SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., ia jedra mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za fietrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedlclja| v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 237. V Ljubljani, v torek 15. oktobra 1895. Letnilt XXIII. Cesar v Zagrebu. (Izv. poročilo.) Včeraj zjutraj ob Va uri je dospel naš pre-svitli cesar v stolno mesto Hrvatske in Slavonije. Na državnem kolodvoru se je tem povodom zbralo zastopništvo vseh civilnih in vojaških oblastij pod vodstvom mestnega župana Mošinskega in nebrojna množica občinstva iz mesta in okolice. Pri dohodu dvornega vlaka na kolodvor je pozdravljal cesarja neštevilni, živahni živio-klic. Mestni župan je v ime zagrebškega mesta v krasnem nagovoru pozdravil vladarja na hrvatskih tleh, na kar mu je ta takole odgovoril: »S posebnim dopadajenjem vsprejmem zagotovilo neomejene zvestobe in udanosti prebivalstva deželnega stolnega mesta Zagreba. Posebno me pa zanimajo kulturni napredki mojih kraljevin Hrvatske in Slavonije in sem z radostjo prišel sem, da bom navzoč pri otvoritvi nekaterih kulturnih zavodov. Sprejmite mojo zahvalo za prisrčne pozdrave in bodite zagotovljeni, da bodem rad bival nekaj dnij v vaši sredini". Nato se je podal presvetli cesar v spremstvu ministerskega predsednika barona Banffyja, bana Ehuen-Hedervaryja, nadškofa Posiloviča, mestnega župana in drugih dostojanstvenikov ter nebrojne množice proti banovi palači. Tu ga je pozdravil nadškof, na kar se mu je vladar v prijaznih besedah zahvalil ter se podal v notranje prostore do 10. ure. Takoj po deseti uri je jel sprejemati vladar razne deputacije. Najpreje so se mu poklonili komorniki, svetniki in drugi dostojanstveniki. Za njimi je vsprejel cesar zagrebško duhovščino pod vodstvom nadškofovim. Na nagovor nadškofa Posiloviča je odgovoril presvetli cesar: „Z odkrito radostjo vzamem na znanje vaše zagotovilo zvestobe in udanošti, ki mi je zadosten dokaz, da me bodete tudi vi radovoljno podpirali v mojem delovanju za varstvo in korist cerkve in države in da bodete vestno delovali za razširjevanje vere in ljubezni do bližnjega. Proseč Vsemogočnega blagoslova za vaše delovanje^ se vam prisrčno zahvaljujem za udanostne izraze in vas zagotavljam svoje kraljeve milosti in dobrohotnosti." Potem se mu je predstavila duhovščina srbo - hrvatske vzhodne cerkve pod vodstvom patrijarha Brankoviča, katero je z jednako ljubeznijo vsprejel Nadalje so sledile deputacije ostalih verstev ter tojaških in civilnih oblastij. Posebno prijazno je vsprejel vladar deputaeijo deželnega odbora ter jo počastil z daljšim nagovorom. Konečno so se mu poklonili zastopniki raznih mest, večjih zavodov, društev itd. Vsprejemi so trajali blizu jedne ure popoludne. Ob 1. uri udeležili so se vsi višji duhovni in svetni dostojanstveniki skupnega obeda. Po obedu se je podal vladar k novemu gledališkemu poslopju, koder je mej živahnimi živio-klici vložil sklepni kamen. Po dovršeni slovesnosti se je podal presvetli cesar k novi realni gimnaziji ter tudi tukaj vložil sklepni kamen s željo, da bi se v tem poslopju od-gojevala Bogu in državi vedno zvesto udana hrvatska mladina. Na to se je vršilo defilovanje nad 6000 zbranih učencev in učenk. Po dovršenem vlaganju sklepnega kamna v konservatoriju za glasbo se je podal presvetli cesar po okusno okrašenih ulicah in trgih v banovo palačo, kjer je ostal do slavnostne predstave v novem gledališču. Po predstavi, pri kateri je občinstvo naudušeno pozdravljalo svojega vladarja, se je podal cesar po krasno razsvetljenem mestu. Celo pot mu je sledila nebrojna množica občinstva in glasni, naudušeni živio-klici so ga spremili pozno zvečer v prostore v banovi palači. S tem je minul prvi dan cesarjevega bivanja v Zagrebu. Vse mesto je odičeno s prazničnimi olepšavami, slavoloki in zastavami. Nebrojno naroda se je te dni nabralo od blizo in daleč v hrvatski prestolnici. Ljudski shod v Slov. Gradcu. (Izvirno poročilo.) »Slovensko društvo" štajersko je minulo poletje pridno zborovalo po raznih krajih zelene Štajerske. Zadnjo nedeljo, dne 13. oktobra je napravilo »ljudski shod" v Slovenjem Gradcu. Kmalu po 3. uri napolnila se je z zelenjem, zastavami in cesarjevo podobo lepo ozaljšana dvorana okrajne posojilnice s slovenskimi možmi, ki so prišli iz slovenje-graškega okraja, v častnem številu pa tudi iz sosedne Koroške. Marsikdo je pričakoval še večjo udeležbo. Društveni predsednik, preč. gosp. dr. Lavoslav Gregorec, državni poslanec itd,, pozdravljaš presrčnimi besedami navzoče, zlasti drage goste s Koroškega. Vem, povdarja govornik, kako se v narodnem oziru godi na Koroškem, kako Korošci bijejo ljuto borbo, katero smo Štajerci srečno prebili, a ne vdajo se in pravična stvar bode zmagala I Gosp. drž. in dež. poslanec Pr. E o b i č poroča o deželnem in državnem z b e r u. Pojas-nuje vzroke, radi katerih so izstopili slov. poslanci iz dež. zbora v Gradcu. Dasi je tretjina prebivalcev slovenska, prezira jo dež. zbor in odbor do cela, LISTEK, S pota. (Dalje.) Vsacega obiskovalca razstave gotovo zelo zanima skupina, koja nam predočuje narodno zabavo, nazvano: »jizda krilu". Ta se je obdržala do