VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 2012 ................................................................................................................ 3 Razvoj vremena v aprilu 2012 ................................................................................................................... 24 Meteorološka postaja Žusem .................................................................................................................... 30 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA »CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI« 35 AGROMETEOROLOGIJA 37 ONESNAŽENOST ZRAKA 43 POTRESI 52 Potresi v Sloveniji v aprilu 2012 ................................................................................................................ 52 Svetovni potresi v aprilu 2012 ................................................................................................................... 54 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V APRILU 2012 Fotografija z naslovne strani: Aprila je bilo vreme prav pregovorno muhasto in po večmesečnem sušnem obdobju je bila mesečna vodna bilanca v pretežnem delu države pozitivna. Sv. Marjeta pri Lukovici, 9. april 2012 (foto: Marko Clemenz). Cover photo: In April, the weather was characterized by frequent precipitation, and the monthly water balance for the most of the country was positive. Sv. Marjeta pri Lukovici, 9 April 2012 (Photo: Marko Clemenz). 57 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V APRILU 2012 Climate in April 2012 Tanja Cegnar, Tamara Gorup A prila se dan hitro daljša in moč sončnih žarkov je v drugi polovici meseca že primerljiva z močjo sončnih žarkov v drugi polovici avgusta. Ob mirnih in sončnih dnevih je temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom precejšnja. Rastline hitro ozelenijo in zacvetijo. April je pregovorno znan po muhastem vremenu in ta svoj sloves je letos utrdil, saj so pogoste padavine prekinile dolgo in intenzivno sušno obdobje, ki se je začelo že lani, v prvi četrtini leta pa se je še stopnjevalo. 12 12 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 9 6 3 0 -3 -6 LJUBLJANA 9 6 3 0 -3 -6 -9 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 29 odklon od povprečja (°C) NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 17 19 21 23 29 15 17 19 21 23 25 12 12 9 6 3 0 -3 -6 MURSKA SOBOTA 9 6 3 0 -3 -6 -9 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 12 3 5 7 9 11 13 15 25 27 12 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 3 9 6 3 0 -3 -6 -9 PORTOROŽ 9 6 3 0 -3 -6 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2012 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, April 2012 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Letošnji april je bil toplejši kot v dolgoletnem povprečju, v večjem delu države je bilo vsaj 1,5 °C topleje kot običajno. Sončno obsevanje je večinoma preseglo običajne vrednosti ali pa je bilo blizu dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje padavin je bilo najbolj preseženo na severozahodu in deloma na zahodu države, pod 70 % dolgoletnega povprečja pa so zabeležili na jugu države in na Goričkem. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Aprila so se menjavala nekajdnevna hladnejša in toplejša obdobja, le ob koncu meseca je povprečna dnevna temperatura močno presegla običajne vrednosti. Na Kredarici je 27. aprila odklon dosegel kar 11,4 °C. Negativni odkloni so bili največji ob koncu prve tretjine meseca, na Kredarici je 8. aprila odklon znašal −8,8 °C, drugod so se največji negativni odkloni večinoma gibali okoli −6 °C. V Ljubljani je bila povprečna aprilska temperatura 11,4 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem Najtoplejša sta bila aprila 2007 s 14,6 °C in 2000 s 13,6 °C. Najhladneje je bilo aprila 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 6,9 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C, najtoplejša pa leta 1961 z 8,5 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 16,5 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši so bili popoldnevi aprila 1958 z 12,3 °C, najtoplejši pa leta 2007 z 21,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 5 25 KREDARICA 20 15 10 5 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 0 -5 -10 -15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 1961–1990 Tako kot drugod po državi je bil april 2011 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Povprečna mesečna temperatura −3,2 °C je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša sta bila aprila 2007 z 0,4 °C in 1961 z −0,8 °C. Najhladnejši je bil april v letih 1973 in 1980 s povprečno temperaturo −7,4 °C, z −6,7 °C mu sledi april 1958, leta 1997 je bila povprečna aprilska temperatura −6,5 °C, leta 1982 pa −6,3 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ takih dni je bilo na Kredarici, kjer so jih našteli 26. 8 so jih zabeležili v Ratečah, 5 v Lescah in Kočevju in 4 v Slovenj Gradcu. V Portorožu hladnih dni ni bilo. V prestolnici je bilo od sredine minulega stoletja 20 aprilov brez hladnih dni, največ pa jih je bilo aprila leta 1955, in sicer 9, po 7 pa so jih zabeležili v letih 1956 in 1977 (slika 3). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 10 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 6 5 4 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1951 2011 Slika 3. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in April and the corresponding mean of the period 1961–1990 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 4. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in April and the corresponding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Aprila so taki dnevi še dokaj redki, pogosto pa osrednji pomladni mesec mine brez njih. Po 4 tople dneve so zabeležili v osrednji Sloveniji, Beli krajini, na Dolenjskem, Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. V Portorožu in Postojni so zabeležili le en topel dan, po dva pa v Lescah in Ratečah. Na Krasu in Goriškem so bili trije taki dnevi. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani skupaj z letošnjim petnajst aprilov s toplimi dnevi, od tega največ v letih 1962 in 1968, ko so jih zabeležili po 6. Na Bizeljskem in v Biljah je temperatura aprila presegla 30 °C, kar je prag za vroč dan. 8 30 LJUBLJANA 28 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 4 0 -4 26 24 22 20 18 -8 1951 1957 1963 1969 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in April and the 1961−1990 normals Najnižjo temperaturo so po državi izmerili 2., 9. ali 10. aprila. V Ljubljani se je živo srebro 9. v mesecu spustilo na −2,2 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja aprilska temperatura izmerjena leta 1956 z −5,3, z −4,6 °C mu sledi april leta 1955, −3,6 °C pa je bil absolutni minimum leta 1970. Najniže se je v nižinskem svetu živo srebro spustilo v Ratečah, in sicer na −7,9 °C, −5,7 °C pa so zabeležili v Kočevju. Na Kredarici so izmerili −17,1 °C; tudi v visokogorju smo v preteklosti zabeležili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z −20,2 °C, aprila leta 1956 pa je bilo −19,2 °C. Najvišje se je živo srebro povzpelo 28. ali 29. aprila, le na Kredarici, v Ratečah in Slovenj Gradcu 27. v mesecu. V Ljubljani je temperatura aprila 2012 dosegla 28,6 °C, višje se je povzpela le še aprila 1968 (29,3 °C). Visok maksimum so zabeležili tudi v aprilih 2000 (27,8 °C), 2011 (27,7 °C) in 1969 (27,2 °C). Na Kredarici se je živo srebro povzpelo na 10,1 °C, kar je nekoliko manj kot aprila leta 1955, ko so izmerili 12,2 °C. Najbolj se je ogrelo na Bizeljskem, kjer je termometer pokazal kar 30,6 °C, v Biljah pa 30,5 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2012 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, April 2012 1°C 0°C April je bil povsod toplejši od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med 1 in 2 °C, do 1 °C topleje kot običajno pa je bilo na območju okoli Mosta na Soči do okolice Lesc. Slika 7. Delo na hmeljišču, Šmartno pri Slovenj Gradcu, 20. april 2012 (levo). Sončen dan, Ivančna Gorica, 9. april 2012 (desno) (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Works in the hop, 20 April 2012 (left). Sunny day, Ivančna Gorica, 9 April 2012 (right) (Photo: Iztok Sinjur) Aprila je bila v Murski Soboti povprečna temperatura zraka 11,7 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem, najtopleje pa je bilo leta 2000 (13,7 °C). V Portorožu je bila povprečna temperatura 12,8 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najvišjo temperaturo so izmerili v letih 2007 (14,7 °C), 1961 (14,4 °C) in 2009 (14,1 °C). V Novem mestu je bilo 11,4 °C; leta 2007 so v povprečju izmerili 13,5 °C leta 2000 13,4 °C in 2009 13,0 °C. V Celju je bilo 10,8 °C, leta 2000 pa je bilo mesečno povprečje 13,1 °C. Najhladnejši april je bil v Murski Soboti in na Obali leta 1997, v Ljubljani in Celju leta 1958, na Kredarici v letih 1973 in 1980 ter v Novem mestu v letih 1983 in 1998. Aprilska višina padavin je prikazana na sliki 11. Največ padavin so zabeležili na severozahodu države, kjer je večinoma padlo nad 200 mm, ponekod tudi nad 400 mm. V Žagi je padlo 484 mm, v Kobaridu 420 mm in v Kneških Ravnah 409 mm. Na severu, v osrednji Sloveniji in na zahodu države je padlo nad 100 mm, drugod pa manj kot 100 mm. V Velikih Dolencih so izmerili le 28 mm, v Portorožu pa 50 mm. Najbolj so dolgoletno povprečje padavin presegli v Posočju, kjer je presežek znašal nad 60 %; v Kobaridu je dosegel 82 %, v Soči 80 % in Žagi 79 %. Drugod na zahodu in severozahodu je večinoma padlo nad 30 % več padavin kot običajno, povprečje so presegli tudi v pasu od Krasa čez Nanos, Vrhniko, Ljubljansko barje in osrednji del države do Kamniško-Savinjskih Alp, Koroške, Celjske kotline in Posavskega hribovja, prav tako tudi v Murski Soboti. Drugje povprečja niso dosegli. Najbolj 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo so za običajnimi vrednostmi zaostali na jugu države in na Goričkem. V Velikih Dolencih so dosegli le 48 % in v Portorožu 61 % dolgoletnega povprečja. 