mmmmmmmmmmmmmmmmmm 'Mošt LETO X i ■ f i r ^8mm" 11 ilmmmmmmmFInl ŠTEVILKA 91 w i i 1 SEPTEMBER 1982 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA PRED SINDIKALNIMA KONGRESOMA Odpraviti posplošeno obravnavo problemov Pred nami sta kongresa Zveze sindikatov Sloveniie In Zveze sindikatov Jugoslavije. V ospredju je vsekakor 10. kongres ZSS. Pripravljeni so osnutki kongresnih dokumentov, tu je poročilo o delu republiškega sveta ZSS. V vsaki 00 ZS naj bi te dokumente obravnavali, nanje dali pripombe, svoje predloge In mnenja. Vendar naj bi to ne bila glavna aktivnost. Namen je zlasti spodbuditi razpravo o lastnih problemih, o poslovni uspešnosti, samoupravni organiziranosti Itd. , Kaj smo v tej smeri naredili na Vrhniki? Predkongresno aktivnost na Vrhniki sta te dni na svojih sejah ocenila predsedstvo in občinski sindikalni svet. Ugotovili so, da smo se vse premalo aktivno vključevali v predkongresne aktivnosti in v same obravnave dokumentov. Že v juniju je bilo na seji občinskega sveta In posvetu predsednikov dogovorjeno, daje potrebno vse dokumente obravnavati po osnovnih organizacijah, to se Pravi, da je dokumente potrebno predočiti delavcem ter Vse probleme in pripombe reševati skupaj v bazi. Celo o tem smo govorili, da so kongresni dokumenti sestavni del obravnave polletnih obračunov in borbe za stabilizacijo. Vendar je bilo pri obravnavi dokumentov opaziti Premajhno aktivnost. Zelo rnalo imamo namreč ocen dosedanje aktivnosti ob razpravah. Svojo nalogo s tem v zvezi je opravilo nezadovoljivo število OO. Ugotavljamo, da tudi tiste razprave, ki so že bile organizirane, niso dale konkretnih rezultatov v smislu dopolnitve kongresnih dokumentov. Mogoče tu lahko izvzamemo IUV, kjer so razpravo o dokumentih povezali * vsakodnevnimi problemi in s pogoji zaostrenega gospodarjenja kakor tudi z vlogo sindikata v trenutnih razmerah. Na posvetu predsednikov 'O OO ZS je bilo med drugim Ugotovljeno, da z aktivnostjo Se vedno nismo prišli do vsakega delavca in da je vse preveč forumske obravnave že v ,bazi. Preveč smo se ukvarjali s formalno razpravo o kongresnih dokumentih, vse Premalo pa smo se ob tem Posvečali lastnim problemom. Vse dosedanje razprave pa so bile tudi preveč | orientirane na 10. kongres BS, ne pa tudi na 9. kongres |*SJ. Vendar se tudi ne molimo izogniti nekaterim splošnim, a kritičnim pripombam na delo sindikata, od Posplošenega obravnavanja konkretnih problemov, fo-"Jmskega dela, do skoraj pa- sivne prisotnosti sindikata v institucijah političnega sistema, predvsem v zboru združenega dela. Nekoliko bolj zavzeto smo se pripravili na tematske razprave. Predsedstvo je s tem v zvezi pripravilo akcijski program, pripravilo teme in tudi določilo posamezne 00, ki naj bi te razprave organizirale oziroma izvedle. V občini je DELEGATI ZA 10. KONGRES ZSS Srečo Skodlar iz Kovinarske Zvonka Vrabec iz IUV Emil Skočir iz Fenolita Boža Grom iz LIKA bilo do sedaj pet razprav. Te morda spet niso dale takih rezultatov, kot smo jih želeli. Ponekod so bile osnovne organizacije prepuščene same sebi ali članom predsedstva, ki so se teh razprav udeležili. Morda naj navedem, da je najbolje uspela taka razprava v Fenolitu v Borovnici, kjer so se pogovarjali o »Uresničevanju delitve po delu in rezultatih dela«. Njihov* strokovni delavec je na to temo pripravil strokoven, vendar razumljiv uvod, ki je bil podlaga za nadaljnjo razpravo. Še najmanj uspešna pa je bila razprava v GG, kjer je razprava tekla o vprašanju SLO in DSZ. V Kovinarski so razpravljali o »Življenjski ravni ih socialni politiki«, v Iskri TOZD Antene pa o »Uresničevanju interesov delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi«. Seveda bo OSS predhodno še izoblikoval zaključke, predloge in mnenja, ki naj bi jih delegati iznesli ha kongresu. Ob vsem tem pa nam mora biti jasno, da kongres sam po sebi ne more spreminjati stvari in problemov, ki niso od včeraj. Zato je tudi nesmiselno pričakovati takojšen in korenit preobrat v družbi, pa tudi v sindikatu. Po kongresu nas torej čaka še veliko dela. Z. T. KAKO OPEKARJI OCENJUJEJO TRENUTNI POLOŽAJ OPEKARNE, NJENO MESTO V SLOVENSKI OPEKARSKI INDUSTRIJI IN KAKŠNA SO PRIZADEVANJA V NADALJNJEM POSLOVANJU Kje je izhod iz opekarskih težav - Težave v gradbeništvu niso zaobšle tudi njim sorodnih panog. Tako se težavam ni mogla ogniti/tako kot vse slovenske opekarne, tudi vrhniška Opekarna. Kako opekarjl ocenjujejo trenutni položaj Opekarne, njeno mesto v slovenski opekarski industriji in kakšna so prizadevanja v nadaljnjem poslovanju,je stekla beseda z direktorjem Opekarne Antonom Klaslncem. Opekarna je bila zgrajena 1976 in je začela redno obratovati leta 1981, to je v času največje konjunkture, ko je bilo strukturni delež stroškov proizvodne cene tako hitro povečala, da se postavlja pod vprašaj rentabilnost poslovanja ob ome- Dve obdobji vrhniške Opekarne — v stan Opekarni so od 1945. leta do 1975. leta izdelali 135 milijonov komadov enot opečnih izdelkov — od leta 1976 do danes pa so je v novi Opekarni izdelali 161,5 milijona ali za približno 700 individualnih hiš povpraševanje v posameznih letih tega obdobja tudi do deset krat večje od ponudbe. Druga značilnost, prisotna v tem obdobju, je skokovita rast cene mazuta, v letu 1978 smo beležili 3 odstotno podražitev v primerjavi z letom nazaj, leta 1979 55 odstotno, leta 1980 74 odstotno in leta 1981 52 odstotno. Vsa ta nenadna povišanja, s katerimi na začetku obratovanja niso računali, še manj pa ob sami zasnovi nove opekarne, so jenih višanjih prodajnih cen opečnih proizvodov. Tako veliko povpraševanje po opečnih proizvodih so v zadnjih nekaj letih reševali z nadpovprečno stopnjo časti opečne proizvodnje, saj le-ta znaša v Jugoslaviji 6,9 odstotkov, v Sloveniji pa 5,3 odstotke, medtem ko je bila največja v Makedoniji 10,6 odstotkov in Srbiji brez avtonomnih pokrajin pa 8,6 odstotka. (Nadaljevanje na 4. strani) Prva dela na vodovodu so stekla Seja odbora za nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom, ki je bila 28. septembra, je bila nesklepčna. Glede na zahtevo za ta odbor in na nezaupanje, ki je bilo izraženo pred referendumom, kako se bo denar trosil, je kar nerazumljivo obnašanje večine delegatov iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, da niso prišli na sejo. Kljub temu pa so predstavniki Samoupravne komunalne interesne skupnosti in Zavoda za načrtovanje prisotne seznanili s tem, kako priteka denar iz samoprispevka, kako ga trosijo-in kdaj bo izvajalec začel z deli. V tem času — od uvedbe samoprispevka do 27. septembra — se je na žiro računu pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti zbralo 3 milijone 336 tisoč dinarjev. Investicija je že prijavljena na SDK — ob prijavi je bilo porabljenih 2 milijona 430 tisoč dinarjev — in že je pridob- ljeno gradbeno dovoljenje za vsa dela razen za rezervoar. Ob tem so opozorili, da se kljub prizadevanjem pristojni organi niso uspeli dogovoriti z lastnikom o zamenjavi ali odkupu zemljišča, kjer bo rezervoar. Z izvajalcem — to je V6P Ljubljana, TOZD Hidrogradnje, ki je bil izbran na osnovi najcenejše ponudbe — je tudi že podpisana pogodba in bodo z deli na trasi pričeli že v začetku oktobra. V pogodbi z glavnim izvajalcem del so določene enotne cene, kar pomeni, da veljajo tudi za dela, ki jih bodo oddali podi-zvajalcem. Predstavnik Zavoda za načrtovanje je povedal, da bo mostne konstrukcije napravil IMKO, montažo bo delalo Komunalno podjetje Grosuplje, da pa tečejo pogovori med glavnim izvajalcem in Komunalnim podjetjem Vrhnika, ki naj bi prevzelo celoten izkop trase novega vodovoda. V pogodbi pa je tudi določeno, da morajo biti vsa dela končana po predvidenem planu. Pred novim zakonom o samoprispevku V javni razpravi je predlog ža izdajo zakona o spremembah in. dopolnitvah zakona o samoprispevku. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami tega zakona naj bi ureditev samoprispevka uskladili z načeli nove ustave ter ga vključili v sistem planiranja krajevnih skupnjosti. Dopolnili pa naj bi tudi tista določila, ki so se v praksi pokazala kot nejasna in neustrezna. Tako naj bi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami natančneje opredelili zlasti: uvajanje samoprispevkov, krog oseb, ki imajo pravico glasovati na referendumu, krog zavezancev za plačilo samoprispevka in vire in osnove za samoprispevke ter nekatere oprostitve za plačilo. Naš izvršni svet in predsedstvo OK SZDL sta že obravnavala ta predlog in imela pripombo, da bi kljub temu, da je samoprispevek namenjen za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih, morala biti tudi v bodoče občinskim skupščinam dana pristojnost za uvajanje samoprispevka v primeru potreb skupnega pomena. Zato so podprli variantni predlog, ki določa, da občinska skupščina lahko uvede samoprispevek, če gre za zgraditev objektov oziroma izvajanje del, ki so namenjena za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov, na območju občine. Občinska skupščina lahko uvede samoprispevek le, če je zgraditev takih objektov predvidena z dogovori o temeljih plana oziroma v planu občine za ustrezno srednjeročno obdobje in če so v planu zagotovljena sredstva za izvajanje ustrezne dejavnosti. PRED JESENSKO SETVIJO PŠENICE Setev na 25 hektarih Ponovno je prišel čas, ko se pripravljamo na setev pšenice. Za letošnjo jesen se predvideva setev na 25 ha, tako da naslednje leto ne bi smelo biti težav pri odkupu tržnih-viškov. V letošnjem letu je odkup pšenice potekal dokaj dobro, saj so kmetje z oddajo In zamenjavo pšenice za koruzo zadovoljni, kar kaže tudi letošnji interes pridelovalcev pšenice za setev. Aktivnost pospeševalne službe in KZ Vrhnika se je začela že pred dobrimmesecem. Takrat so bile naročene zadostne količine gnojil in semena za jesensko setev. Priprave so se nadaljevale v tednu od 13. do 17. septembra. V tem času so bili organizirani sestanki na celotnem področju KZ Vrhnika. Za sestanke je bil neprimeren čas, saj je bilo v tem času v polnem teku siliranje koruze, tako da obiski niso bili ravno zadostni. Zaradi tega je kmetijska pospeševalna služba šla na teren in se pogovarjala s posameznimi pridelovalci pšenice. Do sedaj še niso obiskali vseh pridelovalcev, jih pa bodo v prihodnjih dneh. Pri takem delu pa se je pokazal veliko večji interes za pridelovanje krušnega žita. Naj omenim še posamezne agrotehnične ukrepe pri pridelovanju pšenice: Pri pridelavi je pomembna predvsem uvrstitev pšenice v njivski kolobar, potem priprava zemlje (oranje vsaj 10 dni pred setvijo), pravilno in zadostno gnojenje, pravilna izbira sorte in gostota setve ter morebitno zatiranje plevelov jeseni.'To je treba narediti že jeseni. Spomladi moramo veliko pozornosti posvetiti dohranitvenemu dognojevanju z dušikom, zatiranju plevelov in morebitnim žitnim boleznim. J. S. Za varnost v cestnem prometu Ponavadi se ravno ob začetku šolskega leta, ko zakoračijo v šolo najmlajši, med njimi tudi prvošolčki, ki še niso vešči pravilnega ravnanja, na cesti zgodi precej prometnih nezgod. Prvošolčkom je težko dopovedati, da cesta ni igrišče, da na cesti pretijo številne nearnosti. Ravno zato smo letos preventivi in vzgoji v cestnem prometu posvetili še večjo pozornost. Poleg miličnikov so za varnost najmlajših skrbeli tudi pripadniki narodne zaščite. Skoraj cel mesec so skrbno bdeli na naj-kritičnejših mestih, na prehodih preko ceste, kjer je promet gost. Ne smemo hvaliti dneva pred nočjo, toda organizirana skrb za varnost v cestnem prometu je dala uspeh. V prvem mesecu šole ni bilo nobene prometne nezgode, kjer bi bili udeleženi šolarji. Rekli pa smo že, da moramo biti na cesti pozorni tudi vnaprej, še bolj pozorni kot doslej. To je naša stalna skrb. »Ravno zato, da bi preprečili nesreče, že nekaj let sodelujemo v vzgojnem izobraževanju šolarjev,« pravi miličnik Ivan Škulj, ko smo ga zmotili sredi pogovora s prvošolčki iz osnovne šole Log-Dragomer. »Najkritičneje je, ko se otroci prvič srečajo s prome- • tom. Statistika kaže, daje bilo doslej ravno v" tem času precej nesreč. Pokazalo se je, da lahko veliko napravimo, če pridemo miličniki med šolarje, se z njimi pogovarjamo, jim razložimo, kako se^orajo obnašati v prometu, s kakšnimi kolesi se lahko vozijo. V razredu smo se pogovorili o pravilni hoji pešcev, seznanili so se z najvarnejšo potjo v šolo, gremo pa si še ogledat najnevarnejša mesta na tej poti.« Otroci so ga pridno poslušali tudi tedaj, ko jih je malo okaral, da se vozijo v šolo z pomanjkljivo opremljenimi kolesi. »Preventiva in vzgoja v cestnem prometu pa ne sme ostati samo na ramah miličnikov in učiteljev. Tu so še starši in ostali občani, ki nam vsem lahko veliko pomagajo. Računamo nanje.« Ne pozabimo na ta poziv! Že nekaj občanov je dalo pobudo, da bi odslej v Našem časopisu objavljali v rubriki Pisma občanov tudi prispevke in mnenja občanov in jih pod njimi ne bi podpisali s polnim imenom. Menijo namreč, da se marsikdo »ne oglasi« v čaopisu, ker noče, da se njegovo ime pojavi pod njegovim »kritičnim« prispevkom. Seveda, pravijo v utemeljitvi, pa bi v uredništvu le imeli njihov polni naslov, vendar bi jim zajamčili anonimnost — razen v primeru sporov. V uredništvu sprejemamo ta izziv in pričakujemo sodelovanje. 