"MESSENGER" GLASILO ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI JULIJ—AVGUST 1976 LETNIK XXI, ŠTEV. 7—8 Registpred for posting as a periodical — Category "R" Published by: Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Ellham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association. Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 v Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c Annual subscription — letno: S2.00. OBISK - SLOVENCA - SENATORJA Na žalost nismo mogli pokazati našega hriba v vsej bliščeči razkošno-sti sončnih žarkov. Droben, a gost dež je rosil celo popoldne, ko smo imeli v nedeljo 27. junija v svoji sredi prvega avstralskega senatorja, ki je dosegel tako visoko mesto iz novo-naseljenskih vrst, ki ni britanskega pokolenja ampak naš rojak Slovenec. Povabili smo senatorja Mišo Lajo-vica, da nas obišče že pred par meseci, toda šele v juniju, ko se je pričel parlamentarni odmor mu je čas dopustil, da se je oglasil pri nas. Okoli prve ure popoldne sta gospoda Pavle Česnik in Peter Mandelj pripeljala obiskovalce, senatorja Mišo Lajovica in njegovo soprogo Tatjano na naše zemljišče in jim pred vhodom v Dom predstavila predsednika SDM g. Stanka Prosenaka. Po postrežbi s kruhom in soljo, katero sta jima ponudila deklica in deček, oblečena v narodno nošo (naraščaj našega Janeza Zemljišča) so jima bili predstavljeni zastopniki Slovenskega društva Plani-ca-Springvale g. M. Cimerman s soprogo in g. Š. Srnec s soprogo ter zastopnika Slovenske Zveze Geelong Štefanič ter Lidija Čušin. Ko se je g. senator spoznal še z odborniki SDM so se v knjigo častnih gostov SDM kot prvi vpisali g. senator in zastopniki bratskih slovenskih društev. Brhka dekleta naše mladinske skupine so nato vsem povabljenim pripela rdeč nagelj z rožmarinom in ob veselih zvokih "Drave" so se posedli za mizo, ki je pokrita z belim prtom in z modrimi in rdečimi servietami, spominjala na naše narodne troboj-nice. Ni treba povdariti, da so se članice ženskega odseka, ki jim je pripadla odgovornost za kuhinjo izredno dobro odrezale Kosilo je bilo v domačem slogu, nenačičkano in izredno ukusno. Kako so ga zmogle kuharice pripraviti ob pikrìh možnostih, ki jih nudi še nedokončana kuhinja je zagonetka, katero razvozljajo lahko le pridne roke in iznajdljivost. Tudi mladinci in mladinke, ki so stregli pri mizi so napravili odličen, celo profesionalen vtis. Predsednik g. Prosenak je v svoji zdravici g. senatorju izrazil ponos nas vseh Slovencev na dejstvo, da je prav član našega, številčno tako majhnega naroda dosegel to visoko mesto, s katerega bo lahko vplival na krojenje usode Avstralije. Zaželel mu je .še mnogo uspeha v bodočnosti in mu izročil v spomin na obisk "zlato" značko ustanovnega člana Slovenskega kulturnega in razvedrilnega centra v Elthamu. V govoru, s katerim je podprl besede g. Prosenka, je g. M. Peršič opozoril g. senatorja na uspehe, ki so jih dosegli Slovenci v Melbournu s svo- jim složnim delovanjem ter ga prosil naj jim pomaga v stremljenjih za ohranitev slovenske radijske ure. Močno ganjen je nato g. Lajovic v svojem odgovoru dejal da čeprav mu pomeni zaprisega v senatu nekak vrhunec njegovega življenskega prizadevanja " in je ob tisti priliki čutil v sebi zadovoljstvo nad svojim uspehom mu je sprejem med Slovenci v Melbournu mnogo bolj segel v srce. Rekel je, da se naravno zaveda, da je Slovenec, da to tudi povsod in pri vsaki priliki izpoveduje in, da bo tudi vse njegovo bodoče parlamentarno delovanje nosilo ta pečat. Ob pesmi "Kolikor kapljic, tolko let..." sta potem gospa in gospod Lajovic razrezala torto, ki jo je v njuno čast izdelal in primerno umetniško okrasil naš slaščičarski mojster Ivan Majcen. Po obedu je g. Lajovic zasadil spominsko drevo: avstralski wattle, nedaleč od lipe, katero je pred leti ob priliki svojega obiska posadil škof Lenič. Med tem časom se je v zgornji dvorani že nabralo veliko število ljudi, ki so prišli, da se spoznajo s se- natorjem na kresnem večeru S.D.M. Potem ko ga je g. Prosenak v kratkem nagovoru predstavil vsem navzočim, se je g. Lajovic pomešal med množico. S tem je bilo ugodeno njegovi želji, ki jo je izrazil pred obiskom, da bi se rad spoznal in srečal s čim večjim številom naših ljudi. To popoldne je bilo uporabljeno tudi za zbiranje podpisov za vlogo na ministra za Pošte in Telekomunikacije glede slovenske radijske ure. Mladinci in mladenke S.D.M. niso imeli nobenih težkoč, ko so povpraševali prisotne za podpis tega dokumenta. Saj ga ni iskrenega Slovenca, ki bi bil proti temu upravičenemu našemu stremljenju. Prav hitro je bilo nabranih nekaj sto podpisov, katere bo g. Lajovic skupaj z vlogo in podpisi, ki jih bodo zbrala ostala slovenska društva izročil ministru g. Robinsonu. Nekaj po šesti uri zvečer so se gostje odpravili s slovenskega hriba v Elthamu. Kot so rekli so dobili vtis, da po lepoti in veličastnosti presega v mnogočem to kar so pričakovali. V ponedeljek 28. junija je bil senator Lajovic gost na slovenski radijski uri na 3EA, kjer se je med dru- gim izjavil v smislu, da so po njegovem mnenju etnične radijske oddaje koristne in poželjne dokler nudijo razvedrilo in povezavo ter se izogibajo- vsega kar bi delalo ali poglob-ljevalo razdor. V soboto 3. julija je senator Lajovic ponovno prišel iz Sydneya in se udeležil letnega plesa S.D.M., kjer je sodeloval pri izbiri "Miss Slovenia-Viktorija 1976" in "Miss Charity S.D.M.. 1976". Sprejem našega senatorja Lajovica, katerega mu je S.D.M., kot politično neopredeljena organizacija, pripravilo, ne kot zastopniku liberalne stranke, ampak kot uglednemu rojaku, ki je s svojim uspehom dosegel velik ugled in uspeh tudi za vse nas Slovence, je bila ena najprisrčnejših slovesnosti vt vseh dvaindvajsetih letih obstoja Slovenskega društva v Melbournu. Bil je dogodek, kjer smo mi Slovenci bili ponosni na našega rojaka, kakor je bil on lahko ponosen na nas in bo lahko s še večjim zadoščenjem povsod izražal svojo pripadnost slovenski etnični skupini, katere pridnost, razumnost, uravnovešenost in zrelost dokazujejo naše slovenske organizacije v Melbournu s svojimi uspehi. V PREMISLEK O KULTURI Glede tega obstaja v javnosti velik nesporazum: mnogi mislijo da biti kulturen pomeni igrati, peti, slikati, lepo govoriti ali z drugim izrazom deklamirati. V kulturi vidijo v bistvu sposobnost le-perečenja, sposobnost izražanja na izbran način. Toda kultura ni samo forma, ni samo oblikovanje, ampak je predvsem vsebina. Če ni vsebine, ostaja forma prazna, neživljenjska in neustvarjalna, kajti kultura mora biti ustvarjalna. Kultura je ustvarjanje resničnih kulturnih in življenjskih kvalitet, je nenehno iskanje boljšega in lepšega, nenehna kritičnost do vsega, kar teži k stagnaciji, k stalnosti, h konservativnemu poveličevanju starega na škodo novega iskanja, ali k nasilnemu zatiranju in preprečevanju novih idej in novih oblik, to je k reakcionar-nosti, tudi če se ta sama izdaja za revolucionarnost, čeprav pozna od revolucije samo nasilje. Bistvo vsake prave kulture je iskanje resnice, ustvarjanje lepote in boj za uveljavljanje pravice do svobode. Brez svobode ne more biti resnične kulture, razen kolikor nastaja v boju z na-sijem, s tistimi, ki zatirajo svobodo. SAMO SVOBODEN ČLOVEK JE LAHKO USTVARJALEN, SAMO TISTI, KATEREGA UM IN DUH SE NE KLANJATA NASILJU. Tudi v našem slovenskem kulturnem življenju smo preveč radodarni s pode- ljevanjem naziva kulturnim ljudem, ki jim je pravi pravi pojem kulture tuj ali ki se celo zavestno postavljajo proti njemu. Večkrat celo zamenjujemo kulturo in antikulturo, ker nasedamo tej zadnji, ko se šemi in izdaja za pravo kulturo, skličujoč se na institucije, v katerih se je vgnezdila. Kakor je v političnem življenju prevladal koncept, da ima prav, kdor ima oblast in moč, ne pa tisti, ki se bori iz nemočne opozicije, in kakor smo v moralnih stvareh pripravljeni dati prednost