15 2 LJUBLJANA 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA -2 -4 -6 -8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 13 11 9 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 15 15 PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 13 11 9 13 11 9 1951 1957 1963 1969 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 15 15 CELJE 13 11 9 temperatura zraka (°C) NOVO MESTO temperatura zraka (°C) 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 13 11 9 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v aprilu Figure 8. Mean air temperature in April Slika 9. Sneg po nižinah Koroške, Dovže, 22. april 2012 (foto: Jaroš Obu) Figure 9. Snow in the lowland of the Koroška region, Dovže, 22 April 2012 (Photo: Jaroš Obu) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 30 KREDARICA BILJE 5 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 0 -20 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 29 3 5 7 9 11 13 30 20 15 10 5 0 9 0 11 13 15 17 19 21 23 1 25 27 29 3 5 7 9 11 13 30 30 MARIBOR CELJE 25 temperatura (°C) 25 temperatura (°C) 15 17 19 dan dan 20 15 10 5 0 20 15 10 5 0 -5 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 1 25 27 29 3 5 7 9 11 13 30 30 MURSKA SOBOTA 25 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan PORTOROŽ 25 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 27 29 5 -5 7 21 23 10 -10 5 NOVO MESTO 15 -5 3 25 27 29 20 -10 1 21 23 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 LJUBLJANA 25 15 17 19 dan dan 15 10 5 0 20 15 10 5 0 -5 -10 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), april 2012 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), April 2012 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 mm Slika 11. Porazdelitev padavin aprila 2012 Figure 11. Precipitation, April 2012 300 mm 200 mm 100 mm Slika 12. Višina padavin aprila 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation amount in April 2012 compared with 1961−1990 normals 160% 130% 100% 70% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 0 50 100 150 200 250 povprečje 1961 - 1990 300 350 400 450 500 april 2012 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm aprila 2012 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in April 2012 and the 1961–1990 normals V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, april 2012 Table 1. Monthly meteorological data, April 2012 Postaja RR 192 127 180 383 357 484 420 409 96 104 74 72 28 Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Žaga Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RP 109 117 106 177 180 179 182 158 75 112 92 115 48 Padavine in pojavi SD SSX 16 0 13 0 15 1 17 0 16 0 17 0 17 0 18 0 14 2 14 11 0 9 0 6 0 DT 0 0 23 0 0 0 0 0 9 1 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm SS 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − day in the month − number of days with precipitation Na spodnji sliki je prikazan potek aprilskih padavin na štirih meteoroloških postajah. Na Kredarici so z 212 mm dolgoletno povprečje presegli za dve petini, v Murski Soboti pa s 60 mm za 2 %. V Portorožu in Novem mestu so za dolgoletnim povprečjem primerjalnega obdobja opazno zaostajali. V Portorožu so s 50 mm dosegli le 61 % običajnih padavin, v Novem mestu pa je 69 mm zadostovalo za 74 %. April je bil na Obali najbolj namočen leta 1970, na Kredarici leta 1956, v Celju leta 1976, v Murski Soboti v letih 1965 in 1994 ter v Novem mestu leta 2002. Najbolj skromen s padavinami je bil po državi april leta 2007, na Kredarici leta 1955. 400 250 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 250 250 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Precipitation in April and the mean value of the period 1961−1990 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Po večmesečnem sušnem obdobju so padavine v Ljubljani aprila spet presegle dolgoletno povprečje. V Ljubljani so namerili 128 mm padavin, kar je 17 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu, je bil najbolj namočen april 1970 z 239 mm padavin, aprila 1985 je padlo 200 mm, v aprilu 1956 186 mm in aprila 1998 180 mm padavin. Najmanj moker je bil april 2007 s 6 mm, sledi april 1955 s 16 mm ter aprila 1949 in 1982 s po 26 mm. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 15. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 250 LJUBLJANA Slika 16. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in April and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 17 je shematsko prikazano aprilsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo v zahodnem delu države pod dolgoletnim povprečjem. Največji primanjkljaj so zabeležili v Julijcih. V pretežnem delu države so beležili do petine več sončnega obsevanja kot običajno, na območju Maribora pa so dolgoletno povprečje presegli za četrtino. Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja aprila 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in April 2012 compared with 1961−1990 normals 120% 100% V Murski Soboti je sonce sijalo 196 ur, kar je 14 % več od dolgoletnega povprečja, v najbolj sončnem aprilu doslej, leta 2007, je sonce sijalo kar 291 ur. V Mariboru je bilo sončnih 198 ur, kar je 24 % več od povprečja, največ sončnega vremena pa je bilo aprila 2007 (275 ur). Na Obali (187 ur) in Goriškem 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo (164 ur) so dosegli le 96 % običajne osončenosti, v Ratečah je sonce sijalo 141 ur, kar je 87 % dolgoletnega povprečja, na Kredarici pa so z 111 urami dosegli 85 %. V Ljubljani je sonce sijalo 185 ur, kar je 15 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen doslej je bil april 2007 z 280 urami, leta 2011 je sonce sijalo 249 ur, sledijo pa aprili 1997 z 228 urami, 1968 (227 ur) in 1987 (212 ur). Najbolj siv je bil april 1956 s 104 urami sončnega obsevanja, 106 ur je sonce sijalo leta 1989, 107 ur sončnega vremena je bilo v aprilih 1986 in 2004, aprila 1972 pa 116 ur. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni, in sicer 8, so zabeležili v Godnjah, 6 v Črnomlju in na Bizeljskem ter 5 v Portorožu in Murski Soboti. Najmanj jasnih dni je bilo v Mariboru, le en dan. V Ljubljani so bili 3 jasni dnevi (slika 19), kar je toliko kot v dolgoletnem povprečjem. Največ jasnih dni je bilo aprila 2007 (11 dni), brez jasnega dneva pa je bilo 9 aprilov. 300 LJUBLJANA število ur 250 200 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 1961–1990 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. 16 oblačnih dni je bilo na Kredarici, po 14 so jih našteli v Lescah in Kočevju, 13 v Ratečah, 12 v Postojni, po 11 pa v Biljah, Godnjah in Črnomlju. V Ljubljani (slika 20) je bilo 9 oblačnih dni, kar je dva dni manj kot v dolgoletnem povprečju. Najmanj oblačnih dni je bilo v prestolnici v aprilih 1952 in 2007, ko so zabeležili le po štiri, v aprilih 1972 in 1989 pa je bilo po 18 oblačnih dni. 20 12 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 9 6 10 3 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 19. Število jasnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Number of clear days in April and the mean value of the period 1961–1990 Slika 20. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Number of cloudy days in April and the mean value of the period 1961–1990 Oblaki so v povprečju na večini opazovalnih postaj prekrivali od 5,5 do 6,7 desetin neba. Večjo povprečno oblačnost so zabeležili v Lescah (6,9 desetine), največji delež neba pa so v povprečju oblaki prekrivali na Kredarici, kje je povprečna oblačnost znašala 7,6 desetine. 1 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 30 16 15 12 20 8 10 4 0 padavine (mm) 20 10 10 5 0 0 1 3 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 30 30 15 15 20 10 10 5 0 padavine (mm) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 10 10 5 0 0 1 20 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) KREDARICA sončno obs. (ure) LJUBLJANA dan 15 MURSKA SOBOTA 30 15 10 5 10 10 5 0 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 PORTOROŽ 20 10 10 5 0 3 5 7 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 BILJE 30 12 20 8 10 4 0 0 1 3 dan 40 15 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) 30 0 1 dan 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 sončno obs. (ure) 0 20 sončno obs. (ure) 10 sončno obs. (ure) 20 padavine (mm) padavine (mm) MARIBOR 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2012 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2012 Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, april 2012 Table 2. Monthly meteorological data, April 2012 Postaja Lesce Kredarica Rateče - Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 9,1 −3,2 6,6 12,1 12,8 11,0 9,1 9,6 11,4 11,7 11,4 11,6 10,8 11,6 9,5 11,7 TOD 0,8 1,3 1,5 1,1 1,1 1,2 1,6 1,5 1,5 1,5 1,8 1,2 1,5 1,6 1,7 2,0 TX 14,3 −0,7 12,4 17,0 17,4 16,0 14,3 15,8 16,5 18,2 17,4 17,9 17,3 17,5 15,5 17,8 TM 3,6 −5,6 1,6 6,8 8,2 6,7 4,9 3,5 6,9 6,3 6,3 4,9 5,0 6,5 3,7 5,8 Temperatura TAX DT TAM 25,8 28 −5,1 10,1 27 −17,1 26,5 27 −7,9 30,5 28 −1,2 27,7 28 0,1 29,0 28 −1,0 27,9 28 −5,5 27,5 28 −5,7 28,6 28 −2,2 30,6 29 −2,8 28,6 29 −1,9 28,7 29 −5,5 28,5 28 −4,5 29,1 29 −1,4 27,1 27 −4,6 29,4 29 −3,9 DT 2 9 9 9 10 9 2 9 9 2 2 2 2 10 9 2 SM 5 26 8 2 0 2 3 5 3 3 3 3 3 3 4 3 SX 2 0 2 3 1 3 1 4 4 4 4 4 4 4 4 4 TD 317 696 382 166 113 240 305 290 226 221 218 201 237 217 297 209 Sonce OBS RO 146 111 85 141 87 164 96 187 96 174 149 97 185 115 170 104 176 198 178 196 108 124 109 114 Oblačnost PO SO SJ 6,9 14 4 7,6 16 2 6,6 13 4 6,7 11 3 5,9 8 5 6,0 11 8 6,7 12 4 6,7 14 3 6,2 9 3 5,7 9 6 6,3 9 3 6,0 11 6 5,9 9 3 6,1 9 1 5,6 6 3 5,7 10 5 RR 166 212 197 214 50 130 90 96 128 81 69 73 98 62 88 60 RP 140 140 146 185 61 118 65 74 117 94 74 70 112 77 97 102 Padavine in pojavi SD SN SG SS 13 1 0 0 18 2 22 30 15 2 2 1 13 5 0 0 8 2 0 0 15 0 0 0 17 5 1 0 12 0 1 1 15 3 1 0 10 1 1 0 11 3 2 0 11 1 0 0 10 3 0 0 11 0 0 0 12 0 0 0 9 2 0 0 Tlak SSX DT 0 0 240 25 3 23 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 740,3 910,9 1001,1 1007,6 4,2 7,1 10,2 10,6 973,2 9,2 982,1 9,2 979,3 974,7 9,0 8,3 8,6 8,9 985,5 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, april 2012 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, April 2012 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 11,3 10,6 7,3 7,7 5,3 7,1 7,7 7,9 9,5 8,3 9,8 9,8 10,2 9,5 10,1 10,0 9,9 9,1 15,8 14,9 12,7 14,6 11,3 12,8 13,8 14,0 14,8 14,0 16,5 16,0 17,3 16,0 16,6 15,8 16,6 15,0 21,0 18,7 15,9 18,0 16,0 17,1 19,2 17,6 17,9 20,0 21,1 21,7 23,0 21,0 23,5 22,6 23,3 21,9 7,5 5,9 3,3 2,0 0,2 1,8 1,7 2,8 4,9 3,8 4,7 3,7 4,2 3,6 4,4 4,8 4,0 3,2 0,1 −1,2 −5,5 −5,7 −7,9 −5,1 −4,6 −4,3 −2,2 −2,0 −1,9 −5,5 −2,8 −4,5 −2,4 −1,4 −3,9 −2,4 4,7 5,1 2,5 −1,9 −3,7 −6,9 −1,5 −11,4 1,8 −6,4 −0,4 −8,5 2,5 −6,4 2,0 1,1 3,6 2,0 2,6 −6,0 −8,5 −3,6 −7,0 −3,9 2,3 1,2 −6,7 −6,0 III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 12,1 11,4 8,1 8,1 5,4 8,0 8,5 8,5 10,1 8,3 9,9 9,8 10,4 9,5 10,4 10,2 10,4 9,6 16,1 15,7 11,8 12,4 10,4 12,0 13,3 13,2 13,9 11,7 13,9 14,3 15,1 14,7 15,2 14,8 14,8 14,1 17,5 17,7 13,3 14,9 12,3 14,1 16,2 15,5 16,2 14,3 16,5 16,6 18,6 17,0 18,0 18,5 18,9 18,8 8,0 6,7 5,8 4,0 1,7 4,4 5,2 4,8 7,2 5,5 6,7 5,0 6,9 5,5 7,0 6,8 6,6 5,2 2,7 2,3 3,6 2,5 −3,6 0,5 0,4 −0,7 3,3 2,8 4,2 1,5 4,0 0,5 2,3 3,5 1,5 2,0 5,8 6,0 4,5 0,4 0,7 0,9 −0,2 3,3 3,2 −7,9 −1,0 −3,0 4,1 −1,5 4,1 2,8 6,0 3,5 5,1 1,0 −0,5 3,2 −1,0 1,0 4,9 3,6 −0,1 0,0 LEGENDA: Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 15,0 14,3 11,9 13,0 9,0 12,1 12,2 13,1 14,7 13,9 14,6 15,4 14,5 13,5 14,6 14,6 14,8 14,8 20,4 20,4 18,2 20,3 15,5 18,0 19,3 19,5 20,9 19,1 21,7 22,4 21,3 21,3 22,1 21,5 21,8 21,0 27,7 30,5 27,9 27,5 26,5 25,8 27,1 27,3 28,6 26,3 28,6 28,7 30,6 28,5 30,0 29,1 29,4 28,1 9,1 7,8 5,8 4,4 3,0 4,7 4,3 5,0 8,4 9,0 7,4 6,2 7,7 6,1 7,3 8,0 6,8 7,7 5,6 3,5 2,8 1,9 −1,7 0,0 1,8 2,3 5,1 3,7 4,6 3,0 5,4 3,2 3,7 4,2 4,7 3,5 5,7 6,8 4,2 1,6 2,4 0,7 1,2 4,1 1,5 −4,4 −1,0 −1,6 4,2 0,6 3,9 3,2 6,4 3,6 6,3 1,6 1,0 4,6 1,7 2,5 4,5 4,1 2,2 1,4 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, april 2012 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, April 2012 I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 8,1 102,1 25,4 44,2 83,3 82,1 33,0 55,8 63,4 55,0 45,2 44,9 51,8 41,9 49,4 28,3 21,9 8,7 p.d. 5 5 6 6 7 6 5 7 8 5 5 5 5 5 4 5 3 3 RR 32,9 60,2 40,4 32,8 40,5 23,7 16,8 26,7 20,1 24,0 15,7 20,4 17,0 21,2 9,4 7,7 10,2 8,8 Padavine in število padavinskih dni II. III. M p.d. RR p.d. RR 7 9,4 3 50,4 6 52,2 5 214,5 9 24,1 5 89,9 7 18,6 5 95,6 7 72,8 5 196,6 5 59,9 5 165,7 5 37,8 4 87,6 5 44,6 6 127,1 8 44,2 6 127,7 7 25,0 5 104,0 7 7,6 4 68,5 7 7,9 5 73,2 4 12,2 3 81,0 5 34,5 4 97,6 4 20,8 4 79,6 5 25,8 5 61,8 4 27,8 3 59,9 4 10,3 3 27,8 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 Dmax s.d. − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 Dmax s.