Štev. 108.
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu« v ielrku, 19. aprila 131?
Letnik XUf.
Izfcaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
I redništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi na} se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankiivna pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančtfka Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Stav. 11-57.
Naročnina znaia: Za celo leto....... K 31*20
Za pol leta.................15-60
za tri mesece ............• . . , 780
za nedeljsko izdajo za celo leto ..«•». . 620 za pol leta................. 3 60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone-
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............. 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoštnohranllniČni račun št. bi 1.(352.
Avstrijsko imuno porotno.
DUNAJ. 18. (Kor.) Uradno se razglaša:
18. aprila 1917.	^ t.
Vzhodno bojišče. — Topovski boj je mestoma oživel. — Sicer nobenih imenovanja vrednih bojnih dejanj.
Italijansko bojišče. — Položaj je neizpremenien. — Eden naših letalcev je sestrelil včeraj v zračnem boju nad Beljakom sovražen Farmanov aparat; letaica sta bila ujeta.
jugovzhodno bojišče. — Italijani so poizkušal! pri Skoči zgraditi most preko Vejuše; naš ogenj je preprečil njihovo namero.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
femško urertno poročilo.
BFROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. aprila 1917.
Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na bojišču pri Arrasu je postalo v posamičnih odsekih topovsko delovanje zopet živahnejše. V predozemlju naših črt na obeh straneh Som me se vrše vsak dan boji naših straž s sprednjimi četami nasprotnika. Pri St. Ouentir.u, kjer je bila katedrala večkrat zadeta* postaja ogenj od časa do časa močnejši. — Armada nemškega prestolonaslednika: Na bojišču ob Alsni je včeraj dopoldne počival boj. Francozi po neuspehu prejšnjega dne in vsled velikih izgub niso nadaljevali prodornega Sunka s svojimi izvojevanim! divizijami. Sele v večernih urah so se pričeli delni napadi. Na grebenu Beaulnes, na višinah pri Craonnu :n severozapadno gozda La Vlile au Bois so se razbile sovražne napadne Čete v ognju, aii pa so bile vržene nazaj v boju iz bližine. Tutii pri Les Godartu In Courcy ob prekopu Aisne-Marne so bili sovražni napadi odbiti. Zgodaj zjutraj zastavljeni napadi Francozov v kampanji so bili po najhujšem, že pred par dnevi stopnje v a: nem ognju izvršeni v širini 20 km. Tudi tamkaj nameravani prodor je bil ustavljen v naših zapornih postojankah. V protinapad« smo tamkaj boiukaHm se drugo-po4tnim divizijam odvzeli že dosežene kose gozdovja med Muronvillersom in Au-berfvom, ujeli 500 mož In uplenili več «troinic. Pri bojih dne 16. t. m. je uničil naš ogenj 26 sovražnih oklopnih vozov. — Istega dne je bilo v zračnih bojih in potom obrambenih topov sestreljenih 18 sovražnih letal. Na več točkah so napadli letalci z metanjem bomb in posegali v pehotni boj s strojnicami. Število ujetnikov se je zvijalo na preko 3.000. — Armada vojvode Albrehta Virtember^kega: Na levem bregu Mozele in jugozapadno Miihlhausna mimogrede živahno topovsko delovanje. Severno Miinstra v Vogezih so privedle naše čete iz francoskih jarkov 10 ujetnikov.
V zhodno bojišče. — Položaj ne-izpremenjen.
Macedonska fronta. — Zapadno Đitolja je vrgel krepak sunek naših Čet Francoze iz postojank na Crven) steni, ki so v širini enega kilometra ostala izza bojev v sovražnih rokah. Proti-sunki so bili odbiti: nad 200 mož, več strojnic in minovk je ostalo v naših rokah.
Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff.
O bojih na zapadu.
BCROLIN, 17. (Kor.) Woiffov urad pori >ia: Dočim so boji v odseku Arrasa in b<»tf v izpraznjenem ozemlju ined Arra-som in Soissonsom ponehali, se je razvila «>b Aisni na široki fronti silno srdita bitka. Po 10 dnevnem, skoro neprestano noč in dan bobnajočem uničevalnem ognju so poslali Francozi svoje mase v napad. Tudi najmočnejše topovsko delovanje, več-' nevni uničevalni ogenj in sistematično zapiranje vseh dohodnih potov niso omogočili Francozom, da bi dosegli nameravano prebitje fronte. Imeli niso niti krajevnega začetnega uspeha. kakor so ga dosegli Angleži. Kjer so bili nemški prednji jarki porušeni in razbiti od artiljerije tako. da jih ni 1 ilo več mogoče držati, so Nemci pričakovati navaljujoče se mase
PODLISTEK.
Hiliio^ar, ki Je izginil.
R. nau. Fra co-ki spisal Evgen Chavetle.
Med onimi razvpitimi krčmami je bila kr:ma > Pri zlatem vrču«, na vogalu nabrežja in Grevejskega trga kar najoblju-derejša. \ pritličju se ie nahajala dolga dvorana, nekaka kuhinja, kjer je preprosto ljudstvo iz kositrnih kozarcev pilo vino za preprostimi lesenimi mizami. Ce pa je bila oprava te dvorane kar najpreprostejša, se pa ne more reči isto o obeh gornjih nastropjih: kajti tam gori so bili prostor' za plemiške goste opremljeni zelo razkošno. Majhne, udobne, pred prisluškovalci zavarovane avtice so bile tu na raziMjlago za boljše goste.
Pasi ravno je b la krčma vedno dobro
Francozov za zadaj nahajajočimi se postojankami in jih potem razredčili z »dobro umerjenim ognjem. Naše, brez primere hrabro bojujoče se čete so vrgle Francoze na več krajih v srditem boju iz bližine z bajoneti, kopiti in ročnimi granatami. Pred posamičnimi odseki je bojišče dobesedno posejano s trupli Francozov. Kljub vsem krvavim žrtvam Francozi niso prišli preko majhnih krajevnih uspehov. Prvotni uspehi v ozemlju Soupir—Beaulnes, vzhodno Vaillv in pri Louvru severno Reimsa so bili izenačeni s protisunki. — Sovražnik je imel pri tem težke izgube na mrtvih in ujetih. V* protinapadih pri Lattauxu in Vauxaillonu severovzhodno Soissona je bilo ujetih 300 Francozov. — Tudi vzhodno Reimsa se je razvila ena bitka.