bogatemu nasproti revnemu in ceniti bolj denar in vpliv kakor poštenje , in resnične moralne odlike, kot so npr. pogum. ljubezen do naroda in svobode, zavzemanje za zatirane, ljubezen do bližnjega, odkritost, resnicoljubnost, skromnost itd., tako je tudi v kulturi pri mnogih in morda celo pri veliki večini bolj upoštevan in bolj cenjen tisti, ki ima za seboj oblast, denar in institucije, kakor pa tisti, ki nima te opore. Tako se dogaja, da tudi naša javnost mnogokrat podleže sugestijam tistih, ki obvladajo množična sredstva obveščanja, in prepeva hozana ljudem, katere ta sredstva slavijo kot odlične kulturnike, podcenjuje pa tiste, ki si dejansko zaslužijo oznako kulturni ustvarjavci, pa niso zaradi svoje duhovne svobode in kritičnosti po godu mogočnikom in jih zato njihova množična informativna sredstva ignorirajo ali celo napadejo. Dogaja se, da naša javnost povsem podleže vplivu masovnih informativnih medijev in da se ji čut za prave kulturne vrednote zmede. Slovenska kultura mora težiti tudi danes po resničnih kvalitetah, ohraniti si mora duhovno svobodo, pravico do kritike, iskanja in izpovedovanja resnice ter imeti pogum, da resnico tudi dejansko izraža. OPORTUNIZEM JE VELIKANSKA SKUŠNJAVA. Nič ni lažjega in bolj blagodejnega kakor vdati se mu, plavati s tokom, misliti in govoriti tako kakor vsi drugi, to je, kakor nam suge-rirajo s pozicij oblasti in preko množičnih obveščevalnih sredstev; prijetno je pritegniti mogočnemu deklamatorskemu zboru, skandirati parole in ploskati tistemu, kateremu ploskajo vsi. Težko pa si je ohraniti lastno razsodnost, kritičnost, spoštovanje do resnične in izvirne ustvarjalnosti ter pravico do lastnega mnenja. In vendar bi se morali truditi za to, če hočemo ustvarjati resnično slovensko kulturo, ne pa le psevdokulturo. (NOVI LIST, Trst — Gorica.) OTIRALI SMO BRA T O V S KE SOLZE ... Pred dobrim mesecem so naša štiri slovenska društva v Viktoriji, in sicer Primorski Socialni klub Jadran, Slovensko društvo Planica-Springvale, Slovensko društvo Melbourne in Slovensko društvo Geelong pričeli z denarno zbirko za pomoč rojakom, katere je na Goriškem in Tolminskem prizadel potres v mesecu maju. Zbirka je sedaj zaključena. Nabrali smo vsega skupaj $5.227.53. .In sicer je prišlo na naslov Slovenskega društva Melbourne dolarjev 1.828.53 društvo Planica je dobilo $1.554.00, Klub Jadran $1.035.00 in društvo v Geelongu $820.00. Nabrana vsota sicer ni presegla našega pričakovanja, toda če vzamemo v obzir, da so mnogi rojaki darovali tudi preko verskega središča v Kew, ki sicer ni bilo vključeno v našo akcijo smo Slovenci v Viktoriji, v kratkem razdobju enega meseca le zbrali okoli sedem in pol tisoč dolarjev. Kot sem že ob pričetku zbirke pov- daril, so se odbori vseh naših društev zavedali tega, da morajo storiti vse, da dokažejo darovalcem, da bo nabrani denar prišel naravnost v roke prizadetih Zato je bilo na zadnjem sestanku soglasno mnenje zastopnikov vseh štiri društev, naj se denar preko Rdečega križa Avstralije nakaže izključno v uporabo popravila stanovanjskih prostorov v eni od prizadetih vasi. Prav tako soglasno je bila izbrana Srpenica, vas ki leži ob cesti Gorica Bovec in obsega kakih 100 hiš, od katerih jih je le nekaj ostalo v uporabnem stanju. Pri tej odločitvi je bilo glavno vodilo namen, da osredotočimo naš nabrani denar na eno mesto ter imamo tako vsaj nekoliko vpogleda kako bo uporabljen. S tem pa nikakor ne bomo dali prednost le enemu naselju, kajti naša pomoč eni vasi bo neposredno pomagala tudi drugim, saj bo za te ostalo na razpolago zato več sredstev, ki bodo prišla iz drugih virov. Naj še enkrat ponovim, da je bil izbran ta način izključno radi tega, da zadovoljimo željam naših darovalcev. Prepričani smo, da smo tako storili najbolje, da bo naša zbirka uporabljena tam kjer je potreba najnujnejša: obnoviti streho onim, ki so ostali brez nje. Če sedaj ob zaključku precenimo, uspeh te naše akcije lahko rečemo, da smo Slovenci Melbourna in Ge-elonga lahko zadovoljni z izidom, čeprav morda nabrana vsota ne izgleda preveč velika. Saj smo dosegli velik moralni uspeh tudi zase. Preko svojih društev smo pokazali, da znamo, če je potreba strniti svoje vrste, ter, da smo z odkritim, poštenim in iskrenim sodelovanjem zmožni doseči medsebojno zaupanje, ki je edini in največji pogoj za uspeh kakršnegakoli skupnega podviga. Zato nam je ta del uspeha naše zbirke lahko v važen poduk za naprej in nam je lahko brez dvoma tudi povod za zaupanje v še bolj uspešno bodočnost naše tukajšnje slovenske skupnosti. Kajti naši skupni napori bodo še potrebni, kadarkoli bomo hoteli odstraniti nevarnost, ki bo ogrožala dobrobit naše slovenske družine. Ta naša nabiralna akcija, katero sedaj zaključujemo je zato prinesla veliko in nepredvideno korist tudi nam tukaj, s tem, da je odstranila dvome, ki so jih mnogokrat ustvarjali namerno sejalci nezaupanja ter nam Kot je bilo obljubljeno objavljamo da nes listo vseh darovalcev, katerim so bile na radio izrečene sledeče besede zahvale v imenu naših društev v Viktoriji: ZA POTRESNI SKLAD SO DAROVALI: PRI SLOVENSKI ZVEZI GEELONG: H. Sterle $10.00 Sneler 10.00 Sirca 10.00 Sedmak 10.00 Ogrisk 10.00 Markola 10.00 Gombac 10.00 Mohorko 10.00 Domjanko 10.00 Bole 10.00 Weber 10.00 Ignac 10.00 Sutej 5.00 Prpič 10.00 Seljak 3.00 Kuhar 2.00 Goran 5.00 Surlan 2.00 Tellinger 10.00 Mrhar 5.00 Nenad 2.00 Pevan 5.00 Bole 5.00 Sturt 1.00 Oset 5.00 Deželak 3.00 Rezelj 2.00 Nadoh 5.00 Jagar 2.00 Sobervsky 2.00 Petrosanac 6.00 Mladina 8.00 Tehovnik 10.00 Rus 5.00 Stefanie 10.00 Pavlovič 10.00 Bezjak 10.00 Pobezin 10.00 Ivančič 10.00 Rozanc 10.00 Vrtačič 10.00 Milokanovič 10.00 Žitko 10.00 Dodatak od Slovenske zveze Geelong Društva 296.20 Avgust Glavnik 5.00 Šnajder 2.00 Janez Turk 2.00 Franc Matjašič 10.00 Stante 10.00 Martin Crtalič 10.00 Alojz Kirn 5.00 Miško Žilavec 10.00 Ivan Marinac 10.00 Surina Edi 10.00 Vinko Jager 5.00 Burlovič Nino 10.00 Marjan Kontelj 20.00 Knezar M. 10.00 Ivan Bole 20.00 Poklar Anton 10.0 Alojz Furlan 10.00 Vlah Drago 10.00 Avgust U rek 6.00 Kale J. 20.00 Franc Srpčič 10.00 Knafelc Pavel 5.00 Zlata Seljak 20.00 Kruh Toni 10.00 Ivec 10.00 Božič Maria 10.00 Mr.& Mrs. Peršič 10.00 Simčič Silvo 10.00 Družina Karla Berginc 10.00 Starec Mjiro 30.00 Lidija Čušin 5.00 Menand Antonio 29.00 Alojz Seljak 10.00 Basa Franc 3.00 Otroci slovenske šole Sabec Jože 5.00 Geelong 11.80 Zetko Frank 10.00 Divjak Leon 10.00 PRI PRIMORSKEM SOCIALNEM Sluga M. 10.00 KLUBU "JADRAN": Stare Stanko 10.00 Valenčič Nino $10.00 Maljevac Ivan 10.00 Rutar I. 10.00 Jakšetič Mario 10.00 Stephančič Druz 10.00 Rajkovič Z. 10.00 Puz Druz 10.00 Jackanik John 20.00 Grahovac M. 10.00 Jakšetič Franc 10.00 Vihtelič M. 10.00 Hrvati n Edvard 10.00 Štraus E. 10.00 Kavčič Dorè 10.00 Mezgec A. 10.00 Vadnal Ivan 10.00 Girl j F. 10.00 Smrdelj Albin 10.00 Barbis D. 10.00 Kirn Ivan 10.00 Zadel F. 10.00 Mazzeni Sergio 20.00 Iskra Ivan 10.00 Križanič V. . 