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover p.d. 15 16 20 18 19 16 14 18 22 17 16 17 12 14 12 15 10 10 od 1. 1. 2012 RR 91 278 167 173 278 207 132 201 202 186 130 158 146 153 126 97 83 44 I. Dmax 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 3 1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2012 250 višina padavin (mm) Postaja 200 LJUBLJANA 150 100 50 0 1.jan 16 1.feb 1.mar 1.apr s.d. 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana NNW 5.1 % 1.8 m/s N Maribor Kredarica 6.0 % 4.5 % 5.5 % 1.0 m/s NNE 6.3 % 1.0 m/s 4.3 % NW 1.5 m/s NNW NE 3.5 % WNW 1.6 m/s NNE 3.0 % 1.8 m/s 7.1 % 8.7 % 1.1 m/s ENE 4.7 % 1.2 m/s N 1.9 m/s NW 1.0 m/s 7.0 % 1.4 m/s NNW NE 10.6 % WNW 1.4 m/s 5.2 % 1.3 m/s ENE 3.8 % 6.7 % W 1.9 m/s E 7.8 % 1.7 m/s W 1.8 m/s ESE 15.6 % SW 3.2 m/s SSW SE 6.3 % 1.7 m/s 2.5 % SSE 5.6 % 1.7 m/s WSW 1.5 m/s ESE SW 3.1 % 1.6 m/s 2.2 % 1.7 m/s SE SSW 1.3 % 1.6 m/s 4.5 % 2.0 m/s S 15.3 % 2.9 m/s SSE NNW 1.7 % 0.8 m/s N 1.4 % 0.8 m/s NNE 4.0 % 1.1 m/s 3.8 % 0.9 m/s 4.2 % 1.1 m/s 11.5 % WNW 6.4 m/s 4.1 % NW 1.1 m/s NE 7.6 % WNW 1.4 m/s 4.7 % 1.0 m/s ENE 10.8 % W 1.4 m/s 10.4 % W 6.8 m/s 2.2 % WSW 8.1 m/s 9.7 % 1.4 m/s ESE 1.0 % SW 10.2 m/s SSW SE 0.1 % 1.3 m/s 11.6 % ESE 10.8 % SW 2.5 m/s SSW SE 6.8 % 1.1 m/s 7.6 % SSE 4.4 % 1.4 m/s 1.8 % 1.1 m/s 4.3 % 1.8 m/s 2.8 % 1.3 m/s NNE 1.4 % 3.7 m/s NNW NE 2.5 % W 2.4 m/s 3.8 % WSW 3.5 m/s ESE 6.5 % 4.7 m/s SE S 7.1 % 4.6 m/s Slika 22. Vetrovne rože, april 2012 SSE 6.5 % 5.8 m/s N 1.0 m/s NNE 1.1 % 1.2 m/s 1.7 % 2.6 m/s 18.9 % 2.8 m/s NE 5.2 % WNW 1.9 m/s 1.8 % 1.2 m/s ENE 5.2 % W 1.4 m/s 4.4 % 16.9 % 3.2 m/s 10.3 % 4.3 m/s 4.9 % 1.7 m/s E WSW 1.4 m/s Figure 22. Wind roses, April 2012 17 1.8 % 1.1 m/s NW 1.5 m/s E 5.5 % 5.0 m/s 0.2 % 3.3 m/s 2.3 % 5.1 % 5.2 m/s ENE SSW 0.8 % 3.0 m/s 0.6 % N 2.3 m/s 5.6 % S 1.2 m/s SSE 15.3 % 6.0 m/s Bilje WNW 3.1 m/s SW 0.0 % 15.9 % 3.5 m/s S 0.0 m/s 5.6 % 6.8 % 1.9 m/s 6.9 % 2.9 m/s E 14.3 % 1.9 m/s NW 3.7 m/s E WSW 2.2 m/s 1.3 % 2.4 m/s 6.5 % 2.7 m/s ENE 1.3 % NNW 4.8 % 2.9 m/s NE Portorož – letališče 2.4 % 0.7 m/s NNE 9.3 % S 1.4 m/s Novo mesto N 3.7 m/s NW 5.1 m/s E 3.1 % 9.4 % WSW 2.5 m/s 6.9 % 4.5 m/s ESE 8.1 % SW 2.2 m/s SSW SE 9.6 % 3.2 m/s S 4.1 % 3.1 m/s SSE 3.1 % 2.0 m/s 3.3 % 1.3 m/s 24.9 % 2.0 m/s 19.3 % 2.3 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z jugovzhodnikom sta pihala v 36 % vseh terminov. Bilo je 18 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 1. aprila dosegel 18,3 m/s. V Kopru je bilo 13 dni z vetrom nad 10 m/s, 22. aprila je bil izmerjen največji sunek, in sicer 20,8 m/s, bila sta dva dneva z vetrom nad 20 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik pihala v 44 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 1. aprila dosegel 18,3 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so pogosto pihali severnik, severseverovzhodnik, severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik, in sicer skupno v 35 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 31 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 26. aprila 16,8 m/s; veter je v 12 dneh presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 13 dneh presegel 20 m/s, od tega dvakrat 30 m/s, v sunku je 26. aprila dosegel hitrost 38,3 m/s. Zahodseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 31 % vseh terminov, enako tudi vzhodniku in vzhodjugovzhodniku. V Novem mestu je bila največja izmerjena hitrost 18,3 m/s 24. aprila, bilo je 16 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. Najpogosteje so pihali zahodseverozahodnik, zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 55 % primerov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pa je pihal v 16 % terminov. V Mariboru je jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 39 % vseh terminov. Sunek vetra je 26. aprila dosegel 13,1 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel hitrost 19,6 m/s 22. aprila, bilo je 26 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 14 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega 2 dneva z vetrom nad 20 m/s. 1. aprila je sunek dosegel 22,0 m/s. Prva tretjina aprila je bila večinoma toplejša kot običajno, a pozitivni odkloni niso presegli 1 °C. Negativni odklon so zabeležili le v Lescah (−0,1 °C) in Črnomlju (−0,2 °C). Padavine so v večjem delu države presegle dolgoletno povprečje, v Staršah, Biljah in na Bizeljskem celo za več kot dvakrat. Za dolgoletnim povprečjem so zaostali v Portorožu (27 %), Velikih Dolencih (46 %) in Postojni (52 %). Sonca je bilo z izjemo Portoroža več kot običajno. Za 62 % so povprečje presegli v Mariboru in za 53 % v Murski Soboti. Slika 23. Svež sneg, Gradišče nad Trebnjem, 1. april 2012 (foto: Peter Kadunc) Figure 23. Fresh snow, Gradišče nad Trebnjem, 1 April 2012 (Photo: Peter Kadunc) Tudi v osrednji tretjini aprila je bila povprečna temperatura zraka večinoma nad običajnimi vrednostmi. Največji odklon so zabeležili v Murski Soboti in Slovenj Gradcu, kjer je dosegel 1,1 °C, za povprečjem pa so za spoznanje zaostajali v Lescah (−0,2 °C). Padavin je večinoma primanjkovalo, za povprečjem so najbolj zaostali v Mariboru s 30 % povprečja in Staršah s 37 % povprečja. Dolgoletno povprečje so presegli v Portorožu, Biljah, Postojni in Ratečah, v Biljah je presežek znašal 89 %. Sončnega vremena je primanjkovalo. Zaostanek je večinoma znašal do 50 %, v Novem mestu pa so imeli le 43 % običajnega trajanja sončnega obsevanja. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, april 2012 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, April 2012 Postaja I. 0,2 0,3 0,4 0,0 1,2 −0,1 0,7 0,6 0,4 0,3 0,7 −0,2 0,5 0,9 0,8 0,8 0,8 0,2 Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M Temperatura zraka II. III. 0,8 1,3 0,7 2,3 0,8 3,4 0,4 4.0 0,5 2,7 −0,2 2,7 1,1 3,2 0,5 3,7 0,4 3,8 0,0 4,3 0,6 4,1 0,0 4,1 0,6 3,4 0,6 3,2 1,0 3,6 0,5 3,6 1,1 4,0 0,3 4,0 M 1,1 1,1 1,6 1,5 1,5 0,8 1,7 1,6 1,5 1,6 1,8 1,3 1,5 1,5 1,8 1,6 2,0 1,5 I. 27 221 52 104 150 164 113 135 158 196 169 158 214 152 224 118 118 46 Padavine II. III. 139 35 189 138 107 47 78 42 120 160 91 141 66 107 95 112 67 112 89 66 49 22 58 20 58 38 87 100 37 69 30 85 53 126 58 43 M 61 185 65 74 146 140 97 117 117 112 74 70 94 112 102 77 102 48 I. 94 103 Sončno obsevanje II. III. M 73 118 96 61 124 96 114 52 100 87 134 65 133 109 127 71 149 115 127 43 142 104 131 55 138 108 162 153 60 57 155 135 124 114 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Zadnja tretjina je bila opazno toplejša kot v povprečju, odkloni so večinoma presegli 3 °C, ponekod tudi 4 °C. Največji odklon so zabeležili v Sevnem, 4,3 °C, najmanjšega pa v Portorožu, 1,3 °C. Padavinsko povprečje so najbolj presegli v Ratečah (za 60 %), Lescah (za 41 %) in Biljah (za 38 %). Najbolj so za povprečjem zaostali v Črnomlju, kjer so dosegli le 20 % običajnih padavin, in v Novem mestu z 22 % običajnih vrednosti. Sonce je povsod sijalo več časa kot običajno. V Mariboru je presežek znašal 55 %, v Ljubljani 49 % in v Novem mestu 42 %. V Ratečah so povprečje izenačili. 300 KREDARICA 700 200 višina (cm) višina (cm) 600 100 KREDARICA 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 dan Slika 24. Dnevna višina snežne odeje aprila 2012 na Kredarici in največja aprilska debelina snega Figure 24. Daily snow cover depth in April 2012 and maximum snow cover depth in April Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. 25. aprila je bila snežna odeja debela 240 cm, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja. Aprila je bilo največ snega leta 2001 (7 m), 1977 (690 cm), 1975 (560 cm), 2009 (555 cm) in 1979 (538 cm). Malo snega je bilo v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm) ter v letih 1959 in 1989 (po 220 cm). 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Novi vasi so 9. aprila namerili 2 cm snega, na Jezerskem 23. aprila 1 cm, v Ratečah pa je bila 23. aprila snežna odeja debela 3 cm. 25 10 MURSKA SOBOTA LJUBLJANA 20 višina (cm) višina (cm) 8 6 4 15 10 2 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 200 1999 2005 2011 25 NOVO MESTO RATEČE 20 100 višina (cm) 150 višina (cm) 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 50 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 25. Največja višina snega v aprilu Figure 25. Maximum snow cover depth in April Slika 26. Ivje na vrhu Javornika, 9. april 2012 (foto: Martin Gustinčič) Figure 26. Rime on the top of Javornik, 9 April 2012 (Photo: Martin Gustinčič) Na sliki 25 je prikazana največja aprilska višina snega v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. V Ratečah je bila od srede minulega stoletja najvišja snežna odeja v aprilu leta 1951, ko je bila debela kar 150 cm, brez snežne odeje pa so bili v 9 aprilih (1953, 1961, 1974, 1983, 1989, 2000, 2007, 2008 in 2011). V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1952, namerili so 20 cm, sneg je bil prisoten še v 20 aprilih, dolgoletno povprečje pa znaša 3 cm. V Novem mestu je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1980, namerili so 21 cm, sneg je bil prisoten še v 17 aprilih, dolgoletno povprečje znaša 3 cm. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 6 LJUBLJANA NOVO MESTO število dni število dni 8 6 4 4 2 2 0 1951 1957 1963 6 0 1951 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 30 MURSKA SOBOTA RATEČE 4 število dni število dni 25 2 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1951 2011 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v aprilu Figure 27. Number of days with snow cover in April 10 10 NOVO MESTO LJUBLJANA 8 število dni število dni 8 6 4 6 4 2 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2011 10 10 MURSKA SOBOTA RATEČE 8 število dni število dni 8 6 4 6 4 2 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z nevihto ali grmenjem v aprilu Figure 28. Number of days with thunderstorm and thunder in April Slika 29. Aprila smo že imeli prve nevihte s točo, Ljubljana, 20. april 2012 (foto: Tamara Gorup) Figure 29. First thunderstorms with hail, Ljubljana, 20 April 2012 (Photo: Tamara Gorup) 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Aprila so višje plasti zraka še razmeroma hladne, pri tleh pa se zrak ob sončnem vremenu razmeroma hitro segreje, da postane labilen. Seveda je za nastanek neviht potrebna tudi zadostna vsebnost vlage v zraku. Tako se aprila že lahko pojavljajo nevihte, ne le ob vremenskih frontah, ampak tudi zaradi labilnosti ob pregretju spodnjih plasti ozračja. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili na Goriškem in v Postojni, in sicer po 5. Po tri take dneve so našteli v Ljubljani, Novem mestu in Celju. Na Kredarici so zabeležili 22 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Po dva dni z meglo so imeli v Novem mestu in Ratečah. 15 Slika 30. Število dni z meglo v aprilu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 30. Number of foggy days in April and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil le en dan z meglo, povprečje pa znaša štiri dni. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih aprila 1952, in sicer 12, brez megle so bili v aprilih 1959, 1984, 1994, 1995 in 1997. 990 pritisk vodne pare (mb) 985 zračni pritisk (mb) 14 LJUBLJANA 980 975 970 965 960 LJUBLJANA 12 10 8 6 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, april 2012 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, April 2012 Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Povprečni zračni tlak je bil prvi dan aprila 978,9 mb, nato je padal in se 7. aprila znižal na 966,8 mb. Po krajšem porastu je 9. dne dosegel 977,2 mb, v naslednjih dneh pa je ponovno padal. 