Sta 167 Poštnina poražnn}«m (C. C. con U po«ta) V Trstu, t soboto. 14. lullla. 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. tgtrlh Llil Lis? izhaja vs-j^dan xjutraj razen poned«Ijka. Naročnin*: za 1 bmm L i—* 3 mesece L 38—, celo Isto L 75.—, ▼ inozemstvo mcMčno JL 6.50 SUvilk« 30 rt. — Oglasnina za I mm prostora y Jirofeos^' (f^g| u trtfovAs in obrtne oglass L 1—, sa ocosi* na povratku po rešitvi Viglierijeve skupine rešil tudi stotnika italijanskih alpincev Soro ter norveškega vodnika Van Dorgerja. Po vesteh iz drugega vira pa je ta dva rešilo neko švedsko letalo. O drugem norveškem vodniku, ki je spadal k patrulji stotnika So-re, se ne ve nič gotovega, a zdi se, da se nahaja na varnem v bližini rta Braun. 1—iialiMBari pri zHkHhn 58 ko vzbodm FowfiyeM otoka T RIM, 13. Nocoj ah 19.30 je bilo izdano naslednje poročilo: «Agencij a „Woiff Bureau'* je prejela iz Moskve vest, da se ponesrečenci, ki so ostali na zrakoplovu „Italia*", baje nahajajo na 80* 45* severne širine in 30* 31* širine vzhodno Green-wicha. Ta vest sicer še ni potrjena. Po mnenju sovjetskega odbora sa pomoč ponesrečencem se nahajata pri skupini na zrakoplovu tudi Amundsen in kapetan Guilbaud. — Štefani.* Aeronavtično ministrstvo ni orejelo doslej še nikakega potrdila o vesti agencije «Wiolff Bu-reau», da je bila najdena skupina pri zrakoplovu in da se pri njej nahajata tudi Amundsen in Guilbaud. Merodajni aeronavtični krogi naglasa jo, da je zemljepisna lega, ki je razvidna iz poročila agencije «Woiff Bu-reau*, ki doslej, kot je rečeno, še ni bilo potrjeno, v tisti coni. v kateri je moral po poročilu generala Nobileja zrakoplov «1-talia» pristati na ledovju. Označena zemljepisna lega se nahaja kakih 50 km vzhodno-severo-vzhodno Fojrnovega otoka. Brzojavka lafclnfta M > profesorju Samo|loviČu RIM, 13. Predsednik vlade on. Mussolini je oddal na naslov vodje sovjetske rešilne ekspedicije, ki se nahaja na ledolomcu «Krasinu», naslednjo brezžično brzojavko: «Dovršili ste delo, ki bo ostalo zabeleženo v zgodovini TKilar-nih ekspedicij in velikodušnih čiovečanskih dejanj. Zahvaljujem se Vam v imenu Italijanov. Prosim Vas, da izrazite mojo zahvalo tudi vsem Vašim so-trudnikom. — Podpisani Musso' lini.» UtalM MaMaleaa poviSan ▼ maje rja RIM, 13. Letalec Maddalena, ki je — kakor znano — prvi našel Nobilejevo taborišče je bil radi posebnih zaslug povišan v majorja. PrnM tt o Kd Razgovor z nemškim novinarjem BERLIN, 13. Načelnik vlade je imel daljši razgovor s poročevalcem nemškega lista «Lo-kalanzeiger*. V svoiem govoru se ministrski predsednik ni dotaknil važnih političnih vprašanj, podal pa je nekaj zanimivih izjav glede PoadiŽja. «So vprašanj a,» je rekel načelnik vlade, «ki so zelo važna, so pa tudi taka, ki so manj važna. Državnik, kakršen je bil vaš Bis-marek, bi bil smatral za manj važno to, kar vi trdovratno imenujete južnotirolsko vprašanje. Vojni pohabljenci bivše avstro-ogrske monarhije so bili pri meni predvčerajšnjim in eden izmed njih, ki ni znal italijanščine, je govoril z menoj po nem-ško. Jaz ne zahtevam mučeni-kov. V Poadižju so v veljavi zakoni, ki so v veljavi po vsej Italiji. Poslal sem tja tudi posebnega komisarja, da prouči po-ljedeske potrebe Poadižja. Želim Poadižju pomagati, nočem pa, da se govori o vprašanjih, ki se o njih ne da razpravljati.