20.00 Jakšetič Hermun 20.00 Iskra Vesna 1.00 Vadnjal Frank 10.00 Brne Alojz 10.00 Likar Frank 20.00 Kale Anton 10.00 Suksida Frank 10.00 Letinčič Ivo 10.00 Rijavec V. 10.00 Smajlia Mario 5.00 Ludvik Anton 10.00 Stajnko Franc 10.00 Smrdel Frank 10.00 Horvat Jože 10.00 Vadnal Emel 10.00 Oblubek S. 4.00 Volk Alojz 10.00 Senkinc Franc 10.00 Valenčič Alojz 10.00 Iskra Jože 5.00 Rutar S. 10.00 Iskra Mi lan 5.00 Logar Jože 5.00 Jakšetič Rudi 5.00 Senkinc Victor 10.00 Vihtelič Druz 6.00 Pernar M. 20.00 Batista Stanislav 10.00 Hudsun Milan 10.00 Vojvoda Franc 20.00 Stefani Ani 2.00 Iskra Toni 10.00 Natlačen Peter 10.00 Simčič Emel 10.00 Francescutti Feli 5.00 Iskra Ivan 5.00 Virant J. 2.00 Prosen F. 10.00 Dolas Frank 5.00 Ujčič J. 10.00 Kumar Alojz • 10.00 Lozar & Tabakovič 66.00 Sabec R. 10.00 Knafelc Dane 20.00 Cesnik Joe 10.00 PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU Kiren Anton 10.00 PLANICA-SPRINGVALE: Juriševič Silvo 10.00 Tomšič Frank 5.00 S.D. PLANICA $78.70 Dekleva J. 20.00 Materinski odbor 20.00 Iskra Rudi 25.00 S. Mamilovič 10.00 Rakar J. 10.00 S. Srnec 20.00 Kalčič Emel 10.00 A. Klančič 10.00 pokazala, da zmoremo z našim zrelim gledanjem premostiti začasne razlike, če je v vprašanju dobrobit naše skupnosti. Naj nam zato to sodelovanje pri zbirki za žrtve potresa ostane zgled in vodilo v bodočnosti. Vsem, ki ste velikodušno darovali, Vam odbori Slovenskega društva Geelong, Primorskega socialnega kluba Jadran, Slovenskega društva Planica Springvale in Slovenskega društva v Melbournu izrekajo iskreno zahvalo. To our friends, who do not understand Slovenian language and who have contributed to the Fund for the victims of the Earthquake in Slovenia we would like to express our sincere thanks. The collection which has been organized by the four Slovenian clubs in Melbourne and Geelong is now concluded and the collected sum of $5227.53 will be despatced with the help of the Australian Red Cross Society to Slovenia to be used for the repairs of the homes in the village of Srpenica. Thank You very much for Your help. F. Frančič 10.00 A. Uršič 2.00 A. Mikus 10.00 Mrs. Oman 2.00 Mr. Pavletič 2.00 Mr. Urdih 3.00 Mrs. Pavletič 2.00 Fam. Filipič 20.00 F. Valher 4.00 Mr. Peklar 2.00 S. Obran 2.00 Mr. Peklar 2.00 Mr. Knap 5.00 Mr. Soba 2.00 Mr. Vesel 5.00 V. Vesel 5.00 Mr. Oblak 2.00 Mr. Podvalej 2.00 I. Korosa 10.00 1 L. Gombac 10.00 Mr. Moody 2.00 Mr. Rob 20.00 A. Horvat 5.00 Mr. Križaj 20.00 Mr. Fistrič \ 5.00 J. Rotar 20.00 Mr. Toplak 4.00 Mr. Jarni 4.00 Mrs. Jarni 2.00 M. Franetič 10.00 M. Medica 10.00 Mr. Sluga 10.00 Mr. Stavar 10.00 Mr. Malinovič 3.00 Mr. Pukunovič 1.00 Mr. P. Belan 2.00 Mr. Brgles 2.00 Mr. P. Vidovič 2.00 Mr. Tomašič 2.00 F. Tkalčevič 50.00 G. Lovrečič 20.00 F. Rihtar 10.00 Fani. Sams a 20.00 M. Radešič 10.00 D. Erzetič 40.00 V. Benčič 20.00 O. Lenkovič 10.00 G. Ferligej 10.00 A. Vrisk 10.00 T. Jurkovič 5.00 J. Bergoc 2.00 M. Kotnik 20.00 F. Bergoc 10.00 A. Jerič 5.00 Mr. Smrdel 10.00 M. Zadnik 10.00 P. Sedmak 5.00 A. Butinar 5.00 Mr. Dekleva 2.00 E. Zaje 10.00 SE SO DAROVALI. . . J. Podbevsek 5.00 Mr. Vizjak 2.00 J. Kristan 10.00 Neimenovan 2.00 T. Susa 10.00 Mr. A. Sue 20.00 PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU F. Zuzek 10.00 MELBOURNE: E. Mazlo 10.00 J. B. Pick $2.00 S. Horvat 2.00 J. Manz 2.00 T. Knaus 5.00 V. A. Stojkovič 20.00 M. Medved 10.00 Mira Berenyi 10.00 Butkarajtes 10.00 I. Jene 15.00 L. Strle 5.00 Mr. & Mrs. Povh 10.00 P. Sedmak 5.00 E. Polajnar 10.00 M. Vidovič 50.00 Stan Debelak 5.00 R. Šimunkovič ' 5.00 Franc Vogrin 10.00 T. Valher 5.00 P. Vandelaak 10.00 V. Javornik 30.00 R. Smrdel 30.00 F. Mahnič 15.00 M. Peršič 10.00 Mr. Gomizelj 10.00 F. Plesničar 20.00 Mr. Robar 2.00 Mr. & Mrs. F.J. Sluga 10.00 T. Gomiscek 20.00 Upokojenci S.D.M. 83.00 Mr. Stibelj ' 5.00 M. Godei 5.00 V. Coper 10.00 Mr. Beric 10.00 Mr. Ludvik 20.00 Mr. Zemlič 20.00 Mr. Asenberger 10.00 Mr. Kokelj 2.00 Mr. Tonisson 1.00 Mr. Prosenjak 10.00 Mr. Ursnik 5.00 Mr. Hartman 3.00 F. Kozel 2.00 Neimenovan 5.00 S. Debelak 20.00 Mr. Rados 1.00 A. Tomazin 10.00 J. Belovič 2.50 Mr. Knap 20.00 I.S. & M.A. Prosenak 30.00 G. Playevc 5.00 J. Reska 5.00 T. Križanec 1.00 I. Majcen 10.00 Mr. Naranda 3.00 Neomenovan 5.00 E. Lagondar 4.00 J. Oblak 10.00 A. Prosenak 5.00 I. Er j ave 10.00 Mr. Domonkos 4.00 A. Markič 20.00 Mr. Pajmont 4.00 A. Drvodel 10.00 R. Sedaloz 2.00 A. Ličen 10.00 Mr. Bador 2.00 I. Pioti 10.00 z. Benko 20.00 M. Šuštarič 10.00 M r. Ivič 2.00 A. Mandel 2.00 Mrs. Kolacko 10.00 F. Krnel 10.00 Mr. Cendak 10.00 Mr. & Mrs. T. Unrel 10.00 S. Lesnjak 5.00 R. Ogrizek 10.00 S. Koprivnik 20.00 M. Česnik 20.00 Mr. Sluga 10.00 P. Trinick 1.00 J. Molar 20.00 R. Tomazic 1.00 Mr. Sargar 1.00 M. Hartman 4.00 ' Mr. Bogod 4.00 Mr. Campelj 20.00 J. Prgomet 2.00 B. Slivar 10.00 J. Grgas 1.00 Mr. Brgoc 5.00 T. Melon 2.00 Mr. Adamič 2.00 M. Cimerman 20.00 Mr. Podgornik 10.00 H. Vincec 3.50 Mr. Kalister 10.00 Fani. Kampu£ 15.00 Mr. Spilar 5.00 M. Uršnik 10.00 Mr. H. Gomzelj 2.00 A. Sustar 50.00 Mr. J. Urbančič 10.00 D. Tkalčevič 20.00 Mrs. Hojnik 20.00 S. Carlton 15.00 Eia Sass 5.00 1. Mervas 10.00 Mr. & Mrs Hartman 20.00 A. Bohta 10.00 V. Gajšek 10.00 D Kovačič 10.00 Zdraulič 10.00 D. Bianchi 10.00 Mr. & Mrs. Hrast 20.00 R. Kolajnar 2.00 Family Krnel 10.00 A. Gec 10.00 Family Mervatin 10.00 J. Kosi 15.00 Family Kalistar 10.00 Z. Rob 10.00 Family Skrlj 10.00 J. Krnjak 10,00 Family Kastelic 10.00 S. Žnidarič 10.00 D. Suselj 10.00 F. Tomažič 20.00 S. Sneder 2.00 T. Prosen 10.00 Mr. Hofmann 2.00 Z. Abram 5.00 Mr. Udovicic 10.00 J. Fercak 10.00 Mr. Plut 10.00 M. Smolič 5.00 Mr. T. Spilar 10.00 S. Štefanec 10.00 Stela 2.00 Neimenovan 2.00 Seva 2.00 S. Štrucelj 5.00 Erika 2.00 T. Valenčič 5.00 Caterina 2.00 J. & E. Kovačič 30.00 Carmela 2.00 B. Trifunovič 2.00 Vera 2.00 M. Ozinger 1.00 " Kiki 2.00 J. Miller 10.00 Teresa 2.00 A. Hardin 2.00 Debbie 2.00 K.G. Nelson 2.00 Pina 2.00 G. Merbisso 5.00 Palmira 1.00 J. Zgabiga ' 5.00 Nina 1.00 S. Kurkievič 2.00 Kimi 1.00 C. Cernjavič 6.29 Soula 1.00 Pepi Stebilj 18.00 Antonia 3.00 P. Bonablia 2.00 Mr. & Mrs. Novak 10.00 P. Renar 5.00 Mr. Stavar 5.00 P. Stebilj 10.00 Mr. & Mrs. Gerzovski 10.00 M. Valenčič .7.00 M. Sedmak 2.00 S. Krohmte 5.00 J. Kostevc 1.00 I. Gregorich 20.00 M. Potočnik 20.00 G. Fragiotis 3.03 Mrs. Petrovič 2.00 Mrs. Stankovič 2.00 Mrs. E. Mandelj 10.00 Mrs. Proser 2.00 R. Salerno 1.00 E. Mefflin 1.00 R. Breasley 1.00 F. Arnis 20.00 Mr. Svetina 10.00 Mr. Bole 10.00 Mr. Kranjc 5.00 M. Skuor 10.00 Rosolie Cencie 10.00 Mr. Yoliy 20.00 Mr. Zele 1.00 Mr. Spilar 2.00 Mr. Zele 20.00 Mr. Pekolj 2.00 Mr. Pertot 10.00 Mr. Kodilo 10.00 Mrs. Horvat 2.00 Mrs. Pekanovic 1.00 Mr. Vitez 2.00 Mr. Fabijan 5.00 Mr. Remec 5.00 Mr. Mikac 10.00 Mr. Vehovec 10.00 Miss Ivančič 2.00 Mr. Strah 10.00 Mrs. Stanič 2.00 Mr. Sibila 10.00 Mr. Štrancar 10.00 Mr. Fekonja 5.00 Mr. Fistrič 10.00 Mi-. Kampus 8.00 Mr. Bole 10.00 Mr. Woppel 2.00 Mr. Oder 3.00 Mr. Barat 5.00 Mr. Balažič 5.00 Mr. Grlj '5.00 Mr. Tomšič 5.00 Mr. Knafeljc 5.00 Mrs. V. Gomizely 10.00 Mrs. M. Spilar 5.00 J. Kostevc 1.00 F. Skraba 5.00 K. Kodrič 30.00 M. Vuk 10.00 J. Štolfa 10.00 F. Lasič 20.00 Š. Mazzetelli 20.00 F. Hanzell 5.00 S. Spacapan 100.00 M. Skabar 10.00 P. Marinovich 5.00 V. Pavlin 20.00 V. Prinčič 30.00 Mr. & Mrs. S. Poniger 10.00 R. Uršič 35.00 J. Gerden 10.00 M. Leber 50.00 K. Razboršek 10.00 K. Kofol 10.00 S. Lernoner 50.00 F. Novak 10.00 S. Hermes 4.00 D. Vran 10.00 Family Kopelj 20.00 F. Stopar 50.00 J. Kraps 10.00 E. Rosa 10.00 F. Zerial lo.OO Mr. & Mrs. Bunetto 2.00 V. Gregurek 10.00 P. S. Česnic 10.00 V. & R. Swagell 20.00 -J. Rakušček 10.00 P. Florenini 10.00 A. Hojnik 15.00 M. Frank 10.00 Spoštovani v uredništvu "Vestnika" Zahvaljujemo se Vam za redno pošiljanje časopisa. Zelo nam je všeč, še posebno ker ste nepristranski in delate za vse Slovence, ki živijo v Avstraliji. Ostanite še naprej tako dobri in lepo pozdravljeni. J. G. Mildura Spoštovani! Zeli me je pretreslo ob vesti da je nedavni potres povzročil gmotno škodo tudi v Sloveniji. Vendar sem vesel, da ni bilo človeških žrtev. Veseli me, da ste sprožili akcijo za pomoč prizadetim ob potresu. Zato sem se odločil, da tudi sam prispevam nekaj. Tukaj Vam pošiljam — postal order — za $5.00. Vem da ni veliko, a dano je iz srca. Obenem pa vas prosim, da me obvestite, če se da tukaj v Melbournu kje kupiti kakšen slovenski časopis, revija ali podobno. Sprejmite prisrčne pozdrave. F. H. Tottenham PRIJATELJ O NAS Dolgoletni zvesti prijatelj S.D.M., katerega smo često imeli priliko videti pri funkcijah na naši zemlji, bivši poslanec federalnega parlamenta v Canberri, g. Max Fox, je posebej povdaril delavnost in uspehe Slovenske Družine v Melbournu. Orisal je lepoto in veličastnost našega centra v Elthamu in vrednost dobrovoljnega dela naši.h članov. Bilo je to ob priliki slavnostne večerje, katero je društvo Australian-Ceylonese Fellowship priredilo v čast rojstnega dneva kraljice Elizabete v soboto 17. julija. Na povabilo urednika časopisa tega društva, g. H. Ged-des-a, je bil med častnimi gosti tega večera tudi urednik "Vestnika" M. Peršič. Ko je g. Fox, ki je eden pokroviteljev Ceylonese-Australian Fellowships pozdravil navzočega federalnega ministra za emigracijo in etnične zadeve g. M. Mackellarja, je omenil, da je med navzočimi tudi predstavnik slovenske skupine ,katero on sam dobro pozna in jo lahko označi kot eno najsolidnejših etničnih skupin. Gospod minister je uredniku "Vestnika" dejal, da si bo ob dani priliki z veseljem ogledal rezultate naše dejavnosti v Elthamu o kateri je slišal že tudi od senatorja Lajovica. KAR STORIŠ ZA SE, TO ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD, OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBQ OČINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ. Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje sunshine painting service PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 31J 1040, 311 8343 , Lastnika : Jaka in Jim Korošec Svoji k svojim ! Skupaj z drugimi Dober dan babica Aktivnost, ki vlada sedaj pri etničnih skupinah Avstralije, se je dotaknila tudi nas Slovencev. Vabila in pozivi na sodelovanje prihajajo od raznih organizacij in ustanov in sedaj je čas, in prilika, da Slovenci glasno izrazimo svoje zahteve tudi pred široko javnostjo ter merodajnimi činitelji. Sedaj je čas da sodelujemo in se pokažemo aktivni tudi na zunaj, drugače se bomo zaman in tudi neupravičeno pritoževali, da nas ne poznajo, nas ne upoštevajo in nam ne dajo iste ugodnosti kot drugim etničnim grupam. Sedaj je čas, da nastopimo sami zaSe in ne da nas odrinejo na stran ter "zastopajo" naše interese "bratje", ki morda navzlic vsej svoji dobro-namernosti tega ne zmorejo, ker pač niso Slovenci in ne čutijo kot taki. Sedaj je čas pokazati, da je obstoj takozvane "jugoslovanske etnične skupine" in "jugoslovanskega jezika" nesmisel, kajti dejstvo je, da iz teritorija Jugoslavije prihajajo različne etnične skupine z različnimi jeziki, ki sicer lahko sodelujejo v skupno dobro, če hočejo priznati svojo enakovrednost. Na drugi strani pa bo takozvana umet-no-ustvarjena jugoslovanska etnična enota le pretveza za dosego ciljev, ki ne bodo v iskreno in nepristransko korist vseh južnoslovanskih etničnih skupin. S.D.M. se že nekaj časa zaveda tega položaja in poiskuša pa vseh svojih močeh v danih razmerah zastopati naše skupne slovenske interese. V tem stremljenju ima S.D.M. veliko prednost v tem, da uživa zaslom-bo ostalih slovenskih organizacij v Viktoriji, saj se sedaj vse zavedajo o nesebičnosti prizadevanja našega matičnega društva. Sloyenci smo zanekrat še zastopani s predstavnikom S.D.M. v Etničkem Councilu Viktorije, čigar namen naj bi bil koordinirati delovanje etničnih skupin v Viktoriji.. Ta Etnični Koncil je sedaj na tem, da odobri svoja pravila in se tako njegov obstoj tudi pravno formulira. S.D.M. je k osnutku teh pravil predlagalo nekatere spremembe, ki naj bi predvsem uredile upravičenost na članstvo tega councila, ki bo lahko imel važno vlogo v etničnih zadevah, če se bo znal postaviti na res nad-strankarsko stališče. Čeprav ima zaenkrat ta council še karakter, katerega marsikdo ne bi \ naznačil kot neopredeljen, njegovo delovanje omogoča stike s predstavniki različnih upravnih, socialnih in kulturnih ustanov preko katerih bi nam bilo mogoče doseči marsikaj koristnega v dobrobit naše slovenske etnične skupine. Tako je napr. naš zastopnik spoznal ministra za etnične zadeve Viktorije g. Jono s slovensko skupnostjo, tako smo povabljeni, da se udeležimo razgovorov s federalnim ministrom za socialne zadeve glede pomoči ostarelim, tako bomo morda dosegli da bo Victorian Community Relations Department tiskal priročnike za emigrante tudi na slovenskem jeziku, itd., itd. S to povečano delavnostjo pa se je pojavil nov problem. Potrebno nam je več oseb, ki bi bile primerne in pripravljene zastopati naše skupne slovenske interese pri različnih upravnih ustanovah in medetničnih odborih. Na , žalost med člani S.D.M. in drugimi izmed naše slovenske družine, ki imajo take sposobnosti dosedaj še nismo zasledili potrebne volje, ki bi izpolnila to vrzel. Neobhodno bi bilo potrebno za splošno dobrobit, da bi se med našimi izobraženci našlo prav toliko nesebične požrtvovalnosti kot jo izpričujejo naši obrtniki in drugi rokodelci s svojim delom na gradiliščih slovenskih društev v Elthamu, Springvale in Keilorju. Slovenska javnost od inži-nirjev, odvetnikov, računovodij ne more pričakovati, da bodo polagali opeko kakor ne moremo zahtevati od nešola-nih da bodo z zadostno spretnostjo in autoriteto zmogli zastopati slovenske interese pri različnih posvetovanjih. Zato je sedaj čas, da naši izobraženci vprašajo sami sebe ako po svojih zmožnostih store dovolj za tukajšnjo našo slovensko družino, tako da jim slovenska javnost v bodočnosti ne bo mogla upravičeno očitati, da so jo pustili na cedilu. L- TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela. "Dolenjski list" je med svojimi čitatelji razpisal natečaj za najlepši kratek spis. Enega najboljših, ki so bili objavljeni tukaj panatiskujemo, saj je tako značilen za današnje razmere. ¥ ¥ * "Dober dan, babica!" je pozdravil bosonogi fantič, ko je prišel iz hiše. "Zdaj je jutro, sinek, in reče se dobro jutro," ga je poučila starka. Fantič jo je napeto motril in ubogljivo ponovil: "Dobro jutro, babica!" Odzdravila mu je in ponovno dodala besedo "sinfek". Njegovo ime se ji je zdelo pregrdo, da bi ga izgovorila. Kdo pa pri nas kliče svojega- otroka ali vnuka Kurt?! "Babica, še govori!" jo je poprosil fantič. Že devet let je imel, bil je zelo visok, a tudi suh. Oblečen je bil v kratke hlače, kakršne nosijo otroci v mestih. Pogladila ga je po kuštravi glavi. "Saj bi govorila, veliko bi. ti imela povedati, samo ko bi me ti lahko razumel," je babica odvrnila in sama zase dodala: "Kakšen svet! S svojim vnukom se ne morem pogovarjati." Fantič jo je napeto opazoval in poslušal. Poskušal je razumeti vsaj kakšno besedo. "Ne razumeš me!" je ponovila in pričela zlogovati: "Ne ra-zu-meš." Nasmehnil se je. "Razumeš," je odvrnil in odzlogoval: "U-či-ti se." Opazil je, da ima starka solzne oči. Ljubeče in vdano se je stisnil k nji. Pozneje je odšel k očetu in ga vprašal po nemško: "Očka, vsi otroci se lahko pogovarjajo s svojimi babicami, zakaj se jaz ne morem?" "Ker ne znaš njenega jezika," je oče kratko odvrnil. "Zakaj ne znam? Ti in mama pa znata." •'Zato ker si zrasel v drugem oko-iju." "V kakšnem okolju?" je vpraševal naprej. "V mestnem. V Nemčiji." "Kje si pa zrasel ti?" "Ko sem bil otrok, sem bil pri tvoji babici." Oče je odgovarjal že z nevoljo. "Potem si se pri njej naučil govoriti siovensko." "Seveda. Govorili smo samo slovensko." "Zakaj sem jaz rasel v drugem STE PORAVNALI ČLANARINO? okolju in ne pri babici, da bi se naučil slovensko?" je Kurt vrtal v očeta. 