14. aprila je znašal 962,4 mb, kar je najnižja vrednost. Po krajšem porastu se je 19. aprila ponovno znižal na 962,9 mb. Najvišji zračni tlak je bil zadnjih pet dni meseca, z 984,9 mb je bilo dnevno povprečje najvišje 28. aprila. Na sliki 31 desno je prikazan potek dnevnega povprečnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Pogoste spremembe v vsebnosti vodne pare v zraku kažejo na razgibano vremensko dogajanje v aprilu 2012. Prva dva dni aprila je bilo v zraku razmeroma malo vodne pare (do 6 mb), nato pa se je delni tlak vodne pare hitro povečal in 4., 5. in 6. aprila presegel 12 mb. Sledil je hiter padec, 9. aprila je bila dosežena najnižja vrednost, in sicer 4 mb. Vsebnost vodne pare se je naslednji dan le malo dvignila, večji porast pa je sledil 11. dne. Zadnji dan meseca je bila zabeležena najvišja vrednost, in sicer 13,2 mb. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 32. Svež sneg pri vasi Koglo v okolici Šmarjeških toplic, 1. april 2012 (foto: Blaž Košak) Figure 32. Fresh snow near village Koglo, 1 April 2012 (Photo: Blaž Košak) SUMMARY The mean air temperature in April 2012 was everywhere above the 1961–1990 normals. In most of the country the anomaly was between 1 and 2 °C. Especially the last third of the month was significantly warmer than on average in the reference period. In Bilje nad Bizeljsko the highest temperature exceeded 30 °C. Most precipitation fell in northwest of the country, where mostly above 200 mm were registered, on some measuring stations even more than 400 mm. In Žaga 484 mm fell, in Kobarid 420 mm, and in Kneške Ravne 409 mm. In Veliki Dolenci only 28 mm were reported and on the Coast 50 mm. Precipitation was quite often, and the long drought period slowly came to the end. The duration of bright sunshine was below the normals in west of the country. The negative anomaly didn’t exceed 15 % and was the largest in the high Julian Alps. Positive anomaly was the largest in Maribor, where 198 hours of sunny weather correspond to 124 % of the normals. The cloudiest was the middle part of the month, the first and the last third were noticeably sunnier than on average during the reference period. On 25 April the snow cover on Kredarica reached 240 cm, which is significantly less than normal. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature <0 °C − number of days with max. air temperature ≥25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a.m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V APRILU 2012 Weather development in April 2012 Janez Markošek 1. april Sprva oblačno s padavinami, čez dan postopne razjasnitve, burja Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je zjutraj ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. V noči na 1. april in zjutraj je bilo oblačno, v večjem delu Slovenije je deževalo, ponekod v jugovzhodni Sloveniji pa je snežilo tudi po nižinah. Čez dan so padavine ponehale in začelo se je jasniti. Zvečer je bilo jasno. Na Primorskem je pihala burja, drugod severni do vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12, na Primorskem do 16 °C. 2. april Pretežno jasno, pozeba, čez dan jugozahodnik Nad nami in Balkanom se je ponoči prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka, ki pa je čez dan že začelo slabeti. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bilo zelo hladno, bila je pozeba. Najnižje jutranje temperature do bile od −6 do 0, na Primorskem od 0 do 3 °C. Čez dan je zapihal jugozahodni veter, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20 °C. 3.–5. april Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, občasno rahel dež, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo, Balkanom ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak (slike 1–3). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, občasno je rahlo deževalo, zadnji dan nekoliko obilneje v severozahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter, zadnji dan ob morju jugo. Najtopleje je bilo v severovzhodni Sloveniji, kjer so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 23 °C. 6.–8. april Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, postopno hladneje Naši kraji so bili v ciklonskem območju, ki se je zadnji dan pomaknilo nad vzhodno Evropo. V njegovem zaledju je pritekal postopno hladnejši zrak. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom. Nad nami je prevladoval zahodni do jugozahodni veter (slike 4–6). V noči na 6. april in dopoldne je bilo oblačno s padavinami, čez dan so bile še krajevne plohe. Popoldne se je od zahoda prehodno delno zjasnilo. V noči na 7. april je spet začelo deževati, v večjem delu Slovenije je deževalo tudi čez dan. Suho je bilo v jugovzhodnih krajih. Deževalo je še v noči na 8. april, čez dan so padavine slabele in popoldne povsod, razen v jugovzhodni Sloveniji, ponehale. Meja sneženja se je spuščala, snežilo je na Gorenjskem, proti večeru na Kočevskem. Na Primorskem je pihala burja. Zadnji dan je bilo razmeroma hladno, najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9, na Primorskem do 12 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9.–10. april Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, pozeba Nad vzhodnimi Alpami in Balkanom se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. V noči na 9. april se je zjasnilo, čez dan in tudi drugi dan je bilo pretežno jasno, občasno zmerno oblačno. Burja je že prvi dan ponehala, drugi dan pa je zapihal južni do jugozahodni veter. Ponoči in zjutraj je bilo zelo hladno, bila je pozeba. Prvi dan so bile najnižje jutranje temperature od −8 do −1, ob morju 4 °C. Naslednje jutro je bilo manj mrzlo in tudi čez dan je bilo že malo topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18 °C. 11.–16. april Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje z več posameznimi središči. V drugi polovici obdobja se je poglobilo ciklonsko območje nad severnim Sredozemljem, Alpami in Balkanom. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom, ki je prav tako imela več manjših samostojnih jeder hladnega in vlažnega zraka, ki so spreminjala svojo lego (slike 7–9). Prva dva dni je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno je deževalo, pojavljale so se krajevne plohe. V vzhodni Sloveniji je bilo prvi dan povečini suho vreme. Pihal je jugozahodni veter. 13. aprila je prevladovalo oblačno vreme, občasno so bile manjše krajevne padavine, deloma plohe. Tudi do konca obdobja je prevladovalo pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, 15. aprila je bilo v severovzhodni Sloveniji povečini suho vreme. Na Primorskem je občasno pihala burja. Povprečne dnevne temperature so bile letnemu času primerne. 17.–18. april Zmerno do pretežno oblačno, nekaj jasnine na zahodu Eno ciklonsko območje je bilo nad severozahodno Evropo, drugo pa nad Balkanom in Črnim morjem. K nam je pritekal precej vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme. Nekaj jasnine je bilo prvi dan v zahodni Sloveniji, vendar se je drugi dan tudi tam pooblačilo. 18. aprila zvečer je na Obali rahlo deževalo. Prvi dan je na Primorskem pihala šibka burja, ponekod v notranjosti Slovenije pa vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 15, na Primorskem do 18 °C. 19.–21. april Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom (slike 10–12). Pri nas je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in predvsem drugi in tretji dan tudi posamezne nevihte. Prevladoval je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 12 do 18 °C. 22. april Oblačno s padavinami, nevihte, ohladitev Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta je čez dan ob jugozahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. Oblačno je bilo s padavinami. Sprva je pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Ob prehodu hladne fronte so nastale krajevne nevihte, zapihal je severozahodni do severovzhodni veter, ohladilo se je. V Zgornjesavski dolini in na Koroškem se je meja sneženja spustila do doline. Popoldne so bile temperature od 1 do 8, na Primorskem in v Beli krajini do 13 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23.–24. april Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Nad nami je prevladoval jugozahodni veter (slike 13–15). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in predvsem drugi dan tudi posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18 °C, precej hladneje pa je bilo v alpskih dolinah. 25.–26. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, prvi dan krajevne plohe, okrepljen jugozahodnik, topleje Nad britanskim otočjem, Severnim morjem in skrajno zahodno Evropo je bilo globoko ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Nad nami je pihal okrepljen jugozahodni veter, pritekal je postopno toplejši zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan so se še pojavljale krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter, ki se je drugi dan še okrepil. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 23 °C. 27.–28. april Jasno, zelo toplo Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, k nam je od juga pritekal zelo topel in suh zrak. Prevladovalo je jasno vreme, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 31 °C. Prvi dan pa je bilo ob morju razmeroma hladno, izmerili so le okoli 19 °C. 29. april Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda je k nam pritekal zelo topel, vendar nekoliko bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo, občasno pa je bilo na nebu precej srednje in visoke oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile v Zgornjesavski dolini okoli 21, drugod od 25 do 30 °C. 30. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Na obrobju ciklonskega območja je nad naše kraje od juga še pritekal topel, vendar bolj vlažen zrak (slike 16–18). Ozračje je postalo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so nastale krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile v Zgornjesavski dolini okoli 21, drugod od 24 do 28 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 4. 2012 Slika 2. Satelitska slika 5. 4. 2012 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 April 2012 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 April 2012 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 4. 2012 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 April 2012 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 4. 2012 Slika 5. Satelitska slika 8. 4. 2012 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 8 April 2012 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 8 April 2012 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 4. 2012 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 8 April 2012 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 4. Slika 8. Satelitska slika 14. 4. 2012 ob 14. uri 2012 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 14 April 2012 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 April 2012 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 4. 2012 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 April 2012 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 4. Slika 11. Satelitska slika 20. 4. 2012 ob 14. uri 2012 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 20 April 2012 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 20 April 2012 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 4. 