je leta 1863. zaslišal neki komisar, 270 ni dopolnilo 18 let, 40 ne 10 let, 10. ne 8. let, 10 jih je bilo starih 8 let in 5 samo 6 let. Delo je trajalo 12 do 15 ur: Delaji so ponoči, hrane: niso dobivali redno ihi še to so morali zavžiti v velikih delav-. nicah, ki so bile prenapolnjene s fosfo-i rom. — V tovarnah za preproge so delali otroci od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer in so bili tako utrujeni, da že niso mogli odpirati oči. Neki delavec je rekel: »Svojega otroka sem navadno od sedmega leta nosil na hrbtu semin-tje (domov in v tovarno) čez sneg, in dete je delalo po 16 ur. Pogosto sem pokleknil poleg njega, da #eni ga pital, ko je stalo ob stroju; kajti ni ga smelo zapustiti ali sesti.« To so bile grozne, žalostne razmere. Če ubogi otrok ni mogel več radi utrujenosti delati in so mu noge odpovedale, so jih utaknili v velike kositraste škornje, da je ostal pokonci in nadaljeval svoje delo. Neki lord, po imenu Ashley, je opisal v angleškem državnem zboru 27. februarja leta 1840. tale slučaj: »Med množico dejstev poznam otroka, ki se je začel učiti z devetim letom in je zdaj star enajst let. Ta otrok mora delati od. 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Natepli so ga grozovito z jermenom. Ko so ga ljudje iztrgali mojstru, so ga pripeljali pred oblastvo, ki ga je ukazalo odvesti nazaj v delavnico. Tu je bil sti-ašno kaznovan. Tepli so ga s palico in jo pred vsakim udarcem pomočili v vodo. Na več mestih se mu je odrlo meso. Gospodar ga je pomočil vsega krvavega v mrzlo vodo, mu ukazal obleči mokro srajco in stati zunaj na dvorišču.« Tako se je godilo otrokom. Tudi žene in odrasli delavci so grozno trpeli. Potem se razume samoobsebi, da so onemogli duševno in telesno. Pogosto niso znali najprimitivnejših verskih resnic in najnavadnejših pojmov. O neki enajstletni deklici se pripoveduje, da je hodila v vsakdanjo in nedeljsko šolo, a je trdila, da ni nikdar čula o drugem svetu, o nebesih, o po-i smrtnem življenju. Neki sedemnajstletni fant ni vedel, koliko je 2 X ,2. Če-i prav so hodili ti revčki leta in leta red-no v šolo, so imeli zelo zmešane pojme. Neki otrok je dejal: »Vem, kdo je bil Jezus Kristus, umrl je na križu in pre-t lil svojo kri, da bi odrešil našega Zve'-! ličarja.« Neki drugi šestnajstletni fant je rekel: »Jezus je bil pred dolgim Časom kralj v Londonu.« O nekem okraju: na Angleškem se piše iz tiste dobe tole: »Dobi se tod okrog štirideset do petdesetletne oženjene može, ki ne vedo niti besedice iz sv. pisma, ki ne znajo izračunati svoje plače, in to so najslabši subjekti; grozovito pijančujejo, za< pijejo, kar rabi družina in kolnejo ne sramno ' (Dalje prih.); — Ustanovljeno 1832.-- ■ •v zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah fldolf Hanptmailll, Ljubljana prva kranjska tovorna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov, llustr. ceniki se dobe brezplačno. Učenec se sprejme takoj. Franc Jemc, slikar in pleskar na Bledu. 1352 2-1 NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! Ceneno posteljno perje! 