'S tvojo mamo sva morala v Nemčijo delat. Zato lahko živimo bolje kot ti kmetje. Je zdaj dovolj?" Fantič ni odnehal. "Jaz bi lahko bil pri babici." "Kaj nisi raje z menoj in mamico v Nemčiji? Če hočeš v življenju uspeti, moraš znati dobro nemško." "Zakaj ne tudi slovensko? Ti znaš slovensko in nemško. Mamica tudi." "Pa se nauči, če te je volja," ga je osorno zavrnil oče. "Pusti me zdđj na miru!" Oče ni maral več govoriti. Sinova vprašanja so v njem neprijetno prebujala očitke vesti. Kaj more zato, če mora živeti v Nemčiji? Služiti mora denar in nima časa misliti na take stvari. V Nemčiji je postavil hišo, pa ne samo zase. Tudi za sina. Čemu neki bi se vrnil v domovino za stalno, ko jim je tam bolje? Fantič se je opogumil in vprašal: "Zakaj me z mamico ne učita govoriti slovensko? Rad bi se pogovarjal z babico in drugimi otroki tukaj." "Kurt, saj vendar razumeš, da ne utegneva. Cele dneve morava delati, da imamo hišo in lep avto." Fantič se ni dal premotiti. "Zakaj doma tudi z mamico ne govoriš slovensko kot tukaj z babico?" "Potem bi ti ne znal ne nemško ne slovensko. Motilo bi te." "Zakaj pa tebe nič ne moti?" "Dovolj je, smrkavec!" se je ujezil oče. Udaril ga je in mu zagrozil: "Da veš, drugič te ne bom vzel š seboj k babici!" Ko so čez dni odhajali nazaj v Nemčijo, ni bilo Kurta nikjer. Skril se je v sosedov senik. Z iskanjem so se zamotili dobro uro. Ko so ga našli, ga je moral oče s silo stlačiti v avto. . Fant je ihtel: "Babica, pri tebi ostati! Govoriti po tvoje še!" Babica ob vnukovem ihtenju ni mogla zadržati solz. Z žalostjo v srcu je pomislila, da se je fantič v teh dneh, kar so bili na obisku, naučil veliko slovenskih besed. Njen sin je divje pognal avtomobil z dvorišča. Niti posloviti se ni mogel, ker se je bal, da mu bo Kurt ušel iz avta. Ko so bili že na cesti, je zaklel po slovensko: "Prekleto! Zaradi tega smrkavca še v rojstni kraj ne bom več smel!" VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, V1C., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! L nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 Od naših žensk v Elthamu Oglašam se za žensko sekcijo SDM. Izraziti hočem najprej lepo zahvalo vsem tistim članicam, ki pomagajo pocl vodstvom ge. Mici Hartman za ves trud in delavne roke, ki se redno vsalco nedeljo tako lepo in uspešno trudijo, da bi si omogočile čim boljši in čim lepši, naš prelepi S.D.M. domek. Središče nas vseh Slovencev, kjer se zbiramo vsako nedeljo popoldne in pa tudi vsako drugo soboto v mesecu k plesom ob zvokih mladih fantov orkestra "Drava". Z dobrimi željami ter z ukusnimi jedili, ki jih nudijo naše ženske vsako nedeljo, pomagamo pridnim delavcem, zidarjem in vsem strokovnjakom, ki nam iz dneva v dan obdelujejo naše središče. Naj omenim še posebej mizarje, ki nam zelo lepo izdelujejo kuhinjo, da se kar sama smeje, ko je že tako lepo končana polna omar in predalov. To nam je dokaz napredka na našem slovenskem središču na hribu v Elthamu. Tudi kuhinjski jedilnik dobro napreduje z raznimi vrstami jedil. Posebno naši balinarji so navezani na kuhinjo. Kriči Janez: "Micka, eno kranjsko mi skuhajte." Franček pa pride in pravi:" Ti ta lušna, jaz bi pa rad kaj drugega." "Veš. Franček, danes imamo na jedilniku samo gulaž in zrezek z raznovrstno salato. Pa se hitro izmisli kaj boš večerjal, saj ti bo prijetno ob glasu harmonike." Večkrat je delavcem tudi malo dolgčas, pa se Viktor oglasi s kakšno polko po domače in po želji. Takoj delavci dobijo več veselja za delo. Naj ne pozabimo tudi na naše starše, očete in mamice upokojence, ki se srečujejo vsako prvo nedeljo v mesecu ter uživajo prijetno popoldne in ukusno hrano. Kaj ni tudi lepo, da se sliši, da ima S.D.M. slovensko nogometno moštvo, ki igra ta lep šport vsako nedeljo popoldne. Seveda jim je tudi potrebno veliko število navijačev, da vzpodbujajo mladino. Ta naša mladina je zelo pridna in se v velikem številu zbira dvakrat mesečno k popoldanskemu pouku slovenščine ter organizira razne druge akcije, kot izlete, plese in podobno. Lahko smo ponosni na naš SDM in na vse navedeno in seveda tudi na to, da je Slovencem širom Melbourna priboril priliko, poslušati radijsko oddajo na 3EA v slovenskem jeziku. Seveda prijatelji, znanci, člani in nečlani, vsi ste vljudno vabljeni na ukusno hrano, ki vam jo nudi ženska sekcija SDM v Elthamu obenem s priietno zabavo. Zopet prisrčna hvala rednim delavcem, enako vsakomur ki pomaga in se trudi, kajti vse je dobrodošlo. Enako hvala vsem tistim, ki sodelujejo pri odboru in se dobrovoljno trudijo, da se SDM v Elthamu širi v vseh pogledih z dobrim uspehom. Istočasno naj se spomnim domačih rojstnih krajev, kajti vsi smo slišali žalostne novice o velikem potresu in velikem številu ljudi, ki so tedaj izgubili domove. Naj se vprašamo sami, kje in kako se ti ljudje, mladi in stari trenutno preživljajo. Ne pozabimo na te nesrečneže in spomnimo se jih z malim darom, malim ali velikim kajti v potrebi prav vse prav pride. Naši bratje v okolici Tolmina bodo za vse zelo hvaležni. In še h koncu: Kaj nismo Slovenci lahko ponosni na senatorja našega slovenskega rodu,' ki nas je pred kratkim obiskal in sodeloval pri izbiranju lepotice Slovenija-Viktorij a. Joža. Ž BALINARJI Balinarska sekcija se oglaša z novicami in napredovanjem. Kot znano imamo središče S.D.M. v Elthamu. Na hribu stavba, kjer se zbiramo vsako nedeljo in kjer je razgled zelo prijeten. Kar skozi okno se pogleda naravnost na balinišče, kamor večina možakov zahaja. "Vsak je dobrodošel pa naj si bo za delo ali balinanje, ob nedeljskih popoldnevih, v zimskem ali letnem času. Sedaj ko se je pričelo izdelovati' tretje balinišče se potrebuje samo dobra volja, da se čim preje konča in da bo imelo čim več ljudi možnost balinanja. Povem naj tudi, da se bodo v prihodnosti balinske tekme igrale po novih pravilih, katera so zelo prijetna in pa kar je najvažnejše "svetovno priznana". Potovanje z avtobusom v Sydney, skupno s "Planico" na 12, 13. in 14. junija je bilo zelo prijetno in družabno. Ko so se sedeži napolnili se je takoj izven mesta slišalo "žvrgoleti škrjančke" na slovenskem jeziku. Šofer je kar gledal odkod prihajajo taki sladki glasovi. Na zemljišče S.D. Sydney smo prispeli v soboto ob 9.h zjutraj. Pričakal nas je predsednik g. Ovijač z dobro postrežbo: svežim kruhom in salamami. Seveda tudi vročega čaja ni manjkalo. Zemljišče je na hribu, prilično slično našemu Elthamu. Na vrhu je stavba, malo nižje pa štiri balinišča, na katerih smo pričeli s tekmovanjem ob 12h — opoldne. Tekmovala so moštva dveh društev iz Canberre, društva iz Ge-elonga, dveh društev iz Sydneya in dveh društev iz Melbourne. Imela so šest ekip v četvorki in sedem v trojki. Ker je bilo to prvo balinarsko tekmovanje v Sydneyu se je po sporazu- IN ŠE — IN ŠE ZA ELTHAM: E. Pcrtot $ 50.00 J. Barič 200.00 M. Ropret 45.00 K. Razboršek 10.00 R. Ogrizek 50.00 A. Logar 100.00 F. Težak 10.00 K. Beve 20.00 M. Lajovic 25.00 J. Oder 45.00 A. Šerek 200.00 K. Horvatin 50.00 J. Balažič 85.00 J. Kohek 50.00 D. Hribernik 50.00 J. Woppel 200.00 M. Baligač 50.00 T. Grl 50.00 J. Kotnik 200.00 J. Grl 40.00 J. Tavčar 100.00 E. Pertot 150.00 A. Buchgraber 40.00 J. Balazič 115.00 A. Havnik 150.00 mu vseh društev odločilo, da se radi pomanjkanja časa odigra po eno tekmo nasproti vsaki ekipi. Tekmovanje se je nadaljevalo v nedeljo od 9h zjutraj do 5h popoldne. Naj omenim tukaj g. Ferligoja, člana "Planice — Springvale", ki je bil ves čas v veliko pomoč in je sodeloval pri pisanju točk. Zmagovalci za pokale so bili: V trojki S.D.Geelong in v četvorki S.D.Sydney. Drugo mesto v trojki je dosegla "Planica—Springvale, tretje mesto sta si delila: S.D.Canberra in S.D.Melbourne. Drugo mesto v četvorki je doseglo S.D.Melbourne, tretje pa S.D.Canberra. Da ne bi bilo dolgčas ženskam in ostalim gledalcem je bila organizirana tekma med ženskami. Prvo mesto so dosegle članice S.D.Melbourne. Za vse tekmovalce je bila hrana ves čas brezplačno na razpolago. V soboto zvečer so prikazovali film "Cvetje v jeseni", v nedeljo po končanem tekmovanju pa so priredili plesno zabavo. Ves čas smo imeli lepo vreme in živo srebro se je sukalo» v bližini 20C. Vsakteremu izmed igračev in navijačev, pa naj si bo iz vrSt Geelonga, Planice ali S.D.M. je bilo to medsebojno srečanje nad vse prijetno. Vsem tistim, ki so sodelovali pri tem gostovanju v Sydneyu, pa naj si bo kot tekmovalci, navijači ali sodelavci se še enkrat prav lepo zahvalim. Podrobni rezultati ekip tekmovanja v Sydneyu: TROJKE Igranih Zma- Točk tekem ganih 1. S.D. Geelong 6 6 78 2. S.D. Planica 6 4 71 3. S.D. Canberra 6 4 63 3. S.D. Melbourne 6 6 63 4. S.D. Karantanija 6 2 56 5. S.D. Sydney 6 1 49 6. S.D. Triglav 6—41 ČETVORKE 1. S.D. Sydney 