2012 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 20 April 2012 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 4. Slika 14. Satelitska slika 24. 4. 2012 ob 14. uri 2012 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 24 April 2012 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 April 2012 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 4. 2012 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 April 2012 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 4. Slika 17. Satelitska slika 30. 4. 2012 ob 14. uri 2012 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 April 2012 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 April 2012 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 4. 2012 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 April 2012 at 12 GMT 29 METEOROLOŠKA POSTAJA ŽUSEM Meteorological station Žusem Mateja Nadbath V Žusmu je padavinska meteorološka postaja; Žusem je zaselek, ki še s petimi drugimi tvori naselje Dobrina v občini Šentjur. V omenjeni občini je še padavinska postaja v Šentjurju. Meteorološka postaja Žusem je na nadmorski višini 625 m. Pluviometer (ombrometer ali dežemer) je postavljen ob ograjenem vrtu, na vzhodni strani opazovalčeve hiše, od nje pa je oddaljen približno 10 m. V enaki oddaljenosti je na severozahodni strani gospodarsko poslopje. V okolici so obdelovalne površine, travniki in posamezna drevesa. Svet je hribovit in se proti jugu in vzhodu strmo spušča. Opazovalni prostor je na tej lokaciji od konca avgusta 1990, v času februar 1959–avgust 1990 je bil približno 100 m severneje in 20 m nižje od današnjega, od decembra 1924 do februarja 1959 pa okoli 400 m severozahodno, na nadmorski višini 596 m (slika 1, trenutna lokacija je označena z rdečo, s temno rdečo lokacija po letu 1959 in s črno po letu 1924). 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (From: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Decembra 1924 je z meteorološkimi meritvami in opazovanji v Žusmu začel župnik Jakob Palir, opravljal jih je do junija 1957. Julija 1957 je z meritvami in opazovanji nadaljeval Ivan Penič, vztrajal je do avgusta 1990. Ob koncu avgusta 1990 je meteorološki opazovalec postal Vilhem Jurjec, ki meteorološke meritve in opazovanja opravlja še danes. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2009/ortofoto from 2009 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Meteorološka postaja Žusem je bila ob postavitvi decembra 1924 postaja IV. reda, kar je enako današnji padavinski postaji, na kateri merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo atmosferske pojave. Meritve opravljamo enkrat dnevno, zjutraj ob 7. ali ob 8. uri po poletnem času, opazovanja pa vršimo preko celega dne. Slika 2. Meteorološka postaja, slikana aprila 1973 proti zahodu (levo) in aprila 2012 proti jugu (arhiv ARSO) Figure 2. Meteorological station Žusem, photo made in April 1973 (left) and in April 2012 (Archive ARSO) 1400 1200 mm 1000 800 600 400 2011 2009 2005 2007 2003 2001 1999 1997 1995 1993 1991 1989 1985 1987 1983 1981 1979 1977 1975 1973 1971 1969 1965 1967 1963 0 1961 200 3 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2011 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) 3 Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2011 and mean reference value (1961–1990, green line) V Dobrini in bližnji okolici je v referenčnem obdobju (1961–1990) letno povprečje padavin 1099 mm. Letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1105 mm in obdobja 1981–2010 1115 mm. Leta 2011 smo namerili 866 mm padavin, kar je v obdobju 1961–2011 peto v vrsti najbolj suhih let. Leto pred tem pa je bilo četrto najbolj namočeno, s 1318 mm (slika 3). Od letnih časov pade v povprečju največ padavin poleti, referenčno povprečje je 370 mm, 182 mm pa je referenčno povprečje za zimo, ki velja za letni čas z najmanj padavinami. Ob primerjavi povprečne višine padavin po letnih časih v treh desetletjih 1971–2000 in 1981–2010 z referenčnim 1961–1990 je opazno zmanjševanje povprečnih vrednosti spomladi, njihov porast jeseni, poleti in pozimi pa so blizu pripadajočih referenčnih (slika 4). 3 V članku so uporabljeni izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi. Meteorological data used in the article are measured and already digitized. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje 1961–1990 1981–2010 450 400 Urad za meteorologijo 1971–2000 350 312 300 350 250 mm mm 300 250 200 190 200 150 150 100 100 50 50 0 0 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter 4 J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih 4 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods 1961–1990 150 Slika 5. Najvišja in najnižja izmerjena mesečna višina padavin v obdobju 1961–2011 Figure 5. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–2011 1971–2000 1981–2010 M A 2011 mm 120 90 60 30 0 J F M A J J mesec / Month S O N D Slika 6. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in višina padavin v prvih štirih mesecih leta 2012 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in four mounts of the year 2012 Najbolj namočen mesec leta v referenčnem obdobju 1961–1990 je junij s povprečjem 128 mm padavin, januar je najbolj suh, povprečje je 55 mm. V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 je v povprečju še vedno najbolj namočen junij, njegovo povprečje v omenjenih obdobjih še narašča, medtem ko je januar najbolj suh, njegovi povprečji pa sta še nižji od referenčnega. Poleg januarja je opazno znižanje povprečnih vrednosti v omenjenih obdobjih še aprila in julija, novembra pa le v obdobju 1981–2010; porast mesečnih povprečij je opazen še v septembru, oktobru in decembru. V ostalih mesecih so povprečja obdobij 1971–2000 in 1981–2010 blizu pripadajočih referenčnih (slika 6). Aprila 2012 je padlo 81 mm padavin (slike 6, 7 in 8), kar je 93 % aprilskega referenčnega povprečja. 10 mm padavin je padlo aprila 2007, kar je v obdobju 1961–2012 najnižja izmerjena aprilska višina padavin, največ aprilskih padavin pa smo v Dobrini namerili leta 1972, 190 mm (slika 5). 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, Oc-tober, November; Winter = December, January, February 32 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 Urad za meteorologijo 1979 1976 1973 1970 1967 1964 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1961 mm Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Aprilska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) Figure 7. Precipitation in April (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) Bilje Kredarica Rateče Ljubljana Bežigrad Brnik Celje Šmartno Lisca Žusem Novo mesto Maribor Cerklje Murska Sobota Portorož 215 212 197 120 50 100 150 mm 100 89 80 mm 98 88 87 81 69 66 61 60 50 0 110 100 128 127 71 60 91 92 64 52 40 20 85 45 45 35 0 200 250 Slika 8. Mesečna višina padavin aprila 2012 na izbranih meteoroloških postajah in v Žusmu Figure 8. Monthly precipitation in April 2012 on chosen meteorological stations and in Žusem J F MA M J J A S O N D mesec / Month 5 Slika 9. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–april 2012 5 Figure 9. Maximum daily precipitation per month in 1961–April 2012 Najvišja dnevna višina padavin v obdobju 1961–april 2012 je bila izmerjena 9. oktobra 1980, 110 mm (slika 9). V omenjenem obdobju je bila le še 6. junija 2008 dnevna višina padavin enaka 100 mm. Najvišja aprilska dnevna višina padavin v obdobju 1961–2012 je bila 45 mm, izmerjena pa je bila 16. aprila 1978. Aprila 2012 je bila najvišja dnevna višina padavin 30 mm, izmerjena 8. v mesecu. V Dobrini snežna odeja v povprečju referenčnega obdobja leži 61 dni na leto; 60 dni s snežno odejo je povprečje obdobja 1971–2000 in le dan manj v obdobju 1981–2010. Leta 2011 je bilo 52 dni s snežno odejo, najvišja snežna odeja tega leta je bila 21 cm. Prvi sneg običajno zapade novembra, v obdobju 1961–2011 pa je bil petkrat že oktobra. Najpogosteje pade zadnji sneg aprila, v omenjenem obdobju pa smo ga štirikrat zabeležili še maja, nazadnje sta bila dva dneva s snegom maja 1985. Aprila 2012 je bil na meteorološki postaji Žusem zabeležen le en dan 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 80 60 40 20 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 število dni / Number of Days . cm s snežno odejo, in sicer prvi dan v mesecu; debela pa je bila 1 cm. Največ aprilskih dni s snežno odejo smo v obdobju 1961–april 2012 zabeležili v letih 1970, 1996 in 1997, to je 6. Najdebelejša aprilska snežna odeja je bila izmerjena 19. aprila 1991, 39 cm. 6 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2011 6 Figure 10. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2011 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na meteorološki postaji Žusem v obdobju 1961–april 2012 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Žusem in 1961–April 2012 Največ Maximum Letna višina padavin (mm) Annual precipitation (mm) Mesečna višina padavin (mm) Monthly precipitation (mm) Dnevna višina padavin (mm) Daily precipitation (mm) Najvišja višina snežne odeje (cm) Maximum snow cover depth (cm) Najvišja višina novozapadlega snega (cm) Maximum depth of fresh snow (cm) Letno število dni s snežno odejo Annual number of days with snow cover Število dni s snežno odejo v sezoni* Number of days with snow cover in season* Leto / Datum Year / Date Najmanj Minimum Leto / Datum Year / Date 1375 1999 734 2003 312 oktober 1964 0 februar 1998, oktober 1965 110 9. oktober 1980 0 — 89 11. februar 1999 8 23. november 1989 55 10. februar 1999 0 — 104 1969 3 1989 107 1985/86 7 1989/90 * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the End of June in the following year SUMMARY Meteorological station Žusem is located at elevation of 625 m in the eastern part of Slovenia. It was established in December 1924. Ever since precipitation and snow cover have been measured and meteorological phenomena has been observed. Vilhem Jurjec has been meteorological observer at the station since August 1990. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 34 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA »CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI« FINAL CONFERENCE OF THE PROJECT »DROUGHT MANAGEMENT CENTRE FOR SOUTHEASTERN EUROPE« Gregor Gregorič, Tanja Cegnar D el podnebne spremenljivosti je tudi suša, ki je še posebej v zadnjih desetletjih povzročila veliko škode po vsem svetu in prizadela gospodarstvo ter kakovost življenja nasploh. Jugovzhodna Evropa sodi med območja, ki so za sušo najbolj občutljiva. Pričakujemo, da se bodo razmere v luči podnebnih sprememb še poslabšale in da bo pomanjkanje vode predstavljalo še večji problem. Konec prejšnjega stoletja sta Mednarodna komisija za namakanje in Sekretariat konvencije za boj proti dezertifikaciji in suši podala pobudo za ustanovitev Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi (DMCSEE). Namen je pridobivanje kakovostnejših podatkov in stalno bdenje nad trenutnimi razmerami, pripravljanje napovedi suš ter podlag za strategije zmanjševanja posledic suš na območju jugovzhodne Evrope. Delo centra povezuje in organizira Agencija RS za okolje; v preteklih treh letih je večina aktivnosti potekala v sklopu projekta, ki ga je v okviru programa transnacionalnega sodelovanja (TCP) v jugovzhodni Evropi sofinancirala Evropska unija. Projekt, ki je vzpostavil osnovne funkcije Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi, je potekal v obdobju od aprila 2009 do marca 2012, v njem pa je sodelovalo 15 partnerjev iz 9 držav v regiji. Na zaključni konferenci projekta, ki je 14. in 15. maja 2012 potekala v City hotelu v Ljubljani, smo skupaj z mednarodnimi partnerji v projektu predstavili rezultate in nekaj primerov dobrih praks na področju spremljanja in upravljanja suše v Evropi. Sodelovalo je 76 udeležencev iz Srbije, Madžarske, Grčije, Nizozemske, Hrvaške, Bolgarije, Makedonije, Črne gore, Združenega kraljestva in Slovenije. Poleg sodelujočih v projektu so se konference udeležili tudi vabljeni predstavniki Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) in Svetovne meteorološke organizacije (WMO), Britanskega veleposlaništva ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Uvodoma so sodelujoče nagovorili g. Branko Ravnik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, dr. Silvo Žlebir, generalni direktor ARSO, g. James Hilton, namestnik vodje misije na Britanskem veleposlaništvu v Ljubljani in ga. Jamal Annagylyjova, ki je v okviru UNCCD zadolžena za programe v srednji in vzhodni Evropi. Govorniki so izpostavili jasno sporočilo o pomenu trajnostnega spremljanja suše v okviru DMCSEE, saj je v preteklih letih suša območje jugovzhodne Evrope že večkrat prizadela. V nadaljevanju je dr. Gregor Gregorič, koordinator projekta in vodja Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi, predstavil zgodovino centra, pravne vidike in prispevek evropskega projekta TCP pri reševanju vprašanj suše v jugovzhodni Evropi. Predstavnik Svetovne meteorološke organizacije g. Jose Camacho, zadolžen za znanost, podnebje in vode (CLW WMO), je govoril o vlogi regionalnih centrov za upravljanje s sušo z vidika Svetovne meteorološke organizacije. Poudaril je pomen DMCSEE na svetovni in regionalni ravni. Sledili so številni prispevki s prikazi rezultatov projekta in pomembnimi evropskimi in svetovnimi pogledi na sušo. Vse prezentacije so dostopne na spletni strani Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi: www.dmcsee.eu. V zaključnem delu konference so udeleženci v treh delovnih skupinah izoblikovali odgovore na ključna vprašanja v zvezi z obstoječim stanjem in prihodnjem razvoju DMCSEE, na končnem plenarnem delu konference pa so jih še potrdili in poenotili. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Kot glavna prednost projekta TCP je bilo izpostavljeno predvsem izboljšanje na področju upravljanja baze podatkov, metodoloških pristopov in analiz za pripravo izdelkov, povezanih s sušo, metodoloških pristopov za oceno ranljivosti in orodij za napoved suše, prav tako pa tudi povezovanje regionalnih in nacionalnih postopkov za kartiranje s sušo povezanih izdelkov v sodelujočih državah, operacionalizacija in avtomatizacija spremljanja suše, spodbujanje tehničnega, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med partnerji ter bolj kvalitetna komunikacija s končnimi uporabniki. Partnerji so tudi poudarili, da so rezultati projekta TCP in skupne platforme DMCSEE omogočili nadgradnjo obstoječih in vzpostavitev novih dejavnosti na področju spremljanja suše. Izboljšala se je sposobnost komuniciranja z zainteresiranimi stranmi in odločevalci s pomočjo različnih storitev, kot so bilteni, napovedi, zgodnja opozorila, karte sušnih indeksov v različnih časovnih skalah ter analize ranljivosti za sušo za namakalno poljedelstvo. Ustanove, ki so neposredno ali posredno zainteresirane za informacije v povezavi s sušo, so ministrstva, ki opravljajo naloge v zvezi s kmetijstvom, gozdarstvom, proizvodnjo hrane, okoljem, prostorskim načrtovanjem in obrambo, agencije ali organi, pristojni za izvajanje ukrepov okoljske in kmetijske politike ter upravljanja z vodami, različne vladne in mednarodne organizacije, oblikovalci politik, univerze, raziskovalne ustanove itd. Udeleženci podpirajo zamisel, da bo Center za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi služil kot operativni center za jugovzhodno Evropo za pripravljenost na sušo, spremljanje in upravljanje s sušo ter za usklajevanje in povezovanje s sušo povezanih storitev državnih meteoroloških in hidroloških služb ter drugih pomembnih institucij v sodelujočih državah in širši jugovzhodni Evropi. Slika 1. Udeleženci zaključne konference projekta »Center za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi« Figure 1. Participants of the Final conference »Drought Management Centre for Southeastern Europe« 36 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Z aradi previsokih temperatur zraka je v marcu vsaj dva tedna prezgodaj zacvetelo sadno drevje, tudi gospodarsko pomembnejše sadne vrste, ki normalno zacvetijo v prvi in drugi dekadi aprila, med njimi češnje, hruške in ponekod tudi jablane. Cvetni brsti v najbolj občutljivih razvojnih fazah so bili 2., 9., in 10. aprila izpostavljeni nizkim temperaturam zraka (od −2 do −5 °C). Ob prvi ohladitvi so pozebli odprti cvetovi češenj, sliv in breskev ter mladi plodiči marelic, do naslednjega vdora hladnega zraka čez teden dni pa je fenološki razvoj že toliko napredoval, da so nizke temperature zraka uničile mlade plodiče breskev in sliv ter cvetni nastavek hrušk in zgodnjih jablan. Pozeba je najbolj prizadela sadjarska območja v Posavju, na osrednjem Štajerskem, Celjskem, Gorenjskem in na območju Ilirske Bistrice. Po prvih ocenah je bilo uničenega od 30 do 50 % cvetnega nastavka, ponekod tudi 100 %. Pozeble brste občutljivejših sadnih vrst so opazili tudi na območjih, kjer se je ohladilo pod −5 °C, čeprav so bili brsti še zaprti. Na Obali ter na Goriškem so temperature zraka v kritičnih nočeh na srečo ostale nad ničlo, prizadelo pa je območja Zgornjega Posočja in severne Primorske. O škodi so poročali tudi iz sadovnjakov in vinogradov na Vipavskem. Zaradi zgodnejšega cvetenja so pozebli tudi cvetovi akacije, pomembne medovite rastline. Aprila je bilo v severovzhodni Sloveniji 10 padavinskih dni, v osrednji Sloveniji pa do 18. Tudi na Obali smo lahko našteli 15 padavinskih dni. Največ dežja, več kot 200 mm (185 % dolgoletnega povprečja), je padlo na severnem Primorskem in v hribovitih predelih severozahodne Slovenije, v osrednji Sloveniji okoli 130 mm (117 %), precej manj, okoli 70 mm (75 %), v jugovzhodni Sloveniji in najmanj, dobrih 50 mm (60 %), na Obali. Preskrbljenost tal z vodo se je postopoma normalizirala v večjem delu Slovenije. Kljub temu se je zimska in zgodnjespomladanska suša najbolj poznala posevkom žit na lahkih, peščenih tleh. Posevki ozimnih žit, posebej ozimna pšenica in ječmen, se nista optimalno razrastla, zaradi pomanjkanja vode v tleh je bilo manj učinkovito tudi dognojevanje. Prvi dve tretjini aprila so se temperature tal v večjem delu Slovenije gibale med 5 in 15 °C, le v posameznih dneh so minimalne temperature v tleh še padle pod 5 °C. V zadnji tretjini aprila so se tla ogrela na 15 do 25 °C. Na Obali so v aprilu temperature tal le redko še padle pod 10 °C (preglednica 3, slika 3). Po padavinah v drugi polovici aprila so tla postala primerna za setev koruze, vrtnin in sajenje krompirja. V severovzhodni Sloveniji so koruzo večinoma posejali pred dežjem, že v sredini aprila. Vodne razmere v tleh in temperature tal so bile ugodne za kalitev in vznik spomladanske setve. Izjema je bila le Obala, kjer so sušne razmere vztrajale do zadnjih dni aprila. Tudi za rast drugih kmetijskih rastlin so bili temperaturni pogoji razmeroma dobri. Mesečna vsota efektivne temperature je presegla dolgoletno povprečje (preglednica 4, slika 2), vsota efektivne temperature zraka pa je v prvi polovici aprila naraščala nekoliko počasneje, kar je bilo ugodno za razrast in gostenje travne ruše. V zadnjih dneh aprila, ko so se povprečne temperature zraka ponovno pognale skoraj 10 °C nad povprečje, pa smo v osrednji Sloveniji že lahko opazili latenje zgodnjih vrst trav. Travniški lisičji rep je zadnji dan aprila že iztresal cvetni prah. V Primorju ter na Vipavskem in Goriškem je bil razvoj trav zgodnejši kot običajno. Čas latenja trav je nastopil blizu povprečnega časa ali celo nekaj dni za njim. V bližnjih preteklih letih je bilo latenje trav zgodnejše od letošnjega. V prvi in drugi dekadi aprila je v povprečju izhlapelo od 1,5 do 2,5 mm vode, v zadnji tretjini aprila, ob že skoraj poletnih temperaturah zraka, pa je v posameznih dneh ponekod izhlapelo blizu 5 mm vode na dan ali celo več kot 5 mm (preglednica 1). 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mesečna vodna bilanca je bila v aprilu v večjem delu Slovenije pozitivna z največjimi presežki vode v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Presežki vode so se postopno zmanjševali od severa proti jugu in jugovzhodu države. Na obalnem območju, v višjih predelih Slovenske Istre, ponekod na Dolenjskem ter v Beli Krajini, Posavju, osrednjem Štajerskem in na severovzhodu države je bila mesečna vodna bilanca negativna, odstopanja pa so se gibala do −40 mm. Presežki vodne bilance v aprilu so na severnem Primorskem, Posočju ter na hribovitih območjih severozahodne Slovenije presegli povprečje za celih 150 mm, v večjem delu osrednje, južne, severne in severovzhodne Slovenije pa stanje mesečne vodne bilance ni bistveno odstopalo od dolgoletnega povprečja (slika 1, preglednica 2). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, april 2012 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, April 2012 Postaja pov. I. dekada max. Σ pov. II. dekada max. Σ III. dekada pov. max. Σ Mesec (M) pov. max. Σ Portorož – letališče 2,7 3,9 27 2,6 4,4 26 3,5 4,9 35 2,9 4,9 89 Bilje 2,5 4,6 25 2,4 3,8 24 3,2 4,9 32 2,7 4,9 81 Godnje 1,7 2,4 17 2,0 2,9 16 2,8 3,6 28 2,2 3,6 60 Vojsko 1,3 2,0 13 1,4 1,8 14 2,4 3,7 24 1,7 3,7 51 Rateče – Planica 1,8 2,6 18 1,7 2,6 17 2,5 3,9 25 2,0 3,9 60 Planina pod Golico 1,4 2,1 14 1,5 2,0 15 2,3 3,9 23 1,7 3,9 52 Bohinjska Češnjica 1,8 2,6 18 1,5 2,2 15 2,5 3,8 25 1,9 3,8 58 Lesce 1,7 2,2 17 1,6 2,4 16 2,6 3,9 26 2,0 3,9 58 Brnik – letališče 1,9 3,2 19 1,8 2,4 18 2,9 4,6 29 2,2 4,6 65 Topol pri Medvodah 1,7 2,6 17 1,7 2,6 17 3,1 5,0 31 2,2 5,0 64 Ljubljana 2,2 3,2 22 2,1 3,0 21 3,6 5,2 36 2,6 5,2 79 Nova vas – Bloke 1,6 2,3 16 1,6 2,2 16 2,6 3,8 26 1,9 3,8 58 Babno polje 1,7 2,4 17 1,7 2,2 17 3,1 4,8 31 2,2 4,8 65 Postojna 1,9 2,7 19 1,8 3,1 18 2,9 4,8 29 2,2 4,8 67 Kočevje 2,0 3,4 20 1,7 2,5 17 3,0 4,6 30 2,2 4,6 68 Novo mesto 2,2 3,3 22 1,9 3,3 19 3,4 5,0 34 2,5 5,0 75 Malkovec 2,4 4,0 24 1,9 2,7 19 3,4 4,9 34 2,6 4,9 77 Bizeljsko 2,5 3,2 25 2,2 3,0 22 3,7 5,1 37 2,8 5,1 84 Dobliče – Črnomelj 2,1 3,0 21 1,8 2,8 18 3,4 5,0 34 2,4 5,0 72 Metlika 2,1 2,9 21 1,7 2,5 17 3,0 4,4 30 2,3 4,4 69 Šmartno 2,3 3,6 23 2,2 3,3 22 3,2 4,9 32 2,6 4,9 76 Celje 2,6 3,8 26 2,1 3,0 21 3,7 6,0 37 2,8 6,0 84 Slovenske Konjice 2,3 3,0 23 2,0 2,8 20 3,5 5,1 35 2,6 5,1 77 Maribor – letališče 3,0 5,0 30 2,4 3,6 24 3,7 5,6 37 3,0 5,6 90 Starše 2,5 4,5 25 2,2 3,5 22 3,7 6,4 37 2,8 6,4 84 Polički vrh 2,1 2,9 21 1,8 2,3 18 2,9 4,0 29 2,3 4,0 68 Ivanjkovci 1,8 2,2 18 1,7 2,4 17 2,6 3,4 26 2,0 3,4 60 Murska Sobota 3,0 4,7 30 2,5 3,7 25 3,8 6,0 38 3,1 6,0 93 Veliki Dolenci 2,4 2,9 24 2,3 2,9 23 3,5 5,0 35 2,7 5,0 81 Lendava 2,4 3,1 24 2,2 2,8 22 3,4 5,1 34 2,7 5,1 80 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Vodna bilanca za mesec april 2012 (levo) v primerjavi s povprečjem 1971–2000 (desno) Figure 1. Water balance in April 2012 (left) compared to the average 1971–2000 (right) Preglednica 2. Vodna bilanca za dekade, april in vegetacijsko obdobje (april 2012–september 2012) Table 2. Ten days, April and vegetation period water balance (from April 2012 to September 2012) Vodna bilanca [mm] v aprilu Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada Mesec V vegetacijskem obdobju (1. april–30. september) Bilje 77,0 36,7 19,8 134,0 134,0 Ljubljana Bežigrad 41,6 −1,1 8,6 49,1 49,1 Novo mesto 23,6 −3,3 −26,3 −6,0 −6,0 Celje 15,9 0,7 −2,7 13,9 13,9 Maribor – letališče 10,6 −16,4 −18,2 −24,0 −24,0 −8,1 −14,5 −10,6 −33,2 −33,2 −18,6 6,5 −26,0 −38,1 −38,1 Murska Sobota Portorož – letališče vsota efektivne temperature zraka (>0°C) 1000 900 2012 1971-2000 2011 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1.1. 