2 NAŠ ČASOPIS SEPTEMBER 19j I LETO 1982 — MEDNARODNO LETO INVALIDOV Delegacija ie k grobnici, kjer so shranjeni ostanki žrtev iz taborišča položila venec ■ l|jii§ Pred mestno hišo je naše predstavnike pozdravil župan iz Go-narsa Poglobljeni prijateljski stiki z Gonarsom Že od leta 1975 trajajoče prijateljske stike s pobratenim italijanskim mestom Gonarsom smo 19. septembra 1982 spet poglobili. Tokrat so predstavniki Vrhnike obiskali Gonars in s tem vrnili obisk delegaciji iz Gonarsa, ki je bila na Vrhniki preteklo leto. Namen našega obiska je bii dober. Zamišljena je bila izmenjava kulturnih dosežkov obeh mest. Medtem ko je bilo v preteklem letu na Vrhniki športno in kulturno srečanje, se je v Go-narsu odvijal kulturni program. Če gremo čez čisto organizacijske težave, ko ljudje niso vedeli, v kateri avtobus naj gredo, ... Sindikat spremlja družbenoekonomsko dogajanje Odkar je bilo maja letos izvoljeno novo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Vrhnika, so se njegovi člani sestali že na šestih sejah. V ospredju dnevnih redov sej je bila tekoča problematika in aktualni dogodki, seveda pa niso bile zapostavljene stalne aktivnosti sindikata. Na prvi seji se je predsedstvo dogovorilo o načinu svojega dela. Tako je vsak od enajstih članov zadolžen za svoje področje dela, od samoupravne organiziranosti, gospodarjenja, dohodkovnih odnosov, socialne politike, DS in SLO, do usposabljanja članov sindikata, informiranja in kulture v OZD. Posamezni člani predsedstva pa so zadolženi tudi za spremljanje dela in pomoč posameznim osnovnim organizacijam ZS v delovnih organizacijah oziroma temeljnih organizacijah. Vendar naj že sedaj omenim, da teh zadnjih zadolžitev člani kar ne moremo opravljati, saj nas IO 00 ZS običajno ne obveščajo o svojih sestajanjih, težavah in problemih, pri katerih bi jim lahko pomagali. Druga seja predsedstva je bila v glavnem namenjena obravnavi problemov okrog preskrbe z vodo na Vrhniki in o uvedbi samoprispevka. Zavzeli smo se, da sindikalni aktivisti skupaj s sekretarji, 00 ZK in predsedniki 00 ZSMS pridejo do vsakega delavca in mu obrazložijo, če že sami niso tega ugotovili, da je sanacija vrhniškega vodovoda nujna. Že na tej seji pa so se začele tudi priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Tretja seja je bila, lahko rečemo, v celoti posvečena obravnavanju tekoče gospodarske situacije in problemov s tem v zvezi v naši občini. Lahko rečemo, da se je predsedstvo sestajalo tudi med dopusti, saj le-ti ne morejo biti opravičilo za nedelavnost in odlaganje problemov na kasnejši čas, po dopustih. Četrta seja predsedstva je bila namenjena obravnavanju šestmesečnega poslovanja v vrhniških delovnih organizacijah. Člani so obravnavali tudi probleme uvoza in izvoza, devizne politike, obravnavali pa so tudi TOZD-a, ki sta v tem obdobju poslovala z izgubo. Seveda se niso izognili prekoračite-Ijem osebnih dohodkov in ugotovili, da je reševanje teh problemov že v teku. Obravnavali so tudi poročilo začasnega poslovodnega organa v Komunalnem podjetju Vrhnika. Že na predhodnih sejah so bili člani predsedstva seznanjeni s predlogom obiskov v delovnih organizacijah na Vrhniki. Na 5. seji v septembru pa smo se o teh obiskih dokončno pogovorili. Delovne skupine, ki bi obiskale TOZD oziroma DO, bi bile sestavljene iz predstavnikov izvršnega sveta, sindikata, Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine ter SZDL. Namen teh obiskov je seznaniti se s problemi, s katerimi se srečujejo osnovne sredine in iz tega pripraviti program dela za vnaprej. Delovne skupine bodo izdelale ocene obiskov, na podlagi teh ocen pa bodo posamezne DPO obiskale vse DO. Ocene bodo potem obravnavali izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata, z njimi seznanili vse delavce, ki bodo imeli tako možnost dati svoja mnenja in pripombe. Drugi del te seje pa je bil posvečen pripravam na bližajoči se 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Ugotovili smo, da priprave na ta kongres potekajo po vseh osnovnih organizacijah v občini v tem obdobju s povečano intenziteto. Zaključene so tudi vse tematske razprave, ki so bile organizirane v okviru posameznih izvršnih odborov v delovnih organizacijah in so bile predvidene z akcijskim programom. Vendar lahko rečemo, da z izvedbo teh razprav nismo popolnoma zadovoljni in niso dale nikakršnih posebnih dopolnitev ali pripomb na kongresne dokumente. Točna je tudi ugotovitev, da so dosedanje razprave pokazale, da se ukvarjamo bolj s formalno razpravo o kongresnih gradivih, kot pa z razčlembo težav, slabosti in uspehov v lastnem okolju. Vemo, da namen predkongresnih aktivnosti ni samo pridobiti le pripombe na dokumente, ampak spodbuditi razpravo o lastni samoupravni organiziranosti, poslovni uspešnosti in ne nazadnje o politični aktivnosti. Ne pozabimo pa poudariti še tega, da nas po kongresih, 10. ZSS in 9. ZSJ, čaka še večja aktivnost, to je, uresničevanje sprejetih sklepov, ciljev in nalog. Vzporedno s sejami predsedstva so po potrebi potekale tudi seje občinskega sindikalnega sveta. Svet se je sestal na dveh sejah. Tretja je bila ob prvem sklicu žal nesklepčna (!), zato je bil potreben ponoven sklic, kar pa je seveda povzročilo zastoje v začrtanem programu dela. Tu je mišljena predvsem predkongresna aktivnost. V glavnem so tudi člani občinskega sindikalnega sveta obravnavali tekočo gospodarsko politiko in razmere ob zaostrenih pogojih gospodarjenja v temeljih organizacijah združenega dela. Potem so ocenili tudi izvedbo referenduma za samoprispevek, namenjen izboljšanju naše preskrbe z vodo. Seveda je glavna tema dnevnih redov tudi tu: »10. kongresZveze sindikatov Slovenije«. ZDENKA TOMAŽIN kakšen in koliko časa trajajoč program jih čaka, je bilo bistvo obiska več kot doseženo. Po pozdravnem govoru in okrepčilu so nas gostitelji povedli do spominske grobnice, kjer so shranjeni ostanki žrtev iz taborišča Gonars. Pretresljiv pogled na »betonski panj« železnih krst s posmrtnimi ostanki naših ljudi. Kar nekajkrat sem se morala opomniti, daje treba na to grozo pozabiti; ampak ne pozabiti, da te žrtve niso bile zaman. Drugi del obiska pa je potekal v izmenjavi kulturnih dosežkov. Vrhničani smo. se predstavili z godbo na pihala, moškima pevskima zboroma IUV in »Svoboda« Borovnica, ženskim pevskim zborom Sinja gorica ter s folklornima skupinama »Ligojna« in »Bistra«, domačini pa s svojim programom: od otroškega baleta do godb in pevskih zborov. Vse lepo in prav, ampak tako napornega, skoraj pet ur trajajočega programa, pa še ne. Verjamem, da se je vsak izvajalec želel prikazati, v najboljši luči, toda, ali se ne bi nastopov pevskih zborov dalo skrajšati na dve pesmi, nastope folklornih skupin morda združiti...? Moram priznati, daje bilo na marsikaterem obrazu čutiti utrujenost in naveličanost; in na koncu, tudi če si želel prisluhniti* svojemu priljubljenemu zboru, morda svoji pesmi, ti je bilo že vsega dovolj. Velja pohvaliti gostitelje, ki so poskrbeli, da nismo ostali niti lačni niti željni. Zlasti tega zadnjega so se nekateri precej bali... Kaj naj dodam ob koncu — tisto, kar sem napisala že na začetku: namen obiska je bil zelo lep in bi veljalo tak način poglabljanja prijateljskih vezi med mestoma Gonars in Vrhniko še ohraniti. Vendar bi v bodoče le veljalo razmisliti, če je res potrebna takšna množičnost obiska. .. Z. T. Ustanovitev društva invalidov Na pobudo Zveze društev invalidov Slovenije Je v mesecu juniju občinska konferenca SZDL Vrhnika sklicala sestanek nekaj Invalidov, da v občini Vrhnika ustanovimo društvo invalidov. Na prvem sestanku smo se enotno dogovorili, da do ustanovitve društva mora priti, saj po nekaterih podatkih domuje na našem območju okrog štiristo delovnih invalidov, ker pa naj bi bilo v društvo včlanjenih čim več ali vsi telesno prizadeti občani, je to število gotovo dosti premajhno. Prvi korak v tej smeri je bil ustanovitev iniciativnega odbora za ustanovitev društva. Po dopustniškem predahu se je odbor v polovici septembra sestal in obdelal priprave za ustanovitev društva. Naloge in skrb društva naj bi bile vključitev čimveč te- Ustanovni občni zbor društva invalidov bo 7. oktobra ob 17. uri v domu JLA. lesno prizadetih občanov, skrb za njihov enakopraven položaj v združenem delu, pravna pomoč pri urejanju njihovih zakonskih pravic, Organizacija kulturnega in športnega delovanja in ostale oblike rekreacije. Da pa bi lahko te zamisli realizirali v največji možni obliki, je potrebno pritegniti v članstvo čim večje število invalidov, ki bodo v tem društvu svobodno in pošteno izražali svoje potrebe in zamisli. Da bi bila akcija za ustanovitev društva invalidov Vrhnika čim bolje izpeljana, se je odbor odločil, da vse invalide pisno povabi na ustanovni občni zbor. Ker pa je spisek telesno prizadetih občanov nepopoln, prosi odbor občane, ki tega vabila ne bi prejeli, naj pridejo in s svojo udeležbo potrdijo in proslavijo I. 1982, leto invalidov. Morda ni odveč podatek, da bomo z ustanovitvijo društva zmanjšali število občin, ki še nimajo društva invalidov, teh je zdaj v Sloveniji samo še šest. Zato še enkrat: občani Vrhnike, ki ste telesno prizadeti, 7. 10. 1982 ob 17. uri na ustanovni občni zbor v dom JLA, da povemo, da smo pripravljeni ustvarjati in združevati delo enakopravno z vsemi državljani v okviru svojih možnosti. Iniciativni odbor za ustanovitev društva invalidov Vrhnika Mladi o svojem delu Ob prebiranju polletnega poročila bi lahko ugotovili, da se bistveno ne razlikuje od letnega. Nadaljevali smo začete akcije, največji poudarek v tem obdobju pa Je bil na frontnosti mladih, na idejnopolitičnem izobraževanju, pripravah na XI. kongres ZSMS. šahu, kegljanju, streljanju in tekmovalnem pohodu. Pri izvedbi MšO so sodelovale vse sekcije, ki delujejo pri ZTKO, tako da je bila MŠO resnično rezultat skupnega dela mladinske organizacije in ZTKO. V MŠO je sodelovalo 520 mladih. Osnutek programskih usmeritev za XI. kongres so obravnavale OO ZSMS v OZD. Po razpravah v OO ZSMS smo zaključili prvi del razprave. Med X. in XI. kongresom smo mladi na Vrhniki dosegli veliko delovnih uspehov, vendar pa je naša največja slabost premajhno število aktivnih mladih organiziranih v ZSMS. OO ZSMS so poizkušale mlade pridobiti z raznimi akcijami Na nivoju OK ZSMS sta bili v mesecu oktobru in februarju organizirani dve mladinski politični šoli. Teme, ki smo jih mladi poslušali in pri njih tudi aktivno sodelovali, so zajemale znanje iz vseh področij našega družbenopolitičnega življenja v občini, republiki, federativni Jugoslaviji. S to obliko usposabljanja mladih je potrebno nadaljevati. V nadaljnjem usposabljanju se bomo posvetili organiziranju enodnevnih seminarjev, in sicer s konkretnimi problemi, z delovanjem mladinske organizacije v občini. Pri izobraževanju nadaljujemo z akcijo Kidričeva bralna značka, za katero je zadovoljiv odziv iz osnovnih sredin, še posebej med osnovnošolci. Premalo smo se angažirali pri ustanavljanju marksističnih krožkov. V OZD in KS smo dajali večji poudarek na boljše organiziranje oz. večjo frontnost mladih kot pa marksističnim krožkom. Prav tako nam krožkov ni uspelo organizirati na osnovnih šolah razen v Borovnici. Mladinske ure so stalna oblika dela na osnovnih šolah. V sedmih in osmih razredih smo obravnavali teme o MDA, v sedmih razredih pa smo organizirali predavanje o vlogi in organiziranosti ZSMS. Sprejem mladincev je bil na OŠ skupno z OO ZSMS iz KS Borovnica, Vrhnika, Log, Dragomer, ki so pripravili kulturni program in mlade pozvali k nadaljnjemu delu v mladinski organizaciji. Tudi letošnje leto smo sprejeli štafeto mladosti. Ob organizaciji smo uspešno sodelovali s pripadniki JLA in ZKO. Decembra smo imeli skupno'sejo s komitejem OK ZKS Vrhnika »Mlada generacija v boju za nadaljni razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in naloge zveze komunistov«. Sprejeli smo sklepe, za uresničitev le-teh pa se bo potrebno boriti, še najbolj pa za tiste mlade komuniste, ki ne čutijo pripadnosti mladinski organizaciji. Menimo, da so ravno mladi komunisti dolžni voditi idejnopolitično delo v 00 ZSMS in pomagati mlajšim spoznavati vrednote naše družbe. Na ponovni seji v juniju pa smo lahko samo ugotovili, da se sprejeti sklepi ne uresničujejo ter da je potrebno v osnovnih sredinah pripraviti akcijske plane. Na športnem področju smo organizirali MŠO. Tekmovanje med ekipami se je začelo že aprila, zaključek s finalnimi tekmami in svečano podelitvijo diplom najboljšim ekipam pa je bil na Dan mladosti. NaMSOso mladi tekmovali v malem nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, (manifestativnimi), vendar pravih uspehov ni. Marsikje se dogaja, da je le vodstvo mladinske organizacije nosi celo breme aktivnosti, večina mladih pa pasivno sodeluje v organizaciji. Pri naši odkritosti, samokritič-nost pa nam velikokrat »v slabem« pripomorejo tudi nekateri starejši občani, ki jih ni malo in samo kritizirajo mladinsko organizacijo, kako je bilo včasih dobro, sedaj pa tako slabo delamo, da nimamo organizacijskih, akcijskih itd. sposobnosti... Mladi so v svojem okolju ocenili delo in iz kongresnih materialov gledali svojo sredino, jo kritično ocenili in dali predloge za boljše delovanje OO ZSMS. Menimo, da smo vse akcije izvedli dokaj uspešno, da pri nekaterih akcijah uspeh ni bil odvisen samo od nas zaradi tega slabši uspeh — očiševalna akcija v občini (pred referendumom), katere smo se udeležili samo mladi. Dejstvo je, smo vse akcije izvedli predvsem i radi pozitivnega odziva OO ZSt< Stalno smo spremljali kadrovsko štipendijsko politiko ter opozarjali problem brezposelnosti, ki nam sedaj rešuje Ljubljana. Pri opravljanju pripravništva p' velikokrat do slabe povezave it mentorjem in pripravnikom. štipendijska, kadrovska politi*1 naraščanje brezposelnosti so f blemi, ki tarejo mlado generacijo, likih dolgoročnih rešitev pa ni. Vsi dejstva pa so tudi eden izmed v2 kov za vse večjo pasivnost mladij1 upadanje njihove aktivnosti, saj (tudi ob aktivnosti v ZSMS) ne « rejo rešiti najpomembnejših življ* skih potreb. Poročilo ni zajelo vseh akciji smo jih izvedli v tem obdobju, omd smo samo nekatere. Veliko proU rnov, ki zadevajo mladinsko orgij zacijo, je še odprtih. Za dokoni rešitev le-teh pa bomo morali v* skupno akcijo z ostalimi DPO. , Predsedstvo OK ZSl Vrtini Poročilo o mladinskih delovnih akcijah v letu 1982 Letošnje leto smo se mladi iz naše občine udeležili dveh akcij: — L MDA Pokojlšče 82 — Z MDA Plitvice 82 LOKALNA MDA Pokojlšče 82 MDB Antonija Kucler se je udeležila lokalne MDA Pokojišče 82, ki smo jo organizirali skupno s KZ Vrhnika. Na akciji je sodelovalo 45 brigadirjev. Akcija je trajala od 23. 4. do 27. 4. 