2. S.D. Melbourne 3. S.D. Canberra 4. S.D. Geelong 5. S.D. Triglav 6. S.D. Planica Igranih Zma- Točk tekem ganih 4 68 4 68 3 58 2 54 1 56 1 54 Ker sta po končanem tekmovanju četvorki Sydneya in Melbourna imeli enako število točk je bilo treba odigrati finale v katerem je zmagalo S.D.Sydney s 16 točkami proti 15. Branko Žele. BALINARSKA ZVEZA VIKTORIJE Predsedniki slovenskih društev v Viktoriji, to je S.D.M., "Planica", "Jadran" in "Geelong" so ob majhni svečanosti s svojimi podpisi na pravilih tudi formalno priklicali v življenje Slovensko Balinarsko Zvezo Viktorije. Da bo to dejanje za dolga leta ostalo v vidnem spominu so predsedniki na zemljišču društva "Planice" v Springvale posadili štiri spominska drevesca, ki bodo za bodoče generacije Slovencev Melbournu živa priča o prijateljskem vzdušju, ki vlada v naši narodnostni skupini v Viktoriji. "MISS SLOVENJA — VIKTORIJA" Na letnem plesu S.D.M., ki se jc vršil v soboto 3. julija v Broadmcadowsu je bila izabrana za "Miss Slovenija — Viktorija" gdč. Violeta Podgornik. Naslov "Miss Charity S.D.M. 1976"pa je pripadel gdč. Marici Stover. Obe sta v nagrado prejeli povratno letalsko karto za Sydney in pa po $50 gotovine za stroške potovanja. Tudi ostale kandidatke za Miss Charity so se dobro odrezale in pokazale požrtvovalnost in pridnost z nabranimi vsotami, ki bodo pomagale zmanjšati dolgove našega velikega projekta v Elthamu. In sicer so nabrale: Marica Stovar $480.00 Violeta Podgornik 427.07 Marta Krnel 142.00 Florijana Natlačen 136.35 Doroti Dolenc 130.00 Viki Gajšek 122.00 Marija Mandelj 117.00 Ker vse za svojo udeležbo in; lep rezul- le biti prve, se jim je društvo oddolžilo z majhnimi spominskimi pokloni in iskrenim: Hvala lepa. OBLETNICI . . . Dva dolgoletna in poznana člana S.D.M. sta v preteklih mesecih slavila petdesetletnico. Blagajnik S.D.M. g. Werner Remšnik in pa tudi njegova soproga sta pred znanci in prijatelji v "sodu" na Elthamu priznala, da sta se srečala z Abrahamom. Marjan Lauko pa je sprejel peti križ na svoja ramena v preteklem mesecu na "party", ki jo je imel v dvorani S.D.M. Vsem trem naše iskrene čestitke z "še mnogo let". * ¥ * Tajnik S.D.M. g. Edi Polajnar je sedaj na poti okrevanja. Kot večina rojakov ve, je Edi utrpel koncem junija srčen napad. V glavnem se ima zahvaliti svojemu dolgoletnemu športnemu udejstvova-nju in trdni telesni kondiciji, da jo je "zvozil". Ediju želimo, da se spet kmalu pojavi na našem hribu. Novo Slovensko društvo, "Karantania" Karantania je novo Slovensko društvo v Canberri, čeprav še mlado v obstoju, je zelo aktivno. Z uspehom so priredili že dva zabavna večera. Rojaki so se razvedrili, v prijetnem dostojnem vdušju in po slovenski navadi, prav živahno .zavrteli. Igrali so mladi marljivi muzikanti "Mavrica" iz Sydneya, kateri upamo, da bodo tudi v bodoče nam zaigrali vesele slovenske melodije. Ker so nameni društva podporni in dobrodelni, je bil čisti dohodek iz zadnjega zabavnega večera poslan v pomoč potresnim žrtvam v Sloveniji, polom avstralskega rdečega križa. Društvo Karantania želi sodelovati v prijateljskih odnosih z vsemi slovenskimi društvi v Avstraliji, z namenom združevanja Slovencev in širjenja slovenske kulturne pridobitve. Vsem Rojakom širom Avstralije lep pozdrav! Ciril Setničar Sydneyski kulturni trlumf Kulturni večer Slovenskega Društva Sydney, v soboto 17. julija t.l. je obiskalo preko 450 rojakov, kar je preseglo naša pričakovanja. Kajti vse preveč rado se je v preteklosti zgodilo, da za kulturne nastope ljudje nimajo časa, raje se razvedrijo, zaplešejo . . . No, tokrat ste nas res presenetili, tako da je v dvorani, v zares lepi in zelo akustični Strathfield Town Hall, zmanjkalo sedežev in so nekateri morali stoje slediti programu. V prvem delu programa smo lahko videli komedijo "Vdova Rošlinka", ki jo je uspešno režirala gospa Vlasta KLEMENČIČ. Rošlinka (zelo dobro jo je uprizorila igralka Mihelca ŠUŠTERČIČ) je brhka vdova, ki bolj hlinjeno briše solze za pokojnikom, saj si že izbira novega ženina. A glej ga šmenta, kaj se ne "zatrapa stara" ravno v "šolcelna" od hčere Manice (Danica Petrič). Janez (Jože Lah) se materi seveda izmika, saj ima rad Manico, a mati Rošlinova je odprtih rok, tako da ubogi Janez ne ve ne kaj ne kako. Ah, to je smeha, ko Rošlinka hlini srčni napad (ali kdo ve kakšno bolezen) in se spravi v posteljo, kamor bi seveda na prebrisan način rada zvabila tudi ubogega fanta. Pa ji zbeži, ona pa za njim (v samih "pumparcah") in hvala Bogu, da zastor zares hitro pade, sicer ... . V tretjem dejanju Rošlinka pričakuje svatov. Manica pa vsa v solzah žaluje, kajti ž Janezom nič dobro ne kaže. No, potem pa se le izkaže, da so svatje prišli zaradi nje, da njo snubijo za Janeza (kar Rošlinki sploh ne gre v zaljubljeno glavo) in tako se vse lepo in veselo konča, kakor se pri komediji mora končati in igralci so za svoj, več mesečni trud bili obilo poplačani s ploskanjem. Zastor se je nekajkrat moral dvigniti, kar je res dokaz, da je komedija pustila ugoden vtis na gledalcih. Posebno smo vsi občudovali in se čudili scenariji, preprosti kmečki sobi, v kateri ni manjkalo prav nič, niti cvetoči nageljni na oknih, peč, miza postelja, zavese na oknih. Skratka soba v kateri bi kar lahko nekdo živel. S sceno se je najbolj trudil vodja dramske skupine g. Dane Brkovec in mizar g. čuček. Sicer pa ni prav nič lepo, da smo zgoraj pozabili omeniti vlogo g. Brkovca, ki piu je tako "pasala", da bi mu bolj ne mogla. Videli smo ga kot romarja Sv. Balantina, ki je po kolenih, po golih stopnicah romal in molil za Rošlinkinega ženina. To sta imela zaupnih pomenkov, a na koncu se je iskazalo, da vse zastonj. Prav je da naštejemo vse vloge in nastopajoče: Tončko, kmečko dekle je igrala Marija LAZNIK, Jernejca (snubač) Jože PETRIČ, Gašperja (mešetar) — Toni Laznik, pastirčka Tinčka — Boris TOMŠIČ, pijančka Blažon in Tomažin pa sta bila Jure SUŠNIK in Jakob TOMŠIČ. Odrski tehnik je bil Ivo ŠUŠTERČIČ, sepetalka pa Olga LAH. Drugi del programa, ki je sledil po čajanki, ki jo je SD pripravilo brezplačno se je začel zelo svečano. Napovedovalca Olga LAH v angleščini in Jože PETRIČ v slovenščini, sta pozdravila vse častne goste, med drugim tudi: zastopnika premijera N.S.W. Mr. N. Wrana, senatorja Mišo LAJOVICA s soprogo, senatorja T. Mulvihilla, generalnega konzula g. Lesiča, manager Radia 2EA Mrs. J. Looman, koordinatorja slovenskih radijskih oddaj g. J. Čuježa, zastopnika' Ethnic Council g. V. Menarta, ter predstavnike slovenskega kluba Triglav in Karantanije iz Canberre, kakor tudi predstavnike Planice iz Wollon-gonga in Triglava iz Sydneya. Drugi del programa je potekal pod geslom: "JAZ BRATJE PA VEM ZA DOMOVINO" in je bil posvečen 100. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Ko so recitatorji postavili na oder Cankarjevo sliko in lepo ikebano cvetja, je zadonela državna himna "Hej Slovani". V ponosnem molku je vsa dvorana stoje počastila pisateljevo ime. Nato je sledil recital, ki so ga izvedli Anica Stare, Danica Petrič in Darko Borec, ter nas z njim kratko, jedernato, predvsem pa na razumljiv način seznaili z življenjem in delom Ivaana Cankarja. Tudi recital je bil topla sprejet pri gledalcih. Nato pa se je odprl zastor in ponosni fantje v narodnih nošah so stoje v polkrogu zapeli "Ti pobic tak ne lumpej!" Seveda, kdo drug naj bi jih vodil, če ne naš g. L. KLAKOČAR, ter njegova hčerka Muca pri klavirju. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja in veliki: "ŠE!" so prosili, da njihovo ubrano petje še in še radi poslušamo. Senatorja, g. Miša Lajovica pa je njihova pesem celo zvabila s sedeža in s stegnjeno desnico jih je hitel pozdravljati, kar je marsikoga prisrčno ganilo. Režiserka drugega dela programa pa je s skromnim šopkom cvetja tudi čestitala g. Klakočarju v imenu Društva k njegovi 70. letnici in se mu zahvalila za dovršen nastop. Sledil je nastop slovenske mladine, ki se je tudi tokrat izkazala da ostaja zvesta slovenskemu jeziku in bi jih tudi Cankar bil vesel. Nastopili so: Marko Stare, Andrejček Kobal, Irena Tomšič, Richard Laznik, Iztok Nurzdorfer, trio Muha in Korva, ter baletki Karim in Gail Twrdy, ki sta res ljubko zaplesali s svojima košaricama cvetja. Mladini so sledili še odrasli recitatorji: g. pater Lovro z odlomkom iz Hlapca Jerneja, g. K. Dolenc pa z odlomkom iz novele Nina, ki ga je res doživeto prebral. Gost iz Canberre, ' g. Pribac pa je pripravil kratek referat o Cankarju. Zaključek prireditve je bil veseli "Show" kvinteta Mavrica. Tako so veselo ubrali svoje strune, da-ploskanja ni bilo ne konca ne kraja in s tem tudi zaključka prireditve ne in se je kar krepko zavleklo — program je skupno trajal štiri ure. Ali lahko kje v Sydney greste v kino za dva dolarja in pol in ste tam še postreženi s čajem in domačim pecivom? NE! Torej se je tokrat Društvo tudi s te plati odrezalo. "Kulture ne bomo prodajali!" so sklenili odborniki na eni svojih sej, ter določili zelo nizko ceno, toliko da se plačajo stroški dvorane. In prav je bilo tako. Prireditev je bila dosegljiva vsem rojakom in v velikom številu so se vabilu tudi odzvali in se tokrata tudi izkazali kot hvaležna in kulturna publika. Pod takimi pogoji, bomo pa še imeli korajžo pripraviti kaj podobnega! In upamo da kmalu, saj so take prireditve čudovito dopolnilo našega ljubega vsak-dan. Samo veliko truda in clobre volje je treba. Naj za kónec le še rečem, da tako bogate kulturne prireditve v Sydneyu, ki bi jo pripravili slovenski izseljenci sami, ŠE NI BILO, kakor tudi ne tako zadovoljnih gledalcev. Pa smo že skoro dvomili v svoje kulturne sposobnosti?! Prav zanima nas še so Slovenci tudi drugod (razen v domovini) počastili Cankarjev spomin, saj je letošnje leto proglašeno za Cankarjevo kulturno leto. Danica Drobtinice Sydneya V juliju jo na krajši dopust v domovino odpotoval predsednik SD g. Vinko Ovijač, predvsem z namenom, da obišče svoje ostarele starše na Gorenjskem; mimogrede pa je pri RK (Rdečem križu) Slovenije tudi predal nabrani denar za žrtve potresa. Seveda nas je gospod Ovijač tudi zastopal na vsakoletnem pikniku izseljencev v Škofji Loki. Težko ga pričakujemo, da se vrne med nas, saj ga čaka veliko dela v Horsley Parku, pa tudi zanimajo nas novice, ki jih ima gotovo poln koš. Dobrodošli v Sydneyu koncem avgusta!!! # * ¥ 16. avgusta pa je našo slovensko skupnost v Sydneyu zapustila priljubljena društvena delavka, gospa Anica STARE s svojo Veneso in Markom. Kot lastovka se vrača v domovino da pripravi novo gnezdo svoji družinici. Njen mož Frenk ji bo seveda sledil, kakor hitro bo tu vse uredil. In obema, draga Anica in Frenk želimo korajže pri ustvarjanju novega doma, ter ne pozabite na nas, ki ostanemo... Obenem se vama obema zahvaljujemo za dolgoletno marljivo delo pri Društvu. Saj ne vemo kako bo ' šlo brez vaju... SREČNO! H- ¥ ¥ 17. avgusta je praznoval svojo 70. letnico naš ugledni rojak LUDVIK KLAKOČER, ki je v Sydneyu marsikatero kulturno prireditev poživil s svojimi pevci. Hvala vam za dolgoletni trud g. Klakočar in ostanite še mnogo let srečni in zdravi med nami. Doker bo na petem kontinentu donela slovenska pesem pod, vašim vodstvom, tudi slovenska beseda ne bo umrla. Prejmite posebna voščila k veši 70-letnici v imenu odbora SDS, katerega član ste nekaj let tudi sami 'bili. ¥ * ¥ Naši marljivi delavci pod vodstvom gospoda S. Čeboklija in L. KOSA so v začetku avgusta v Horsley Parku izdelali lične stopnice, ki vodijo k baliniščem. Res ste bili pridni fantje, hvala in le tako naprej ! ¥ * ¥ Mladinski ansambel Mavrica je pod okriljem Društva organiziral v Horsley Parku poseben koncert v korist žrtvam potresa. Društvo, ki- je organiziralo ak- cijo "Potresni sklad" je ta koncert mladih z veseljem podprlo, saj je bila ideja tako izvirna. Žal se prijetnega koncerta zaradi slabega vremena ni udeležilo veliko ljudi. Kvintet Mavrica pa je v Sklad za potres vseeno prispeval kar lep delež — $ 300. ¥ ¥ ¥ Naj se v tej rubriki zahvalimo vsem članom Dramske skupine SDS, za ves trud, ki so ga dolge mesece vlagali v komedijo Vdova Rošlinka, da so nam jo 17.7. res dovršeno zaigrali. Zdaj pa nikar ne zaspite, pričakujemo, da boste kmalu spet kaj zaigrali. * ' * ¥ Naši društveni balinarji so kaj ponosni na svoje pokale, ki so jih osvojili na zveznem tekmovanju slovenskih društev in klubov. Kdo bi si bil mislil, da bodo pokali ostali kar v Sydneyu pri organizatorju tekmovanja. Vsi smo bili veseli zmage, kakor tudi številnega obiska rojakov in seveda gostov iz drugih mest, ki so bili prav "fletni" in vseskozi nasmejani. Tako bi se morali večkrat srečati, mar ne? Kje bo sledeče tekmoyanje balinarjev? Ali bodo takrat bolj pogumne tudi ženske ekipe? — Naše iskrene čestitke vsem balinarjem, ne le tistim, ki so dobili pokale. Važno je bilo sodelovati!!! DANICA USPEH BRATOV PLESNIČAR Na izseljeniškem pikniku v Škofji Lo- spretne "Avstralce" tudi priznani glasbe-ki so dosegli velik uspeh člani ansambla niki gledali z občudovanjem in spošto- bratov Plesničar iz Melbournea. Fantje so že več mesecev na turneji po Evropi in zadnji mesec nastopajo po raznih krajih Slovenije. Skupaj z ansambli iz Amelike, Nemčije in Francije so nastopali tudi za radijo in televizijo Ljubljani. Obiskovalce piknika so posebej navdušili s svojo1 sposobnostjo, ker ne igrajo samo domače "viže", temveč tudi moderno "pop" glasbo, zraven pa še južnoameriške ritme. Posebno "pop" je mlade Slovence zelo navdušil. Ker se slovenski glasbeniki večji del držijo le ene vrste glasbe, so naše vsestransko vanjem. Cene reklam v "Vestniku" Cela stran.......... $50.00 Pol strani ............ .... $30.00 Četrt strani .......... $18.00 x 1 in. ena kolona $2.00 Mali oglasi beseda ..... 5c. Vse informacije in navodila: S. ŠPACAPAN, Tel. 38-6110 SLOVENCI PO SVETU IN DOMA SEČOVLJE — Letošnja izredna poletna vročina je uspešno priskočila na pomoč solinarjem v Sečovelj skih solinah, ki so delali brez oddiha. Tako o-bilne žetve soli niso imeli že vrsto let, zato računajo na dober zaslužek. In poleg tega bo morda še kaj ostalo za modernizacijo edinih slovenskih solin. * * # ROGAŠKA SLATINA — Po dveh letih razpravljanj so se 6. julija delegati slovenskih steklarn sporazumeli za združitev. Steklarne iz Hrastnika, Rogaške Slatine, Slovenske Bistrice, steklarske šole, Tik Trbovlje in Sijaj Hrastnik so se izrekli za združitev v SOZD (Sestavljena organizacija združenega dela). ¥ V * KOSTANJEVICA OB KRKI — Občani Kostanjevice in prebivalci ob Krki že precej časa opozarjajo na močno onesnaženost Krke. Ta povzroča pogin rib in odganja turiste, kajti že zunanji videz Krke je obupen, kako je pa onesnažena, vedó le strokovnjaki. Zahtevajo takojšnjo rešitev problema; obvestili so oblasti, da so krivci novomeška industrija in naselja, ki imajo speljano kanalizacijo naravnost v Krko brez vsakršnih čistilnih naprav. ffc tfi ifi SLOVENSKA BISTRICA — V tovarni olja so 11. julija imeli ponovno požar, ki sicer ni povzročil veliko škode. Pač pa je nekaj dni prej požar uničil sosednjo zgradbo. Domnevajo, da je tudi drugi požar nastal zaradi malomarnosti. V ^ ^ KRANJ — Sanitarna inšpekcija je ovadila veletrgovino Živila, ker je v maju zakrivila večjo zastrupitev prebivalcev. Tedaj je moralo v bolnišnico 46 oseb, katerih so nekateri še sedaj na zdravljenju. Zastrupili so se s solatami, ki imajo za osnovo1 majonezo. V slovenski industriji je bilo konec maja zaposlenih 319.042 oseb, kar je 1,75 odstotka več kot maja 1975. Nezaposlenih pa je bilo konec aprila 1976 11.945 oseb, kar je 27,5 odstotkov več kot leto prej. Zavod za statistiko je tudi izračunal storilnost v slovenski industriji in ugotovil, da je v primerjavi z lanskimi prvimi petimi meseci padla za 3,7 odstotka. Sfc 1$. Tudi letos so pripravili vrsto1 koncertov v baročni cerkvici v Grobljah. Posebno lepo je uspel koncert Slovenskega okteta, pa tudi mešani pevski zbor iz Izole in in-štrumentalni duo Aci Bertoncelj-Ciril Šker-janec ter Slovenski trobilni kvintet so imeli dovolj poslušalcev. ^ ^ V Jugoslaviji je 180 mejnih prehodov, od tega 106 v Sloveniji. Lani je jugoslovanske prehode prestopilo 102.000.000 potnikov, od tega čez slovenske 79 odstotkov ali v številkah točno 80.958.893. ^ ¥ V San Frančišku je po daljšem boleha-nju umrl zdravnik dr. Stanko Verčon. Rajnega, so mnogi poznali in ga zaradi lepega značaja spoštovali. Umrla je v ponedeljak 28. junija v 82. letu starosti ga. Mia Natlačenova, vdova po pok. banu dr. Natlačenu. rfc !