današnjega dne v Moravi. Kralj — mladenič — ima v ustih rožice, roke podprte v bok, ozaljšan s cvetjem; a on, kakor i pobočnici, oblečeni so v žensko obleko. S pentljami zvezan je kraljev konj s konji pobočni-kov. Kralja spremljajo trobilci i poslanci. — Ko pride cela povorka pod dom staroste ali župana, ustave se i govore: »Hylom, hylom! poslušajte gorni, dolni, domači, kaj vam porečem. — Hylom, hylom!" Kakor pri nas Slovencih, tako je i v Cehih običaj, da si dolge zimske večere krajšajo s tem, da se zbero v jedni ali drugi hiši. Tu opravljajo moški svoja dela, a ženske vrte kolovrat. Nij treba omeniti, da se pri tem vganja vsakovrstne burke, pojo vesele pesmi, pripovedujejo pravljice, si večkrat se primeri, da se malo zavrte. — Kedo bi jim zameril? Na ta način ohranile so se stare pravljice i pesmi, katere bi bile inače že davno pozabljene. — Tudi Miklavžev večer slavi se mej brati Cehi na isti način, kakor v nas. Na Sveti večer posti se malo i staro. Po večerji, pri koji je na mizi »vanočka" (krasno spletena štruca), pripovedujejo se pri vratih; od katere S -for strani priteče pos, od tiste strani prišel bode njen ženin. Prazniki božični končajo s sv. Štefanom. Polno starih običajev ohranilo se je tudi pri krstu, ženitbi i smrti. Dete, rojeno nedeljni dan, je slabo. Da bi bilo krepko i zdravo, imajo češke babice polno zagovarjanja i drugih običajev. Zenitbeni običaji so v Cehih i na Moravi jako različni. Na dan svatbe gre srečni ženin s celo družbo na dom nevestin. Še le po dolgem parla-mentovanju sme ženin v sobo k izvoljeni. Sedaj prejmejo blagoslov od roditeljev. Potem se postavijo v red in se napotijo proti cerkvi. Po potu zastavi se jim pot; ženin mora se odkupiti itd. Po cerkveni slavncsti gredo v gostilno, a onda na ples. O polunoči ženin in nevesta zapustita družbo, a drugi ostanejo vsi do jutra. Drugi dan so gostije pri roditeljih neveste. Oboli li kedo, tedaj ga najprvo zagovarjajo, potem blagoslove, in ko vse ne pomaga, pošlje se po zdravnika. Ko bolnik umira, razsvetli se soba in odpre okno, »da more duša odleteti." — Mrtvemu stisnejo se oči, preobleče in se ga stavi na oder mrtvaški. Umre gospodar, tedaj treba smrt njegovo naznaniti bučelam, po nekodi i vsem domačim živalim. Sosedi bud4 pri mrliču celo noč in molijo zanj. Pred pogrebom položi se nanj svete sličice, a mrtvaški oder se razdere v svrho, da bi se mogel preminuli kmalu pozabiti. Ko se krsta spusti v naročje matere zemlje, stori mrtvemu zadnjo čast vsak s tem, da nanj po trikrat vrže prsti. — Po sprevodu sledi pri vseh Slovanih običajna gostija. Tudi vera ua škrate »skrizke" se je še do današnjega dne ohranila v Cehih. — Po ljudski pravljici ostanejo še dalje po smrti v dotiki s sorodniki, jim pomagajo, jih karajo itd. Ko se je krščanstvo razširilo v Cehih, pozabiti so morali na stare poganske običaje, a vender ostali so jim spomini na dobo pogansko, zato pa je vse imenovati grešno in vražje, kar je še preostalo iz te davno prošle dobe. — Tudi vera v povodnega moža in v divje ljudi se je še ohranila. V vsaki vasici imajo še dandanes kako staro ženico, koja se razume na zdravilstvo. Zdravi se z zalivanjem Boga, z blagoslovljenjem, največ z rastlinami. — Proti vsaki bolezni ima taka vražarica svoje zdravilo. Pravljice narodove nastale so v raznih časih. Iz dobe robote ohranil se je spomin na kazni, s katerimi so brezsrčni gospodarji, oziroma plemiči kaznovali uboge tlačane. Privezali so jih v »klade" in jim stezali in tlačili život. Ženske so privezali k »trlicam", katerih je bilo v vsaki vasi po dve ali tri. Moške pa so postavljali na »osla" od dreva, kateri je imel jako oster hrbet. Da bi še bolj trpel ubogi tlačan, stavljali so na »osla" še opeko in kamenje. Na ta način popisali smo nekoliko običaje in navade naroda češkega. Seveda je polje narodnih navad, vraž in pravljic zelo obširno, a vender naj to zadostuje, ker že iz tega se vidi kakor v zrcalu kretanje naroda v Cehih. (Dalje elždi.) kakor bi Sloveneev na Štajerskem ne bilo; ponižujejo nas za državljane druge in še nižje vrste, tako da smo brez zastopnikov v važnih zastopih. Pravijo, da smo Slovani nestrpljivi; a naj tuji klevetniki pogledajo, kako se godi Nemcem v Pragi, in kako slovenskim manjšinam. — Zahtevala se je od deželnega zbora boljša lovska postava,a zastoj. — V šolah izpodrivajo slovenščino, kjer le morejo in pravico dosežemo še le po dolgih tožbah. Mnogo denarja, katerega morajo donašati i Slovenci, potrosi dežela za srednje šole, ne da bi od njih imeli Slovenci kaj dobička. Ustanove podeljujejo se le Nemcem, vinorejska šola v Mariboru je čisto nemška, dasi bi imela biti namenjena slovenskim vinorejcem. Slovenski poslanci ugovarjali so takim nezakonitostim ob raznih prilikah, pa zastonj. Posebno pri celjskem vprašanju pokazala se je vsa krivičnost nemško - liberalne stranke, tako da Slovenci od te stranke niso mogli več pričakovati niti najmanjše stvari, ker je sploh proti vsakemu kulturnemu napredku slovenskega ljudstva. Glede na te razmere ni preostajalo slov. poslancem druzega, nego zapustiti dež. zbornico. (Odobravanje.) Govoreč o državnem zboru, pojasnjuje gospod poslanec najprej obravnave o davčni reformi, ki bi