BEROL1N, 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: Med tem ko so bile nemške postojanke ob Aisni in v Sampanji od 6. t. m. dalje obstreljevane z najtežjim bobnajo-člTii ognjem. so nemške napadne čete na raznih točkah prodrle v francoske jarke in napravile ujetnike. Pri eni teh posrečenih akcij so dobili Nemci v roke tudi neko francosko povelje, ki govori jasno o dalekosežnih ciljih, ki jih je zasledovalo francosko armadno vodstvo z bitko pri Reimsu. Glasom povelja nar bi bila na tem delu bojišča ob Aisni in v Šampanji izvedena velikopotezna, proti vzhodu naperjena obkolilna operacija proti delu nemških postojank pri Brimondu. Izpo-v euhe ujetnikov, ki so bili ujeti dalje severno, dokazujejo, da so bili tudi tamkaj zasledovani podobni veliki cilji. Pač so Francozi na nekaterih točkah prodrli v prvo črto. čemer pa se ie tem manj čuditi, ker so vrt-itelji nemških čet ob pravilnem izvozna vanj u položaja in. vsled varčevanja z dragocenim človeškim materijalom. prvo črto zasedli le zelo sđftbo. Na mnogih točkah se je že tekom popoldne 16. t. in. posrečilo s sijajnimi protinapadi sovražnika zopet pregnati. Ne glede na vpognltev bivše prve in druge črte, kar je brezpomembno za celotni položaj, se nahaja nemška postojanka v imenovanem ozemlju trdno v naših rokah. Dalekosežni cilj francoskega armadnega vodstva ni bil dosežen. Napadajoče čete so morale plačati svoj neuspeh z najtežjimi žrtvami, C očim so bile nemške izgube vsled že omenjenih odredb bistveno omejene.
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Ob Evfratu je bila 60 mož močna angleška četa pri prehodu čez prekop uničena. Ob Tigrisu in ob Dljaii nobenih posebnih tfogodkov. — Na perzijski meji vzhodno Sulej-ir.anja je bil sovražen es?,adron pognan v vzhodni smeri. Pri tem smo uplenili več živali in opremnih predmetov. — Kavkaska fronta: Razven slabega topovskega ognjj proti ievemu krilu le posamične patruljne akcije, ki so se povsod končale ugodno za nas. — Ob maloazijski obali je neka sovražna ladja obstreljevala odprto mesto Maru-aris. Rezultat tega zločinskega dejanja je bi!, da so bili 4 možje in dva otroka ubita, dva otroka, pet mož in 10 žensk pa ranjenih. — Sinajska fronta: Naša artiljerija je z dobrim uspehom obstreljevala neko sovražno taborišče. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 18. (Kot.) Uradno se razglaša:
Eno naših pomorskih letal je bilo pri nek) posrečeni poizvedovalni akciji v severni Adriji napadeno od več sovražnih letal in se je moralo radi poškodbe spustiti na morje. Dve Italijanski letali, ki ste se hoteli polastiti našega, ste prišli v roke naših torpedovk, ki so lastna letalca rešile in ujete 4 Italijanske letalce (3 oficirje in 1 podčastnika) in sicer neranjene.
BrcftJovno poveljstvo.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
17. aprila. — V dolini Lagarine je naša artiljerija vnovič obstreljevala kolodvor v Valhanu in povzročila škodo na poslopjih.
obiskana, pa so venldar biji dnevi, ko vsi obširni prostori niso zadostovali za vso obilico gostov. In to so bili dnevi, ko so na Grevčjskem trgu usmrčali kakega zločinca. Hiša je imela okna na imenovani trg in so tako imeli radovedneži najlepšo priliko, da so mogli gledati zanimivi prizor na trgu in obenem tudi popiti to-iiko in toliko steklenic dobrega starega vina in se okrepčati s proizvodi kuhinje mojstra Jeronima, gostilničarja »pri zlatem vrču <x.
Tako je bila krčma tudi enajstega januarja omenjega leta nabito polna gostov, v veliko zadovoljstvo mojstra Jeronima, ki si je veselo mel roke, ko je Čul, da se je Cartoiiche hotel izpoveldati sodniku. Ta od godite v usmrtitve mu je zagotavljala imeniten zaslužek, kajti število izpraznjenih steklenic je naraščalo tem bolj, čim dalie so pivci morali čakati, in le-ti so bili temmanj nestrpni, ker so si Čas lahko
vlakih in tovornih avtomobilih, ki so bili| napolnjeni s četami. Poroča se o spopadu pehotnih oddelkov na pobočjih' Punte Atbiolo in Monte Cfme. Sovražnika smo odbili in mu oidvzeli več municije In ujetnikov. Na skrajnem koncu travignolske doline je izvršil sovražen oddelek tekom hudega viharja nenadni napad na naše prednje postojanke zapadno jezera Boc-che, a je bil pognan nazaj do njegove lastne črte. V zaščiti megle izvršeni nenadni napad na naše postojanke na prelazu S^Jogna, so naše Čete gladko odbile s težkimi izgubami za sovražnika. Na fronti Julijskih alp topovski dvoboj, ki je bil v goriški kotlini srdit in letalsko delovanje. Eno sovražno letalo je bilo v boju nad Trnovim sestreljena
Rusko poročilo.
15.	aprila. — Zapadna iron-ta: puškar-jenje, poizvedovalne akcije in letalsko delovanje. — Po izpovedbah nekega ubežnika, avstro-ogrskega oficirja, je odposlal nemški državni kancelar Bethinann več nemških socijalistov v Stockholm, da se sestanejo z zastopniki ruskih socijalistov in se pogajajo o separatnem miru. V zvezi s tem Nemci tudi niso objavili zavzetje oporišča Červiščenska, kakor običajno. S;cer običajne objave so izostale. Nemški socijalisti, je nadaljeval ubežnik, delajo sporazumno z vlado in se smatrajo predvsem za Nemce. Po izpovedbah nekega drugega avstrijskega ubežnika se v av-stro-ogrski armadi manj razpravlja o mirovnem vprašanju kakor poprej: Vsi upajo, da bodo notranji spori izzvali zmešnjavo v Rusiji. — Te izpovedbe dokazujejo, da napenja Nemčija vse sile in da se poslužuje vseh zvijač v nadi, da zaseje needinost med nasprotniki.
16.	aprila. — Zapadna fronta: Naši poizveidovalci so pri Lisovu. 20 vrst se-verozapadno Brodov, razstrelili most čez reko. V Galiciji smo opazili v več odse-kin fronte manjše sovražne skupine z zastavami. ki so se poizkušale približati našim postojankam. Naš topovski ogenj jih ie naglo pognal v njihove jarke. — Na ostali fronti puškarjenje, poizvedovalne akcije in letalsko deiovaiije.
Vojna z
Prvi vojni spopad med Ameriko In Nemčijo.
\YASHINGTON, 17. (Kor.) Rcuterjev urad javlja: Neki nemški podvodnrk jc sto mili južno Newyorka izstrelil na ameriški rušilec torpedo.