{•• Okrožno javno tožilstvo v Ljubljani je 23. maja vložilo pri preiskovalnemu sodniku zahtevo po uvedbi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande zoper Viktorja Blažiča in Franca Miklavčiča. Oba sta bila aretirana. Blažič, ki je bil rojen leta 1928, je po poklicu časnikar, pri dnevniku "Delo", Miklav-čič, rojen 1912, pa sodnik. alistične zveze delovnega ljudstva so namreč že prej seznanili prebivalstvo, da bi morali po razdelilniku zbrati v Mariboru 107 milijonov novih dinarjev. ŠE IZ SYDNEY A . . . Imenik darovalcev pri S.D.S: Slov. Assoc., Sydney $ 100.00 F. Kodrič & T. Laznik 100.00 John Plesničar 100.00 K. Dolmark 50.00 B. Mavko 50.00 Ga. Jakopič 50.00 1. & D. Slavec (Triglav) 50.00 Družina T. Bulovec 50.00 Družina Brušič 50.00 Družina V. Ovij ach 50.00 Družina D. Borec 60.00 Slov. Ass. (Prispevki Film) 44.40 Družina J. Cetin 30.00 Družina J. Menič 30.00 I. & M. šušteršič 25.00 M. Dolmark 20.00 J. Torjan 20.00 L. Kos 20.00 B. & M . Mavitovič (Trig.) 20.00 R. Rašmir (Triglav) 20.00 M. Kogovšek 20.00 J. & I. Jež 20.00 J. & I. Pohlen 20.00 R. Bernes 20.00 G. Martinčič 20.00 J,- & D. Petrič 20.00 S. Prinčič 20.00 Družina J. Muc 20.00 Družina F. Terlikar 20.00 Družina F. Stare 20.00 Družina W. Žižek 20.00 Družina M. Godec 20.00 Družina F. Obid 20.00 Družina R. Nursdorfer 20.00 Družina J. Marine 20.00 Družina Basa 20.00 Družina Virak (Triglav) 10.00 Družina J. Bregantič 15.00 Družina Brko 10.00 Družina O. Mestnik 10.00 Družina F. Tomažič 10.00 Družina F. Mramor 10.00 Družina L. Gominšek 10.00 Družina I. Gjura 10.00 Družina J. Krušvar 10.00 Družina J. Tomšič 10.00 Družina D. Brkovec 10.00 Družina V. Ogrizek 10.00 Družina A. Stariha 10.00 Družina Vučko 10.00 J, Kranjc 10.00 J. & O. Lah 10.00 M. & M. Smrdelj 10.00 P. & M. Stepančič 10.00 P. Zele 10.00 Družina' R. Kužnik 10.00 Družina S. Žitko 10.00 Družina L. Kocjančič 10.00 Družina F. Pečovnik 10.00 Rr. F. Cefarin 10.00 J. Klavžar 5.00 V. Dominenko 5.00 D. Justriša 5.00 M. Ristič 3.00 G. Woodward 2.00 B. Vidakovič 2.00 R. Flabjan 2.00 J. Kunz 2.00 G. Sander 2.00 S. Ferenček 2.00 M. Niomorski 1.00 K. Kastovska 1.00 V. Kostadinovič 1.00 S. Stojovski , 1.00 I. Lazar 1.00 F. Lewis & J. Ronson .50 ¥ ¥ Vsak zaposleni Mariborčan, bo moral za slovensko cestno posojilo vplačati polovico mesečne plače. Predstavniki Soci- 35. BALKANSKE ATLETSKE IGRE so bile v Celju od 18. do 20. junija. Po pričakovanju so med moškimi zmagali Romuni pred Bolgarijo in Jugoslavijo, pri ženskah pa Bolgarke pred Romunkami in jugoslovansko ekipo. Romuni so zbrali v skupnem seštevku 266 točk, Bolgari 248, Jugoslavija 175, Grčija 133, Turčija pa 12 točk. ¥ ¥ ¥ NOGOMETNO prvenstvo Slovenije se je končalo s prvim mestom nekdanjega prvo in drugoligaša Maribora, ki je dosegel 23 zmag, enkrat je igral neodločeno, dvakrat pa je bil premagan. Drugo mesto je zasedlo Šmartno iz Šmartnega ob Paki, tretje pa Primorje iz Ajdovščine, ki je prvič igral v Slovenski ligi. ¥ * * Pred sedemdesetimi leti, 19. junija 1906 je peljal prvi vlak z Jesenic skozi bohinjski predor čez. Tolminsko in Kras v Trst. Ta železnica, ki je bila najdražja v tedanji Avstro-ogrski monarhiji, je še danes ena najlepših gorskih železnic v Evropi. Med vrhunska dela tedanjega časa šteje tudi Solkanski most, ki je imel tedaj največji kamniti obok v razponu 85 metrov. Za jubilej so prebivalci videli "dva. vlaka, podobna tistima, ki so ju videli predniki pred sedemdesetimi leti. Eden je vozil iz Trsta do Bleda, drugi pa iz Beljaka do Mosta na Soči (Sv. Lucija)? ^ ^ V Lendava, ki teče skozi Lendavo, velikokrat praplavlja obrežne kraje. Po veliki poplavi leta 1972 so se odločili za umetno pregrado, ki naj bi varovala Prekmurje ob hudih deževjih. Leta 1973 so pripravili načrte, letos pa bo pregrada že služila svojemu namenu. Opravljajo že zadnja velika dela na pregradi, ki je med Domi-janci in Krašiči v murskosoboški občini. Nasip iz zemlje je dolg 700 metrov. ¥ ¥ ¥ Petčlanski kazenski senat je v Novi Gorici obsodil Janeza Srebotnika na sedem let strogega zapora. Srebotnik je bil leta 1944 domobranski poveljnik v Idriji, po umiku pa je živel v Beiruthu v Libanonu. Leta 1975 julija so ga ob obisku aretirali v Ljubljani in ga postavili pred sodišče, kjer so mu naprtili enajst kaznivih dejanj; obtožili so ga vojnega hudodelstva po členu 125 jugoslovanskega zakona, ki ne zastara. Tožilec Silvester Vremec je priznal, da se Srebotnik ni neposredno "umazal s krvjo," toda "odgovoren je za dejanja, ker jih ni preprečil." Branilec Andrej Stanovnik je omenjal pomanjkljive dokaze in da "udarci, ki so bili dokazani Srebotniku, ne morejo biti kvalificirani kot vojni zločin." Glede enajstih dejanj pa je menil odvetnik, da so premalo dokumentarni in tudi pričer da povedo premalo. Omenil je tudi, da so Srebotniku Nemci ubili mater, očeta odpeljali v internacijo, njega samega pa vtaknili na silo v uniformo. Višek pa je gotovo smrt Srebotnikove žene, ki je ob moževi aretaciji dobila živčni zlom in za posledicami tega umrla. Tržaški rojak FRANK FURLAN SOLICITOR IN TAX AGENT je odprl svojo odvetniško pisarno na 755 DONCASTER ROAD DONCASTER, VIC. — blizu občinskih uradov — Poslovne ure so: Od ponedeljka do petka: od 9.15 zjutraj do 5. ure popoldne V ponedeljek in sredo pa tudi zvečer od 8.30 do 10. ure. TELEFON: 848-4665 in 848-4940 KAVA Prava kava je za nekatere zelo ško-djlva, za druge pa zelo koristna. Kofein deluje kot stimulator centralnega živčnega sistema, krepi organizem ob telesnem in umskem naporu, pomaga zoper utrujenost in zaspanost, ugodno deluje na delovanje srca in ledvic. Uživanje večjih kolečin prave kave pa je sila škodljiva in nevarna zadeva. Kave ne smemo nikdar piti na prazen želodec, marveč zmeraj po tem, ko smo že prej zaužili kakršno jed. Kava v prahu zdravi vse opekline od vrele vode, če z njo. posipamo opečena mesta dvakrat na dan. Prava kava prav tako hitro in dobro zdravi vse rane na živini, žulje, otisek in kurje oko. Prav tako pomaga pri konjskih boleznih. Zagnojeno rano po po- trebi osmodimo, ožgemo z razbeljenim železom, kjer je nastalo vnetje, nakar posujemo po rani precej na debelo pravo kavo v prahu in pustimo zavezano z močnim povojem. Prava kava v prahu zdravi tiste, ki so se zastrupili s pikastim mišjakom, z opijem itd. Takrat jo mora bolnik pojesti nekaj žličk. Kava v prahu prebuja tudi otepolost, odrevelnost, daje domiselnost, pomaga pri bruhanju in tistim, ki imajo črevesni katar. Prava kava pa nikakor ni za tiste, ki slabo spijo, ni za nervozne ljudi, za tuber-kolozne bolnike za bolnike s tvori in tiste, ki kašljajo. Vonj prave kave jih draži, ker je premočen in preoster. Kavni vonj je velikokrat strup tudi za asmatične bolnike. Kvintet "Mavrica" (Prireditev Horsley Park) koncert in ples 300.00 ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE john hojnik smallgoods PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757 Postrežem boste v domačem jeziku 1. Igralska družina Slovenskega Društva Sydney. 2. "Delovna brigada" med odmorom v Horsley Park. 3. Prizor iz III. dejanja "Vdove Rošlinke" 4. Slovenske lepotice v Broadmeadows Town Hall. 5. Kraljica "Dobrodelnosti" med dvema stolpoma, Senator Lajovicem in predsednikom S.D.M. 6. Srečna "Miss Slovenia" — Violeta Podgornik.