6.1. 11.1. 16.1. 21.1. 26.1. 31.1. 5.2. 10.2. 15.2. 20.2. 25.2. 1.3. 6.3. 11.3. 16.3. 21.3. 26.3. 31.3. 5.4. 10.4. 15.4. 20.4. 25.4. 30.4. Slika 2. Vsota efektivne temperature zraka (> 0 °C) do konca aprila 2012 v primerjavi s primerljivem obdobjem leta 2011 in povprečjem 1971–2000 Figure 2. Accumulation of effective air temperature (> 0 °C) from January 1 to April 30 2012 compared to 2011 and the average of 1971–2000 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2012 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2012 Postaja I. dekada Tz2 Portorož -letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče 12,4 12,0 9,0 9,5 10,5 10,1 10,8 10,8 Tz5 12,5 12,1 9,3 9,3 10,9 10,4 10,8 10,7 II. dekada Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min 20,6 21,5 19,2 17,2 20,9 20,9 22,2 20,8 20,1 19,7 16,2 15,6 17,2 18,6 18,3 19,0 4,0 3,3 0,2 3,4 0,6 2,0 1,2 2,4 4,4 4,6 2,0 3,7 3,2 3,9 3,2 3,4 Tz2 12,5 12,2 8,9 10,4 10,1 10,8 10,3 10,3 Tz5 12,7 12,2 8,8 9,8 10,6 10,4 10,4 10,3 III. dekada Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min 19,8 19,7 16,9 15,9 19,4 18,1 18,2 16,7 19,5 17,9 15,1 14,8 15,9 15,8 15,7 15,1 7,6 7,1 2,9 6,3 4,8 7,3 5,0 5,4 8,1 7,9 4,0 6,3 6,1 7,6 6,4 5,8 Tz2 15,4 15,4 12,5 12,9 13,9 13,7 13,6 13,6 Tz5 15,8 15,1 12,3 12,7 13,9 13,7 13,5 13,4 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2012 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2012 40 Mesec (M) Tz2 max Tz5 max Tz2 min 25,2 26,6 30,3 23,9 29,4 25,2 30,8 25,8 24,7 24,3 25,2 21,7 26,6 22,8 24,8 23,6 9,8 8,2 4,2 6,9 7,5 8,3 6,9 7,4 Tz5 min 10,2 8,8 4,8 6,5 7,7 8,6 7,4 7,7 Tz2 13,4 13,2 10,1 10,9 11,5 11,5 11,6 11,6 Tz5 13,7 13,1 10,1 10,6 11,8 11,5 11,6 11,5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2012 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2012 Postaja M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm 150 384 17 63 71 100 234 17 23 21 50 94 18 869 411 126 114 143 363 31 56 64 93 213 32 16 16 43 75 27 828 399 109 73 81 120 274 47 30 31 70 130 42 6 0 27 33 22 610 234 37 79 81 126 286 42 39 31 76 146 41 10 0 32 41 21 553 223 48 Rateče 53 54 90 198 44 14 6 48 68 27 0 0 20 20 17 400 116 20 Lesce 71 80 121 272 27 29 30 71 130 25 3 0 32 35 16 585 239 51 Slovenj Gradec 77 85 122 284 50 34 35 72 141 44 5 0 29 34 17 534 222 37 Brnik 79 84 131 294 48 36 34 81 151 44 6 0 36 42 22 594 248 51 Ljubljana 96 101 147 343 46 46 51 97 194 42 12 4 49 65 24 799 380 110 Novo mesto 98 99 146 343 55 50 49 96 196 52 16 3 47 66 27 748 354 105 Črnomelj 98 98 153 349 37 53 48 103 204 38 19 4 54 77 24 724 354 115 Bizeljsko 101 103 145 350 44 53 53 95 202 43 18 6 48 72 26 728 343 105 95 95 135 325 47 49 45 85 178 45 15 1 40 56 23 656 288 72 Starše 103 105 149 356 60 55 55 99 208 58 19 7 51 77 34 736 348 108 Maribor 100 102 146 349 50 52 52 96 201 48 17 6 50 74 29 766 358 114 Maribor – letališče I. II. Portorož – letališče 113 121 Bilje 106 Postojna Kočevje Celje Tef > 0 °C III. Tef od 1. 1. 2012 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 100 100 142 342 43 52 50 92 194 42 18 5 45 68 23 700 323 94 Murska Sobota 99 104 148 350 58 53 54 98 204 58 19 9 49 77 36 712 337 106 Veliki Dolenci 91 96 147 334 44 45 46 97 188 43 15 5 50 70 28 769 355 115 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1951–94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 41 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period – 1 April to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY Due to warm spell in early spring flowering of fruit trees advanced the normal by more than two weeks. The risk of spring frost was extremely high. Several intrusions of cold air masses recorded on 2, 9 and 10 April dropped air temperatures below zero, from −2 °C to −5 °C. Frost injuries caused damage by flowers and buds of fruit trees in fruit growing regions of Posavje, Štajerska, Gorenjska and Posočje. Damage due to spring frost was also reported from Vipava Valley. In April monthly precipitation exceeded the average in the hilly region of northwest of Slovenia and in the central part of Slovenia. Up to the end of April soil water reservoir refilled. Soil water content and soil temperature became favourable for crops emergence. The exceptions were agricultural areas on the northeast and southeast of Slovenia where soil water balance resulted negative. The worst situation was on the littoral where permanent soil water shortage continued from the previous months. In April only 60 % of precipitations were recorded. Spring drought affected the most the agricultural areas where no irrigation facilities are available. 42 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženost zraka se je z izjemo ozona v aprilu občutno zmanjšala, ker se je končalo dolgotrajno obdobje suhega vremena, ko je bila kar nekaj mesecev količina padavin precej pod dolgoletnim povprečjem. Stanje se je izboljšalo predvsem pri najbolj problematičnem onesnaževalu, to je pri delcih PM10 in PM2,5. Padavine so bile v aprilu zelo pogoste. Največ pet zaporednih dni je bilo ob koncu meseca brez padavin. Temperature so bile nižje kot v nadpovprečno toplem marcu. Dnevne koncentracije delcev PM10 so v aprilu prekoračile mejno vrednost le redkokje (Ljubljana Center štiri prekoračitve, Maribor Center, Koper in Prapretno po ena prekoračitev). Sicer pa je vsota prekoračitev od začetka leta že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, in sicer na prometni lokaciji Ljubljana Center, v Žerjavu, Trbovljah in Zagorju ter v Celju. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka, razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje (enkrat prekoračena mejna urna vrednost na Kovku). Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile kot običajno izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, sledi pa prav tako zelo prometna lokacija Maribor Center. Koncentracije ozona so zaradi majhne osončenosti v aprilu ostale na ravni meseca marca. Nekoliko povišane koncentracije nekaterih BTX na merilnem mestu Medvode kažejo na vpliv tamkajšnje kemične industrije. Objavljamo tudi rezultate meritev kakovosti zunanjega zraka na Trati pri Škofji Loki, kjer je mobilna postaja začela delovati 11. aprila 2012. Iz rezultatov, ki zaradi krajšega obdobja meritev sicer niso povsem primerljivi z drugimi merilnimi mesti, sklepamo, da je onesnaženost na Trati na ravni drugih merilnih mest v naseljenih območjih. Mobilno postajo bomo po nekaj mesecih preselili z lokacije Trata, ki je pod vplivom industrije, na lokacijo mestnega ozadja v središče Škofje Loke. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Ni pa zanemarljiv tudi vpliv lokalne industrije. Najvišja urna koncentracija 357 µg/m3 (prekoračena urna mejna vrednost) in najvišja dnevna 49 µg/m3 sta bili izmerjeni na merilnem mestu Kovk 10. aprila pri jugozahodnem vetru. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa – posebej izstopata lokaciji Ljubljana Center in Maribor Center. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla največ tretjino mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije niso dosegle niti četrtine mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom se zaradi malo sonca v aprilu glede na marec skoraj ni povečala. Koncentracije so sicer tako kot v marcu že povsod, razen v mestu Maribor, prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Delci PM 10 in PM 2,5 V aprilu po dolgem času skoraj ni bilo prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10. Le po ena prekoračitev je bila zabeležena na merilnih mestih Maribor Center, Koper in Prapretno, štiri pa na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Glavni razlog za tako ugodno stanje so bile pogoste padavine, ki so spirale ozračje. Na splošno je stanje slabše v ozkih dolinah (Zasavje, Žerjav), kjer je predvsem pozimi skoraj onemogočeno mešanje zraka. Tudi koncentracije delcev PM2,5 so se znižale in so bile v aprilu precej pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna koncentracija benzena se je gibala med 0,7 in 1,2 µg/m3, kar je največ četrtina mejne vrednosti, ki je predpisana za celo leto. Povišane koncentracije nekaterih BTX (toluen, m&p ksilen) na merilnem mestu Medvode kaže na vpliv emisij iz tamkajšnje kemične industrije. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations Cp povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 Cmax maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2012) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. podr področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 Dan / 24 hours 125 (MV) 3 500 (AV) 400 (AV) 40 (MV) 27 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m , april 2012 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m , April 2012 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje DMKZ Trbovlje Hrastnik Zagorje mobilna postaja Škofja Loka - Trata▲ OMS Ljubljana Ljubljana Center TE-TO Ljubljana Vnajnarje* Šoštanj Topolšica EIS TEŠ Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk EIS TET Dobovec Kum Ravenska vas EIS TEB Sv. Mohor ▲ Meritve so se začele 11. aprila 2012. 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV 93 95 92 96 96 91 62 99 61 97 100 100 100 100 100 100 100 100 81 90 93 89 6 4 5 5 5 2 2 5 4 11 2 6 4 6 2 3 9 12 6 5 5 3 21 8 89 28 22 30 22 12 21* 92 30 71 89 55 35 30 57 357 181 12 71 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. >AV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 1 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Dan / 24 hours Cmax >MV 9 5 11 8 8 6 13 7 12* 31 4 15 13 12 13 7 15 49 30 9 12 6 0 0 0 0 0 0 0* 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m , april 2012 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m , April 2012 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper mobilna postaja Škofja Loka -Trata▲ OMS Ljubljana Ljubljana Center MO Maribor Maribor Vrbanski p. TE-TO Ljubljana Vnajnarje* Zavodnje EIS TEŠ Škale Kovk EIS TET Dobovec EIS TEB Sv. Mohor ▲ Meritve so se začele 11. aprila 2012. 