Vv ASHINGTON, 17. (Kor.) Mornariški oddelek naznanja: Ameriški torpedni lovec »Smith« je dne 17. aprila, ob V-A zjutraj, zapazil sovražen podvodnrk, ki je vozil pod vodo. Podvodnrk je izstrelil torpedo 30 m poleg torpednega lovca. — Nato je podvednik izginil.
Brazilija uvrsti nemške ladje v svojo mornarico.
BERN, 17. (Kor.) Agenzia Američana poroča iz Rio de Janeira, da na oficijel-nein mestu izjavljajo, da je zaplemba nemških ladij edino sredstvo, da se prepreči niih razrušen je. Vlada bot nemudoma odredila definitivno zaplembo in uvrstitev ladij v brazilijansko trgovinsko mornarico.	__
Izredno francosko odposlanstvo za Ameriko.
PARIZ,17. (Kot.) Vlada je sklenila, da odpošlje izredno d J poslanstvo, da pozdravi predsednika Združenih držav povodom njegovega vstopa v vojno. Na čelu odposlanstva bodo: namestnik ministrskega predsednika Viviani, maršal Joffre, pđiadmiral Guepratte in poslanec marki des Chambrun.
Nova Rusija.
General Aleksejev — v r not'BI "poveljnik ruskih armad.
PETROGRAD, 17. (Kor.) General Aleksejev, ki je bil po izbruhu revolucije imenovan zaČasi»o za vrhovnega poveljnika vseh ruskih armad, je bil včeraj v tej lastnosti brzojavno potrjen od provizo-rične vlade.
preganjali z izpraznjevanjem svežih steklenic.
Toda med vsemi steklenicami', ki jih je mojster Jeronhn dal donašati iz svoje kleti, so bile pač one, ki jih je nosil sam na mizo v sobo prvega nadstropja, pač najzaprašenejše in najdražje. V sobi so se nahajali štirje gospodje in tri dame.
Družba ni prišla obenem. Pred drugimi soudeleženci je dospela dvojica, ki sta imela zelo zanimiv pogovor med seboj.
Gospod Je bil velik, lep, mlad mož kakih osemindvajsetih let, z drznim pogledom in nekohko hrupnim nastopom Vkljub svojemu plemenitemu imenu barona de Lozerila, vkljub svoji elegantnosti in sladkemu načinu govorjenja se je venfcLar spoznalo takoj, da je bila pod to zapeljivo vnan^ostjo skrita ena onih pokvarjenih in pohlepnih naravi, ki se v slučaju potrebe ne strašijo nobenega sredstva, samo da dosežejo svoj namen.
Se o kongresu delavskih in vojaških zastopnikov.
PETROGRAD, 17. (Kor.) Kongres delavskih in vojaških zastopnikov je v vprašanju osemurnika sprejel resolucijo, ki poživlja provizorično vlado, da naj izda oUredbo glede uvedenja osemurnika. Vendar pa naj ta naredba za dobo vojne določi možnost čezurnega dela v podjetjih, ki delajo za narodno obrambo in izdelujejo neobhodno potrebne predmete. Kongres zahteva, da naj se predi razpravljanjem zakona o osemurniku določi s podjetniki dogovor, ki naj izključuje posebne korake delavcev za osemurnik. Kongres priznava, da je treba boj med delom in kapitalom v sedanjem treraotku spraviti v soglasje s stanjem, ki >e nastalo vsled še ne končane revolucije in grozečega zunanjega sovražnika. V končni seji je sprejel kongres resolucijo o agrarnem vprašanju, ki pravi, da je prišel čas, da se reši ta problem, in določa sledeče zahteve: 1.) Odpravo razredne razlike in naslovov. 2.) Radikalno organizacijo sistema lokalne uprave. 3.) Neomejeno zaplembo vseh kroni, cerkvi ali samostanom pripadajočih pokrajin in njihovo izročitev kmetom. Končna rešitev agrarnega vprašanja naj bo pridržana ustavodajni skupščini. Koncem posvetovanj kongresa je imel Plehanov govor, v katerem je naglašal važnost sklepa kongresa za nadaljevanje vojne in poživljal k edinosti in delu, da se v dosego skupnega cilja prepreči državljanska vojna in dokaže, »da je ruska demokracija sila, ki je popolnoma zrela in sposobna za vladanje, kakor je bila dose-daj. Udeležiliki kongresa so se razšli, pre-pevaje marzeljezo.
PETROGRAD, 16. (Kor.) Kongres delavskih in vojaških zastopnikov cele Rusije je po kratkem posvetovanju sprejel poročilo o ustavodajni skupščini, ki naj temelji na sledečih točkah: Skupščina naj bo kolikor mogoče hitro sklicana na podlagi splošne volilne pravice. Volitev se bodo udeležile armadne komisije in celokupno prebivalstvo; venllar bo aktivna armdda glasovala posebej. Ženske imajo isto volilno pravico kakor moški. Za volilno pravico je treba najmanj 20 let. Sve-luvalci delavskih in vojaških zastopnikov bodo nadzirali volitve za ustavodajno skupščino. Konstituanta bo določila politični režim v Rusiji in njena načela in preštudirala v prvi vrsti agrarno vprašanje in izdelala delavski zakonik oz. ga revidirala. Končno naj reši narodnostno vprašanje. vprašanje organizacije lokalne sa-morprave in vsa vprašanja mednaroldne-ua značaja.
Razpoloženje v ruski armadi.
PETROGRAD, 17. (Kor.) Ministrski predsednik knez Lvov in nekateri drugi mii istri, ki so se podali v glavni stan v svrho razpravljanja in rešitve gotovih vprašanj glede zalaganja armad z živili in glede prevozne službe, so zamogli dognati, da se je se)'aj splošni položaj armade v primeri s položajem 18. in 28. marca bistveno izboljšal, posebno glede- dobav-ijanja glavnih predmetov, kakor moke, mast' itd. Kmetijski minister je naglašal, da zamore njegov resort rešiti vse zahteve glede oskrbe armad v okviru vsega potrebnega. Ministri so konstatirali istočasno, da se glede zalog in prevoznih razmer ni bati. Kar se tiče razpoloženja armade, je ministrski predsednik izjavil zastopnikom časopisja, da je nemir, ki se je pojavil prve dni revolucije v ruski armadi izginil popolnoma. Bojno razpoloženje v armadi se izboljšuje in dviga od dne do dne, tudi disciplina se ni zmanjšala. Armada je pripravljena za boj proti sovražniku in je prepričana, «Ja zamore zavrniti vsak napad na svobodno Rusijo-
Položaj na Grškem.