1982. Brigadirji so urejali travnate površine na planoti Pokojišče, postavili 5 km obodne ograje in s tem ogradili 21 ha pašnikov. Na akciji je bilo stalno prisotnih 45 brigadirjev, od tega 15 pripadnikov JLA iz kasarne Ivan Cankar. Na udarni dan je bilo na Pokojišču 90 mladih, ostali občani se je kljub dobremu informiranju niso udeležili. V petih dneh so brigadirji opravili 1890 delovnih ur ter zastavljeni program dosegli in presegli. Vzpodbudno pa je bilo dobro sodelovanje s kasarno Ivan Cankar in veliko zanimanje osnovnošolcev za prostovoljno delo. ZVEZNA MDA Plitvice 82 Z evidentiranjem za Z MDA Plitvice 82 smo pričeli že januarja 1982. Osnovne organizacije so evidentirale mlade, vendar je bila brigada kljub temu nepopolna, saj je na dan odhoda štela 42 brigadirjev (36 moških in 6 žensk, od tega 7 delavcev, 4 pionirji, 31 dijakov). Vsi so bili člani ZSMS, med njimi je bil tudi 1 član ZK. MDB je zasadila 29.103 sadik. Za svoje delo v naselju in na trasi so brigadirji prejeli vsa dekadna in končna priznanja — tudi trak akcije. Naselje je bilo lepo urejeno, higiena je bila na zavidljivi ravni. Na MDA je bila slaba organizacija prevoza in kvaliteta sadik, saj je le-teh na delovišču večkrat zmanjkalo, potrebne zaščite pri delu ni bilo, pa čeprav je bila nevarnost kačjega pika. Na trasi ni bilo protistrupa, bila je samo neizkušena medicinska sestra, ki pa je bila več v naselju kot na trasi reko sa- moupravnih organov na MDA, (pogovor z vodstvom MDA), smo zahtevali večjo zaščito, vendar realizacije obljub brigadirji niso dočakali vil. izmeni. Odnosi med brigadirji so bili dobri, odnosi med brigadami in vodstvom MDA so bili slabi (vodstvo se je izoliralo). Glede na starost in izkušenost brigadirjev je brigada dosegla vse cilje, ki si jih je zastavila pred akcijo. Pokrovitelj MDB je bilo Obrtno združenje Vrhnika. Evidentiranje in breme zagotavljanja brigadirjev V naši občini leži zgolj na mladinski organizaciji. DPO, samoupravni organi itd. še niso prišli do spoznanja, da je prostovoljno delo pomemben del našega družbenega in političnega sistema in daje MDB Ivan Cankar predstavnik celotne občine, iz katere izhaja, in ne samo OK ZSMS. V velikem številu okolij (ne samo OZD) je prisotno razmišljanje, da naj se akcij udeležijo samo dijaki in študentje in da je udeležba mladih delavcev na MDA obremenitev za naše gospodarstvo v tej težki gospodarski situaciji. Vemo, da je interes organizatorjev MDA, da se akcij udeležujejo vse strukture mlade generacije, pri čemer mora biti posebna pozornost posvečena kadrovanju mladih iz OZD, ki naj bodo dobri delavci, aktivisti, samoupravljala, ki bodo svoje izkušnje prenašali na mlajše, s katerimi se srečujejo na MDA, ne pa najslabši delavci, ki se jih v proizvodnji najlaže pogreša, kar se v zadnjih obdobjih zelo pogosto dogaja. Ocenjujemo, da bi lahko imeli v letošnjem letu lahko popolno brigado (glede na število prijavljenih), če bi imeli za prostovoljno delo večji interes-smisel vsi dejavniki, ki so v občini (OZD, KS, DPO) Brigada je v letošnjem letu s prostovoljnim delom na delovišču in naselju prejela Trak akcije. Vemo, da se trak akcije podeljuje za dobro organizacijo, pripravljenost, polnoštevilčnost brigade, ki pa je odvisna od okolja, ki jo pošilja na MDA. Glede na to, da smo se pri evidentiranju za MDB angažirali predvsem mladi, se sprašujemo — zakaj Trak akcije?? Predsedstvo OK ZSMS Vrhnika V kmetijski zadrugi razmišljajo o pridelovanju zdravilnih rastlin Zaradi specifičnih rastnih pogojev na Ljubljanskem barju so letos na pobudo posameznika z Drenovega griča začeli tudi s pridelovanjem zdravilnih rastlin. Kot je znano, Je ravno na barju veliko samoniklih rastlin, ki imajo zdravilne učinke. Mednje sodi tudi baldrljan. Na naiem področju so letos posadili pol hektara baldrljana, kar je za prvi tovrstni poskus kar precej. Sicer ima go-jitelj tega zemljišča že nekaj Izkušenj pri pridelovanju baldrljana, saj ga je že v mladosti kopal po barju, predvsem v okolici Bevk in Blatne Brezovice. Pri baldrijanu se izkorišča samo korenina, zato je veliko dela z ruvanjem in pranjem ter sušenjem, ravno tako tudi s sajenjem, saj direktna setev daje veliko slabše uspehe. Tako je potrebno na 1 hektar posaditi od 130 do 150 tisoč sadik, od katerih pri spravilu pridelka dobimo približno po 3 dkg težko korenino. Cena divjega baldrijana je trenutno 150 din za kg, tako da je finančni uspeh pridobivala kar dober. V prihodnjem letu nameravajo v Kmetijski zadrugi pndelovanju baldrijana posvetiti še. več pozornosti, saj na manjših površinah pridelovanje ni težavno. Vsi morebitni interesenti za pridelovanje baldrijana se lahko o pogojih pridelovanja pozanimajo pri pospeševalni službi Kmetijske zadruge na Vrhniki. I g SERVIS SLOVENIJA AVTA NA VRHNIKI NAJCENEJŠI Baraka, znotraj pa dobra »mašina« in kvaiitetna usluga »Ob polletju smo se že izvlekli iz izgube—zaključili smoga s 4 milijoni dinarjev čistega dohodka. Kako smo to dosegli? Predvsem več in bolje smo vsi na servisu delali. Prizadevanje vseh delavcev je res izredno,« poudarja direktor servisa Slovenija avta Franc Grom. Takoj velja še dodati, da uspeh hi niti najmanj takšen zaradi višjih cen. TOZD HOTEL MANTOVA n. sub. o. 61360 Vrhnika, Cankarjev trg 6 TOZD Hotel Mantova, Vrhnika, na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. vzdrževalca 2. receptorke 3. več kuharjev 4. več natakarjev Pogoji: Pod 1. — KV elektrikar, mizar ali strojni ključavničar Pod 2. — srednješolska izobrazba ter pasivno znanje nemščine in italijanščine Pod 3. in 4. — končana poklicna gostinska šola Objavljena dela in naloge se opravljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zainteresirani kandidati naj pošljejo pismene vloge oziroma se lahko osebno zglasijo na naslov hotela v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega samoupravnega organa. »Žal nas je zadela zamrznitev cen za naše storitve. Žal za nas, dobro za stranke, saj smo daleč naokoli najcenejši servis. To pa pomeni tudi manjši dohodek — ob koncu leta po ocenah kar za milijon dinarjev manj.« Kljub temu je to dokaz, da »gre« tudi brez višanja cen. »Seveda delamo več, boljše, pozornejši so naši fantje do strank. Ob tem ne poznamo nadur. Tako smo se zmenili na zborih delavcev. In korak k večji storilnosti je tu,« hvali kolektiv Franc Grom. Omenili smo sestanke. Oni imajo zbore delavcev zunaj delovnega časa. Ponavadi se začno ob 19. uri in marsikdaj jih zaključijo ob 22. uri — enkrat jih imajo v Logatcu, drugič na Vrhniki. Načrti! Začeli so že s servisi- Avto revija je pred kratkim v anketi ugotovila, da je Slovenija avtov servis na Vrhniki solidno založen z rezervnimi deli. Predvsem za VVartbur-ge, marsikaj pa je dobiti tudi za druge avtomobile. ranjem avtomobilov Iskrinega Investa, ki skrbi za tehnično dejavnost na ljubljanskem področju. V kratkem bodo podpisali pogodbo tudi z Liv iz Postojne, s Kladivarjem iz Žirov. Tudi vrhniško Gozdno gospodarstvo je redna stranka njihovega servisa.. Specializirani so resda za Wart-burge, v popravilo pa sprejemajo tudi druge avtomobile. Doslej so, kot kaže, zadovoljni z njihovimi uslugami. Predstavniki tovarne traktorjev iz Štor so si že ogledali servisa na Vrhniki in v Logatcu. Pripravljajo se namreč na servisiranje traktorjev iz štor. Popravljali pa bodo tudi druge in ostalo kmetijsko mehanizacijo. »Že oktobra bo šlo nekaj fantov v Štore na tečaj, varilec pa že hodi na tečaj za specialno varjenje. Tudi obratovodjo že imamo — ob delu je Na nedavnem zboru delavcev so bili za prizadevanje pohvaljeni: — Janez Jerina, Matjaž Cunder, Konrad Merlak, Jože Stirn, učenec Aleš Facia pa je bil še dodatno nagrajen. Dvorišče, ki bo do pomladi že pokrito je redno polno avtomobilov. na srednji tehnični šoli diplomiral naš mehanik. Letos imamo šest novih učencev, ki jih bomo nato specializirali za kmetijsko mehanizacijo. Problem pa so obratna sredstva, lastnega denarja imamo namreč premalo. Rešitev bomo že našli. Pozimi bomo pokrili dvorišče, da bo do pomladi, ko se začne kmetijska sezona vse nared. Moram reči, da nam gresta na roko tako izvršni svet kot tudi Zavod za načrtovanje.« Začeli bodo montirati in centrirati gume. Od obrtnika Marka Birtiča so odkupili stroje za centriranje, montažo in krpanje gum. Urejanjo prostor in v katerem bodo občani tovrstne usluge imeli na Vrhniki. Ne bo se več treba peljati v Ljubljano. Velikega servisa ne bodo gradili. »Tu je še veliko če-jev. Zaenkrat smo to nalogo predstavili v naslednje srednjeročno obdobje. Zato pa se sedaj opremljamo. Tudi v stari »baraki«, če je v njej dobra »mašina«, se da kvalitetno delati. To je vodilo vseh zaposlenih na servisu«, ob koncu poudarja Franc Grom. Velja še dodati — kot zanimivost in redkost—da so si režijski delavci, ko je ena delavka odšla, med seboj delo razdelili. Tudi to je prispevek k večji produktivnosti, ki je bila ob letošnjem polletju za 46 odstotkov večja kot v istem obdobju lani pri istem številu zaposlenih. Kje smo in kako bo z našimi cestami V naši občini Imamo 147 km lokalnih kategoriziranih In nekategoriziranih cest, ki jih vzdržuje Komunalno podjetje Vrhnika, In 134 km krajevnih cest, ki jih upravljajo posamezne krajevne skupnosti. Na Samoupravni Interesni skupnosti so pripravili obširnejšo Informacijo o problematiki cestnega gospodarstva v občini, ki smo jo priredili za objavo. če pogledamo štiri leta nazaj, je bilo v tem času zgrajenih in asfaltiranih kar nekaj cest. Vrednost vseh del je 70,269.154 din. Pobudo za modernizacijo teh cest so dale predvsem posamezne krajevne skupnosti, ki so zanje prispevale tudi znaten delež — nekatere so izglasovale samoprispevke, nekatere krajevne skupnosti pa so prispevale sredstva v enkratnem prispevku. V tem času je bil zgrajen tudi nov most čez Podlipščico. VZDRŽEVANJE MAKADAMSKIH CEST Vzdrževanje je teklo po ustaljeni navadi z enkratnimi akcijami z greder-jem. Tak način je sicer hiter in učinkovit, zahteva zaposlitev mehanizacije in s tem več sredstev. Ker po opravljenih akcijah niso z delom nadaljevali cestni delavci, je bila učinkovitost takega načina zelo kratkotrajna, saj je Izostalo: redno krpanje udornih jam, čiščenje odvodnih jarkov, propustov, vtokov in iztokov, košenje trave itd.... Zaradi omejenih sredstev in omejenega načina smo si morali v letu 1981 pomagati s posameznimi vzdrževalnimi akcijami preko krajevnih skupnosti (Podlipa — Smrečje, Zaplana, Borovnica), da so bili makadamski odseki vsaj za silo redno vzdrževani. Ker za leto 1982 ni bil realiziran dogovor o redni zaposlitvi štirih cestarjev, tudi letos nadaljujemo na enak način. VZDRŽEVANJE ASFALTIRANIH CEST V glavnem so spomladi krpali jame in delno uredili bankine. Glavnina teh del je bila opravljena v juniju 1982. Vsako leto so spomladanska čiščenja Vrhnike in Borovnice. VZDRŽEVANJE MOSTOV, OPORNIH ZIDOV Razen delnih popravil večja dela niso bila izvedena. Prav tako tudi ne pleskanje mostnih ograj. Pereče stanje pa je zlasti na naslednjih mostovih: ljubljanskih črpalkah, kar se znatno pozna pri prodaji goriva na omenjenih črpalkah na Vrhniki. Pregled zbranih sredstev: 1978 1979 1980 1981 od prodanega goriva od cestnih taks 1,003. HO 1,383.710 1,895.820 1,551.131 2,346.868 1,920.166 2,253.393 1,792.606 SKUPAJ: 2,386 820 3,446.951 4,267.034 4,045.999 Za to obdobje je tudi značilno, da tovorna vozila, ki so preobremenjena prevažala kamnite agregate iz Kamnoloma Verd v velikih količinah, niso prispevala za prekomerno uporabo cest nobenih dodatnih sredstev. Spo- Od skupno vloženih 70.269.154 din so bila sredstva zbrana iz naslednih virov: samoprispevek in enkratni prispevek krajanov 16.954,176 din (24,1%), sredstva proračuna občine 8.159.400 din (11.6%), prispevek OZD 11.188.074 din (16,0%), sredstva SKIS tekoči priliv 9.436.170 din (13,4 %), krediti LB SKB 23.438.334 din (33,2 %), sredstva zbrana za razvoj KS 300 din na zaposlenega (30% solidarnost) 1.093,000 din (1,7%). Najete kredite bo do konca leta 1985 odplačevala Samoupravna komunalna interesna skupnost Vrhnika — Temeljna enota kolektivna komunalna raba. razum o odškodnini je bil sklenjen šele lani. Za nove naložbe v cestno gospodarstvo so bila v tem obdobju namenjena tudi precejšnja sredstva občinskega proračuna. V drugi polovici lanskega leta je bil z organizacijami združenega dela v občini sklenjen samoupravni sporazum, na osnovi katerega prispevajo 0,54 odstotka sredstev iz dohodka (osnova BOD) za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav. Pregled porabe sredstev za vzdrževanje in zimsko službo: 1978 1979 1980 1981 — letno vzdrževanje cest — zimska služba — stroški delovne skupnosti 1,584.527 1,920.162 922.985 1,362.927 2,528.123 1.265.880 209.900 3,651.455 4,730.011 300.000 SKUPAJ: 2,507.512 3,283.089 4,003.900 8,681.466 V času do zimskega obdobja 1980—81 (izredno snežno neugodna zima) je bila poraba sredstev za zimsko službo in letno vzdrževanje v skladu s prihodki od prodanega goriva in cestnih taks. Stroški zimske službe 1980—81 so bili 4,730.001 in so dvakrat presegli planirane. Ker je poleg tega tudi letno vzdrževanje potekalo skladno s planom in je bil znaten del sredstev vložen tudi v nove investicije, so si morali 1,500.000 din sposoditi iz sredstev TE stavbna zemljišča. Poleg tega je bilo potrebno v letu 1981 poravnati še prekoračitve za izgradnjo mostu čez Podlipščico, poravnati obveznosti iz vzdrževanja cest za leto 1980 in tekočega priliva prispevati 931.571 din za rekonstrukcijo ceste ČELO —- PODLIPA. Ker je bilo potrebno v aprilu 1982 vrniti tudi premostitveno posojilo za cesto Zaplana (2,165.202 din) ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana pa ni izpolnilo obveznosti po samoupravnem sporazumu (10 din na kub. meter prodanega materiala), za kar so pri Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana najeli tudi kredit, obseg vzdrževalnih del pa je bil večji od običajnega, so si premostitvena sredstva (v višini 3,200.000) din) zopet sposodili pri TE stavbna zemljišča. Tako je dolg do te enote 30. 6. 1982 znašal že 4,700.000 din. Del v višini 1,000.000 din so v juliju že vrnili. Poleg tega so 826.087 din namenili za prekoračitve pri modernizaciji ceste v Zaplano. Ostanek dolga-temeljni enoti stavbna zemljišča v drugem polletju tako znaša 3,700.000 din. Zaradi teh težav se je skupščina Samoupravne interesne skupnosti odločila, da je potrebno: — ustaviti vsa nova naročila cestnega vzdrževanja, ki nimajo finančnega pokritja, — zavarovati vse mostove, ki so v slabšem stanju, z ustrezno cestno-prometno signalizacijo (omejitev tonaže), — zaradi prijave I. etape vodovoda »borovniški vršaj« je treba priliv sredstev sproti nakazovati na TE STAZ (odplačilo dolga), — KS Vrhnika in KS Verd opozoriti, da v Samoupravni komunalni interesni skupnosti v tem letu ne bo sredstev za plačilo tokovine javne razsvetljave, — s posameznimi KS (Borovnica, Podlipa-Smrečje, Zaplana), kjer potekajo primarne cestne povezave, se je treba dogovoriti za izvajanje posameznih del in s tem poceniti storitve, — storiti je treba vse potrebno, da bo ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana v celoti spoštovalo Samoupravni sporazum in sprejete obveznosti tudi izpolnjevalo, — do konca leta 1982 mora z vsemi cestami upravljati Komunalno podjetje Vrhnika (prehodno obdobje do leta 1985) in po Zakonu o amortizaciji pripraviti izračun amortizacije cest in objektov (veljavnost 1.1. 