« Ministrski predsednik je nadaljeval: «Ni res, da v Poadižju trpijo, tudi nočem, da bi trpeli, ne dopuščam pa, da bi mi nasprotniki mojega državniškega prepričanja vsiljevali svoje zahteve. Znani Sokratov rek pravi: „Bodi prijatelj napram svojim prijateljem in sovražnik nasproti svojim sovražnikom." In jaz nočem biti -bolj moder kot grški modrijan.» Po vesteh, došlih z Dunaja, je položaj avstrijske vlade močno omajan radi zadnjih zunanjepolitičnih dogodkov. Domneva se. da bo vlada tekom septembra podala ostavko. RfansU cGioroale cTOtitlfa* o manifestaciji Tirolcev T Inomoste RIM, 13. Današnji «Giornale d'Italiaj* prinaša kratek komentar o včerajšnji manifestaciji Tirolcev v Inomostu. Med drugim piše: «Ta manifestacija na« gotovo ne more navdajati s strahom. Govornike, ki so nastopili ob tej priliki, opozarjamo samo na to, da Avstrija ni gradila v italijanskih pokraji- nah izzivalnih spomenikov, pač pa je rada in pogostoma postavljala vislice. Drugih obtožb, ki so jih omenjeni govorniki izrekli proti Italiji, pa ne bomo pobijali, ker jih zadostno pobijajo dejstva sama. Zadostuje, da o-menimo, da turisti še vedno prihajajo v velikem številu v Po-adižje, kjer ne najdejo nikakega pekočega mučenižtva, pač pa svež zrak in mir.» Kapil ptala H z voditelji parlamentarnih skupin o sestavi nove vlade BEOGRAD, 13. Mandator general Hadžić je stopil danes v stike s predstavniki parlamentarnih skupin, da pred definitivno sestavo novega kabineta izve za njihovo mnenje, posebno pa da ugotovi, v koliko je mogoče ustreči zahtevam poedinih skupin. Pred pri četkom konferenc je bil general Hadžić ob 9. uri na dvoru v krajši av-dijenei pri kralju, nato se je raz-govarjal z Vukićevićem, ministrskim predsednikom v ostavki. Tekom dopoldneva ga je kot prvi posetil dr. Korošec. Ostal je pri njem le nekaj minut ia vesti o popolnem uspehu ruskega ledolomca «Krasina». V •eku 1 ' ur je balo sedem dragocenih življenj iztrgano i* najstrašnejšega ujetništva, kar si jih moremo misliti, rešeno nepopisnega )b-pljenja in tudi gotove smrti. U-speh te rešilno akcije je tem si-ijajoejši, kar se je bil polotil svetovne javnosti v zadnjih dneh precejšen pesimi-em tudi glede izgledov «Kraskia». Rusi — piše včerajšnji «cCorriere della Sera» — imajo ▼so pravico biti ponosni na svojo sijajno ekspedicijo. • V posebno simpatični luči so predstavili svetu ti veseli dogodki ruskega letalca Cuhnovskega in njegove tovariše. Sredi odločilnega poleta, s katerim so prinesli re-šrtno pomoč zapuščenim in obupanim pone^ečencem, zadene nje same nesreča in, namesto da bi se vrnili na pvojo ladjo, morajo pristati na mrzlo-pustem otoku. Od tam pozovejo poveljnika «Krasi-na», naj se ne ozira nanje, oni lahko počakajo, in naj torej poskrbi, da reSi na.iprei skupine, ki so na fledovju. Pač sijajen primer požrtvovalnega altruizma! Kot grenka kaplja v opojnost