AMSTERDAM, 15. (Kor.) »Allgemeen Handelsblad« poroča iz Londona, da je položaj na Grškem kritičen. V London so prispela poročila, glasom katerih namerava Lainbrosov kabinet odstopiti.
Novi nabori letnikov 1871 -1857 in 1893-1867.
DUNAJ, IS. (Kor.) Uradni razglas odreja vpoklic k novim naborom v letih 1871—1867 rojenih črnovofnl-kov in vseh onih, ki so bili dosedaj izvzeti na podlagi izvida kakih napak, ki predstavljajo nesposobnost za službovanje, in vpoklic v letih 1893—1867 rojenih k posebnim naborom. Vpoklicani se morajo zglasitl v dobi od 25.—30. aprMa. Nabori se bodo vršili od 17. maja do 14. junija.	____
DEMISIJA MINISTRA ZA GALICIJO DR. BOBRZYNSKEGA.
DUNAJ, 18. (Kor.) Glasom listov je tudi minister za Galicijo, dr. Bobrzynsky podal demisijo, ker ni bila dosežena ureditev vprašanja posebnega stališča Galicije v obliki, kakor jo je sklenil poljski klub. V posameznih listih se opozarja na to, da poljski klub še ni sklenil nobenega končnega oklepa, vsled česar ni izključeno, da demisije gališkega ministra ni smatrati za neizpremenljivo.
i Nov položaj — nova Austrir .
Prišlo je, kakor je moralo priti: zunanji in notranji položaj naše države se je v zaUnjem času izpremenil tako zelo, da avstrijska vlada niti oddaleč ne more misliti več na to, da bi v doglednem času skušala ustreči nemškim nacijoualcem in uvedla one izpremembe v državi, ki so jih smatrali nemški nacijonaici za neobhodno potrebne za nadaljni uspešni razvoj »države. Nemški državni jezik, brez katerega si nemški nacijonaici niso mo^H predstavljati bodoče Avstrije in za katerega so zahtevali prav posebej, da se mora uvesti še pred sklicanjem državnega zbora, ie izginil, izginila je zahteva izločitve Galicije iz kroga v državnem zboru zastopanih dežela, izginila ie okrožna razdelitev na Češkem, ostala je edino le še zahteva po preuredbi državito-zborskega poslovnika, za katero so pa tudi zastopniki vseh ostalih narodov, seveda pod pogojem, da si jo sklene državni zbor sam, ki ima tudi edino sam pravico, da si daje poslovnik po svoji lastni volji in lastnem preudarku.
Vzrok tej nenadni izpremembi položaja so veliki dogodki, ki se odigravajo na polju svetovne politike. Revolucija mi Ruskem in mirovna stremljenja, ki so zavladala v širokih plasteh ruskega delavskega naroda, odpira pot upanju, da se morda v kratkem že prično mirovna pogajanja. Preznačilne so v tem pogledu pred kratkim potfane oficijozne izjave o-srednjih vlasti, v katerih je izrečeno popolnoma jasno, da osrednje vlasti nima.i > nikakršnih osvojevalnih namenov napram Rusiji in da žele čim preje častnega miru z ruskim narodom, ki si je priboril svobodo, osvobodivši se carske samovlade. Operacije na ruski fronti so takorc-koč ponehale skoraj popolnoma, in v svoji oficiiozni izjavi se nemška vlada naravnost opravičuje zaradi zadnjega večjega napadnega sunka ob Stohd'u ter zatrjuje, da Nemčija nikakor nima namena, da b: ogrožala Rusijo v trenutku, ko se poraja njena svoboda. Iz izjav osrednjih vlasti izhaja čisto jasno odkrita želja po sklenitvi miru z demokratsko Rusijo, in te zeHe tudi ne zateinniujejo izjave bolgarskega časopisja, ki o zna ča jo izjavo ruskega ministrskega predsednika, katera je dala povod za Izjave osrednjih vlasti, za nezdružljivo z nazori, ki jih je razvil ruski minister zunanjih stvari Miljukov v svojih programatičnih izjavah. Na zapadu pa se bije sedaj največja bitka sedanje svetovne vojne, ki morebiti prinese tudi že odločitev na bojišču, ali pa jo vsaj znatno pospeši.
To so prevažni dogodki, ki nikakor ne morejo ostati brez dalekosežnih posledic tirii glede naše notranje politike. Sklicanje državnega zbora je postalo tako nujno potrebno, da so morali sami po sebi brez vsakega pridržka pasti vsi razni predpogoji, na katere so nemški nacijonaici skušali vezati sklicanje državnega zbora, predpogoji, s katerimi se nikakor ni mogla in ril smela strinjati ostala večina avstrijskih narodov. Ko gre za največjo, najvažnejšo pridobitev, za — mir, morajo odpasti vsi pomisleki in pridržki, se mora sebično koristolovstvo posameznih strank unickiuti splošni koristi države hi vseh njenih narodov, in to korist more v sedaniem položaju, ko gre za vzpostavitev prijateljskih odnošajev z državo, v kateri je po hudih bojih pravkar prišla do veljave volja ljudstva, primemo hi učinkovito zastopati etHno le vseh pridržkov in predpravic posameznih strank osvobojeni, sam v sebi močni, svojih pravic in odgovornosti se zavedajoči državni zbor.
Neizogibna posledica novega položaja, ki popolnoma izključuje vsako prelJpravico posameznih narodov in brezu vetu«) zahteva, da si kot pogodbenika, ako bodi pogodba potem res mogoča in trajno veljavna, stojita nasproti le enakovredna činitelja, če ne že čisto enakih, pa vendar združljivih svetovnopolitičnih nazorov. — neizogibna posledica tega novega položaja je bil tudi popolni prevrat v naši notranji politiki. Z demokratsko državo more sklepati trajen mir samo Hržava. katera sloni tudi sama na resničnem demokratskem temelju, vsaj na ustavnem parlamentarizmu, ki pa zopert zahteva popolno enakost vseh sestavin, brez pridržkov, brez predpravic posameznikov.
Neizogibna posledica teh dejstev je čim hitreje sklicanje našega državnega zbora in sicer brezpogojno, kar pa pomenja zopet dalje padec nemškonacijonalnih zahtev in žnjimi padec obeh nemškonacij;>-nalnih ministrov dr. Baernreitherja in dr. Urbana.
Novi položaj narekuje naši državi brezpogojno vzpostavitev zakonitih ustavnih razmer In žnjimi popolno enakost vseh sestavin države, vseh njenih narodov, katerih volja more in mora priti do veljave edino le v državnem zboru. Novi položaj preustroja našo Avstrijo sam po sebi v moderno ustavno demokratsko državo!