1983), — na osnovi Zakona o cestah se je v cestnem gospodarstvu nujno potrebno primerno samoupravno organizirati (SO Vrhnika ustanovi SIS za ceste), — z ozirom na težave financiranja KS in velikih stroškov tokovine je OZD treba predlagati v letu 1983 povišanje prispevka iz dohodka (osnova BOD), — v marcu 1983 mora Komunalno podjetje Vrhnika zagotoviti zaposlitev cestnih delavcev za vzdrževanje lokalnih kategoriziranih in nekategoriziranih cest in ostalih javnih površin in do 1.10.1982 pripraviti konkreten program izvajanja zimske službe 1982-«-83. PREGLED INVESTICIJ V CESTNO GOSPODARSTVO OBČINE VRHNIKA V OBDOBJU 1978—1982 TABELA 1 VIRI SREDSTEV V bližnji prihodnosti ne moremo računati na nove ceste. Denarja bo dovolj le za vzdrževanje. Upamo pa lahko, da bodo popravila, če se jih bomo že lotili le stekla hitreje kot je obnova mostu čez Ljubljanico. lesen most v Gradišču, Kurirski, Močilniku (sek. ceste), opuščeni leseni most čez Ljubljanico pri stari Opekarni, leseni most čez Pekov greben na lokalni cesti Bevke — Blatna Brezovica in most čez Zornico, leseni most na cesti Ohonica —■ Pekel, ostali manjši leseni mostovi. FINANCIRANJE Cestno gospodarstvo je za svojo dejavnost do 1.7.1981 imelo na voljo sredstva od prodanega goriva in cestnih taks. Dotok sredstev od prodanega goriva (15%) je bil v glavnem odvisen od potrošnje goriva na črpalkah PETROL in ISTRA-BENZ. Poleg tega je za našo občino še značilno, da vozniki iz predela od Vrhnike do Brezovice v glavnem polnijo gorivo na NAZIV Končna Samopri- Proračun OZD SKIS Kredit Solid. KS - vrednost spevek SO 1. Modernizacija ceste Podčelo—Podlipa (79) 12,541.608 800.000 2,200.000 2,000.000 1,541.608 5,500.000 500.000 2. Izgradnja mostu čez Podlipščico (81) 4,707.044 101.505 819.000 — 1,786.539 2,000.000 — 3. Modernizacija cest v KS Ligojna (81) 6,187.997 1,482.354 1,613.646 500.000 152.419 2,049.578 390.000 4. Popravilo ceste Breg—Pako (80) 1,808.660 400.000 500.000 100.000 808.660 — 5. Asfaltiranje cest v KS Drenov grič 81/82 2,930.000 2,680.000 \ — — 250.000 — • — 6. Modernizacija ceste v Zaplano (81) 5,541.884 870.471 530.000 — 1,737.211 2,165.202 203.000 7. Asfaltiranje cest v KS Dragomer (79) 7,500.000 3,675.000 — — — 3,825.000 — 8 Asfaltiranje cest v KS Log (80) 10,000.000 4,304.846 — — 1,214.600 4,480.554 — 9. Rekonstrukcija ceste Čelo—Podčelo (82) 3,105.239 — 2,173.668 931.571 '■; , -r- — 10 Asfaltiranje cest v KS Borovnica (79/82) 8,770.000 ?.640 con — 5,330.000 800.000 — — 11. Izgradnja šolske ceste na Logu (mak.) (80) 2,599.120 — 2,496.754 — 102.366 — — 12 Asfaltiranje ceste most Ljubija—Žel. postaja Verd (78) 1,084.406 .Oo^-o —. 1,084.406 '£„*,-.' \vs*" — — 13. Rekonstrukcija ceste Verd— most Ljubija (82) 3,493.196 — — — 75.196 3,418.000 — SKUPAJ: 70,269.154 16,954.176 8,159.400 11,188.074 9,436.170 23,438.334 1,093.000 Kje je izhod iz opekarskih težav (NADALJEVANJE S 1. STRANI) »Ob dejstvu, da se hitro bližamo časom, da bo ponudba opečnih proizvodov večja od povpraševanja, bo opekarska proizvodnja prisiljena .•»manjšat' kapacitete in bi bilo logično, da se ukinejo zastareli obrati. V širši ljubljanski regiji je poleg nas še 5 opekarn in pokrivamo področja Notranjske, Gorenjske, del Štajerske, Dolenjske in celotno ljubljansko področje. Vsi skupaj smo v lanskem letu proizvedli 129,9 milj. enot NF. Glede možnosti izbire proizvodnega programa smo najbolj omejeni mi, vsi ostati lahko proizvajajo zelo širok asortiman opečnih izdelkov. Ocenjujemo, da bi lahko s pametno delitvijo Za slovensko opekarsko industrijo je značilno tudi to, da ni uspela slediti tehnološkemu napredku, saj ima od 20 opekarn'ie 5 opekarn sodobne tunelske peči za žganje opeke. Druga značilnost je v tem, da je le 7 opekarn, ki proizvajajo več kot 30,0 milj. NF opečnih enot letno. Tretja se kaže tudi v produktivnosti, kjer porabijo slovenske opekarne v povprečju 4 ure za proizvodnjo 1 tone opečnih izdelkov, medtem ko porabijo v naši 2,3 ure in v Goriških opekarnah 2,4 ure Povprečno število zaposlenih na proizvedenih 1 milj. enot NF je 3,4, medtem ko je na Vrhniki 2,0 in v Goriških opekarnah 1,8 Vsi ti podatki so bili doseženi v letu 1981. »AVTOMONTAZA« LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. I objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge: 1. 5 KV proizvodnih delavcev 1. — ključavničarjev, 2. 1 VK proizvodnega delavca I. — mizarja (pohištveni mizar), 3. 3 PK proizvodne delavce II. — ključavničarje in 4. 3 PK proizvodne delavce 11. — kovinostrugarje Pod tč. 1. zahtevamo KV ustrezne stroke s 3 leti delovnih izkušenj ali PK ustrezne stroke s 5 leti delovnih izkušenj. Pod tč. 2. zahtevamo V K ustrezne stroke s 3 leti delovnih izkušenj ali KV ustrezne stroke s 5 leti delovnih izkušenj. Posebne zahteve:, pod tč. 1. in 2. sposobnost za samostojno delo, poskusno delo 60 dni. Pod tč. 3. in 4. zahtevamo PK ustrezne stroke s 3 meseci delovnih izkušenj ali priučenega delavca. Poskusno delo pod tč. 3. in 4. 45 dni. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna razmerja TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. Našo obrambo v vsako družino »Našo obrambo—v vsako družino« je geslo akcije, ki jo v letošnjem letu vodi Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije na vsem območju naše republike. Njen namen je posredovati zbrano gradivo s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v vsak dom ter z neposrednim in zanimivim čtivom izobraževati in informirati delovne ljudi in občane z obrambnimi in samozaščitnimi nalogami v miru in morebitni vojni. Revija na zanimiv in poljuden način vodi bralca skozi splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, povede ga po vseh celinah sveta, skozi armade velikih sil, vendar pa tudi neuvrščenih in nevtralnih držav, ga usposablja za oborožen boj in neoboro-žene oblike odpora ter ga seznanja z revolucionarno preteklostjo jugoslovanskih narodov ter vseh ljudstev sveta, V vsakem pogledu je to izredno kvaliteten časopis, v katerem lahko vsak najde odgovor na vprašanja, s tega področja, ki ga zanimajo. Akcijo v občini vodi občinski odbor te organizacije, poteka pa prek poverjenikov v krajevnih skupnostih. Revijo lahko naročite pri poverjeniku ali pa z individualno naročilnico. Revija je mesečnik, njena celoletna naročnina pa je 210 din. Priporočamo vam, da revijo naročite, saj je v njej objavljena vsebina predavanj za usposabljanje nerazporejenega prebivalstva, ki bo v naši občini potekalo v jesenskih in zimskih 'mesecih. Nepreklicno naročam revijo »NAŠA OBRAMBA« Ime in priimek:.......................................................................... Ulica:...........................}......................................hiš. št. Kraj:................................................pošta...................... Št. osebne izkaznice:......................SO ......................... Zaposlen:......'...............................................,.................. Revijo bom plačal po prejemu računa Naša obramba 61000 Ljubljana, poštni predal 190 tel., 061 28-639 Med dvajsetimi učenci, ki se na vrhniški glasbeni šoli pri Darinki Fabiani uče violine, Je tudi Polonca Šurca. Že sedaj je »pravi mojster«, iz nje pa še nekaj bo, saj odslej v novo šolo hodi še raje. proizvodnega programa pokrili potrebe naše regije ob predpostavki.da »SCT« — Opekarne Ljubljana ukinejo proizvodnjo v obratu Brdo, verjetno pa bo sama situacija narekovala manjšanje proizvodnje Pri takšnem ocenjevanju je treba imeti v mislih tudi to, da ob normalnih tržnih razmerah opečni proizvodi ne prenesejo stroškov dolgega transporta, kar tudi govori v prid porazdelitve proizvodnega programa za celovit nastop pri kupcih opečnih proizvodov.« Toda brez opeke le ne bo šlo! »Z energetskega stališča ocenjujemo, da je opeka material, ki nima adekvatne zamenjave v gradbeništvu. Obdržala je svojo veljavo ob vseh gospodarskih krizah in je ena od najstarejših gradbenih materialov. Zato lahko tudi s tega stališča zaključimo, da je opeka perspektiven građeni material, katerega se naša družba ne bo mogla odpovedati In je vsako razmišljanje o črtanju tega gradbenega materiala,odveč. Res pa je tudi, da prihaja Čas, ko bodo mogli opekarji ponuditi tržišču kaj več kot samo klasično opeko.« Ne glede na zaskrbljujoče finančno stanje Opekarne moramo upoštevati, da ima opekarna svoje mesto med slovenskimi opekarji in na tržišču. To pa samo s pogojem, da bo obdržala visoko produktivnost in izboljšala kvaliteto. Predvsem za slednje bo imela ob realiziranem sanacijskem programu in doslednem izvajanju tehnoloških zakonitosti vse pogoje. »Pred našo TOZD se postavlja v tej situaciji dvoje vprašanj in sicer: Rentabilnost ob povečanih stroških energije, ki jim ne sledijo prodajne cene in visoka stopnja amortizacije, ki je tako nizko vrednoten proizvod ne prenese. In drugič vprašanje plasmaja ob prekapacitiranosti opečne industrije v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Glede prvega vprašanja smo trenutno nemočni, vendar bo treba še naprej iskati rešitve za zmanjšanje porabe energije ob predpostavki, da se bo intenzivno delalo na razvoju lahke opeke. Glede drugega vprašanja bi bila mogoča rešitev v primeru poslovne povezanosti ob strogi delitvi proizvodnega programa proizvajalcev opečnih enot v širši regiji. V naši regiji nas je šest proizvajalcev, s tem, da imajo SCT — Ljubljanske opekarne tri proizvodne obrate, kar je skupaj osem opekarn s proizvodno kapaciteto 129.939 enot NF. Modernizirana je samo naša, vse ostale imajo proizvodnjo največ do 18,5 milj. enot NF. Ljubljanske opekarne nimajo možnosti širitve ali obnovitve proizvodnih kapacitet, Črnuška ope-, karna pa nima interesa, ker je zaradi surovine omejena, Trbovlje imajo tako malo kapaciteto, da sploh ni interesantna in tudi nima perspektive, realne možnosti, da se obdržita imata Kranj in Novo mesto. Razmišljati bi torej morali v smeri povezave vseh šestih opekarn do takšnega nivoja, da bi na tržišču nastopali v ponudbi združeni in, če bi to dosegli,verjetno ne bi bil problem delitve proizvodnega programa. Verjetno bi kazalo, da bi v primeru delitve programa vseh teh šest opekarn ustanovilo sedmo organizacijo — trgovino, ki bi bila ustrezno dohodkovno vezana na proizvodne opekarske TOZD«, ugotavlja Anton Kla-sinc. Torej takšna organiziranost opekarske proizvodnje v širši regiji bi pomenila solidno perspektivo v pogledu postopnega dograjevanja perspektivnih obratov ob sočasnem postopnem opuščanju zastarelih in neperspektivnih obratov. Kraj živi s solo V septembru so šole zopet oživele. Še posebej je živahno na borovniški šoli. ki je letos z vsemi 1 S oddelki prešla na celodnevno organizacijo življenja m dela. Nobena šola, še posebej pa ne celodnevna, ne more svojega dela opravijati uspešno, ne da bi tesno sodelovala z okoljem, v katerem deluje. Vključevanje kraja -v delo borovniške osnovne šole je še posebej zaživelo v lanskem šolskem letu ob vselitvi v njen novi prizidek. Takrat so krajani,tstarši in učitelji z učenci pomagali pri čiščenju prostorov in urejanju okolice, DPO in KS pa so pomagale pri organizaciji in izvedbi otvoritvene svečanosti. Delovna organizacija — DON IT — TOZD Fenolit je v lanskem šolskem letu šoli podarila pladnje za kuhinjo, s svojim kombijem so opravili večje^število prevozov šolske mladine. V, servisu za dvigala Andreja Ocepka so izdelali ogrodje za akvarij, ki sedaj krasi večnamenski prostor in ga bodo učenci rabili pri delu v vivari-stičnem krožku. Za adaptacijo knjižnice je tovarna LIKO šoli podarila vrata, veliko pa je pomagala šoli tudi z različnim odpadnim materialom. Tudi v letošnjem šolskem letu je sodelovanje s šolo steklo takoj na začetku. Uspešno se nadaljuje povezovanje z delovno organizacijo DONIT - TOZD Fenolit. Ta je šoli za elektro-' krožek zagotovila mentorja, ki bo lahko prihajal v šolo v svojem delovnem času. Tudi v letošnjem šolskem letu je šola že dobila pomoč v materialu (pladnji, kemikalije) prav tako pa bodo delavci Fenolita pomagali pri opremi šolskega igrišča s koši. Podobno pomaga Soli s svojimi obrtniškimi deli tudi delovna organizacija LIKO pri preurejanju prostorov za potrebe COš (montaža nekaterih vrat, preureditev kuhinje). Teče pa tudi dogovor, da bi njen delavec vodil foklorno skupino na šoli. Uspešen je bil tudi dogovor s Kmetijsko zadrugo na Vrhniki glede dobave mleka v šolsko kuhinjo. Potrebne količine mleka dobi šola naravnost od Okoliških kmetov, odstotek toišče in bakteriološko stanje se kontrolira kar v šoli. ob tem pa imajo kmetje snake ugodnosti, kot da bi mleko oddali kmetijski zadrugi. Ker je sadna letina letos precej obilna, je šolska mladina organizirala po Borovnici in v okoliških vaseh zbiranje sadja za sušenje, ki so ga ljudje marsikod radi odstopili, posušili pa so ga v sušilnici LIKO. Tudi pri posameznikih torej pripravljenosti za sodelovanje s šolo ne manjka. Takih primerov je še več, saj na primer šolski hišnik že dolge opravlja različna obrtniška dela v delavnici, ki jo daje na razpolago tov. Rajko švigelj, ker šola za to nima ustreznega prostora niti strojev. Ob tolikšnem razumevanju okolja za težave in probleme šole se ni bati, da šola ne bi mogla kar najuspešneje izvajati nalog, ki ji jih nalagata današnja družba in njen razvoj. Šolski kolektiv in skupnost učencev se vsem organizacijam in posameznikom, tudi tistim, ki tu niso omenjeni, toplo zahvaljujeta za dosedanjo pomoč in razumevanje. OBRAMBNO USPOSABLJANJE MLADIH Dvajset dni v Dolgih delih V centru za obrambno vzgojo v Dolgih delih so se mladi, ki niso vključeni v srednješolsko izobraževanje, dvajset dni seznanjali z vojaškimi veščinami. »To ni samo vojaško usposabljanje, gre za nekaj več. Mislim, da bodo vsi, ki tukaj sredi gozdov preživljajo tistih obveznih dvajset dni obrambnega usposabljanja, odnesli tudi marsikaj koristnega za nadaljnje življenje in delo. Skratka, želimo in prizadevamo si, da bi jim poleg strokovnega znanja dali čim več praktičnih napotkov za življenje. Zato smo skoraj vsako popoldne povabili v na* tabor zunanje sodelavce, Id so jim predstavili marsikaj koristnega,« pravi vodja letošnjega obrambnega usposabljanja Tomo Bratić. Za dekleta in fante, ki so v uniformah teritorialne obrambe, je program izobraževanja veliko zanimivejši kot je v srednjih šolah, saj imajo več praktičnih vaj. Hkrati pa imajo na voljo vse pripomočke, tako kot v šolah. Poleg tega imajo tudi orožje, podobno .tistemu, s katerim se fantje pozneje srečajo pri vojakih. Vsako dopoldne imajo sedem ur vojaškega usposabljanja. Tistega dne, ko smo % vseh treh starešin, prizadevali, da1 ■ si uredili okolje, v katerem so sku( H preživeli te nepozabne dni. B& M dam Toma Bratiča velja verjeti, M B starši, ko so zanje pripravili obisk,' \ videti zadovoljni in niso bili presflf« čeni nad strogo »vojaško« discipli" redom in higieno. Ko so dekleta in fantje opisov I svoje počutje v taboru in vtise, so< E po vrsti pohvalili hrano. Preveč J f>o porno jim ni bilo, le na začetku, k° *ko noge še niso privadile na voj škorenj, jih je nekaj staknilo ži Všeč pa jim je bilo, da so videli N zanimivega. Tudi popoldne so ' prisluhnili predavateljem. »To so večinoma zunanji sodelavci«, pj Tomo Bratić. »Imeli smo predava o cestno prometnih predpisih, o' Glasbena šola v novih prostorih |TJpj Letos je v glasbeno šolo vpisanih dvesto dvajset učencev in lahko pritrdimo mnenju glasbenih pedagogov, da je med mladino kar precej volje in želje po znanju igranja na instrumente. Največ jih igra klavir in harmoniko, precejšnje pa je zanimanje tudi za flavto in violino. V glasbeni šoli za glasbeni naraščaj skrbi deset redno in šest honorarno zaposlenih pedagogov. Z novim šolskim letom pa imajo za delo res prave pogoje. Pouk je v novi šoli. Preuredili so stari zdravstveni dom, v katerem so še lani imeli učenci iz Cankarjeve šole podaljšano