nad uspehi Človeške požrtvovalnosti je padla vest. da je med pobranimi ponesrečenci tudi en mrtev, namreč švedski profesor vremenoslov-ja Malmgreen, ki je podlegel velikemu trpljenj-u in naporom, katere je morala prestati skupina Ma-riano. Sočutje vsega sveta je osredotoči- : r?ko!i tega mrliča in posebno matere in sorodnikov, ki jim ne bo več dano, da ga bodo videli živega. Na «Krasinu», kamor je bilo spravljeno truplo, mu je pripravila posadka, mrtvaško kapelico. —• Kljub dosedanjim uspehom pa čakajo rešilno akcijo še velike naloge, kajti negostoljubni ledeni kraji držijo sedaj v svojem ujetništvu še kakih dvaiset oseb. katero vse potrebujejo pomoč in čakajo na rešitev. Tam je predvsem nesrečni Amundsen s petimi drugimi potniki francoskega letala «Lat-hara 47», ki je zginilo brez sledu, dalje onih šest potnikov zrakoplova «Italija». ki niso bili v ladji, temveč jih je po padcu odnesel v zrakoplovu veter, patrula Sora, obstoječa iz treh oseb, in končno 'pet ruskih letalcev z zrakoplova Cuhnovskega. Ali bo tudi vsem tem usoda mila kakor onim, ki so bili do sedaj rešeni? Na to vprašanje pričakuje svetovna javnost s trepetom odgovor, posebno y>a glede slavnega polarnega raziskovalca Amund-sena. Kar se tiče Čulmrvskega in njegovih tovarišev, ne vzbuja njihov položaj nikakih skrbi, ker so pristali na suhem, od koder bodo gotovo rešeni. MMm !n ođJftn&lne uflfeHeni, ki so bili odpuščeni radi nezadostnega znanja italijanskega jezika Iz Rima nam poročajo: «Gazzetta Ufficialen jo objavila kr. odlok-zakon z dne 14. junija 1928, ki vsebuje določbe o izplačevanju pokojnin učiteljem iz novih pokrajin, ki so bili odpuščeni iz služb«- i adi nezadostnega znanja italijanskega jezika. Med drugim je v njem navedeno, da se določbe člena 27. zakona z dne 13. junija 1927 izvajajo tudi napram učiteljem iz novih pokrajin, ki so bili ali bodo odpuščeni radi nezadostnega znanja italijanskega jezika, ! tudi če niso dopolnili predpisane j službene dobe, ki jiin daje pravico 1 do pokojnine ali odškodnine na podlagi obstoječih odredb. Člen 27. navedenega zakona so bo izvajal v slučajih, v katerih bi bile njegove določbe ugodnejše od določb, ki jih vsebuje zakon z dne 13. avgusta 1926. Pri likvidaciji pokojnin ali odškodnin v smislu gori navedenega člena bodo tvorile podlago določbe člena 20. kr. od-loka-zakona z dne 13. avgusta 192*1. Pokojnina se bodo izplačevale od dneva. l'o je učitelj prenehal -3 služ-lcvan;eni. PROMOCIJE Na tukajšnji trgovinski univerzi je bH v sredo 11. t. m. promoviran za doktorja trgovinskih ved gosp. Leon Pretner. Na isti univerzi je Ml promoviran za doktorja trgovinskih ved v Četrtek 12. t. m. g. Milko Daneu od Sv. Ivana pri Trstu. Mhadima doktorjema naše čestitke! ZDRUŽITEV OB&IN Iz Rima nam poročajo: Včerajšnja številka uradnega lista «Gaz-zetta Ufficiale» vsebuje kr. odlok, na podlagi katerega se občine Dol, Otlica, Lokavec, Šturje, Planina, Fužine in Ustje priključijo ajdovski občini. SEZNAM OBČINSKIH CEST Tržaški poteštat naznanja, da je v občinskem tehničnem uradu v ul. Gabriele D'Annunzio št. 5, I. nadstropje, soba