bila ugodna, če bi se bila izpeljala po prvotnem predlogu ministra Steinbacha. Govornik stavil je v tem oziru v davčnem odseku predlog, naj se zemlj. davek zniža za 20 odstotkov. — Posebno opozarja gosp. poslanec na pregledovanje zemljiškega katastra, ki se v tem okraju še ni vršilo ter daje navzočim kmetom natančnejša navodila, kako naj se vedejo v tej stvari. Podrobneje opisuje borbo v drž. zboru zaradi celjskih vsporednic. Pripoveduje, kako je minister Gauč dovolil po nasvetu liberalca dr. Heils-berga slovenske paralelke v Mariboru, misleč, da se bo tam kmalu pokazalo, da so slov. vsporednice nepotrebne. Pa bil je slab prerok ; pokazala se je nujna potreba in dobri vspehi teh slov. razredov in zahtevala se je zato jednaka uravnava i za Celje. Vleklo se je dalje časa vprašanje, ali paralelke, ali samostojna gimnazija. Pravična stvar je konečno vender zmagala po vstrajnem delovanju slovenskih poslancev. Govoreč o političnem položaju pravi govornik, da se je zbog .Celja" mnogo spremenilo. Zavoljo tega so Slovenci izstopili iz dež. zbora, razpadla je koalicija (Klici: Hvala Bogu I), šlo je ministerstvo, prišla levica v največjo zadrego, kar kaže njen propad na Dunaju in v Celovcu. — Kakšno bode naše stališče proti novi vladi, tega ne moremo še povedati. Ce nam bode pravična, jo bodemo podpirali, drugače ne; a vedno trdno stali, v Gradcu in na Dunaju za svoje pravice. Nočemo, da bi tujci nam gospodovali, ampak biti čemo gospodarji na domači grudi, živeti po svoji stari veri, lepih šegah, kakor zahteva človeško in božje pravo ; in ker je naša stvar pravična, bode Bog nam pomagal 1 Navzoči so z mnogim zanimanjem poslušali poročilo, ga na več mestih, zlasti pa ob koncu živahno odobravali in navdušeno pritrdili od predsednika predlagani resoluciji, da se g. poslancu izreče popolno zaupanje in srčna zahvala volilcem. O drugi točki: potrebi in pomenu društev je govoril kaplad Jos. Rozman. Da poslanci več dosežejo, stati morajo za njimi volilci, združeni in organizovani po društvih, ki jih pod-učujejo in navdušujejo za skupni smoter: delovati za vero, dom in cesarja. — Imamo že razna društva, politična in nepolitična, delujoča na katoliški podlagi. Baš to pa mrzi nasprotnikom, kakor najbolj kaže tulenje — volka, oblečenega v ovčjo obleko — .Štajerskega kmeta", ki tako rad besediči o .dvojnih katoličanih". Govornik ovrže razne neslane trditve tega lista in poudarja dalje, kako ni dosti, da se le toži o slabih časih, marveč je treba tudi delati, gibati se, družiti se, da po skupnem trudu dosežemo boljše razmere! (Odobravanje.) Gosp. predsednik dr. G r e g o r e c se zahvali predgovorniku in potem govori o gospodarskih zadevah. V uvodu kaže na propad liberalne stranke, ki je imela nad 30 let vso oblast, a jo je porabila le zat6, da uas je tlačila in mučila v vsakem oziru. Najhujši udarec dobila je na Dunaji, od koder je sprva prišla. Verski liberalizem ljudem ni odprl oči. politični tudi ne, pač pa gospodarski. — Denar je dober hlapec, pa slab gospodar. Liberalizem je povzročil, da je malone vse zadolženo: posamezniki, občine, dežele, države, a obresti so nova, huda desetina, kakor dokazuje slavni govornik s številkami in isgledi zlasti gledrf Žitne cene; katero tlači tuja konkurenca in početje bogatih Židov. Dalje doktzdje govornik, kako krivičen je sedanji volilni red, po katerem so zastopniki kmetskega stanu vselej v manjšini. Iz igodovine kaže govornik, da imamo Slovenci, nekdaj tako razširjeni, pravico do obstanka, in da te pravice ne smemo pustiti. — Nasvetuje resolucijo po kateri navzoči izjavljajo svojo misel, da v Avstriji ne bo prišlo do boljših razmer, dokler Se sedanji krivični Volilni red ne spremeni na korist delavskih stanov. Z navdušenimi besedami poživlja govornik navzoče k vstrajnosti, k pogumnemu, nevstrašenemu delovanju za narodno stvar in konča z živahnimi „živio"-klici cesarju. (Dolgotrajno odobravanje). Posestnik V i v o t nato izreče imenom volilcev poslancem zahvalo in sproži nekatere želje kmetov glede zemlj. katastra, lovske postave, domovinske postave, vojaških bremen, politične in sodnijske uprave, notarjev, šole itd. — Predsednik natč kratko pojasni nekatere stvari. Vč. g. župnik Ant. Ostrožnik izreče nat6 imenom navzočih željo, da se zopet združijo vsi slovenski poslanci v konservativnem klubu, na kar predsednik primerno odgovori. Kaplan Rozman se zahvaljuje s prisrčnimi besedami v imenu koroških Slovencev gg. slov. poslancem, da tako vneto in stanovitno zagovarjajo v drž. zboru pravice kor. Slovencev, ki so doslej, žal, še vedno brez svojega poslauca. Shod napravil je na navzoče najboljši utis in bode gotovo obrodil dober sad. —n. Politični pregled. V Ljubljani, 15. oktobra. Dopolnilna volitev za nižjeavstrijski deželni zbor v notranjem mestu je, kakor je bilo naprej pričakovati, ugodno izpadla za židovske liberalce. Vkljub neumornemu delovanju dunajskih proti-semitov se jim vendar ni posrečila izvolitev nastavljenega kandidata dr. Neumajerja. Od 6108 volilcev jih je namreč oddalo 2657 svoje glasove za nemško liberalnega kandidata Pickerja, mej tem ko je dobil proti8emil Neumajer 1449 glasov. Razvidno je iz tega, da je dunajsko notranje