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NASE RANJENE JUNAKE NA - - - OBVEZOVAL?ŠČ!H - - -
Stran 11.
„EDINOST" štev. 108.
V Trstu, dne 19. aprila 1917.
Preureditev Austrije In noto oospjsKn zbornico.
Vest, da ie kne* Friderik Schwarzen-berg — ki je eden najodločnejih in naj-doslednejih boriteljev med češkim plem-
stvom za zmago principa enakopravnosti v naši državi — določen za voditelja desnice v gosposki zbornici, je mariborski -Straži v povod za priobčite v siedeciii veltzanimivih važnih podatkov in za nastopne primerne in umestne pripombe: ^Agitacija proti desnici v gosposki zbornici se bo sedaj brezdvornno nadaljevala še z večo silo. nego se je to vršilo za sedaj. Agitacija gre v tem smislu, da se vsi desničarji, ki niso slovanskega pokolenja. pridružijo sredini, v kateri sc-Lijo večinoma liberalni demokrati. Sredina iiai bi postala najmočnejša in naj-agilnejša stranka v gosposki zbornici, ki bi naj prevzela vodstvo zbornice, ki je je dosedaj iz različnih razlogov posedovala delnica. Nova imenovanja baje močno oklepe McJino. Kar bo desnica smatrala kot odgovor, da se je iztrgala vodstvu Ciain- V.artinica. Sredini se baje namerava pridružiti tudi nekaj slovanskih desničarjev. ki >o ^e svojemu narodnemu mišljenju izneverili! Navajajo se imena, ki se nam zde naravnost neverjetna. Iz tega sledi za nas dvojno: Stranke v gosposki zbornici se začno diferencirati po narodnosti. Odstotek slovanskih članov je tako majhen, da moramo avstrijski Slovani v tem proetsu le pridobiti. Ali ni n. pr. naravnost neverjetno, du Slovenci nimamo razver škofov sedai nobenega moža v kosi -ki zbornici?! I drugič: Čim več se se^aj -j<vori o gosposki zbornici, tem boli se z. r >e v ljudsko prepričanje, da je treba tudi g« SfH^ko zbornico reformirati v demokratičnem Sir,i>!u. Ko slišimo pruskega kraMa govorili o ustavnih
Razne politične vesti.
Pot do parlamenta. — Ali tudi pot do miru? 2e oar dni so prebirali do nas nedoločni glasovi, ki bi bili — ako bi bili mi imeli gotovost, da so resnični. — pome-njali za državo in nje narode notri med vso beJo sedanjih časov napoved prera-dostnega dogodka - prerazveseljivo iznenađenje. V tem radostneje presenečenje .so nam bile senzacijonelne vesti v graški »Tagesprjsti«, ki so dajale onim vestem značaj resničnosti. Državni zbor se skoro — v ma|u — skliče brez izvedbe po nemških nacijonalcih zahtevanih »predpogojev«, vlada je opustila vsako misel na kak oktroa, vse zahteve, ki naj bi se izvedle izvenparlamentarnim potom popre), nego se snide državni zbor, se prepuste parfrmentu v rešitev! — Tako so se glasile one nedoločne vesti, ki pa jim nismo mogli verjeti v smislu tiste stare in znane pmlovice: sporočilo čujem pač, ali nedostaje mi vere! In tudi potem, ko so po vesteh v graškem listu ti glasovi pridobili na verjetnosti — saj je znano o »1 ages-poštio. da ima tfobre zveze z odličnimi političnimi krogi na Dunaju in da zajemlje torej iz prvih virov — še nismo mogli prav verjeti in se popolnoma otresti skepticizma. — Včerajšnje sporočilo pa, ki nam je je dostavila korespondenčna pisarna. in pa oficijelna vest o demisiji ministrov dra. Urbana in dra. Baemrei-therja — teh dveh glavnih zastopnikov nemških aspiracii pri vladi — sta končno odpravila vsak dvom in mogli smo vzklikniti: misel ustavnosti je zmagala, parlament in parlamentarno življenje se vračata, parlamentarizem je porušil barikade. ki so se mu stavljale na pot. napravljena je gorostasnost, da bi bila v kon-stitucijonelni državi lunkcijoniranje parlamenta in celo njegov obstanek sam odvisna od žalitev, ki morajo biti v konsti-tuciionelni državi enostavno izključene, ker nasprotujejo besedilu in določbam . ustavnih zakonov, smislu in namenu par-j formirati ter se odpreti za vse narode m |amentarizma. — Uresničila se je torej! vse stanove!«	i želja in volja vseli svobodoljubnih in po-1
Marifcorski list se ie tu dotaknil nfe-UtM> mislečih državljanov: pot do par-i važnega vprašanja, ki mora priti tudi v haTTICiltn M odpira in izpolnjuje se obljuba k'^inp!eLs problemov za preustrojstvo v cesarjevem manifestu: zaščitnik hočem naše monarhije v smeri politične svobo- ustavnih svoboščin in pravic svojih de. demokratizacije in enakopravnost7 ji/ržavijanov! Led je prebit, ki je naše
življenje koval v spone in je zapiral poti
sprememba!
na Pm^ c i. je za vsakega Avstrijca jasno. da se mora tudi naša gosposka zbornica rednim, parlamentarnim potom
re-
odstopiti od izpolnitve znanih žalitev velikonočnega programa. Odločitev je v rokah nemških agrarcev iz Češke, katerih stališče je še neznano. V petek se bo vršilo posvetovanje načelništva nemškega Nationalverbanda, prihodnji teLIen pa splošni zbor. \7. t. m. popoldne se je vršila skupna seja načelništva Nationalver-banda in krščanskih socijalcev. — Pod naslovom ,>Krize v strankah«, piše k položaju graška »Tasespost« v srednem uvodniku: »Nemški Nationalverband in krščanski socijalci so se pod vodstvom nemških radikalcev lotili politike, tfa morajo priti pred državni zbor nekateri oktroji, ki so splošno znani. Te politike pa nikakor niso odobravali vsi člani National verbanda, in prav posebno je »delovno udruženje« zadnje dni zelo odločno nastopalo proti vodstvu nemških radikalcev ter je, sledeč splošnemu razpoloženju svojih članov, gojilo namen, da se pravočasno odreče politični taktiki, katere nevarnost ?e bHa očitnejša od dne do dne. V resnici se je ta taktika nekdaj opirala na Stiir-gkiiovo ministrstvo in gojila nado, da grof Stiirgkh izvrši oktroje. Grof Stiirgkh je gotovo imel največ priložnosti, da bi ustvaril takoimeno.vanc predpogoje, a je vedno zastopal stališče, «Ja se more zgoditi to le ob začetku mirnega časa. Ta taktika je biia zgrešena. To se kaže sedaj, in bolje je, da se prizna pogreška, kot pa da se vztraja na njej. Zgrešena je bila tudi taktika, da se je naginjalo proti desni, Joeim jc ves lazvoj sili! na levo. Tako so se odklanjali vsi nasveti, da naj bi se ustvaril velik nemški blok od socijalnih demokratov preko meščanskih svobodomiselnih strank do krščanskih socijalcev, in se je ustvarila zveza samo s krščanskimi socijalci. Mirovno vprašanje kaže čisto drugo pot: vodi v parlament k sporazgo-vorom in skupnemu delovanju za trpeče ljudstvo. Kdor hoče zrgraditi to pot, si nalaga težko odgovornost. Kriza v nemškem taboru se inore rešiti le tako, da se ne zapre pot v parlament. Zahteve Nemcev ostanejo prav tako v veljavi, kot dr-žavns zahteve.« —Kdor bi bil verjel pred 14 dnevi, da bo danes »Tagespost« pisala tako!