št. 15 izložen seznam cest, ki se imajo uvrstiti med občinske ceste. Seznam bo izložen do 11. avgusta. Vsi prizadeti se pozivajo, da si seznam ogledajo ter eventuelno vložijo do 11. avgusta svoje prigovore proti v seznamu vsebovani klasifikaciji cest. POVODOM ODHODA G. SKOR-KOV5KEGA «Kot smo javili na kratko že včeraj, je bil dosedanji ravnatelj tukajšnje podružnice Zivnostenske banke gospod Franjo Skorkovsky imenovan za ravnatelja podružnice istega zavoda v Brnu. Kakor je tukajšnje gospodarje vest o njegovem odhodu neprijetno dirnila, tako jemljejo z zadoščenjem na znanje, da mu je bilo v prrznanjfe njegovih zaslug poverjeno vostvo ene prvih podružnic tega največjega denarnega zavoda Čehoslovaško republike. Med uradirištvom je bil radi svoje pravičnosti in dobrohotnosti splošno priljubljen, v trgovskem svetu uvaževe smrtni kosi in povratek našega rojaka Gospod urednik, oprostite, da vam nekoliko kasno sporočamo o smrti dveh naših domačinov. Pa je žo tako, kadar nimamo v vasi stalnega dopisnika, se eden na drugega zanašamo, da bo kdo sporočil listu žalostno ali veselo novico. Ker pa žo dolgo ni bilo nobeno vesti v « Edinosti« o naši vasi, seai so spravil nad dopis jaz. Dno 2. t. m. je umrl v naši vasi komaj 43 letni Alojz Bavčar. Pobrala pa je v najlepši moški dobi zavratrta jetika. ki jo letos v naši vasi zahtevala sedaj že četrto mlado žrtev. Umrle »o radi jetike letošnjo zimo in Bpomlad tri mladenke. Ena štirinajstletna, druga osemnajstletna in tretja štiriin-dvajsetletna. Naša vas je — kot se čuje od raznih stvari — najbolj okužena z j etiko v celi Vipav- ski dolini. Zato bi bilo treba malo bolj paziti na zdravje, zlasti pri mlajših, med katerimi imamo še nekaj bolnih na tej nevarni bolee-nl Pa povrnimo se k pokojnemu Bavčarju. Bil je vnet druStv*nik in priden delaroc na prosvetnou* polju. Med vojno je bil §tirl leta v ruskem j^tnJMfctvu, kjer si je morda tudi nakopal navratno bole* zen. V zakonskem življenju ga nI spremljala sreča, kajti dve ženi sta mu umrli sa jetiko, vsaka pa mu jo zapustila po dvoje otrok. Pred enim letom se je v tretjič poročil in ta žena mu je porodila še enega otroka. Sedaj pa jo sam legel in zapustil mlado ieno in pet ne-dorastlih otrok. Dne 4. t. m. smo ga pokopali. Pogreb je bil lep. Veliko domačinov je pokojniku izkazalo zadnjo čast. Tudi bivši društveniki, ktterim je bil vodja, so mu izkazali Svojo priznanje in hvaležnost. Zapeli so mu pii pokopu več pesmi žalostink. Naj počiva v miru! Nekaj dni prej pa smo pokopali 75-letno Marijo Merniolja. mater učitelja Mermoljo iz Dobravelj ter dobroznanega g. Josipa Merniolja, predsednika in vodjo tukajšnjo posojilnice. Pokojnica jo bila dobra mati, zdrava vipavska, korenina — zdrava vipavska mati. Bi1.a jo povsod in od vseh spoštovana. Bolehala jo radi svoje starosti več časa. Tudi njen pogreb je pokazal, kako so jo v vasi Čislali in ljubili. Ni dolgo od tega, kar se/ je vrnil v našo vas iz Južno Ameril;« g. Ciril Jckče, bivši ustanovitelj bivšega tukajšnjega tamburuške-ga zbora in voditelj pevskega zbora. Povrnil so jo po daljši