mesto še do cela v rokah židovskih liberalcev in bode antisemitom treba še obilo truda, predno si bodo osvojili tudi ta okraj. Ta mali poraz pa vendar ne bode odvzel antisemitom poguma, ampak toliko resneje bodo vstrajali pri težavnem poslu, ker so videli kako so židje tru-moma oddajali v tem okraju glasove za liberalne kandidate. Novi avstro-ogerski poslanik v Kviri-nalu. „Wiener Zeitung" je v soboto objavljala imenovanje novega avstro-ogerskega poslanika pri Kvirinalu v Rimu. Za ta posel je mesto vpokojenega barona Brucka, kateremu se je tem povodom podelil veliki zaslužni križ Leopoldovega reda, izbran sekcijski načelnik v zunanjem ministerstvu, Marij baron Pasetti pl. Friedenburg. Baron Pasetti je bil v v pričetku svojega diplomatičnega službovanja pri-deljen rimskemu poslaniku. V zunanjem ministerstvu je služboval od 1. 1883 do 1890 kot drugi in od 1. 1891, ko je odstopil pl. Szogyeny, kot prvi sekcijski načelnik. Odgovor na skupno noto evropskih poslanikov v Carigradu se je pretečeni petek objavil. V tem odgovoru trdi vlada, da so vseh nemirov krivi armenski prebivalci in da je policija prijela samo dva ptujca, ki sta bila podobna Armencem in sta se že odpustila. Konečno se v odgovoru povdarja, da je vlada že storila potrebne korake, da prepreči nadaljne nemire. Stroge ukaze je objavila po vseh časnikih. Ob jednem se vlada tudi zahvaljuje poslanikom za energično posredovanje povodom nemirov. — S to izjavo se popolno krivično obsojajo armenski prebivalci; kajti še celo iz vladnih poročil je bilo dovolj jasno razvideti, da je mohamedanska druhal napadala in morila mirne Armence, ki niso nič druzega hoteli, kakor pravične preosnove sedanje uprave. Razvidno je torej, da je vsega tega kriva v prvi vrsti vlada sama, ki daje povod vedno se ponavljajočim nemirom. S puškami in zaporom ne bode mogla zadovoljiti tlačene Armence. Zmaga Italijanov v Af riki. Ravnokar je izšla takozvana .zelena knjiga" o italijanski vojni, katero je izdal zunanji minister baron Blanc. Ta knjiga obsega 102 poročila za čas od 16. decembra 1894 do 9. julija t. 1. V omenjenih poročilih popisuje general Baratieri početek in tek vojne z ne-gušem Menelikom. Obširno popisuje, kftko se je trudil za sporazumljenje mej Donkalisem in Galla-sem. Ob jednem si je general Baratieri prizadeval, da uvede normalne razmere. To je dosegel posebno s tem, da je mirno presojal ondotne šege in navade in da je pustil vsem verskim in narodnim strankam njihove pravice. Koncem svojega spisa pa omenja zmage italijanskih čet. Tu se nad vse hvali vztrajnost in neuetrašenost italijanskih vojakov. Italijani so izgubili samo jednajst vojakov; poleg teh je ranjenih še kakih trideset. — Poleg tega spisa slavi zmago mej drugimi tudi posebna izdaja .Massag-gera". Ta list posebno naglaša zmago pri mestu Debra-Ailat, koder so italijanski vojaki pod vodstvom majorja Ameglija premagali 1200 Tigrincev. Pri tej praski baje ni bil ranjen nobeden italijanskih vojakov. — Po vseh italijanskih listih se na mnogovrstne načine slavi italijanska zmaga, ki tudi mej prebivalstvom provzroča velik utis. Dogodki v Trapezuntu. Po došlih poročilih so nemiri na Trapezuntu veliko resneji, kakor se je mislilo s- početka. Posebno se odlikujejo mo-hamedanski častniki v zasledovanju ondotnih Armencev. Na mnoga prizadevanja armenskega patrijarha so se odvedli vsi možje na trdnjavo, da se odtegnejo razdivjanosti mohamedanskih častnikov, mej tem, ko so odvedli žene in otroke k zmernejim mo-hamedanskim družinam. Turška oblastva skušajo oprati svojo nebrižnost s tem, češ da je bila vojaška posadka preslaba, da bi nastopila proti nemirnežem, vendar bodo pa v kratkem dospele nove pomožne čete. S posredovanjem ondotnega governerja se je konečno posrečilo, pomiriti razburjene duhove. Za ruske poslanike je poslala ruska vlada veliko vojno ladijo, katera pa vsled prepovedi ondotnega guvernerja ni smela v luko, češ da bi še bolj vznemirjala mohamedanske prebivalce. Vsled tega mora ruska ladija manevrirati pred luko. Kolikor je do sedaj znano, je padlo pri tem nemiru blizu 200 Armencev. Krščansko ljudstvo se je zbralo v središču mesta, kjer jih obkolujejo mohamedanski vojaki. Cerkveni letopis. Bolgarija. Marsikateri, zlasti francoski katoliški listi tako radi poročajo, da je v Bolgariji vse pripravljeno za združenje obeh cerkva. — Toda žalostna poročila, ki od tam dohajajo, ravno nasprotno dokazujejo. Pred kratkim je namreč odpadel od katoliške cerkve rogs. Nil, ki se je pred 20 leti odpovedal razkol-ništvu ter bil imenovan nadškofom združenih Bolgarov. — Mož res ni nikdar kazal posebne vneme in gorečnosti za katoliško stvar. Vsi, ki so ga bolj natanko poznali, mu že več let niso zaupali. Ze več let ni maševal. Le denar je skupaj spravljal, ki so ga katoličani drugih dežel darovali za misijonske namene. V Ruščuku je imel hišo, katero pa je že zdavnej vladi podaril, da je vstanovila v njej raz-kolno šolo. Vlada se mu je sedaj tudi hvaležno ska-zala, ter mu, odpadniku, dala 400 frankov mesečne pokojnine. Samo to je tolažilno, da verniki niso posnemali izgled svojega pastirja, ter da so ostali katoliški cerkvi zvesti. — Vendar pa tudi ta žalostni dogodek dokazuje