bivanje. Preureditev je stala 22 milijonov. Toda še vedno nimajo dovolj prostora iri imajo del pouka še vedno v Cankarjevem domu Tudi v Borovnici imajo dobre prostorske razmere.Zaenkrat pa žal ni možnosti, da bi odprli oddelek glasbene šole tudi v Dragomeru, čeprav je tudi tam precejšnje zanimanje, pravi ravnatelj. Pretežni del stroškov plačajo učenci sami oziroma njihovi starši. To je pomanjkljivost se- danjega načina financiranja, saj morajo s temi prispevki kriti tudi materialne stroške, meni ravnatelj Viktor Zadnik. Le za osebne dohodke učiteljev da sredstva občinska izobraževalna skupnost. Na pomoč jim priskoči tudi pihalni okrester, posojajo jim instrumente, saj jim Glasbena šola vzgaja nove glasbenike — skrbi za podmladek pihalne godbe. Kar štirinajst jih že igra pri godbi, ki so hodili v vrhniško glasbeno šolo. Marsikdo od deklic in dečkov, ki iz instrumentov izvabijo prve zvoke ravno v tej šoli, se nato odloči nadaljevati šolanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Letos bodo na njej nadaljevali šolanje kar trije. Tomo Bratič — vodja usposabljanja: Odkar sem slekel vojaško obleko, sem prvič spet na čelu enote. Nekoliko drugače je sicer kot na služenju vojaškega roka, vendar mislim, da so vsi dobili le dobro osnovo, ne samo v vojaških veščinah, za življenje nasploh. jih obiskali, so se ravno učili, kako se nastavi mina. Dobro jim je šlo od rok, spretni in iznajdljivi so bili. Tako jih je pohvalil Boris Skubic, ki je imel »nastavo« tisto dopoldne. Sicer so Tomu Bratiou in njegovima pomočnikoma desetarju Stojanu šprahu in razvod-niku Petru Mihelinu večkrat priskočili na pomoč fantje iz enote teritorialne obrambe. Vsi trije, ki so bili dan in noč z mladimi, pa so imeli vseskozi polne roke dela. Desetar Peter Mihe-lin, ki je po poklicu elektro inženir, je popravil električno napeljavo. Tudi drugače so si vsi, od mladincev do Cveta Gabrovec: Že prijateljice so mi povedale, kako bo na tem urjenju, zato sem že prej vedela, da bo prijetno. Še posebej me pritegnejo vojaške veščine. / Zdravko GabrO' Vse mi je zanif komaj pa čakam, bomo šli na stre* Doslej s pravo pUŠ*1 nisem streljal. pomoči, prišli so tudi fantje s pos milice, člani poverjeništva za n" nje zadeve. Svojo dejavnost sO predstavili tudi taborniki, radior terji in lokostrelci. Tudi o divjih lih, lovstvu in življenju v nara*' marsikaj novega zveoeli in še'' I »Kar škoda, da se bomo že w ko smo se ravno privadili in sej seboj spoznali«, je dejal eden oo tnu Kn/šli so se todfl z zna" tov. Razšli so se, toda z znai Prijeti znajo za puško, snosobj1, braniti sebe in domovino, naufl se kolektivno živeti in si med * pomagati. NA£> (JASOPIS Je minula kulturna sezona uspela V minuli kulturni sezoni, od septembra do junija, smo si ogledali 24 predstav in koncertov za odrasle in 13 predstav in koncertov za otroke in mladino v Cankarjevem domu, v gradu Bistra in v OŠ Ivan Cankar; 5 gledaliških predstav, 10 glasbeno-instrumentalnih (nekaj koncertov tudi s solisti), 8 zborovskih koncertov in 1 folklorno prireditev, otroc; iz , vzgojnovarstvenega zavoda In osnovnih šol pa so si v okviru abonmajskih predstav ogledali pretežno lutkovne predstave in redne filmske matineje v okviru kina »Cankarjev dom«. Če ne štejemo vrste dmgih kulturnih dogodkov, rednih razstav, proslav, spominskih dogodkov in drugih kulturnih prireditev, smo si povprečno ogledali 2 do 3 predstave na mesec. Predstavile so se poklicne ,(10) in ljubiteljske (14) kulturne skupine. Slednje število pove. da smo (Se na dobre ljubiteljske sestave obračali tudi zato, da gostovanjskega progi ama ne bi okrnili, ker smo imeli na voljo razmeroma majhna sredstva. Štiriindvajset predstav si je ogledalo 3000 ljudi, kar pomeni povprečno 125 obiskovalcev na eni prireditvi. Delovne organizacije so odkupile preko svojih osnovnih organizacij Sindikata 600 vstopnic, od tega OOS Iskra-Antene 165, OOS IUV 135 vstopnic, OOS Fenolit 120 vstopnic; 6 OOS, ki tudi imajo kulturne ani-matorje — manj kot 50 vstopnic, vse ostale, 36 jih je še, pa niti ene karte. Dejstvo je, da je kulturna animacija v večini naših delovnih organizacij povsem zanemarjena, pri tem pa se ne moremo izgovarjati ne na finančna sredstva in ne na slab progiam! Razveseljiva je ugotovitev, da se je na področju kulturne animacije vendarle premaknilo. Omenim naj prizadevanja v Domu počitka, kjer so preteklo sezono poskrbeli za razvedrilo svojih varovancev in pripravili celoletni kulturni program. Redno so gostovale domače skupine. Res da so v Domu počitka posebne razmere, vendar brez volje in prizadevanj tudi ne bi šlo. Organizacijske sposobnosti tov. Mojce Der-mota in pripravljenost vodstva Doma so bili odločilni, daje akcija mini-ntalneqa kulturnega programa, ki večini zveni neizvedljivo, uspešno stekla.' , In kaj naj zapišem na rob minuli kulturni sezoni? Prav gotovo tole: Kulturni animaciji moramo posvetiti večjo družbeno pozornost in krog kulturnih animatorjev razširiti z ljudmi, ki so to zahtevno delo sposobni opravljati. Vspodbuden primer v minulem letu sta že omenjeni Dom Počitka, glede na reden odziv pri odkupu kart in obisku prireditev pa OOS [skra-Antene, kjer za kulturo skrbi Majda Škerjanec. M. R. ŠOLSKO KULTURNO DRUŠTVO OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR Kulturo že najmlajšim šolsko kulturno društvo na naši šoli je samoupravno organizirano. Vsak razred lmr< kulturnega referenta in vsak krožek aH skupina svojega delegata. Izmed teh učenci Izvolijo izvršni odbor ŠKD, ki ima svojega predsednika, tajnika in blagajnika ter devet članov V Izvršnem odboru delajo tud| mentorji vseh krožkov In skupin. Izvršni odbor pripravi letno skupščino šKD. IO se sestaja enkrat mesečno, da pregleda opravljeno delo in izvajanje programa. Najvišji organ SKD je skupščina, ki zaseda enkrat letno — v oktobru. Skupščine se udeležijo delegati in mentorji vseh skupin, kulturni referenti, ravnatelj, pomočnik, predstavniki občinske ZKO in kulturne skupnosti. Tu učenci pregledajo delo ŠKD v preteklem letu in sprejmejo program za tekoče leto. , . Ker dela šola v dveh stavbah, ima dve mentorici, ki usklajujeta delo diuštva. V društvu delajo: dve dramski skupini, dve rocitacijski, lutkarji v COš, literarno novinarski krožek, ki izdaja šolsko glasilo Enajsta šola, Ortfov krožek, dva likovna krožka, folklorna skupina, Cankarjeva bralna značka, Cicibanove ure in ure pravljic. Vse skupine vodijo učitelji naše šole, le dramsko skupino na predmetni stopnji, Orffov krožek in pevski zbor učencev 1. In 2. razreda vodijo zunanji mentorji- Društvo skrbi za ustvarjalno množično in kvalitetno dejavnost vseh skupin in krožkov ter si prizadeva za pravilno vrednotenje kulture in umetnosti. Organizira vse prSilave in prireditve v šoli za učence in za občane ter starše. SKD dela kot sekcija ZKO Vrhnika. Ta . nam nudi denarno in mentorsko pomoč. Skupaj z ZKO smo organizirali mladinske nedeljske filmske matineje in mesečne gledališke abonmaje. Te abonmajske predstave so dobro obiskovali predvsem učenci nižjih razreaov zaradi prizadevnosti tovarišic razredničark. ORGANIZATORJI KULTURNEGA ŽIVLJENJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Mojca Drmota: ^Kultura popestri jesen življenja 'at sem se pri svojem predstavljanju lih organizatorjev namenila obiskati Drmota, zaposleno v Domu upoko-■pi na Vrhniki. Ker Mojco že dalj časa ■• *am tudi osebno, sem mislite, da se I tokrat lahko izognila tremi, ki jo imam __; «v?akem pogovoru z drugimi organiza- "• ker pa je tokrat šlo za »uradni« pogo-' s«m vseeno imela malo treme. Toda hodnih besedah le-te ni bilo več, saj je j~a prijetna sogovornica. i°ica se spominja, da se je njeno delo todročju organiziranja kulturnega živil v Domu upokojencev uradno začelo ?u1981, po tistem seminarju za orga-J°,0rje kulture, ki sem ga že večkrat dfl Jn'la. Mojca je sicer že sama od sebe kUf Z kulturno osveščena, če lahko tako jflj j?n>, ampak, če se človek prav kon-dS S? neukvarias kulturnim dogajanjem, JJ I j"1 ne veš več, kam naj se na primer da bi si zagotovil nastop kakš- plii J" Pevskega zbora, itd. No, in prav že ' Jjat omenjeni seminar je to dokazal. *8 si je takoj zagotovila pomoč tajnice I {^kulturnih prireditev v Domu upoko- 3°v b,yrnn''ta skupno sta izdelali pro >0' Ć 1 rn ko * 8ni s,ran' i8 v Domu upokojencev .j L^rnožnosti za organizacijo prireditev: OJSPoovanci imajo praktično na razpolago ,'an, vsi so na enem mestu; torej od- kjLPr°blem informiranja, na razpolago tol j fj"?1 primeren prostor. Po drugi strani pa S01 Jj oskrbovanci starejši ljudje, katerim pil s,v° ne moreš ponuditi kakršnegakoli val «o Zat0 16 ,rebal° Diti P" sestavi ' Vama pozoren predvsem na to. Ker se iJfei v svoje delo z oskrbovanci zelo *^°. vživela, ji ni bilo težko ugotoviti, Jih prireditev si želijo. Sama je tudi Ipa, da trije ali štirje oskrbovanci več-I *aPojo kot »štingelci«, ostali pa jim Prisluhnejo. Torej je veljalo poskusiti z °vskim nastopom. Led je bil prebit z ■ °Pom ženskega pevskega zbora 90rica. Lahko si predstavljam, kako Mojca počutila pred tem prvim na-"~ predvsem mislim tu tudi na njeno tavitev kot kulturni organizator, kajti \ o^vanci kakšnega kulturnega doga-j? doslej niso bili vajeni Na koncu na-iC so bili oskrbovanci več kot zado-™ Pa tudi nastopajoče so imele najbrž .i4 Hi nO1 s0* it J 4 4 art? rt prijeten občutek. Naj poudarim, da za svoj nastop niso zahtevate nikakršnih sredstev. Ob koncu nastopa so se usedle med oskrbovance in skupaj so ob skromni pogostitvi preživeli neuradni del programa. Kar predstavljam si, kako je bilo kakšnemu očancu, ko se je lahko pohvalil s svojimi visokimi leti in dobrim glasom. Naslednji kulturni dogodek v Domu je bil obisk folklorne skupine »Bistra«. Tudi ta nastop je uspel in marsikateremu oskrbovancu se je zaiskrilo oko, z nogo pa si je udarjal takt ob prijetnih domačih vižah. Nadalje je Mojci uspelo pripraviti nastop mešanega pevskega zbora Dragomdr. Nastopajoči so prišli v svojih koncertnih oblekah, izvedli precej obsežen program z vmesnim povezovanjem, skratka, res pravi koncert. Nastopi pevskih -'borov so zato tako uspešni, ker se v glavnem predstavijo z narodno pesmijo, tako blizu nam vsem, to so odrasli ljudje, ki jih vidijo in slišijo tudi tisti, ki jim vid in sluh ne služita več ravno najbolje. Ob raznih praznikih, kot na primer novo teto, 1. maj, se predstavijo otroci osnovne šole Ivan Cankar s svojim programom. Mojca je tu pohvalila stike oziroma svoje sodelovanje z organizatorico kulturne dejavnosti v Osnovni šoli Ivan Cankar, Darjo Japelj. Ob 8. marcu pa se je za nastop na primer kar sam ponudil otroški pevski zbor Doma JNA in s seboj za oskrbovance prinesel prisrčne, doma izdelane vizitke. Ker vrhniški dom upokojencev pokriva potrebe nastanitve oskrbovancev tudi iz logaške in cerkniške občine, se seveda tudi te občine predstavijo s svojimi izvajalci. Ob taki raznovrstni ponudbi kulturnih dogodkov je potem vso pozornost potrebno posvetiti temu, da življenje oskrbovancev le ni prezasićeno z raznovrstnimi dogodki in s spremembami ustaljenega življenja in reda. Praksa je nekako pokazala, da so predstave najbolje sprejete, če so enkrat na mesec. Takrat se zbere, odvisno od razpoloženja, kakih 50 do 60 oskrbovancev. Mnogo oskrtjvancev je tudi nepokretnih, drugim pa'Mojca s pomočjo svojih sodelavk rade volje pomaga do skupne jedilnice, kjer se zberejo na prireditev. Doslej sva se omejili le na nastope pevskih zborov in osnovne šote. Mojca je povedala, da ima Dom upokojencev svojo lastno knjižnico, ki so jo preselili še iz sta-' rega doma Del knjig je Dom kupil z lastnimi sredstvi, nekaj knjig pa so dobili tudi v dar. Delo knjižničarja Opravljajo kar bolni ške sestre same Pri svojem vsakodnevnem delu so takorekoč stalno v,stikih z oskrbovanci, zato jim njihove želje tudi na področju prebiranja knjig niso nepoznane. Nadalje imajo v Domu takorekoč stalno razstavo slik Na hodnikih visijo slike pionirjev iz šole Ivan Cankar, ki so jih ustvarili pod vodstvom žal žc pokojnega pedagoga Bičiča. Sedaj sem vsaj okvirno predstavila organiziranje kulturnega življenja med oskrbovanci v Domu upokojencev na Vrhniki, za katerega poleg svojega dela medicinske sestre skrbi Mojca. Po začetni tremi in strahu ji je delo dobro steklo. Tako dobro, dajo že iz dveh strani »nadlegujejo«, kdaj bo spet kakšna prireditev: sami oskrbovanci in vodstvo Doma, ki je sprevidelo, da so ti dogodki prijetna popestritev življenja v Domu Po drugi strani Mojca skrbi tudi, da bi se kulturno osveščali sami zaposleni v Domu. Tu ima malo težje delo: od dvoi-zmenskega dela, dela ob nedeljah in praznikih, zaposleni so iz okolice Vrhnike in vezani na prevoz, od 35 zaposlenih je kar 33 žensk, ki jih po končanem delu v Domu čakajo še gospodinjska opravila doma. Vseeno pa ni popolnoma obupala in jih redno obvešča o vseh kulturnih dogodkih na Vrhniki: s plakati, vabili, največkrat pa jim kar sama med malico pove za kakšno prireditev. Seveda pa so z vabili povabljeni tudi na domske prireditve. Neke vrste kulturni dogodek so tudi njihovi izleti in pikniki, kjer zapojo marsikatero narodno pesem. In kakšne načrte ima Mojca v bodoče? Seveda je tu še nadaljnje sodelovanje z ZKO Vrhnika, sestavljanje programa prireditev, poskušala bo pridobiti tudi instrumentalne izvajalce, morda ji bo uspelo prirediti koncert vrhniške glasbene šote, poraja se ji zamisel o pikniku oskrbovancev, ki bi bil na prostem; tu je kar nekaj možnosti, kako ga kulturno obogatiti in popestriti Kaj pa Mojca počne v prostem času? Po končanem delu, bodisi dopoldne ali popoldne, v nedeljo ali na praznik, je tu še družina. Ko je ta oprana in sita .je čas tudi za kaj drugega, za kakšen družinski izlet, s katerega Mojca velikokrat prinese kakšen zanimiv, že davno pozabljen star predmet, ki je po obnovi izredno estetski in okusen okras stanovanja. Že v družini je na eni strani prisoten dar risanja, ustvarjanja proznih del. po drugi strani pa posluh in veselje do petja pristnih narodnih pesmi in glasbe sploh, ne nazadnje pa tudi izostren okus za vse lepo in vredno. Vsakega nekaj je podedovala tudi Mojca. ZDENKA TOMAŽIN NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA literatura: Aristoteles: Poetika Gale C: Zabavna periodika — strip Kirn A.: Bibliografski priročnik za predmet temelji marksizma Koman-Perenič t.: Oblike, obseg in višina nepremoženj-s|odročja PIZ Strojin T.: Prosti čas Turk I.. Medsebojna razmerja financiranja in razporejanja dohodka v OZD Vasovič R.: To je Tito Zakon o delovnih razmerjih Zbirka pojasnil gospodarsko finančnih predpisov IV Zeleznik M.: Nova Štifta na Dolenjskem - LEPOSLOVJE: Prevodi: Burk M.i In jutri ves svet Ebner J.: Figure v črnem in belem FlaUbert G.: Gospa Bovarvjeva Petdeset najbolj znanih anekdot Soubiran A.: Dnevnik žene v belem V