odstot-nosti iz tujino v domovino, ki ga je gotovo s svojim hrepenenjem — prav po cankarsko poklicala nazaj. Veseli smo, da smo ga dobili nazaj, kajti bil jo v nnši vasi nekdaj zelo čislan in enako ga čislamo sedaj, ko se je povrnil gotovo bolj petičen kot je odhajal. Pa ne samo doma, tudi v tujini med slovenskimi izseljenci je g. Ciril Jekše vneto deloval na prosvetnem polju. V Argentini ji je ustanovil slovensko društvo «Ljudsk1 oder» in tamburaški zbor. Tukaj mu bo morda nekoliko dolg čas, vendar pa bo naSel še vedno pri nas prijateljska srca in gorko besedo Bog ga poživi zopet med nami! KRASNO PRI KOJSKF-M Požar Veliko škode bi kmelu povzročil pretekli četrtek požar, ki jo nastal v hlevu znanega veleposestnika, bivšega župana in tudi komisarja g. Franca Obljubkn. Ogenj pa so k sreči kmalu zapazili domačini, ki so ga po velikem trudu pogasili in tako rešili še poleg hleva se na-liajajočo hišo in poslopie, kjer hrani g. Obljubek v svoji kleti tudi veliko množino vina, svoj lastni pridelek. Škoda, ki jo je požar povzročil, jo znatna. Parov! Povodom petindvajsetletnice poroke Alojzije in Hinka Schmldt> darujo družina deležnik T. 10.— za Šolsko društvo. Iskrena hvala. NULI OCSLAIfi ULICA Cittmiclan P Pfcciokr & Be-nedettieb proda so radi razrušenja hi.So 20 lesenih vrat in 8 oketi. ____750 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Hladiš, Madonnina 10, II. 749 ZK.ATARNA ASfc ;rž 3 Trst, Vin Maiziit! 43 E kupuje krone po l146 {"opravlja in prodaja zlateni Aviomo^iska proga Trst-Lokev-Dlvača-Senožeče PODJETJE HRUNELLl Odhodi s trga Oberdan Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Cdiiodi iz Tr^ta: 12. In 17.30. Dotiodi v Stncltir : 13.30 in 19. Odhodi fz Senožeč 7. zjutraj in 18.30 zv. Nedelja: Odhodi Iz Trsta: 7.30. 14 30 in 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17.39. Odhodi iz Senožeč: 7., 1«.30 in 18.35. Listki za tja ln nazaj: Trit-Liva a n nazaj L 13'—. Trst-Senožeče in r.szaj L 16'— Avtomobilska proga Cihiozza-VilU Revoltella-Cacdatore Vsako nedeljo in pripoiuan praznik od 15.30 do 20 30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3. s povratkom L 5.—. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (139) Pajčevina Roman ▼ štirih delita Iz ruščine prevedel I. V. «A! — On je torej ubijalec! Kako da ni takrat nShče zapazil tega pogleda, ki je bil enak priena-nju... Toda stric bi mogel poznati resnico ali pa veaj pogoditi pravi vzrok baronove neozdravljive bolezni, njegovih noči brez spanja, njegove neprestane potrtosti in vsega njegovega čud- -a vedenja? On pa je molčal... Kako more on i-▼eti? Oh, kako ju je sovražila in prezir?1" ja. Niti en dan ne ostane več pod to prekleto _ 10, toda ne bo molčala, ampak maščevala bo svojega očeta brez usmiljenja.