resnico pregovora: Graeca Hdea nulla Mes. Nemčija. Zadnji izkaz prostozidarskih lož izkazuje v Nemčiji 43.896 prostomavtarjev. Vzemimo, da bi se 211 pregnanim jezuitom venderle dovolil povratek v blaženi „reich", bi imelo 100 prostomavtarjev samo jednega patra na piki. — Toda 100 prosvitljenih se boji samo jednega mračnjaka, zato jezuiti ne smejo v domovino. Angleško. Nova katedralka v AVestminsteru bode največja cerkev na Angleškem. Ladija bode obsegala 13.810 □ čevljev prostora. Vsa stavba pa bode zavzemala 54.000 □ čevljev površine. Sezidana bode v bizantinskem ali baziljskem slogu, ker bi bil gotični slog le predrag. — Delo bode končano v treh letih. Katoliško časopisje v Franciji. V Parizu izhaja dnevnik „La croix", ki je po deželi v zvezi s 104 manjšimi listi. „La croix" ter imenovani listi imajo nad 600.000 naročnikov. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. oktobra. (Cesar v Zagrebu.) Pod naslovom „Ave Rei!" piše „Obzoru v slavnostni izdaji z 12. t. m.: Njegovo Veličanstvo, naš premilostijivi kralj, stopa v ponedeljek v jutro ua hrvatska tla, ua zemljo, koji je Hrvatom sveta lastnina slavuih njihovih pradedov. Njegov prihod uam je dokaz očetovske ljubezni, kojo on goji sa svoje verne Hrvate, kojo so mu oni vra-čevali s trajno požrtvovalno ljubeznijo, ne štedeči ne svoje krvi, kamorkoli so bili poklicani, da s svojimi prsi branijo prejasui Njegov dom, ugled in slavo Njegovo, celokupnost dežel, kojim on vlada. Ako pa je tako bilo od davuih časov, žarek ljubezni, s kojim nas navdušuje spomin viteških naših očetov, bodi mu zagotovilo, da bode tako tudi v prihodnje. Hrvati bodo vedno držali izročila svojih dedov, zvesti bodo pogojem, s kojimi so se kakor svoboden narod, podali kroni, svesti si bodo pravic, koje jim zago- tovljajo ti pogoji......Bog živi in blagoslovi Njegovo Veličanstvo kralja Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. — Temu pozdravu pridružujemo se tudi mi Slovenci, katere nas veže s Hrvati enaka vez srčne ljubezni do cesarja in kateri se imamo kakor naši bratje Hrvatje tudi Njemu zahvaliti za svoj narodni obstanek. (Osebna vest.) C. g. Janez Š t a m c a r, dosedaj župnik v Poljanicah, se je podal v pokoj ter se nastanil v župnišču na Trebelnem. (Hvalevredni razglas.) Z Vipavskega, dne , 14. oktobra. Na shodu katoliškega političnega društva v Vipavi dne 15. septembra se je sprožilo vprašanje, kako v okom priti razširjaj očem u se prodajanju petijota. čule so ee od poštenih gospodarjev in kmetovalcev čedalje glasnejše pritožbe zoper ponarejanje vina, s čemur bi posamezni brezvestneži lahko ob dobro ime pripravili celo vipavsko dolino in sploh hudo oškodovali pošteno vinsko trgovino. Zato nas je jako razveselil ukrep slavnega c. kr. okrajnega glavarstva, ki je izdal dne 2. oktobra 1.1. naslednji razglas: „Poizvedlo se je, da imajo na Vipavskem krčmarji iu žalibog tudi nekateri vino-rejci grdo navado, umetno ali samodelsko vino prodajati in točiti kot naturno ali pravo vino. Takšno postopanje utegne očividuo škodovati umni in skrbni vinoreji in je sploh po postavi prepovedano. Zaradi tega opozarja c. kr. okrajno glavarstvo celo občinstvo na določila postave z dne 21. jun. 1880, državni zakonik št. 120; posebno se opozarja na to, da mora taisti, kdor hoče napraviti umetno ali samodelsko vino, imeti za to posebno dovoljenje, in drugič, da zapade taisti, kdor prodaja ali toči ponarejeno, to je umetno ali samodelsko vino, kot pravo vino, v kazen do 500 gld." Ta razglas se ima trikrat objaviti. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo sme biti prepričano, da vrši ne majhno dobroto, ako take prodajalce ponarejenega vina z vso strogostjo postavno zasleduje. Zunanje kupce pa opozarjamo, naj se radi tega ukrepa okrajnega glavarstva nikar ne boje v Vipavo priti po vino. Do-zdaj je bil s tem sleparskim petijotom narejen še le začetek, in sicer večinoma le od nekaterih vinskih prekupcev, kmetje dozdaj tega niso poznali. V varstvo tujih kupcev, ki pridejo k uam, smo to objavili, da se vedo ravnati in v slučaju, da so pri kupčiji opeharjeni, nepoštene prodajalce glavarstvu naznaniti. (Iz Šeut-Jemeja.) Bolezen v naši fari je skoraj že ponehala. Le semtertje se dobi še kakšen bolnik. Prvi slučaj griže je bil due 14. julija. Umrlo jih je od tega dne do 14. oktobra 108, in sicer za grižo 63, za davico 4, in za drugimi boleznimi 41. Sola je zaprta. Želimo, da se kmalo začne poduk. Nevarnosti ui in škoda za zgubljeni čas. — Cerkev Matere Božje v Smariju je dobila nov kiuč, namreč sliko Marije Pomagaj. Jako lepo jo je naslikal dobro poznati akadem. slikar g. Simon Ogrin. Altar je okusno in dobro prenovil naš domači podobar Jožef H o d o k 1 i n. Tudi zvonik gradiške cerkve je dobil novo streho. — Volitve so pred durmi. In koga bomo volili za poslanca? Se ve, da tega, kateri bo za nas kaj storil. Naše ljudstvo je verno — zato mora biti njegov zastopnik veren katoličan. Kdor Boga soviaži — je sovražnik naroda in do. movine. — Naše ljudstvo je kmečko — zato za- hteva, da bo njegov poslanec izbran iz ljudstva, katero pozna in x njim čuti. Naše ljudstvo ljubi svoj materiu jezik in domoviuo svojo — zato njega zastopnik mora biti