slov. j.: Brenk F.: Črne zgodbe Kranjec M.: Mladost v močvirju Mihelič M.: Obraz v zrcalu Zebre Z.: Okomfu Anoči Udovič J.: Oko in senca Lep jesenski dan so izkoristili šolarji in se z risalnim priborom preselili iz učilnice in »risali« svojo okolic" za matero cf> 8. marcu in zaključna orko-diiov SKD v prvem -đdnu meseca junija, kjer se staršem In občanom predstavijo vsi pevski zbori in pa najbolj uspeli recitt-torji. V preteklem šolskem-tetu smo na po budo likovnikov ter s pomočjo Industrij-, usnja Vrhnika in ZKO organizirali i pionirsko likovno ko'onijo uVržeta Petkovšks. Kolonije so se udeležile štiri šote notranjske regije in delegacija pobrsrtenegE mesta Gonarsa iz Italijo Sodelovali smo na likovnih in literarnih razpisih in prejeli sedam posarneznih nagrad In dve skupinski nagradi. Se nadalje žfiiimo gledališke abonmaju približati tudi učencem nižje stopnje in pripraviti već Izmenjav kulturnih prireditev s SKD sosednih šol. Predvsem pa želimo, da bi naši učenci zasedli prazne prostora ne kulturnih prtre-ditvah, da bi začutili potrebo po kultur; — torej umetnosti, da bi postali pravi potrošniki kulturo. MENTORICI SKD: DARJA JAPEL.I IN ANICA 'ŽUN Skupaj z ZKO pripravljamo nastope naših skupin v krajovnih skupnostih, organizacijah združenega dela, Domu upokojencev in izmenjujemo nastope z ostalima šolama v občini. Žal je zaradi neurejenih prevozov izmenjava s šole Borovnica težja. V decembru pripravijo naše skupino predstave za prihod dedka Mraza in v organizaciji ZKO in DPM nastopajo v krajevnih skupnostih. Rodno sodelujemo tudi z Glasbeno šolo. Njeni gojenci nastopajo na naših prireditvah tar nam pripravijo samostojen koncert. Naši radiatorji so nastopili na jubilejnih prireditvati pobratenih sol v Mariboru in Zagrebu. » Vsako leto imamo v februarju kulturni dan. ki je napolnjen z ogledi predstav in likovnih razstav. Osrednje in že kot tradicionalne prireditve ŠKD so: srečanje z borci 23. decembra ob prazniku našega pionirskega odreda, ki nosi ime po padlem 12-letnem partizanskem kurirju Janezu P^raku; prireditev Kulturni koledar do konca leta 1982 september: »Večei beloruske folklore«, FS iz Minska, oktober: »Gorenjski slavček«, A. Foerstcr - opereta, november- '»Občinski svetnik Jožef Švejk« — igra: Janez Hočevcr-Rifle, december: gledališka predstava ABONMAJSKE PREDSTAVE ZA OTROKE: oktober: »Sovica Oka«, Makarovič— marionetna lutkovna predstava, no-, vember: »Trdoglavček«, Vilkovski — lutkovna predstava, december: gledališka predstava. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. ZKO Vrhnika >_J Ni hvaležnejšega občinstva od otrok Buhadolnlk »Nekdo mora nekaj narediti za otroke! Dramske skupine le redko igrajo za otroke — malo je gledaliških predstav, namenjenih ot'rokorn.-Pa ne samo pri nas-, ugotavlja Mirjam Suhadolnik, ko jo sprašujem, zakaj sploh igra lutke. Nekoliko obmolkne, zdi se, da ni to tisti glavni razlog, zakaj je rada za lutkarskim odrom. »Ne, ne, res ni! Uživam v gledališču, pa naj gre za igranje ali obisk dobre predstave Še posebej pa so se mi priljubile lutke. Pravo veselje imam pri tem.« Igrala je tudi r,a odru. »Vendar je po moji sodbi veliko težje pripraviti in odigrati lutkovno predstavo kot odrsko. Z lutko moraš vzpostaviti stik z otrokom, doseči njegovo sodelovanje, kar pa ni vedno lahke >< Mirjam ni samo igralka v t9j petčlanski skupini, ki veliko večerov preživi v Cankarjevem domu na vajah. Je nekakšen vodja, duša te skupine, v kateri so še: Zdenka "fomažin, Judita Gabrovšek, Rezi Kogovšek in Miha Rijavec. Ste uigrana petorka? »Dobro smo se ujeli. Štiri dekleta in fant. Dobro se razumemo, vsi radi igramo lutke. Manjkajo pa nam moški glasovi. Ša nekaj pogrešamo: strokovne nasvete. Učiti se še moramo. Vidot: bi morali delo drugih podobnih skupin, kdo bi moral na kak tečaj, seminar.« Kaj pa največkrat igrate? »Vsi lutkarji sploh veliko posegajo po sodobnih delih, po delih avtorjev našega časa. Igrice Svetlane Makarovič so često na »odru«. Mi pa bomo sedaj poskušali pri roditi klasična dela. Mar ne bi bila dobra tudi kaka Grimmova ali Andersenova pravljica? Eno od teh imamo v načrtu za letošnje praznovanje dedka Mraza« Si še kej želite, še kaj načrtujete? »Že tri lata igramo za panojem. Razmišljamo pa o kombinaciji, o prepletanju žive igre z lutko.-- Najboljša predstava, najboljša igrica, katera je bila to? »Najboljše predstave še ni bilo. Šale bo! Lani pasmo naštudirali Zajčkovo hišice Premiaro smo imeli na Vrhniki v Domu JLA. Z njo smo gostovali v Borovnici, Dra-gerneru, v Logatcu, v Cerknici. To jo že uspeh, da te otroci radi povabijo 'medse. Ravno s to igrico borno šii v bližnji prihodnosti ponovro v Cerknico. Radi bi šli tudi po vseh naših krajevnih skupnostih, po vaseh, čeprav bi bilo na predstavi tudi samo deset otok. Igramo namreč za otroke in želimo priti .do vseh.<- Kdaj je najlepšo? »Predstava uspe, ko te otroci sprejmejo, začno sodelovati. Ko čutiš, da tudi oni »igrajo«. Ravno v zadnji igrici smo dosegli pravi stik z otroki. Kar prevpili so nas, tako jih je prevzelo. Savoda jih po vsaki predstavi povabimo za pano, za oder. Lutka otipavajo, si jih ogledajo od blizu. NI hvaležnejšega občinstva, kot so otroci « Dobro bi bilo...? »Dobro bi bilo, da bi se vsi v občini, ki se ukvarja me s kakršnokoli gledališko dejavnostjo, večkrat srečali med seboj. Ne na predstavah, na vajah! Le tako bi se učili, izmenjavali izkušnje. Tudi lutkarji bi se marsikaj naučili od drugih. Presegli bi zaprtost vase. S tem bi pridobili prav vsi, največ pa publika.« Filmski spored kina Cankarjev dom v oktobi 1. do 3. 10. 82 Poletne pustolovščine — italj. erotična komedija brez večjih ambicij, pa dovolj zabavna, da nas ne razočara. Na sporedu bo vpetek ob 20. uri in nedeljo ob 18. uri. Mister Boo — hongkonški barvni je prav tako »karate« komedija in kot taka izstopa iz serijske formule tovrstnih del. Režiser Michael S!ui obenem tudi igralec, ki se je že močno uveljavil. Na sjioredu bo v soboto ob 17. uri in nedeljo ob 20. uri. Smrt na meji -- ameriški barvni Režija: Christopher Leitch. V glav. vi: Telly Savalas, Eddie Albert. Na sporedu bo v soboto ob 20. uri in nedeljo ob 16. uri. Matineja: Pustolovščina belega voKjaka — po romanu Iseha Lovrdoma italij.-nemški. 7. do 10. 10. 82 Šerif iz vesolja — it. barvni. Bud Spencer zagotavlja v našem kinu vedno dovolj gledalcev. Na sporedu bo v četrtek ob 20. uri, soboto ob 17. uri in v nedeljo ob 20. uri. Za pest dolarjev — it. barvni CS western Režija: Sergio Leone V gl. vi. Clint Eastvvood, Gian Maria Volonte. O špageti-westcrnih govorimo navadno zelo podcenje-valno — večkrat po krivici, saj so nekateri že prava klasična zvrst. Mednje sodi tudi film Za pest dolarjev — sicer starejšega datuma. Zelo priporočamo! Na sporedu bo v petek ob 20. uri, soboto ob 20. uri in nedeljo ob 18. uri. lična leta izumitelja Polža Režija Jani Kavčič. Novi slovenskifilm, avtorja Sreče na vrvici, bomo zavrteli v nedeljo ob 16. uri. Matineja: Daktari, škilasti lev — amer. barvni. 14.—17. 10,1982 Samo dvakrat živiš — angleški barvni Režija: Lewis Gilhert. Mladinsko: Čebelica Maja gre na potep Čebelica Maja reši svoj dom Lisica in volk Občane Borovnice in okolice obveščamo, da knjižnica posluje za bralce v ponedeljek in četrtek popoldne od 16. do 19. ure ter v. torek in petek dopoldne od 8. do 12. ure. Odprta jc tudi drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure V borovniški knjižnici imate na voljo naslednje časopise: Antena Naši razgledi Ciciban , Obzornik Danas Otrok in družina Delo Pionir Jana Proteus Knjiga Radar Komunist Sam svoj mojster Kuririek Sodobnost Moj mali svet Teleks Naš časopis Tim Naš dom Zdravje Naša žena Življenje in tehnika Na voljo so,Vam tudi vse knjige, ki so predstavljene v novostih Cankarjeve knjižnice. Igra Sean Connerv kot James Bond. Na sporedu bo v četrtek ob 20. uri, soboto ob 17. uri in ne-, deljo ob 20. uri. Predstava strahu in groze - ameriški. Antologijski zbir odlomkov najjramembnejših filmov groze kot so različni Frankestaini, Drakule, itd. predstavlja zelo zanimiv dokumentarističen pregled filmske zvrsti, vreden vse naše pozornosti. Na sporedu bo v petek ob 20. uri in nedeljo bo 16. uri. Mc Vlcar — angleški barvni Režija: Tom Glegg V gl. vi. Roger Daltry, Adam Faith. Zelo znan film o enem najbolj znanih kriminalcev v Angliji — posnet po njegovi avtobiografski knjigi, predvajan v Can-nesu 1980, najbolj gledan film v Londonu 1980. leta. Na sporedu bo v soboto ob 20. uri in nedeljo ob 18. uri. Matineja: INu svoji zemlji — slovenski film Franeta Sriglica iz 1947. leta. 21.—24. 10. 1982 Ledeni pekel — Režija: Don Sharp. V glavni vlogi: Donald Sutherland, Vanessa Rcdgrave, Richard VVidmark, Christopher Lee. Zelo dober pustolovski film po romanu Alistaira Marchei-na. Na .sporedu bo v četrtek ob 20. uri, v soboto ob 17. uri in nedeljo ob 20. uri Harlekin — avstralski b. CS Režija: Simon Vihcer. V gl. vi. Robert Powell, David Fiemmings. Nagrada na pariškem festivalu fantastičnega filma. Poleg tega je tudi izvrsten triler. Priporočamo! Na sporedu bo v petek ob 20. uri in v soboto ob 20. uri. Temperamentna Rosi — liane. bar. Režija: Mario Monicelli. V gl. vi. Gerard Depardieu, Faith Minton. Na sporedu bo v nedeljo ob 18. uri. Matineja: Peter in njegov zmaj — amer. barvni Kombinacija risanke in igranega filma. Zmaj je risan, sicci pa je to zgodba o prijateljstvu med dečkom in dobrim zmajem, ' ' v ■ . Na sjx>redu bo v nedeljo ob 16. uri. 28.—31. 10. 1982 Se spominjaš DoUv Bell? — jug. barvni Režija: E. Kustunca V gl. v!.: Slavko Stimac, Lilijana Blagojević, Mira Banjac, Slobodan Aligrudič. Eden najboljših filmov lanskoletne jugoslovanske proizvodnje o mladostnih spominih, mladega Sarajevčana. Na srioredu bo v četrtek ob 20. liri, v soboto ob 17. uri in nedeljo ob 20. uri. Zasebne ure — kanadski barvni Režija: Han Maverson V gl. vi. Sylva Kristel, Hovvard Hesseman. Slavna »Emanuela« se je poskusila s svojimi čari tudi onstran oceana. Na sporedu bo v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 18. uri. I.ady Orakula -- nemški barvni Režija: F. J.Gohielo Igrajo: Evalvne Kraft, Brad Harris, Theo Livgan, Stephen Boyd. Naslov je dovolj zgovoren. Na sporedu bo v ? Matineja: Nobodj in tedljaaci. Režija: Dimiano Damiani. Igra Terence Hill — western komedija!! NAŠ ČASOPIS SEPTEMBER M Gasilsko društvo Sinje gorice razvilo svoj prapor Mnogi med nami se še spominjamo lepega sobotnega popoldneva, bilo je 11. 9. 1982 ob 16. uri, ko je pred tribuno gasilskega društva v Sinje gorici prikorakalo 11 ešalo-nov gasilskih društev z naše občine pod poveljstvom poveljnika občinske gasilske zveze Bana Žirovnik ob spremljavi godbe na pihala, sirena je tulila v čast razvitju prapora, ki je predstavljal še en pomemben dosežek v razvoju humanih organizacij v naši občini. Ob navzočnosti 140 gasilcev, gasilk in pionirjev in predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij, je poveljnik predal raport predsedniku občinske gasilske zveze, za tem pa je predsednik GD Jože Mesec pozdravil vse navzoče in dejal: »Mlado je še naše gasilsko društvo, saj je bilo ustanovljeno šele 16. maja letos, pa vendar smo polni želja in načrtov in upamo, da se jih bo vsaj nekaj kmalu uresničilo, seveda ob vsestranski pomoči vseh, ki so nam že dosedaj veliko pomagali. Radi bi se čimbolj opremili in usposobili, da bi bili pripravljeni vedno in povsod pomagati vsem, ki bi našo pomoč potrebovali. 20 nas je bilo, ko smo spomladi na pobudo Mesec Jožeta, Terčič Cvetke in Gutnik Tineta ustanovili naše društvo. Danes nas je že 29 gasilcev, 10 gasilk in 20 pionirjev. Tako nam društvo raste in se krepi, da bo sposobno izvrševati vse naloge, ki so pred nami. Ob tej priložnosti bi se rad v imenu našega društva najiskreneje zahvalil vsemi ki so nam stali ob strani in nam pomagali pri naših prvih korakih. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu IU V, ki nam je dalo motorko, cevi in ostalo opremo ter vsem, ki so prispevali za naš prapor: tako IUV, kakor tudi našim sovaščanom za vso njihovo požrtvovalnost.* Obljubljamo njim in vsem, da bomo zvesto bdeli nad njihovim in nad skupnim premoženjem, ter da bomo vedno in povsod pripravljeni pomagati, če bo in kadar bo to potrebno!« Za njim je spregovoril predsednik občinske gasilske zveze tov. Karel Mušič, ki je v svojem govoru izčrpno orisal naloge GD. Za tem je pokrovitelj IUV izročil prapor preds. GD Mesec Jožetu, kateri je prejel in dal obljubo: »Prevzemam prapor ter obljubljam, da bo naše članstvo z ne- sebičnim delom vedno in povsod, da je vredno biti član gasilske organizacije — V službi ljudstva na pomoč.