« Po tem strašnem živčnem pretresu je Milico minil glavobol. Čutila se je nenavadno sveža in njena maščevalnost je iskala odduška. Pobrala je obtežilno pismo, ki ji je padlo iz rok, ter stekla v sprejemnico. Toda tam ni bilo nobenega: gene- ral in žena sta igrala na karte z hišnima, gospodarjema v baronovi sobi. Njen šumni prihod, mrtva biedoba in mrzlično bleščeče se oči so takoj vzbudile pozornost Matilde Ferdinandovne. — Kaj ti je?... Kaj se je zgodilo? — je nemirno vprašala. Prenehali so igrati in vse oči so se vprle v Milico, ki je obstala, da pride do sape. — Zgodilo se je to, da sem končno tudi Jaz zvedela resnico o umoru svojega očeta in da imam dokaze »zločina v rokah, — je rekla in glas se ji je tresel od zatajevane razburjenosti. Ko je videla, da se je baron zdrznil, prebledel in vstal, je pokazala nanj: — Tam je morilec, glejte gal Krivda mu je napisana na čelu!... — Kaj govori5, Milica! — Pri&la je ob pamet... — Take obdoliitve se morajo dokazati, — so istočasno izjavili general, njegova tena. in barone s a. Milica se je evonko in zaničljiro zasmejal a. — Ali hočete dokazov? Dal mi jih je sam rajnki oče. Iz svojega prezgodnjega groba mi je pokazal morilca in pojasnil, kaj je bil povod zlo- činu. Kaj pa ti, ded, saj ti si že tedaj vedel, da je oče razkril vašo sleparsko zastavitev Vsesvjat-skega zaradi nakupa te Dembovke, kjer je tvoj dobri pastorek napravil zalogo orožja za Pruse, če bi ti kedaj navalili na nas. In ko je izdajalec videl, da so mu sneli krinko z obraza in da nima drugega izhoda, ker ni imel denarja in se je bal posledic svojega izdajstva, je sklenil končati tega zanj neprijetnega človeka, ki je imel v svojih rokah njegovo čast in blagostanje. Ah, kako ostudno in podlo je vse to! In ti si molčal? Ostal si Se dalje prijatelj morilca svojega edinega sina ter mu pomagal dalje krasti? Kako moreš tu mirno ftiveti, ▼ tem prekletem gnezdu, kjer bi morala tvoja sleherna žilica trepetati od groze? — Molči, brezumnica! Ali hočeš umoriti deda in nesrečnega bolnika s svojimi glupimi, neosno-vanimi obdolžit vami, — jo je prekinila Matilda Ferdinand ovna. — Sodnija naj odloči, če so moje obdoliitve resnične ali lažnive, — je odgovorila Milica. — Jaz ne bom molčala in maščujem se... Ustavila se je. Baron, ki je pred tem padel ▼ naslanjač kakor ubit in molčal, je nenadoma skočil pokoncu in njegovo posinelo lice je začelo trepetati v tako straSnih krčih, da se je Milica ne- hote umaknila. Z blodečim, brezizraznim pogledom se je okrenil k nagaČenemu medvedu, ki je stal v ozadju sobe na posebnih podnožnikih. — Kdo hodi tam?... A, to je on, — je tiho šepetal baron in kakor da se mu je nenadoma nekaj zabliskalo v glavi, je nadaljeval: — Postoj, podlež! Ali misliš, da se bom pustil od tebe izdati in uničiti? Sklonil se je, iztegnil vrat, se tiho približeval nagačenemu medvemu in strašen usmev mu lebdel na ustna, oči pa somu gorele s peklensko zlobo. — A, evo ga! — je mrmral Leopold in se skril za hrbet visokega naslanjača, kakor Ua preži na svojo -žrtev. Nato je pomeril, kakor da ima puško v rokah. — Paf, — je zavpil, se vrgel na tla in začel polzeti sem tn tja, kakor da se skriva za grmov* jem. Ko }e leze! proti medvedu, je prispel do lisičjega koftuha, ki je ležal pred divanom, ter otipal glavo. — Mrtev je! Končano je!... Da bi se mrtvi vračali z onega svota, je neumnost; nemi so in ničesar ne morejo izdati... Ha, ha, ha!