naroden ter se povsodi kazati pravega Slovenca. Vse te lastnosti uajdemo združene v osebi g. Viljema Pfeiferja, našega dosedajnega poslanca. Zato bo tudi v prihodnje on naš poslanec v dež. zbor, njega bomo volili. —a— (Žganje je še vedno morilec.) Z Dobrove 14. t. m. Ko smo v naši fari pred teduom dnij doživeli v 24 urah dve nesreči, da je voda končala dvema človekoma življenje, govorilo se je skoraj splošno, da gre v tretje rado. — In v istini, v noči od 13. do 14. t. m. se je utopil v žganju mladenič Jože Prestenjak iz Brezja št. 14. V nedeljo popoludne so se zbrali fantje v »Sojarjevi" hiši, ki stoji bolj na samem, da bi tam popivali žganje, ki ga je gospodar uekaj uakuhal. In res so pili frakelj za fra-kljem in bili so dobre volje in — opiti, da niti vsi domu niso mogli. Zgoraj imenovani in Še neki tovariš sta obležala v „Sojarjeviu šupi in spala. Ponoči pa je Jožeta zadel kap iu zjutraj ni mogel več vstati, da bi šel s svojim tovarišem na dom. Prinesli so ga na veliko žalost očetu in materi, bratom in sestram. Bil je najstarejši sin in sicer priden in zal mladenič. A očeta ni slušal, iu žganje preveč skušal. In zdaj —bodi Bog milostljiv duši njegovi ! (Potres.) Iz Eifenberga pri Gorici se nam poroča, da je bil tudi ondi v torek po noči ob 12. uri in 18 minut precej močan potres, ki je trajal več sekund. Prva dva sunka sta bila posebno močna, tretji je bil slabejši, a dalje trajajoč. Tudi v petek dne 11. t. m., zvečer ob 10. uri, bilo je čutiti lahno gibanje.— Iz Gradišča pri Gorici, dne 13. oktobra. Ker ste v Vašem cenjenem listu dne 10. oktobra občinstvo opozorili, da bi Vam sporočili, kako daleč je zadnji potres 9. oktobra segal, naznanjam Vam, da sem tudi jaz tukaj na Gradišču po svoji uri ob 1. uri in 16 minut po noči od 8. na 9. oktobra čutil prav močno valovito gibanje od jugovzhoda proti severozahodu, katero se je dvakrat zaporedoma ponavljalo, da je vse po sobi škripalo. (C. in kr. vojaški Štacijski komando) se je včeraj popoludne premestil v barako na Tržaški cesti. (Akcijska družba „Ley kam-Josefstlial") bode v papirnici v Vevčah rabila elektriko kot gonilno silo. V tovarno se bode napeljala 3 kilometre oddaljena vodna moč, ki bode gonila elektromotore. (Ponesrečil) se je 771etni posestnik Martin Za-gorc iz Oreheka pri Brusnicah. — Padel je raz oreh tako nesrečno, da je 6. t. m. umrl. * * * (Iz Celja) 12. oktobra: V včerajšnji seji mestnega zbora celjskega je prišla mej drugim na vrsto tudi prošnja krajnega šolskega sveta za celjsko okolico, naj bi se mu dovolilo, da pri zgradbi ljudske šole za okolico v novi ulici prizida ša jednonad-stropno poslopje, ki bi svoje pročelje imelo pri kolodvorski ulici. Toda modri mestni očetje so rešitev te prošnje odložili, češ „da Se ni določeno, kako visoka poslopja se smejo graditi na tem prostoru". — Kakor se vidi bo treba sedmerim starim modrijanom pridejati še novega namreč — celjski mestni odbor. — Glede odloka c. k. namestništva, da naj se zgradi novo poslopje za gimnazijo in naj se stopi v dogovor z mestno občino, če bi hotela odkupiti staro erarno poslopje, so bili nemški gospodje odborniki tega mnenja, da je stvar prevažna in se torej ne more o njej že sedaj konečno sklepati. Pač pa je bil vsprejet predlog, da je mestna občina pripravljena stopiti v dogovor z uamestništvom zaradi grajenja poslopja za c. kr. nemško gimnazijo. Kakor se vidi, je še vedno slovensko — nemška gimnaziji celjskim mestnim očetom hud trn v peti. (Posvečevanje zvonov za novo frančiškansko cerkev v Mariboru) se je vršilo predvčeraj zelo slovesno in sicer po tem-le vsporedu : Ob s/49. uri so došli mil. knezoškof v cerkev, kjer so imeli slavnost; primeren nagovor in pontifikalno sv. mašo. Po sveti maši so se podali v procesiji v novo cerkev, kjer se je vršilo blagoslovljenje zvonov. Po dovršenem opravilu je bil zopet daljši nagovor in potem odhod v začasno cerkev, kjer se je z zahvalnico in sv. blagoslovom zaključila prelepa slovesnost. — Veliki zvon „Marija mati usmiljenja" uosi sledeči napis: In ho-norem Matris Misericordiae. Maria, mater gratiae, mater misericordiae, Tu nos ab hoste protege, in hora mortis suscipe I S. Joanues Damascene, cultus S. Imaginum assertor, ora pro nobis! Quoties sodo, toties voco: Orate pro fundatoribus meis Tobia et Maria Dreksler et omnibus hujus eeclesiae et con-ventus benefactoribus, vivis atque defunctis I (Skušnje za zdravnike in žlvinozdravnike), katerim se morajo vsi podvreči, ki hočejo stalno delovati v javnih službah, bodo letos meseca novembra v Gradcu pri c. kr. namestniškem predsedništvu. Društva. (Konsumno društvo v StaremTrgu) je, kakor objavlja uradni list, pravno ustanovljeno in vpisano v zadružnem registru. Zadruga se opira na svoja pravila z dne 16. septembra t. 1. in ima namen, preskrbovati svojim članom vse v gospodinjstvu in gospodarstvu potrebno blago dobre vrste in po nizkih cenah. V načelništvo so izvoljeni naslednji: č. g. Peter Hauptman, kapelan v Starem Trgu, načelnik; Janez Štefančič, kolar in posestnik iz Pudoba; Janez Lavrič, posestnik iz Kozarišč; Jernej Strle, posestnik iz Viševka; Jurij Škrbee, posestnik iz Smarate; Janez Komidar, posestnik iz Nadle8k&; Janez