vseh narodov Vfržave! Seveda treba tu vp -Števati dejstvo, da so bila ta izvajalna v Straži« pisana pred velikim pre-obraRm v naš? notranji politiki, ki so nam le o njem včerajšnje senzacijonelne vesti. Je torej vprašanje: ali niso s tem preobratom p. Jle tudi dispozicije za izpre .iembe razmerja med strankami v gospossi zbornici. O katerih govori rečeni list?! Ali. to je za nas vprašanje manje važnosti. Naglašana potreba reformiranja gosposke zbornice v označenem smislu pa osta;a z vso svojo aktualnostjo, ki bo še naraščala z vsakim dnem. kakor se bo vršil proces evolucijoniranja našega notranjega življenja v smeri demokratizacije. Saj bi bilo več nego čudno, ako bi ravno na-a prva zbornica ostala nedo-tak; ena po tem procesu — petrefakt, nepremičen in neizpreinenljiv.
Gosposka zbornica je bila »doslej — z malimi izjemami — domena izvestnih družabnih slojev in stanov, in je r.je članstvo privilegij izvoljencev, ki so brez stikov s širokimi mamami, ki jim je volja ijjdstva tuja in ki ne morejo imeTi pravega sm sla za potrebe velike javnosti. Volja kih plasti, volja ljudstva, je bila zato Vrez vpliva
tor
obr.cn Na drugi
na ukrepanja te zbormce m ov:'a napram nje ukrepom! ►tn-.n: pa je igrala gosposka
a v
do pomirjenia v državi in konsolidacije njenega življenja! — Ali tu bi hoteli nekaj naglasiti. Panes slavimo zmago pravice in sv bode. zmago ljudske volje, resnične-nje hrepenenja narodov: ne slavimo pa zmage nad nemškim življem v državi! Ne slavimo fake zmage, ker o njej ne more biti govora, ker na tako zmago nikdar tišino mislih in je tudi ne želeli! Nikdar nismo in ne odrekamo nemškemu narodu v državi častnega mesta poleg drugih narodnosti, nikdar nismo mislili na to, da bi hoteli Nemcem odrekati le en las njihovih opravičenih narodnih zahtev. Nam je v zadoščenje, da se začenjajo uresničevati besede dra. Grabmayrja i7 leta 19(19, ko je v gosposki zbornici očital svojim soplemenjakom, ^a niso hoteli pravočasno priznati drugim narodom, česar jim tra.no itak ne morejo odrekati! Nemcem primerno mesto na solncu, ali — nam tudi, vsem! To ie. kar hočemo! To srno hoteli pripomniti in podčrtati. — Drugo radostno iznenađenje je. da se po koinci-denci dogodkov zadnjih Uni v prestolnici države oživlja nada. ;!a je ta preobrat v političnem življenju države v zvezi z pripravami za dosego drugega hrepenenja pvhinnov: da se s potjo k parlamentu odpira tir-M pot do miru, do rešitve iz srraš-a regulatorja, ko- !ega vojaega stanja, da je z rešitvijo Ve z\ ritice pravega ljud-1 vprašanja sklicanja parlamenta stopilo v Po ustavnih doioftUl Bel ospredje tudi vprašanie miru! Na to bil veljavnost, oziroma, se ne kazalo dejstvo, da je sredi gibanja in vrvenja zadnjih dni posebno tudi oseba na- j šega ministra za vnanje stvari, grofaj Czcrnina. Kot gotovost moramo smatrati,! da ima ta mož svoj delež na preobratu, j uresr ee \ e vsake volje nam je približal sklicanje parlamenta.
Če minister za vnanje stvari aktivno in | intenzivno sodeluje za funkcijoniranje j ljudskega zastopa, potem je to smatrati1
rektorja pos skega za>t(. nv re stopiti t?: ; rc j žiti v najvišjo sankcijo nob^n z Ar i. sprciet v poslanski zbornici, ako mu ni pritrdila tudi gosposka zbornica. To pa pomenja. da more gosposka zbor
niča preprecatt
in zahteve ljudstva: je torej ta zbornica po svoi:h so anjih pravicah skrajno pro-tidemokrtuična in nemoderna! To zlo je te: i nevarneje ;n usodneje spričo dejstva.! kot znak, da potrebuje tega na področju iiLg!u5e:tcga gori: da jc namreč članstvo j svojega delokroga, v katero ravno spada v\- . cc pr:vi'egii gotovih stanov in da I vprašanje pogajanj za mir! Grof Czernin c zl-' ca nepi <t< pna širokim slojem in Obvezuje državo in državljane v največjo
•s Km tudi narodom, kar »Straža« primerno naslada, sklicevaje se na zgled nas
Slovencev. A to velja — če tudi v nekoliko manjši meri — tudi za češki narod
hvaležnost. Ti morejo pozdravljali v njem upravitelja javnih poslov, kakršnjega potrebujemo v sedanjih časih. Sploh se zdi. da so prišle z njegovim nastopom nove
« ' ejstvn, da ima ta narod toliko j orijentacije v našo vnanjo politiko, da za-
s:|ai.. 'i veličin na vseh poljih snovanja: I pušča stare tradicijonelne izvožene poti znai ^tvenem, umetniškem ;n gospodar-1 ter L'a jc tudi obenem mož krepkega dela skw: i in v svojem socijalnem razvrŠčenju.' za to. kar se mu vidi potrebno in korist-Naša gosposka zbornica je torej oh se- no! — Zadnja izjava, s. katero ponuja dami sestavi in sedanjih svoj h ustavnih KuS\)\ jn ruskemu narodu roko v pomirje-
pravfcah naravnost anahronizem za sedanje čase in evolucije, ki jrh ti prinašajo! Ali more ostati taka v dobi vsesplošne dem kratizaciie vsega javitega življenja v vseh državah?! Ne more, ne sme. če noče naša država tudi v bodoče nuditi sliko ž:;!ostne okorelosti in pogubne za-ost'!ost; za drugimi evropskimi država
nje, je njegovo delo. Njegovo aktivno sodelovanje za sklicanje parlamenta je smeti smatrati tudi znakom, da hoče nadaljevati delo za stavljeni si visoki cilj, in uverjen more biti, Ua najde pri tem v parlamentu krepkega podpornika. Če bi se to pričakovalo in želelo, priredi naš par-Inment prav gotovo impozantno in slo-
m:. n posebno tudi za — Rusijo, ki jo je \csno manifestacijo za idejo miru, seveda
ves svet -matral doslej kot poosebljeno, poštenega in Častnega! - Pot k parlamentu neri-rusno dmneno obnemoglosti ljudske}se odpira! Naj se odpre tudi pot do miru! v l.:e - nedemokratizma! Gosposka zbor- Ce se doseže ta dvojni, uspeh, bodo narodi n ca ^e mora reformirati, ako naj naša države slavili T?vojno slavje in bodo bla-
država odgovarja velikemu času. novi dobi. veHk sin nie potrebam in nje nalogam. Strog! propagatorji demokratizma trde celo, da je obstanek take zbornice sploh arrahronizem za sedanje čase.