1 kg sivega skubljenega, dobrega perja - K; I kg boljšega K 2'4(\ polbelega K SO, belega 4 K, belega skubljenega K .VIP, i kg izredno finega, snežnobelega, skubljenega K in - K; i kg sivega puha K in 7 K; I kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh ln K. - Pri odjemu '» kg se pošlje franko l!Xb 5u—1 Dovršene postelje jako trpežnega , rdečega, modrega belega ali rumenega nanking- blaga, i pernica, 1-0 cm dolga, II cm široka z blazinama, vsaka -0 cm dolga in 5-cm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem Iti K, z izredno finim polpuhom HO K, 7 najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10, iz, 14 in I' K; blazine .h-50 in 4. — Za neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. Po povz. od i i K višje franko S. BENISCH v Dešenici štev. 71, Cechg. : Ceniki zastonj in franko. ===== 00 HmERIKO odpremlja naglo in ceno 5—1 potoval, pisarna B. Karlsberg, Hamburg Ferdinandstrasse 57 r. Obširna brezplačna pojasnila za izselnike in potnike, Vestna postrežba. Zastopniki se iščejo. Sukneno in modno blago za mošk« obleke, volneno gladko in lepo pisano t> vseli barvaj za ženske obleke, pe» rilni delen, bafist cefir in kambrik za bluze in krila. Došlo v veliki izbiri 514 po ugodni ceni R. Miklauc utt) HMMtfteMt Platno za srajce ln rJuhT 1 kos 23 metrov dolg, 88 cm širok, fino fkt„ platno........ K 1 r «« 1 kos 23 metrov dolg, 88 cm Širok,' fino ei^ platno I<7.........f, tf™ pol tucata, Cisto platnenih rjuh brp* «i» 150 cm Široke, 225 cm dolge . k s 40-45 m pralnih ostan., 3-20 m dolgi K ?• razpošilja tovarna platna flnt. marsehik, Glesshiibei 778 pri Novem mestu na M. io_' Edina izborna priložnost za nakup za trgovce in krošnjarje, razpošilja se tudi zasebnikom rulanMl Cefir v krasnih vzorcih za srajce, bluze itd. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke Kana-fas za posteljne prevleke v živahnih barvah Oksford a moške srajce, trpežen. Delen iz bombaža v krasnih vzorcih za bluze in obleke. Platno, belo izborna kaka-vost. Pepita blago za bluze in obleke. Vsi ostanki brez napake in zajamčeno pralni. Dolgost ostankov 3 do 10 m. Nikakc rizike. Za nepovoljno denar nazaj. Čez 1000 pri- znalnih pisem. Od ostankov nc pošiljam vzorcev. AA IflOtrAV ^'ne2a perilnega platna za u 4Q.en "Ml UICIIUV životno in postelj, perilo A 10 JU Rjuhe brez šiva 150 cm široke, *25 cm dolge, zajamčeno platno, nedosežno dobro blago, komad K 2'50. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzetju Tkalnica platna Julij Kanfor, Babjj pri Nachodu, Češko. Naročajte »Domoljuba"! lajša bolečine pri revmatizmu, protinu, glavobolu (mi greni), isdiiji, trganju v udih, utrdi meso in mišice, ojači živce in krepi kožo, odstrani izpadanje las in vsako tvoritev luskin. Dobi se povsod v zelenih varstveno zavarovanih steklenicah po K 2 — in 1'20. Zahtevajte izrecno „Brdzajj Francovo žganje" in odvrnite vsa ponarejanja! 306 _ RBoJi mmimie za naprave M\m central. |= Izvršuje efektr. naprave z vodno silo, na par, z bencln-motorjl s surov, oljem, Popravo bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev. Poprave V tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke in opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna In mehanična dela točno, solidno In po nizki ceni. 704 fJadrte in proračune na zahtevanje. 6—1 sfrolno kliuCaDnlCarstuo In podjetje za elekfr. naprave bjnbljan?. Poljanska cesta št. 67. • Telefon št. 73. D. FHKIH FR MAI | ¥ J> nB> parna opekarna in to-■ ■ ■« mmUMMmmmUmm ■ W U Vft«j varna zarezane opeke v Srednjih Gameljnih pri Ljubljani Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. 2. priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. 88i 5-1 affi^ trpežnost zarezane opeke ^^hs L in II. vrste se jamči najobširneje. 1 88 i