« Za tem je predsednik izročil prapor praporščaku Petrovčič Štefanu. Po razvitju je sledilo pobratenje s prapori prisotnih društev. Ta dogodek je bil ganljiv in enkraten. Sledilo je pripenjanje trakov: pokrovitelj IUV. Obč. gas. zveza, 00 ZK Sinja gorica in KK SZDL Sinja gorica. Poleg tega je na drogu pripetih: 25 zlatih in 52 srebrnih žebljičkov krajanov Sinje gorice ter 10 zlatih žebljičkov gasilskih društev. Po razvitju prapora je spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Jože Perper v imenu komiteja SLO, občinske skupščine in občinske konference SZDL pozdravil in čestital novemu gasilskemu društvu ter poudaril, da je to humana organizacija, pred katero stojijo prav sedaj velike naloge NNNP. Tudi trojčice Loren-čič niso izostale — zapele so pesmico. Posebej velja omeniti Ogrin Franca mlajšega, ki je daroval 6100 din za trak in zlat žebljiček in Gutnik Antona, starejšega, ki je daroval 1000 din za zlat žebljiček. Posebej ju omenjamo, ker sta naknadno darovala in nista bila omenjena na slovesnosti. Po svečanosti je bila veselica z bogatim sre-čolovom. Ob tej priliki se GD zahvaljuje darovalcem dobitkoy, posebno še Partelj Alojzu, Žagar Jožetu in Drmota Ivanu, ki so večino dragocenih dobitkov preskrbeli ter šemrl Antonu za srnjaka (podarila »GRUDA«), ki je bil na veselici prava poslastica. Nadalje ribiški družini Vrhnika, ki nam je omogočila izvršiti zabavni del, Gasilskemu društvu Blatna brezovica in gasilskemu društvu Drenov grič — Lesno brdo za sposojene klopi in mize. Vsem iskrena hvala! Končno se lahko vsi krajani zahvalimo novemu gasilskemu društvu, ki je s tako vnemo organiziralo to humano organizacijo in pod svoje okrilje pritegnila tako širok krog mladih gasilcev in gasilk. Zavedamo se, da ta organizacija ni le »hobi«, ampak organizacija, ki bo koristila celotni skupnosti. Prav zato smo dolžni vsi ostali krajani z njo sodelovati in pomagati ter ji želimo pri nadaljnjem delu mnogo uspeha! NA POMOČ! DT TURNIR V MALEM NOGOMETU Paprici in njegovim »Bistra 82« Društvo za šport In rekreacijo »ŽABA« iz Bistre je organiziralo tradicionalni turnir v malem nogometu pod naslovom »Bistra 82«. Nastopilo je 21 moštev Iz Trbovelj, Ljubljane, Logatca, Borovnice in dve vojaški moštvi. Po dveh dneh borb je prvo mesto zasedla ekipa V. P. Vrhnika, ki je svoje nasprotnike prepričljivo premagala in tako osvojila prehodni pokal, dar organizatorjev. -To moštvo je imelo tudi najboljšega strelca (Bočevski — 24 golov v štirih tekmah!), najboljšega vratarja (Efemov), za najboljšega nogometaša turnirja pa je bil izbran Rade Paprica, znani nogometaš Železničarja iz Sarajeva in državni re-prezentant. Zmagovalno moštvo je igralo v postavi: Efemov, Radman, Bočevski, Ljubenovič, Balićevac, Avra-mović, Vuković, Paprica. _TUDI NOGOMETAŠI SO ZAČELI S TEKMOVANJI__ V ligi je enajst članov V občinski nogometni ligi sta bili odigrani dve koli. Za razliko od- lanske sezone je letos enajst članov. Novinci so trije: Dren z Drenovega griča, Log iz Loga — in tovarniško moštvo Liko Iz Borovnice. Gotovo je ta podatek še en razlog več, da verjamemo vrhniškim nogometnim strokovnjakom, da bo nogomet kmalu dobil pravo mesto v razvoju telesne kulture in športa v naši občini. Obe pretekli koli sta pokazali da kvaliteta nogometa ni na ne vem kako visokem nivoju, posebno so opazne napake v organizaciji igre in v obrambi. Opaziti je tudi dokaj ostro igro nekaterih posameznikov. Rezultati — 1. kolo: Dren — Liko (Verd) 3:1 (1:0), Log — Stara Vrhnika 3:6 (3:2), IU Vrhnika — Borovnica 2:5 (2:1), Podlipa — Usnjar 1:7(0:3), Feno- lit — Dragomer 0:11, Liko (Borovnica) prost. Rezultati — 2. kolo: Usnjar — Fenolit 7:4 (3:1 LIKO (Borovnica) — Dren 2:2 (1:2), Borovnica! Podlipa 5:4 (2:3), IU Vrhnika — Stara Vrhnika\ (0:2), Log — LIKO (Verd) 3:3 (3:0), Dragorf prost. Lestvica po drugem kolu: 1. Usnjar 2. Borovnica 3. St. Vrhnika- 4. Dren 5. Dragomer 6 LIKO (Borovnica) 7. LIKO (Verd) 8 Log 9. IU Vrhnika 10. Podlipa 11. Fenolit 0 14:5 0 10:6 0 8:5 0 5:3 0 11:0 0 2:2 1 4:6 1 6:9 1 4:7 NOGOMETNO SREČANJE VETERANOV 0 2 5:12' 0 2 -4:18 Jo« MOMIR AFtS Ht - »st *rj Pr, H M Dragomer: Usnjar 3:2 (3:1) m p« Strelci: Šefran 2, Celarc 1, za Dragomer, Iva-nišević in M. Žnidaršič (avtogol) za Usnjar. Veterani Usnjarja in Dragomerja že nekaj let sodelujejo na tako pristen športni način. Ko igrajo tekme, se spominjajo svoje športne mladosti in obenem nadaljujejo s športno aktivnostjo. Tudi tokrat je bil rezultat šele drugotnega pomena. Bila je res lepa prijateljska tekma v Dragomerju, vredna pjoskanja. Tokrat so zmagali Dragomerčani, toda samo do naslednje tekme, kot so zatrdili veterani Usnjarja. Maščevanje je sladko! TURNIR KRAJEVNIH SKUPNOSTI _V KOŠARKI_ Dragomer prvi Na turnirju je sodelovalo šest ekip. To je drugi turnir, organizira ga občinska ZTKO in je ena od akcij množičnega športnega tekmovanja. Tudi tokrat so bili najboljši Dragomerčani, ki so premagali vse nasprotnike. Prvi so tudi v končni uvrstitvi, takoj za njimi pa je moštvo Vrhnike. Za Dragomer so igrali: Papež, Udovič, Šefran, Dežutelj in M. Gerbec. Končni vrstni red: 1. Dragomer, 2. Vrhnika, Dren, 4. Zaplana, 5. Log. M. ARSIČ Partizan premagal vse nasprotnike Tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ga organizirajo vrhniški navijači štirih klubov: Partizana, Crvene Zvezde, Dinama in Hajduka, je tudi tokrat vzbudil veliko zanimanja med ljubitelji nogometa na Vrhniki. Moštva navijačev so pokazala res lep nogomet, posebna draž tekem pa je bila borbenost, ki so jo še podžigali navijači. Daleč najboljše je bilo moštvo »Partizana«, ki je res prepričljivo premagalo vse svoje nasprotnike, vratar Horvat pa na treh tekmah ni dobil niti enega gola. Mimogrede omenimo še podatek, da je branil tudi tri sedemmetrovke. Najboljši strelec je bil Vujič (»Partizan«) z osmimi zadetki. Rezultati — 1. kolo: »Hajduk« — »Dinamo« 5:0 (2:0), »Crvena Zvezda« — »Partizan« 0:3; 2. kolo: »Partizan« —- »Hajduk« 1:0 (0:0), »Crvena Zvezda« — »Dinamo« 5:8 (4:2), 3. kolo: »Hajduk« — »Crvena zvezda« 1:4 (1:1), »Partizan« — »Dinamo« 8:0 (3:0). TABELA: 1. »Partizan« <3 3 0 0 12:0 6 2. »Hajduk« 3 1 0 2 6:5 2 ,3. »Crvena Zvezda« 3 1 0 2 9:12 2 4. »Dinamo« 3 1 0 2 8:18 2 M. ARSIĆ Uspel turnir sodnikov Organizacija nogometnih sodnikov vrhniške « čine je organizirala svoj prvi turnir v malem nogorf tu. Nastopilo je 14 moštev iz Ljubljana in z Vrhniki eno moštvo vojakov. Po borbah, ki so trajala dva i' sta se zasluženo pomerili ekipi R-žića I in Ilirije (Lju1 Ijana). Po resnično boljši igri je v finalu zmagalo moštvo žica I, saj je z rezultatom 6:3 res zasluženo osvojilo pf mesto in pokal, dar Organizacije nogometnih sodnik1 vrhniške občine. Zmagovalec turnirja — moštvo R-žića I. Tečaj za nogometne sodnike Občinska nogometna zveza Vrhnika organizira tečaj za nof metne sodnike, ki bo oktobra in novembra 1982 na Vrhniki. Vsi' teresenti naj se prijavijo na Občinsko nogometno zvezo Vrhrr Tržaška 9, ali po telefonu 751-484 (tov. Šefranu). Tečaj sej predvidoma začel 18. 10. 1982, vodila ga bosta republiška sjj nika Dragiša Iskrenovič in Drago Vrenk. Za Vrhničane je-i?{ drugega finalista pa je sledil velik .obračun dveh mla* vrhniških ekip. Zmagala je ekipa II., ki je nato tudi v finJJ za zmagovalca turnirja premagala še zadnjo gostuj""! ekipo žilavih Horjulcev. Najboljše moštvo turnirja so sestavljali: Tone Kur" Janez Malavašič, Ivan Skubic, Ivan Samardžič in Al* Jereb. A Gledalci, ki se jih je zbralo veliko število, so z zanifl* > njem sledili tekmovanju in bodrili domače tekmoval^ >i; KAREL ŠTlP1; ^predsednik Občinske gasilske zveze Žirovnik Urban opa fi« parado. Tudi pionirji so se v paradi dobro odrezali Bevški gasilci so praznovali . letos praznuje Gasilsko društvo Bevke 70- letnico obstoja. V nedeljo, p avgusta se je zbralo 14 gasilskih društev iz vrhniške občine, da bi po-lltill ta visoki jubilej. Parado z 120 gasilci, ki jo je vodil sektorski poveljnik Janez Pišek, je ^ *dravil predsednik Občinske gasilske zveze Karel Mušič. Najstarejšim veteranom so podelili posebna odlikovanja za njihovo ■— '*tno delo. Ta odlikovanja so prejeli: Anton Keržmanc, Janko-Spelak "^manc, Ivan Okorn, Franc Keržmanc ter Jože Gantar. Predsednik gasilskega društva iz naša. Dolga prehojena pot naših - ^ Janez Trček je vse lepo poz- očetov in dedov, čas, v katerem sta avil ter v svojem govoru dejal: se kalila prijateljstvo in nesebična "Lepo je praznovati, posebno, če pomoč. Današnji dan naj počasti Obletnica tako visoka: 70 — kot je spomin vsem ustanoviteljem našega k« i d' -I"' o P" iik-' Najstarejša čebelarka Kdor pozna Ano Markeij, roj. 1893 leta, ji ne bi prisodil, daje ** zakorakala v 90. leto. Še vedno se urno suče pri gospodinjskih delih ob Stari cesti, kjer preživlja večer življenja pri svojem najmlajšem sinu, zna-nem fotografu. V tej hiši sta "lenda že celo stoletje doma fotografija in čebelarstvo. Ko se je leta 1914. mlada črička poročila na Vrhniko, je bil nJen mož čebelar in fotograf, ,0da prišla je vojna, v kateri je tudi Piemu bila sreča tako mila, da se je po 6 letih vrnil domov. Hudo je pilo za mlado ženo, ki ni bila še l2kušena pri delu z čebelami. Po s'li razmer in z veliko mero po-9uma je uspela obdržati to, kar je Jož že prej gojil z veliko vnemo hodila je 10 otrok, eno hčerko v Prvem letu zakona, kar ji je bilo v [stih samote v tolažbo in tudi v . breme. Po vojni sta zopet složno po- .* Prijela za delo, saj sta imela v *tih okrog 1930 ca 300 panjev (Znidršičev) Vzljubila je delo s ^belami ter je po moževi smrti Pred 13 leti prevzela naprej to skrb, ker je že tradicija pri hiši. dokler jer mogla se je s kolesom v°zila na mesta, kjer je bila na Paši čebelja družina, sedaj ji je pa ,6žko, ker jo morajo voziti na "testo njene ljubezni«. Kljub visokim letom je še zelo Pjstra in čila, vsakemu, ki pride v n'šo k sinu fotografu, zna sveto- Ana Markeij vati in povedati, karkoli kdo želi. Vprašala sem jo, kako gleda na veliko razliko med sedanjo mladino in mladino njenih mladih let. Kratko in jedrnato mi je odgovorila: »Za današnjo mladino je tako dobro, da bi bilo bolje zanjo, će bi bilo slabše, kajti tako, kot so sedaj razvajeni otroci, ne more trajati. Kaj bo, ko se lahko obrne na slabše, kako bo to hudo, zato ne bi smeli mladini vsega dovoliti, pač pa jo učiti delati. Kajti le v delu je smisel našega življenja. Naj ji ob koncu zaželimo še lepa leta v visoki starosti ter notranjega veselja pri njenih čebelah in v svoji družini.« JULKA F Smrečje 6, Vrhnika društva, ki so leta 1912 s skromnimi sredstvi ustanovili organizacijo, ki je uspešno delovala vse do danes. Takoj ob ustanovitvi so kupili črpalko, obenem pa začeli z gradnjo gasilskega doma Dom so dogradili v dveh letih, kar priča o velikem trudu, ki je bil vložen v to delo. Ta novozgrajeni dom pa potem ni služil samo gasilcem, ampak vsem krajanom! V njem se je odvijalo tudi kulturno in družabno življenje naše vasi Še danes se starejši z veseljem spominjajo prireditev, ki so bile v njem. Že 1932. leta pa so kupili motorno ■ črpalko, ki je bila za takratne čase velika pridobitev. Tako so se lahko še bolj odločno postavili po robu ognjenim zubljem, ki so velikorat gospodarili po naši vasi. Leta so tekla in vedno bolj množična je postajala gasilska organizacija pri nas. Pa ne samo množična, ampak tudi bolje usposoblipna in opremljena. Tako so 1969. leta kupili novo moderno črpalko »Rosenbaver«, ki jo še danes uporabljamo. Finančna pomoč krajanov pri tem nakupu je bila zelo velika in imeli smo občutek, da živimo vsi z gasilci za gasilce. Zaradi večje potrebe smo leta 1972 kupili gasilski kombi. Tudi na 70-letnico smo se delovno pripravili. Obnovili smo dom od vrha do tal. Finančno nam je pomagala Občinska gasilksa zveza, kakor tudi krajani sami. Dosti je pomagal predsednik Občinske gasilske zveze Vrhnika Karel Mušič Prav tako se zahvaljujemo organom CZ za sireno, za katero upamo, da se ne bo slišala velikokrat. Naše gasilsko društvo šteje 160 članov, med njimi so tudi mladinke in pionirji. Izšolali smo tudi precej častnikov in podčastnikov. Trudili se bomo še bolj, da bomo stopali po poti naših prednikov. Ne smemo biti samo gasilci v uniformah, ampak tudi brez nje. Zmeraj moramo biti pripravljeni braniti našo lepo domovino Jugoslavijo JOŽE GLAVAČ Redno : ti i honorarni) sprejmem pomočnico v ženski frizerski salon. česalnica Zdenka Zabjek Dragomerška 29 Dragomer INTEGRAL POSLOVALNICA VRHNIKA 1. Želite obiskati sorodnike ali prijatelje v tujini, potovali boste z letalom ali / vlakom. Informacije in vozovnice: 751-084. 2. Rezervacija v zdravilišču, na morju, v hribih: 751-0X4 3. Smučanje doma, v Italiji, Avstriji, ČSSR, Franciji: 751-084 4. Koliko, stane mesečna vo/ovnica Vrhnika -Ljubljana'.' 751-0X4 5. Strokovni sejmi, domači i/leti, i/posojanje avtomobilov: 751-0X4 h. Z letalom v Skopje, kjersin služi vojaški rok: 751-0X4 7. Na trgatev s kolektivom, naročite avtobus na št.: 751-0X4 Iščem primeren lokal v središču Vrhnike /a mirno obrt. l/deloval hom ključe in prosim, če ima kdo prostor, primeren za lo obrl, in ga odda /a nedoločen čas, naj se oglasi na naslov: Ra«k> Kr/ič Krimskega orcdu 9, Verd ali po telefonu 752-62.1 idr- samoupravna komunalna interesna skupnost občine Vrhnika, Vrhnika objavlja P° 4. točki 20. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zem-'jiščem (Ur. list SRS št. SRS 2b/X0) in po Pravilniku o merilih za oddajo '•avbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo obča-n°rn, ki ga je sprejela skupščina Samoupravna komunalna interesne skupština svoji 1. seji dne 27. 10. 19X1, v soglasju / Izvršnim svetom Skupš-c,nc občine Vrhnika in s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Vrhnika RAZPIS za oddajo stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo i. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) oddaja brez javnega natečaja po pogojih iz odoka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in po merilih i/, ravilnika o merilih za oddajo stavbnih zemljišč /a družbeno usmerjeno s'anovanjsko izgradnjo v uporabo za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš na °Dmočju ZN Janezova vas, k. o. Verd. — stavbno zemljišče s: pare. št. 671/13 v izmeri 345m2 in pare. št. 6?l/17 v izmeri ?,45m2 II. STROŠKI A) odškodnina za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 1(16.00 h) stroški pridobivanja zemljišč in geodetske meritve 14,100,00 din c) stroški urejanja stavbnega zemljišča 153.340,00 din za objekt, . d) stroški investicijsko-tehnične dokumentacije 25.323,00 din za objekt, e) stroške manjkajoče ureditve, ki niso zajeti v tem razpisu, bo treba P'ačati upravljalen v dejanski višini s posebno pogodbo, 0 prispevek za spremembo namembnosti zemljišča in gradnjo javnih '^klonišč ni vključen v stroške po tem razpisu. III. Kot ponudnik lahko sodeluje vsakdo, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da po merilih stanovanjske skupnosti nima rešenega stanovanjskega vPrašanja ali ima stanovanjsko pravico v najemnem stanovanju, ...2. da združuje delo v OZ.D ali DS, ki je udeleženka spora/uma o temc-J'h plana SK1S in Samoupravne stanovanjske skupnosti ali je delal pri ude-eženki pred upokojitvijo. IV. V kolikor se bo na razpis prijavilo več ponudnikov, kot je razpoložljivih stavbnih zemljišč, bo izdelan prioritetni vrstni red ob upoštevanju meril iz 2. odstavka 27. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Z izbranima ponudnikoma bo upravljalec sklenil pogodbo o oddaji nezazidanega stavbnega zemljišča in plačilu odškodnine ter drugih stroškov v 30 dneh po oddanem obvestilu o opravljeni izbiri. ; vi. Ponudnik je dolžan vplačati varščino v višini 20.000,00 din na žiro račun upravljaIca štev. 50110—662—22571 SKIS - TE za stavbna zemljišča. Vil. Ce izbrani ponudnik ne bo sklenil z upravljalcem pogodbe o oddaji zemljišča v roku, določenem v V. točki, še šteje, da je odstopil od ponudbe Stroški, ki jih je vplačal upravljalen, se vračajo pri ponovni oddaji zemljišča, morebitno ugotovljeno dejansko višino teh stroškov pa upravljalec vrne ponudniku. Neuspelim ponudnikom vrnemo varščino v 15 dneh po opravljeni izbiri. Vili; Izbrana ponudnika morata dokončati gradnjo do III. gradbene faze v 2 letih od pridobitve investicijsko-tehnične dokumentacije. IX. t Ponudniki naj pošljejo svoje ponudbe na Zavod za načrtovanje, Vrlini ka. Tržaška 23, v 15 dneh po objavi v časopisu / oznako »Za razpis«. K ponudbi morajo priložiti naslednje: - izpolnjen vprašalnik o stanovanjskih, socialnih in delovnih razmerah ponudnika z naslednjimi prilogami: - kopijo stanovanjske pogodbe, potrdilo Samoupravne stanovanjske skupnosti / opisom stanovanjskih razmer, - - potrdilo o zaposlitvi in - kopijo nakazila o vplačani varščini. Ponudb, ki ne bodo imele priloženih zahtevanih prilog, komisija kot nepopolnih ne bo obravnavala. V ponudbi mora biti priložena tudi izjava o sprejemu razpisnih pogojev, jev. Vse informacije in vprašalnik dobe kandidali na Zavodu za načrtovanje Vrhnika, Tržaška 23, v času razpisa, tO je 15 dni od dneva objave dalje vsak dan od S.00 do I 1.00 ure, ob sredah pa od 13.00 do 15.00 ure. Vrhnika, 21.9. 