goslavljali njih, ki bodo imeli zaslugo na tem.
Sklicanje državnega zbora in nemške
stranke. Z Dunaja se poroča 17. t. m.: Iz
parlamentarnih krogov se poroča o raz-
Toda. brez ozira na vprašanje, ali raz voi dogodkov poleže tako daleč, ali ne. trka neizprosno na vrata zahteva, ki je danes tudi med neizogibnimi državnimi r »trebami: da tudi v gosposki zbornic! dob? o&neva ljudska votja, da se torej ta zbornica reformira ternu primerno: na torist ljudstva, države in nie narodov!
in zahtevajo, naj se zato kar odpravi! | pnloženju v nemških strankah, da je prišla
napoved nove orijentacije popolnoma presenetljivo. Kako stališče zavzamejo stranke, doslej še ni znano, vert^ar se pa kaže, da hočejo nemški radikalci stopiti v najstrožjo opozicijo in da se nočejo prilagoditi novemu položaju. Zastopniki nemških strank polagajo največjo važnost na skli-canje držav?'cga zbora ?n hočejo zasedaj
DomaČe vesti.
Namestnika barona Fries - Skeneja in soprogo je včeraj Njeno Veličanstvo cesarica sprejela v posebni avdijenci. (Kor.)
Preskrba prebivalstva z maščobo. Urad za ljudsko prehrano je izdal dopolnilno naredbo k že meseca januarja iz/Jani naredbi, katera določa, da morajo zasedaj na Dolnjem in Gornjem Avstrijskemu Sol-nograškem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem, Tirolskem in Predarelskem, v Dalmaciji, na Moravskent in v Galiciji od 1. majnika t. I. dalje o-sebe in podjetja, ki proizvajajo sirovo maslo ali svinjsko maščobo, tudi ono množino sirovega masla in svinjske maščobe, ki je ni treba oddati, prodajati samo uradno določenim sprejemalnicam, katerim je poverjeno sprejemanje onih množin, ki se morajo oddajati (v Trstu torej aprovizacijski komisiji. Od 1. majnika dalje se torej sirovo maslo in svinjska maščoba ne sme oddajati drugemu kot omenjenim preiemalni-cam niti zastonj niti za denar. Da se preprečijo preziranja te naredbe, je poskrbljeno. da od 1. majnika Ualje železnice in parobrodna podjetja ne bodo sprejemale pošiljatev brez prevoznega potrdila, pošta pa ne brez prevoznega dovoljenja. Za Štajersko, Češko in Siezijo ne veljajo te odredbe.
Rrbja tržnica bo, kakor poroča mestni magistrat, odslej odprta ob delavnikih od 7 zjutraj do 12 opoldne in AVz pop. do 81!« zvečer. Ob nedeljah in praznikih bo odprta samo od 7 zjutraj do 12 opoldne.
Odškodnine za kovine, oddane raznim komisijam, se bodo Izplačevale v anagra-firnem uradu v ulici Sanita št. 25./III., vrata 58., danes, 19. t. m., dJ 3 do 5 pop. in sicer na vsa potrdila A do štev. 1550.
Proti tržaškemu državnemu poslancu dr. Gasserju. 2e dalje časa sem se čujejo po tržaškem mestu iz italijanskih krogov glasovi, ki očitajo tržaškemu državnemu poslancu dr. Edvardu Gasserju, da se kot izvoljeni državni poslanec tržaškega mesta — izvoljen je bil na italijansko-libe-ralni program s sopomočjo nemških na-cijonalcev v ožji volitvi proti dr. Rybafu — čisto nič ne zanima za javne posle. V neL'eijo pa je imelo društvo »Associazione politica a-riatica« svoj občni zbor, na katerem se je sprejela naslednja resolucija: »Člani društva .Associazione politica adriatica', vsi volilci, zbrani 15. aprila 1917 na izrednem občnem zboru, so sklenili: z ozirom na to. da poslanec drugega volilnega okraja, odvetnik dr. Edvard Gasser, izvoljen svoj čas na program bivše liberalno-nacijonalne stranke, ki se je izkazala kot nasprotna (državnim uredbam, ne odgovarja namenom in ko-ristim svojih zastopancev; z ozirom na' to, da se jc omenjeni poslanec že dolgo časa vzdrževal vsakega političnega, gospodarskega in upravnega delovanja in to vkljub velikanskim potrebam sedanjega časa; z ozirom nadalje na to, da je poslanec tretjega volilnega okraja v mestu Trstu. Jurij Pitacco, tudi izvoljen na Iibe-ralno-nacijoualni program, zagrešil zločin veleizdaje in ubega k sovražniku in ne tnore prihajati več v po&tev kot poslanec* in so torej tuli i koristi volilcev tega okraja brez vsakega zastopstva; izjavljajo, da ne morejo gotfti zaupanja do osebe odvetnika dr. Edvarda Oasserja kot poslanca drugega volilnega okraja ter nalagajo odboru, da ukrene potrebno v varstvo koristi z oziram na mandata drugega in tretjega tržaškega mestnega volilnega okraja.« — Resolucija izreka torej popolno nezauonico državnemu poslancu dr.