Strle, posestnik iz Dan; Matija Bavec, posestnik iz Vrbnike, in Jernej Truden, posestnik iz Podcerkve, odborniki. Telegrami. Zagreb, 15. oktobra. Odposlanstvu zagrebškega vseučilišča je cesar odgovoril, da akademičnemu senatu ne more nikoli zadostno priporočati, naj skrbi, da se utrdi na vseučilišču duh prave vednosti in pravega domoljubja. — Odposlanstvu odvetnikov je cesar poudarjal dolžnosti odvetnikov, ki so in naj bodo organi pravic.e — Sinoči je bil cesar navzoč v gledališču, kjer ga je občinstvo pozdravljalo z neizmernim naudušenjem. Po predstavi se je vršil sprevod po krasno razsvetljenem mestu. — Slovesnosti se vrše v najlepšem redu, le srbsko rudečo-modro-belo zastavo, katero je v Ilici razobesila srbska banka, je občinstvo raztrgalo in zahtevalo, naj se skrije jednaka zastava tudi pred srbsko cerkvijo. Trst, 15. oktobra. Kakor poroča „Pic-colo", razgovarjal se je podtajnik trgovske zbornice v Trstu Bujatti, katerega je slov. društvo „Sloga" postavilo kot kandidata za državni zbor proti knezu Hohenlohe, z načelniki slovenske stranke. ,,Piccolo" zahteva, naj Bujatti nemudoma pojasni svoje razmerje do Slovencev. Dunaj, 14. oktobra. Kakor se sedaj poroča, poda se nadvojvoda Karol Ludovik s soprogo 17. t. m. v Prago, kjer bode navzoč pri instalaciji nadvojvodinje Marije Anuncijate na Hradčinu. Dunaj, 14. oktobra. Danes se je odkril v Praterju spomenik slikarja Schindlerja v navzočnosti cesarskega namestnika in mnogo odlične gospode. Dunaj, 15. oktobra. Včeraj so se sešli liberalni mestni odborniki; od 46 jih je prišlo 40. Dr. Billing je v pismu izjavil, da ne bode pristopil v nobeni klub. Navzoči odborniki so sklenili, da bodo svoje mandate izvrševali v mestnem zboru v korist svojih volilcev. Praga, 14, oktobra. Poslanec Pacak bode takoj v prvi seji predlagal, da se odpravijo karteli za sladkor. Njegovo kutnogorsko glasilo poživlja vsled tega vse kmečke občine, da vpošljejo veliko število dotičnih prošenj in podpirajo to akcijo. Pariz, 14. oktobra. Občinski svet je dovolil 10.000 frankov za vojake, vračajoče se iz Madagaskarja, in 20.000 frankov za štraj-kujoče delavce v Carmeauxu. Bukarešt, 15. oktobra. Ker kralj ni hotel privoliti v razpuščenje zbornice, je vložilo Catargijevo ministerstvo ostavko. Kralj je poklical danes načelnika liberalne stranke, Demetra Sturdzo, da se ž njim posvetuje o sestavi novega kabineta. najbolje priporočena Meiiialiiica bančncea zavoda Wieu, za preskrbljenje vseh J I gj-jj^ S5C Schelhammer & Schattera Sredeo, 14. oktobra. Danes se je objavil knezov ukaz, ki določa otvoritev sobranja na 27. t. m. Berolin, 14. oktobra. Zadnja poročila iz Carigrada javljajo, da so se vršili v minulih dneh v več krajih novi nemiri. Ranjenih in umorjenih je več oseb. Kristijanjja, 14. oktobra. Novo ministerstvo je že imenovano. V malo dneh se objavi imenik novih ministrov. KristijanJja, 14. oktobra. V novem ministerstvu so zastopane vse stranke. Državnim ministrom je imenovan državni svetnik Hagerup. Hennebergova svila — pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — orna, in barvena, od 36 kr. do gld. 14-66 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 43 17-16 1 Umrli sa: 13. oktobra. Ivan Šinzl, e. in kr. kapelnik, 59 let, Ko-lizej, otrpnenje možgan. — Emerih Ivaniševič, zasebnega uradnika sin, 17 mesecev, Plorijanske ulice 23, meningitis basilaris. 14. oktobra. Terezija Pogačnik, delavčeva žena, 54 let, Hradeckega vas 23, vodenica. V hiralnici: 13. oktobra. Uršula Marolt, gostija. 46 let, metrocarcinoma. Tujci. 12. oktobra. Pri Slonu : Casagna, Schmelz, Klerr, Ehrenthal, Heuffel z Dunaja. — Deutsch, Reichmann iz Budimpešte. — Karres iz Brna. — Oberwalder iz Domžal. — Kosec iz Novak. — Meier iz Linca. — Kieppi iz Vidna. — Pirnat iz Trente. — Ferk iz Badovljice. — Hofer iz Pulja. — Gusell iz Celovca. — Schmelzer s Krškega. — Riegger iz Mengša. — Tributsch in Maurer s Koroškega. — Tassini iz Maribora. — Zeyringer iz Gradca. — Scalatari iz Gorice. — Gonders iz Idrije. Pri Maliiu: Engl, Bruck, Baroek, Just, Krieg, Oresnik, Herling, Heller, Teich, Bolter z Dunaja. — Ferner iz Asch-a. — Bohm iz Krnova. — Esterl iz Kočevja. — Kluster iz Podmokljev. Pri Lloydu: Seršek iz Sevnice. — Pahar iz Ptuja. — Kump iz Beljaka. Pri bavarskem dvoru: Wais iz Gradca. — Watzek iz Brunova. Pri avstrijskem caru: Kumer iz Doba. — Perlič iz Novega Mesta. — Koss iz Gradca. — Waste iz Pliberka. Meteorologično poročilo. J čae opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo jjl« > 14 9. zvečer W7-9 11» .breev. jasno 16 7. zjutraj 2. popol. 7378 737-6 9-4 19-3 si. szah. pr. m. jzah. jasno n 00 Srednja normalom. včerajšna temperatura 117', in ta 0 9 nad Zahvala. 603 Za mnoge dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti nepozabljivega našega soproga, oziroma očeta, gospoda Josipa Jessenko izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Istotako se zahvaljujemo darovateljem krasnih vencev in mnogobrojnim udeležencem pri pogrebu, osobito sorodnikom, prijateljem in znanoem. V Škofji Loki, dn4 15. oktobra 1895. Žalujoči ostali. Razprodaja. Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in Bicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno škatljico za smodke; 1 krasno cevko za smodke; 3 komadi zelč krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti; 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double gold gumba za manšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld. Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po 457 5-3 krakovski razpošiljavnicl ur F. WINDISOH, Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F Razpisana, je služba organista m cerkovnika na Iraškem do 1. januvarija 1896. — Prosilci se vsaj do 1. decembra 1895. naj Cerkveno predstojništvo nadžupnije in dekanije v Laškem Trgu (Tiiffer), dn<$ 14. oktobra 1895. 605 5-1 Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 1'80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno tuS. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. 5. superijor. 19 52-20 ISCH unifllll Razglas! Podpisani priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste kave, čaja, riža, južnega sadja itd., dokaz temu je, da večina čast. duhovščine pri njemu naroča. Razpošilja se na drobno in debelo od 5 klg. naprej franko po pošti, in sicer sledeče vrste kave: Bio fina po gld. 1-60 klgr. Portoriko po gld. 2'— klgr. Santos „ „ 1-65 „ Ceylon I. „ „ 2-— „ Malabar „ „ 1-80 „ CeyIon Perl „ „ 2-05 „ St. Domingo „ „ 185 „ Mokka I. ,, „ 210 „ Gold Java „ „ 1'90 „ (prava arabska.) Blago, ki ne ugaja, sprejme se nazaj ali zamenja. Kupuje ln sprejema v zameno tudi fižol in druge domače pridelke in plača po najboljši ceni. Na vprašanja se radovoljno odgovarja in priporoča. Z velespoštovanjem 594 4-2 E. A. Repeschitz, Trst, ulica Instituto št. 22. Št. 30.916. Zahvala. Tem potom se v imenu sorodnikov prisrčno zahvaljujem za obilno udeležbo pri pogrebu gospoda Frančiška Čarman-a e. in br. vojnega kapelana v pokoja itd. Pred vsem izrekam iskreno zahvalo milostljivemu stolnemu proštu gosp. dr. Leon. Klotutar-ju za blagovoljno spremstvo in cerkveno opravilo, visokorodnima družinama Windischgriitz-ovi inPolignac-ovi za krasne vence in udeležbo, blagorodnemu gospodu notarju V. Globočniku, izvrševatelju oporoke, za ne-utrudljivo skrb, čast. gospodom duh. sobratom za spremstvo tukaj in v Tržiču, in vsem, ki so prihiteli od blizo in daleč blagemu rajnemu skazat zadnjo čr st. Pokojnika priporočam tudi v prihodnje v pobožno molitev. V Mošnjah, dne 14. oktobra 1895. Janez Berlic, 604 1—1 župnik. Razglas. 602 3-2 V smislu § 26 deželnozborskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko se javno naznauja, da je volilski imenik za volitev dveh dež. poslancev, ki jih bode vsled razpisa visocega c. kr. deželnega predsedništva v Ljubljani z dne 9. oktobra letos, št. 8558/pr. voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dn£ 25. novembra letos, že dogotovljen in da bo od danes naprej skozi osem dnij v magistratnem ekspeditu razgrnjen na ogled. Zoper ta imeuik smejo tisti, ki imajo pravico voliti, tukaj vložiti reklamacije o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo volilne pravice, ali da so se iz njega izpustile osebe, ki imajo volilno pravico. Izkaznice se bodo volilcem vročile pravočasno. Ako bi je pa kdo izmed volilcev iz kateregakoli vzroka vsaj 24 ur pred dnevom volitve ne prejel, naj pride k mestnemu magistratu sam ponjo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, ( 14. dan oktobra 1895. Županov namestnik: Vončina. D u n a j n k a borza. Dnč 15. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4<£...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... 80 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 95 . 121 70 . 101 20 . 121 15 . 99 20 . 1052 — . 400 25 . 120 S5 j. 58 90 . 11 77 65 30 6 n 69 Dnč 14. oktobra. 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 159 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld.......145 Dunavske rravnarne srečke ... . 131 Dunavsko Tranavno posojilo 1. 1878 . , 107 Posojilo goriškega mesta.......112 4% kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke4 % 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 219 „ „ južne železnice 3% . 169 „ „ južne železnice 6% . 131 „ „ dolenjskih železnic 4% 99 25 76 26 70 60 50 20 60 Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 4% grečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........69 St. Genčis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 177 Akcije Ferdinandove sev. železn.,'1000 gl. st.v. 3495 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 532 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 112 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 Montanska družba avstr. plan.....101 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 188 Papirnih rubljev 100........129 kr 60 25 50 60 60 76 75 30 75 __Nakup ln prodaja XB vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgu^ b pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev naroill na borzi. Menjarnična delniška družba ,,M K B C U B« follzeili it 10 Dunaj, Rariihilfarstrasie 74 B. &T Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega papirjev in vestni-----------„----------- obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakom. Tisk „KatoIiške Tiskarne" v Ljubljani.