19X2 Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Vrhnika V spomin »Knapičevi mami«, čipkarici! Ko je še pred nekaj meseci prinesla svoje izdelke čipk na Vrhniko, kjer je prevzemno mesto, si čipkarice nismo mogle predstavljati, da je zadnjič med nami. Zelo jo bomo pogrešale, na teh naših srečanjih, saj bo njeno mesto ostalo prazno. Čeprav je bila že v 81. letu, kar je res lepa starost, bi ji bilo še lahko ob pridnosti in volji do življenja podaljšano ustvarjanje umetelnega znanja klekljanih čipk, če ji ne bi težka, neizprosna, bolezen pretrgala niti življenja. Morda marsikomu ni znano, da je bila ena izmed najprid-nejših čipkaric, ne samo na Vrhniki, tudi drugod. Večkrat je na hitrostnem tekmovanju v Železnikih prejela prvo ali drugo nagrado kot najboljša čipkarica. Neštete namizne garniture, delo njenih pridnih rok, krasijo stanovanja mnogokje v svetu, saj je v dvajsetih letih, ko se je vključila v to delo, bila res vestna čipkarica. Lahko smo ponosni na mamo, kije posvetila večer življenja redki, a lepi umetnosti, ki pa ne bo izumrla z njo, saj je tudi svojim potomcem posredovala znanje in ljubezen do tega dela. Vsem, ki smo jo poznali in cenili, bo ostala v nepozabnem spominu. JULKA FORTUNA /AUVALA OB IZGUBI Rada Skubica Iz Blatne Brezovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in organizacijam za darovane vence in cvetje, ter za izraze sožalja. Hvala vsem predstavnikom: ZB, GASILCEM, ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEH ANIKOV za poslovilne besede in častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala organizaciji 1UV, inž. Kobalu in njegovim sodelavcem Vsem in za vse iskrena hvala Vsi njegovi Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta Antona Obranoviča iz Fare pri Kočevju, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Skupnih služb NZD Vrhnika za izkazano sočutje in za udeležbo,na pokojnikovi zadnji poti. Zahvaljujem se tudi OOS za darovani venec. Se enkrat hvala vsem! Anica ŠORN /. družinu ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata in zeta Vinka Šviglja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč in oporo. Hvala vsem, ki sle darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja in ki nas še naprej podpirate v hudi bolečini. Hvaležni smo tudi podjetju Grafos, OŠ. Borovnica, njegovim sošolcem za poslovilne besede, prijateljem, ki so mu zapeli na domu in ob grobu, cerkvenemu pevskemu zboru z vodjo Majdo Svete, ter g. župniku za opravljen obred in tolažilne besede ob naši hudi bolečini. Žalujoča Tatjana s hčerko Majo v imenu vseh svojcev ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata, brata in strica Tomaža Štirna, st. se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem sose-. dom, posebno Mivškovim in Ferjančičevim, družinam Ogrin, Pivk, Mauri ter Johanovi družini in bratu Karlu za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se OOZS V.P. 5312 Vrhnika, OOZS OŠ Ivana Cankarja, ZTKO, ZRVS tet vsem, ki so darovali cvetje in nam izrazili iskreno sožalje. Zahvaljujemo se vsemu medicinskemu osebju Golnika, osebju NZD Vrhnika, posebno tov. Mikliču, tov. Prebilovi v najtežjih trenutkih, članu ZB Pavlu Dobrovoljcu za goyor ter vrhniški godbi. Posebno se zahvaljujemo tov. Popitu za sožalno brzojavko. Žalujoči: žena Tinca, sin Tomaž z ženo, hčerka Brigita ter drugo sorodstvo -— URA* MARJAN KOŠIR - VODJA KINO SEKCIJE V CANKARJEVEM DOMU — UVAJAJO FILMSKO GLEDALIŠČE Moštvo, sposobno vrhunskih rezultatov Nedavni nastopi ekipe vrhniškega garnizona so vzbudili izredno zanimanje med ljubitelji nogometa v tem delu Notranjske. . •„ Gotovo sta k taki popularnosti veliko pripomogla jugoslovanska nogometaša: Paprica (Železničar), Vujadi-nović (Vojvodina). Seveda pa je bila v prvem planu igra. V dveh nastopih proti Usnjarju, članu Področne nogometne lige-zahod, so vojak-nogometaši pokazali izredno lepo in atraktivno igro, ki je bila tudi zelo učinkovita. Obe srečanji so zmagali z visokim rezultatom, in sicer 8:2, in 9:2. ZTKO vrhniške občine želi izkoristiti prisotnost tega moštva za popularizacijo nogometa v našem delu Notranjske. Moštvo se je vključilo tudi v tekmovanje za Pokal maršala Tita na področju občin Vrhnike, Logatca in Cerknice. Prvo srečanje, v Logatcu, so že dobili z rekordnim rezultatom 16:3 (9:0). Izgleda, daje moštvo tako močno, da se bo lahko »sprehodilo« tudi po tekmovanju v regiji in bo lahko nastopilo v zaključnem tekmovanju v slovenskem merilu. Zato je treba posvetiti posebno pozornost pripravam, da bodo lahko dostojno zastopali svojo enoto in armado v celoti. Obstaja možnost, da se moštvu priključi tudi Kaličanin (Partizan), ki bi poleg omenjenih dveh in z nogometaši Druge zvezne lige in republiških ligašev skupaj res sestavili ekipo sposobno vrhunskih rezultatov. Po besedah starešine Milana Stanojeviča, ki je tudi tehnični vodja moštva, naj bi imeli nastopi njegovega moštva za cilj predvsem popularizacijo nogometa. Radi bi pokazali ljubiteljem nogometa in drugim vso lepoto te dinamične igre. Dosedanji nastopi vojakov-nogometašev samo potrjujejo predpostavko, da je to ekipa, o kateri se ve veliko, se bo pa o njej še dosti slišalo. m a NA OBČINSKEM TENIŠKEM PRVENSTVU Zmagal Majer Skupin| ljubiteljev belega športa, kot imenujejo tenis po svetu, je pred nedavnim začela delati kot Teniška sekcija pri ŠD Partizan. Začeli so praktično z nič. S prostovoljno akcijo so uredili igrišče, postavili zaščitno mrežo, uredili prostor okoli igrišča in adaptirali potrebne rekvizite. Sprejeli so tudi pravilnik Teniške sekcije, v katerem so jasno zastavljene naloge in obveze v okviru Športnega društva »Partizan« z Vrhnike. Za začetek so marljivi športni entuziasti organizirali občinsko prvenstvo, v katerem je sodelovalo 23 tekmovalcev, kar je prav gotovo ohrabrujoče število. To daje upanje, da bo ta lepi šport sčasoma pridobil še veliko privržencev. Takoj moramo poudariti, da je zmagovalca odločil dvoboj med bratoma. Starejši Janez Majer je v finalu premagal svojega mlajšega brata Bojana Majerja in tako postal zmagovalec naše občine za 1982. leta. Poražen v finalu — Bojan Majer Naš ca9opis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, JSkob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednikj — Naslov uredništva: OK SZDL. Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751 325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravice, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke p.vega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen ''prometnega davka. V TEKMOVANJU ZA POKAL MARŠALA TITA SODELOVALO ŠTIRINAJST MOŠTEV V tekmovanju za Pokal maršala Tita na področju vrhniške občine je sodelovalo štirinajst moštev z Vrhnike, iz Rakeka in iz Logatca. Kot že vedo ljubitelji nogometa, je to tekmovanje priložnost za manj znane ekipe, da se izkažejo in da jih opazi širša športna javnost. Praksa v dosedanjih tekmovanjih je "pokazala, da so ravno ta tekmovanja polna raznovrstnih presenečenj. V prvem kolu ni bilo posebnih presenečenj. Rezultati so v glavnem realni in kažejo na odnos moči na igrišču. Edini vpadljivejši rezultat je iz Logatca. Ekipa vojakov, ki se je tudi vključila v tekmovanje, je premagala istoimensko moštvo s 13 goli razlike. Pričakovati je sicer bilo zmago, vendar ne tako velike razlike v golih. Se bomo vrnili v kinodvorane Marjanu Koširju je film prirasel k srcu že v otroških letih. Celo njegovo življenje je tesno povezano s filmom. Zato se je tudi naš pogovor sukal samo okrog filma. Predvsem okrog filmske dejavnosti na Vrhniki, kjer je pred kratkim prevzel vodstvo kina v Cankarjevem domu. Sicer pa že dvajset let dela v filmski redakciji ljubljanske televizije. »Že v otroških letih sem bil kuhan in pečen v kinodvorani. Bila je pač blizu mojega doma. V srednji šoli pa sem šele odkril tisti pravi film. Ravno tedaj se je ustanavljal filmski klub v Kotni-kovi ulici v Ljubljani. Seveda sem bil takoj zraven. Bilo nas je kakih deset, petnajst navdušencev, ki smo zaceli uvajati filmsko dejavnost«, se spominja prvih korakov, ki so ga privedli k filmu. Študiral je slavistiko, hkrati pa ni mogel iz svoje kože. Film gaje toliko prevzel, da se je začet ukvarjati samo s filmom. Tudi prva služba je bila »filmska« — začel je v filmski redakciji ljubljanske televizije, kjer je še danes. Pred devetimi leti seje preselil na Vrhniko. Ni mogel, da ne bi zašel tudi v kino. Spoznaval je ljudi in se vključil v delo kina. Nekatere, ki so skrbeli za kino predstave na Vrhniki, pa je poznal že od prej. In kako je z delovanjem kina v Cankarjevem domu? »Ne gre vse tako gladko, kot bi si na prvi pogled mislili. Najemnina filmov je precej visoka — je kar precejšen strošek. Zato so cene vstopnic take kot v ljubljan- DOBRA ORGANIZACIJA — SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO Majhen kamenček V mozaiku razvoja V nedeljo, 12.9.1982, se je natanko ob 7. uri zbrala skupina občanov na klancu nad Moretom na Dolu. Skrbno pripravljenemu in malce hudomušnemu vabilu se je iz vsake družine odzval vsaj po en član. Dogovor je bil kratek, pa saj ga sploh nI bilo treba, ker so že val vedeli, za kaj gre. Zapeli so krampi in lopate, samokolnice in celo traktor, so naloženi stari material iz odvodnih jarkov prevažali in odlagali na mestu vgraditve. Malo za šalo, malo za res in glej, izkopano in vgrajeno je bilo precej kubikov materiala. Razdeljeni v dve skupini so občani obnovili cca 500 m od zadnjega neurja popolnoma razoranega cestišča. Ob tem je bilo izkopano še okoli 700 m odvodnih jarkov ob cestišču. Ves izkopani material je vgrajen v cestišče. Posekano grmovje in trava pa sta dala povsem drug videz delu vasi Dol — zahodni del. Pri vsem tem niti ni tako bistven uspeh fizično opravljenih del. Bolj pomembno je, da sta enotnost v akciji in razumevanje vseh občanov dokazala, da se z združenimi močmi premaga vsaka ovira in naredi marsikaj. Splošno zadovoljstvo sodelujočih iri vseh ostalih občanov se kaže tudi v tem, da so tudi oni prispevali majhen kamenček v mozaiku razvoja- Na koncu delovne akcije smo se dogovorili tudi o nadaljnjih akcijah okoli ureditve Ostalih objektov v vasi, kot so javna razsvetljava, asfaltiranje vaških poti in podobno. Pripravljenost občanov za sodelovanje in razumevanje vseh stabilizacijskih ukrepov je na ustrezni ravni, potrebujemo pa tudi pomoč širše družbene skupnosti in konkretne ukrepe. MIODRAG JEREMIĆ Marjan Košir skih kinematografih. Obisk je majhen in to pomeni, da komaj shajamo. Program pri nas ni dober, to vemo. Vendar mora biti tak, da dobimo v dvorano vsaj nekaj gledalcev. Že s slabim programom komaj shajamo, dober pa bi bil »samomor« za naš kino.« Torej, ni tako enostavno oblikovati program. Kako bi pridobili več gledalcev? »Problemi filmskega sporeda v kraju, kot je Vrhnika, predstavljajo oblikovalcu včasih kar nerešljive težave, ki so prihranjene tistim, ki oblikujejo spored v Ljubljani ali v drugih večjih mestih. Vir težav predstavlja struktura obiskovalcev kina, ki ni takšna, kot bi si jo želeli. Vzrokov za to je verjetno več. Eden glavnih je ta, da je Vrhnika po strukturi zaposlenih, po številu dijakov in študentov skorajda predmestje Ljubljane. Vsi »vozači« z mesečnimi vozovnicami so precej redko odločijo za obisk našega kina, saj jim ogled filma v Ljubljani ne predstavlja višjega stroška niti bistvene časovne izgube ob dobrih avtobusnih zvezah. Da bi del teh potencialnih gledalcev pritegnili tudi v naš kino, bomo na avtobusne postaje — pred šolo in pred Mercatorja postavili omarice s tedenskim filmskim sporedom. Tako smo pred drugim vzrokom za takšno strukturo gledalcev, kakršna je: pre- majhna obveščenost številne gledalce 'odvrača, saj z roko pisanih plakatov, ki so sicer lični in dovolj informativni, vendarle ni dovolj in tam, kjer so, niso vpad-Ijivi, dovolj agresivni, vidni. Tretja možnost za boljši obisk je vsa-komesečna predstavitev filmskega sporeda v Našem časopisu!!« Kot nekakšno protiutež tem predstavam uvajate filmsko gledališče. Je tako? »Filmsko gledališče naj bi zapolnilo veliko programsko vrzel v sporedu. Zavedamo se namreč, da redni filmski spored sploh ni dober -— ter da ob skromnem številu gledalcev in njihovi strukturi bistveno boljši ne more biti, če noče kino sekcija zaiti kaj hitro v zeio težak finančni položaj. Pregled najbolj gledanih filmov lanskega leta in letošnjega prvega polletja kaže namreč katastrofalno slab okus. Uspešni so zgolj erotični oziroma napol pornografski film ter hongkonški »karate« filmi in ie tu in tam kal šen izjemen »komercialen« fM Vsi ostali, tudi dobre kriminal* in vvesterni, ki bi po vseh pravi moderne »akcijske« drama« gije morali uspeti — na Vrhffl doživljajo nepričakovano sm odziv. V iskanju »notranjih m zerv« in teženj, da bi ob oopm šunda vendarle uspeli tudi z d° brim filmom, bomo organizira ob torkih ob 19.30. uri predstav filmskega gledališča. Akcija p' dobivanja gledalcev bo stek preko organiziranega abonma in knjižnice, ki bo predstavi filmski ciklus. Pri tem računan na kulturne animatorje delov" kolektivov in na učence 7. in razredov. Prvi ciklus bo preds* vil šest filmskih večerov od 1! oktobra do 23. novembra To so poskusi in želje, da' gledalci vrnejo v kinodvoraf Bomo kdaj zamenjali -udoben* telj pred televizorjem in si og" dali dober film v kinematografi Vsaj za spremembo se s Pri Kovačevih imajo novega plemenskega žrebca Pri Kovačevih v Mali Ligojni imajo v oskrbi že novega plemenskega žreoca hladnokrvne pasme. Pospeševalna služba Kmetijske zadruge jim ga je pripeljala- z Obdravskega zavoda za veterinarstvo iz Ptuja. Prejšnjega, ki so ga imeli nekaj let in katerega lastnik je naš SIS za pospeševanje kmetijstva, pa so posodili Kmetijski zadrugi v Grosuplje. Kovačev ata pravi, da se ga bo kmalu privadil. Kako tudi ne, saj ima veliko izkušenj s konji. Celo njegovo življenje se suče okrog konj. Že pri vojakih je imel opravka z njimi, doma na kmetiji pa je imel včasih tudi po sedem konj! Dobil je tudi že nagrado za vzrejo. Že dvanajsto leto pa pri njih skrbijo za plemenskega žrebca in upa, da veselje do konj ne bo minilo tudi njegovih naslednikov. uniles in LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT Prodajno skladišče na Kolodvorski, telefon 751:295 ŠIROKA IZBIRA v novem Likovem prodajnem skladišču Pred nekaj meseci smo na Kolodvorski ulici poleg Simcinega konsignacijskega skladišča odprli novo sodobno prodajno skladišče stavbnega pohištva. Po ugodnih cenah vam nudimo: — kompletna sobna vrata za suho in mokro vgraditev — vezana in termopan okna . — vhodna vrata — ladijski pod, — garažna vrata — parket — stenske obloge — žagan les