Gasserju in ima oči vid en namen moralnega pritiska na poslanca, da bi odložil svoj mandat. Kakor že rečeno, je bil dr. Gasser izvoljen v ožji volitvi proti dr. Rv-bafu. Glasovali so zanj tedaj laski liberalci in tržaško nemško politično društvo je poživljalo z javnimi pozivi nemške volil-ce, naj mu tudi dajo svoje glasove. Izvoljen je bil torej z laškimi liberalnimi in nemškimi glasovi. Logično mišljeno, bi torej imeli sedaj — ako jim njegovo poslansko U-elovanje ali nedelovanje ne ugaja — pravico za izrekanje nezaupnice le •tisti, ki so ga volili, torej laški liberalci in Nemci. Politična organizacija laških liberalcev pa je popolnoma razpadla, nemška politična organizacija pa menda še obstoji. Torej bi bila predvsem le-ta prva upravičena za tako nezaupnico, katere pa doslej ni bilo. »Associazione politica adri-atica« je očividno laško društvo, ki pa se je ustanovilo šele po izbruhu vojne z Italijo, in pač ne verjamemo, da bi bilo dedič pristaštva ali programa bivše laške liberalne stranke na katerega je bil izvoljen dr. Gasser, ali moHia vsaj kolikor toliko upravičen zastopnik Gasserjevih laško liberalnih in nemških volilcev. Zato se nam zdi — mišljeno seveda popolnoma aka-demično — njegova nezaupnica, pa naj je stvarno še tako upravičena, formalno vendar brez prav e podlage, tako da se dr. Gasserju, ki je odgovoren samo svojim volilcem, ni treba ozirati nanjo. Dejanski doslej tudi v parlamentarnem življenju ni še noben poslanec smatral nezaupnice svojih — nasprotnikov za povdi, da bi odložil mandat. Kaj stori dr. Gasser, nam seveda ni znano; radovedni smo pa, ali »Associazione politica adriatica« -doseže svoj namen. .Vsekakor se po mestu imenuje že neki gospod Loy kot kandidat za izpraznjeno poslansko mesto.
Harkovljani, stanujoči v Bovedu, pri Bajliovcih in Gašperetih se obračamo tem potom s prošnjo do aprovizacijske komisije, naj bi nemudoma ukrenila, da se bo prodajal kruh, kakor do sedaj, na pro-seški cesti. Nočemo preiskovati in soditi, zakaj je aprovizacijska komisija odvzela neki prodajalničarki kruh. Nikakor pa n-i ravnala prav, da je odpravila prodajo kruiia na proseški cesti. Kako pridemo mi do tega, da moramo kupovati kruh v pol ure oddaljeni prodajalnici. ko bi se temu tako enostavno odpomoglo? Mari ni 20 korakov od one prodajalnice. ki je imela dosedaj kruh, druga prodajalnica? In mari ni znano aprovizacijski komisiji, »da je lastnica ali pravzaprav najemnica te druge prodajalnice vdova po vojaku, ki je, kolikor nam je znano, večkrat prosila komisijo za prodajo kruha, a vselej zaman? Za danes napravimo piko, a ostalo nam je še nekaj na jeziku.
Mestna zastavljalnica. V petek, 20. t. m., se bodo o»i 3l/2 do 6 pop. prodajali na dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni na rumene listke serije 139 in sicer od št. 210.401 do št. 211.700.
Nemške predstave v gledališču »Eden«. Danes se uprizore tri nove enocleianke in sicer Faniaronov »Rdeči Jim«, Kronavova »Liubezen na upanie« in Horstova »Št. 69«.
Volkovi še vedno pustošijo po raznih krajih Dalmacije. Ob belein dnevu napadajo živino in jo davijo in koljejo. Prihajajo tik do koče. Ljudstvo ne ve, kako bi se jih ubranilo.
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev.
14, vhod v ulici Giorgio Oalatti. zraven glavne poŠte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI.
F0t0$raf	posluj<i zopot ^v srojeia
Stev. 10.
■t«Ij«ju t Trstu, Via deUo Po-»te
407
zmožni hrvntske, italijanske in ILII nemške korespondenco ter je izvrstna steno^rafinja i§če primarno službo. Naslov pove Ins. odd. Edino-ti pod .Št. 1» o t".
Kupuje r
Skladiiče ul
se cunje bele, barvane,pokrivala, pletenina, uerabne obleke, vrv in žaklje. — * Geppa 16, Nacson.	1063
Priporočljiva fvrdka.
Manufakturne trgovine.
SrCCESSORI (Nasledniki) PIKTKO TAVOLATO Trst, Lesni trg (Piazia della Legna) štev. 1. — Bogata i7bora ir.ami/aktnrae^a blaga. — Cene
194
zmerne.
dr^ga
RnRor luđi vsnKovrsine žetonine
kupuje
| Trst - Ulica Visr^a 17.
s
i-Hi i
Trst - Uia Stadion 10 - Trst
Odprt ođ 8*2 zto naprej
Cena: L orsts K Z. II. urste K1.
es:
C
tudi v najmanjši«! množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dnnaj II, Pi aterstrssse 57.
Trst, V9a Cassa di Ri3par?njo 3 (Lastno psr!e?Je) Krpiial in rcs«srws K 8,890.399.—
FILIJALKE: D n-.j Tegit icfstrasse 7—9, Dubtovnik. Koio'. Ljubljana, Metković, Op3tija Sp It, Ši enik, Za a .
VLOGE NA~KNJIZICE
3*i Oj ==_ 2 0 -
od dneva vloge do dneva vzdig». l>entni davek p.ačuje banka srojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru - Akredetln čeki in nakaznice na v*a tn-in inozemska tržišča.
KUPUJE IN PRODAJA: vreJnoatne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, •le nice. srečke itd - VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papiije in blago ležeče v javnih skladiičih. SAFE DEPOSITS PROMESE. — — ProA.ja sr. Čk razredne lote r je. Zavarovanje vsakovrstnih papiriev proti kurzni izgubi, revizija trebjnja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rtmbonrs krediti.
Borzna naročila. — Inka^o. MENJALNICA.---ESKOMT MENIO.
Telefoni; 1463, 1793 in 2076 Uradu« ur«t «d!tf)l popoldne.
Brzojavi: JADRANSKA.
ul Molirto piecoloi9 (na vogalu ulice Torrente)
mm
Patent-gumbi „OTELLG"
Nožlčki
Vojne dopisnice &
21
Pisemski papir Svinčniki
■v
Crnilo.
k pfpiiltg!
GANBRINUf1
% vsaki veter |
l obl
velita variefelna predstava.
^ mmr v»topwiii» k t-- -mm j
Proda se
v Ljubljani.
Pojasnila daje Josip Smertiik,
ipraon! svetnik Delniške pivovarne v Laškem, Celje, Štajersko.