1 ura / 1 hour podr % pod Cp Cmax >MV UB UT UB SB UT UB UB SB UT UB RB RB RB RB RB RB 95 95 96 95 96 96 96 65 99 95 64 96 96 100 79 86 15 39 20 15 24 19 13 7 50 12 8 6 5 4 3 4 59 122 84 55 65 70 79 37 119 67 48* 37 67 35 64 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m , april 2012 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ), April 2012 MERILNA MREŽA Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center DMKZ Nova Gorica Trbovlje Krvavec mobilna postaja Škofja Loka - Trata▲ ▲ Meritve so se začele 11. aprila 2012. Podr UB UT UB UB RB SB Mesec / Month % pod Cp 96 0,3 95 0,6 96 0,9 96 0,3 94 0,2 60 0,4 46 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,6 0 1,0 0 1,4 0 0,7 0 0,2 0 0,8 0 23 63 29 22 41 31 16 12 74 15 10 10 6 5 3 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m , april 2012 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m , April 2012 MERILNA MREŽA Postaja Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor center DKMZ Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan mobilna postaja Škofja Loka-Trata▲ TE-TO Ljubljana Vnajnarje* MO Maribor Maribor Vrbanski p. Maribor Pohorje EIS TEŠ Zavodnje Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor ▲ Meritve so se začele 11. aprila 2012. Podr RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB SB RB UB RB RB UB RB RB Mesec/ Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV >AV 95 94 95 96 95 96 87 96 96 95 96 96 45 60 95 96 100 100 100 99 103 78 97 67 49 71 70 69 64 64 83 73 84 102* 69 93 93 71 89 89 150 141 140 140 131 147 146 151 136 139 138 134 152 169* 139 144 149 137 151 154 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 8 ur / 8 hours Cmax 143 139 135 137 118 140 142 139 132 127 130 128 143 149* 134 139 145 136 148 149 >CV >CV ∑od 1. jan. 5 4 6 3 0 5 3 3 3 2 2 2 4 7* 0 3 4 2 4 4 12 8 13 5 0 8 5* 7 5 3 5 5 8* 0 6 7 4 6 13 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m , april 2012 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m , April 2012 MERILNA MREŽA Mesec Dan / 24 hours >MV ∑od 1.jan. 17 11 19 18 26 36 46 44 10 24 13 12 39 1 Postaja Podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad (R) UB 87 16 29 0 Ljubljana BF (R) UB 70 15* 27* 0* Maribor Center (R) UT 100 26 54 1 Kranj (R) UB 97 15 24 0 Novo mesto (R) UB 100 18 35 0 Celje (R) UB 100 19 41 0 DMKZ Trbovlje (R) SB 97 19 40 0 Zagorje (R) UT 100 20 37 0 Hrastnik (R) SB 100 17 37 0 Murska S. Rakičan (R) RB 100 19 47 0 Nova Gorica (R) UB 100 17 37 0 Koper (R) UB 100 20 54 1 Žerjav (R) RI 80 22 48 0 Iskrba (R) RB 100 12 30 0 mobilna postaja Škofja Loka-Trata▲ SB 65 20 38 0 OMS Ljubljana 56 Ljubljana Center UT 89 41 58 4 TE-TO Ljubljana Vnajnarje* RB 55 23* 35* 0* 3* MO Maribor Maribor Vrbanski p.* UB 51 16* 25* 0* 7* Velenje (R) UB 100 16 31 0 12 EIS TEŠ Pesje RB 99 16 32 0 2 Škale RB 100 18 37 0 6 Kovk (R) RB 97 11 6 0 1 EIS TET Dobovec (R) RB 77 9 20 0 1* Prapretno RB 85 22 53 1 12* Morsko (R) RI 100 13 26 0 5 EIS Anhovo Gorenje Polje (R) RI 100 13 27 0 6 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method aaa - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS aaa - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM Meritve na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO ▲ Meritve so se začele 11. aprila 2012. 47 Kor. faktor 1,30 1,00 1,30 1.00 1,00 1,30 1,30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m , april 2012 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m , April 2012 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Lljubljana BF* Maribor Center Maribor Vrbanski plato Iskrba Podr. UB UT UB RB % pod 71 100 100 79 Cmax 24 ur 26* 36 34 21 Cp 15* 16 15 11 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m , april 2012 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m , April 2012 % Podr. pod MERILNA MREŽA Postaja benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan Ljubljana Bežigrad UB 96 0,7 1,7 0,3 1,1 0,3 0,2 0,1 0,1 0,1 Maribor UT 94 1,2 1,9 0,4 1,9 0,6 0,5 0,2 0,2 0,1 OMS Ljubljana Center Ljubljana UT 100 0,8 1,0 0,1 0,7 0,1 Občina Medvode Medvode SB 100 0,8 3,0 0,4 2,7 0,8 DKMZ Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e m obilna Lj ublj ana center Vnaj narj e* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 50 100 cp(µg/m3) 150 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2, april 2012 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums, April 2012 48 350 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ubljana center Ljublj ana Bežigrad Maribor center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlj e Zagorje Nova Gorica Koper mobilna PODEŽELSKO Vnaj narje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv.Mohor 0 20 40 60 Cp (µg/m3) 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v aprilu 2012 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in April 2012 with the number of 1-hr limit value exceedences Lj ubljana Bežigrad Maribor center Celje MESTNO Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 80 100 120 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v aprilu 2012 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije, april 2012 Figure 3. Mean O3 concentrations in April 2012 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ubljana Bežigrad Ljubljana BF Lj ublj ana center Maribor center Maribor Vrbanski p. MESTNO Celj e Velenj e Trbovlj e Zagorj e Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Žerjav PODEŽELSKO Iskrba Vnaj narj e Pesj e Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenj e Polj e 0 10 20 cp(µg/m3) 30 št.prekoračitev 24-urne MV 40 50 60 št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta 70 35 60 30 50 25 40 20 30 15 20 10 10 5 0 0 30.apr 29.apr 28.apr Maribor center Murska S.Rakičan Gor.Polje 27.apr 50 26.apr 3 Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine, april 2012 3 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation, April 2012 25.apr Ljubljana Bež. Nova Gorica Ljubljana center 24.apr 23.apr 22.apr 21.apr 20.apr 19.apr Bilje/N. Gorica Koper Novo mesto 18.apr 17.apr 16.apr 15.apr 14.apr 13.apr Murska S.Rakičan Zagorje Kranj 12.apr 11.apr 10.apr 9.apr 8.apr 7.apr 6.apr 5.apr 4.apr 3.apr 2.apr 1.apr Ljubljana Bež. Trbovlje Hrastnik Celje Iskrba Žerjav padavine (mm) dnevne konc. (µg/m 3) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v aprilu 2012 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in April 2012 with the number of 24-hrs limit value exceedences Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 40 35 d n evn e ko n c.(µg /m 3) 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 Ljubljana BF 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Maribor center 16 17 18 19 20 21 22 Maribor Vrbanski p. 23 24 25 26 27 28 29 30 Iskrba 3 Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ), april 2012 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ), April 2012 SUMMARY Air pollution (except ozone) in April was lower then in previous winter months, especially in particulate matter. The main reason was unseasonably high temperatures, which means less emission from heating devices and a lot of sun. Occasional drops of pollution were mainly due to increased winds. The limit daily concentration of PM10 was exceeded at all urban monitoring sites (2 to 10 exceedances) with outstanding exceedances at the traffic spot of Ljubljana Center (18), and at Trbovlje monitoring site (17). The latter is influenced by local industry besides traffic and individual heating. In the cities of Zasavje (Trbovlje, Zagorje), Celje and at the monitoring sites of Ljubljana Center and Žerjav, the total number of exceedances has already surpassed the annual limit number. Ozone concentrations exceeded the 8-hours target value, and SO2 exceeded the 1-hour limit value in the region influenced by the Šoštanj Power Plant. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides was as usually that of Ljubljana Center traffic spot, followed by Maribor Center traffic spot. Toluene was highest at the new monitoring site of Medvode, where besides traffic and individual heating the emission from chemical industry is significant. 51 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V APRILU 2012 Earthquakes in Slovenia in April 2012 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2012 zapisali 141 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 25 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v aprilu 2012 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji, april 2012 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, April 2012 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo V aprilu 2012 ni bilo potresov, ki bi jih prebivalci Slovenije čutili. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, april 2012 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, April 2012 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje 2012 4 2 5 4 45,64 14,39 21 1,1 Mašun 2012 4 2 23 59 45,98 14,30 22 1,1 Stara Vrhnika 2012 4 4 9 42 45,68 15,75 11 1,3 Klinča Sela, Hrvaška 2012 4 4 17 47 46,15 13,86 10 1,0 Grahovo ob Bači 2012 4 4 23 10 46,68 13,80 13 1,3 Kras, Avstrija 2012 4 4 23 20 46,28 15,43 6 1,2 Vodule 2012 4 5 11 4 45,90 14,10 17 1,7 Javornik 2012 4 6 4 21 45,68 15,74 0 1,1 Goli Vrh, Hrvaška 2012 4 7 23 40 46,01 13,66 14 1,0 Grgar 2012 4 8 0 38 46,02 13,68 13 1,1 Grgarske Ravne 2012 4 8 1 20 46,01 13,66 14 1,1 Grgar 2012 4 8 9 6 46,17 14,69 9 1,0 Brdo pri Lukovici 2012 4 10 12 12 46,63 15,30 8 1,3 Remšnik 2012 4 10 15 52 46,32 13,51 13 1,1 Log Čezsoški 2012 4 11 8 31 45,94 13,65 12 1,4 Rožna Dolina 2012 4 17 2 41 46,50 14,65 8 1,2 Bad Eisenkappel, Avstrija 2012 4 21 0 51 45,86 15,48 5 1,2 Podbočje 2012 4 21 16 27 45,38 15,29 0 1,5 Podrebar, Hrvaška 2012 4 21 21 25 46,67 14,86 13 1,0 Sankt Martin, Avstrija 2012 4 22 4 52 45,95 16,03 6 1,4 Slani Potok, Hrvaška 2012 4 23 0 56 45,91 16,09 5 1,1 Kučilovina, Hrvaška 2012 4 23 18 23 46,11 16,11 10 1,5 Borkovec, Hrvaška 2012 4 27 5 5 46,58 15,13 7 1,0 Dravče 2012 4 27 7 31 45,68 15,71 11 1,4 Jastrebarsko, Hrvaška 2012 4 28 20 38 46,05 14,54 9 1,0 Ljubljana 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SVETOVNI POTRESI V APRILU 2012 World earthquakes in April 2012 Tamara Jesenko Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, april 2012 Table 2. The world strongest earthquakes, April 2012 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje 10 v morju ob zahodni obali Severne Sumatre ura min širina dolžina Mb Ms Mw (km) 11. 4. 08:38 2,29 N 93,08 E 7,4 8,5 8,6 20 11. 4. 10:43 0,80 N 92,46 E 7,2 8,2 25 v morju ob zahodni obali Severne Sumatre 11. 4. 22:55 18,22 N 102,68 W 5,8 6,5 20 Michoacan, Mehika 12. 4. 07:15 28,62 N 113,12 W 7,0 13 Kalifornijski zaliv, Mehika 17. 5. 03:50 32,70 S 71,48 W 6,7 37 v morju ob obali Valparaisa, Čile 17. 5. 07:13 5,46 S 147,12 E 6,5 6,8 198 vzhodni del Nove Gvineje, Papua Nova Gvineja 21. 4. 01:16 1,60 S 134,28 E 6,3 6,7 16 v morju blizu severne obale Papue, Indonezija 28. 4. 10:08 18,68 S 174,71 W 6,4 6,7 132 Tonga 6,6 V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2012. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mb – magnituda določena iz telesnega valovanja, Ms – magnituda določena iz površinskega valovanja, Mw – navorna magnituda). Aprila 2012 sta največ pozornosti svetovne javnosti vzbudila zelo močna potresa, ki sta stresla področje Severne Sumatre. Prvi z navorno magnitudo (MW) 8,6 se je zgodil 11. aprila ob 8. uri in 38 minut po svetovnem času (UTC) oziroma ob 14.38 po lokalnem času. Točka, v kateri se je sevanje energije potresnega valovanja začelo (žarišče potresa) je bila na globini 20 km pod morskim dnom 434 km jugozahodno od mesta Banda Aceh, glavnega mesta province Aceh na otoku Sumatra, Indonezija. Približno dve uri kasneje (10.43 UTC) mu je sledil še en močan potres (MW = 8,2) na oddaljenosti 618 km od Banda Aceha v smeri jugojugozahod. Potresa sta nastala na zmičnem prelomu znotraj oceanske litosfere Indoavstralske plošče. Takšen mehanizem potresa, pri katerem imamo zmik oz. vodoravni premik prelomnih kril (vsak prelom ima dve) drug ob drugem, ponavadi ne povzroči nastanka velikih cunamijev. Tudi tokrat je bilo opozorilo, objavljeno za celotno območje Indijskega oceana, kmalu preklicano. Najvišjo višino valov, 31 cm, so zabeležili v Meulabohu, Indonezija. Po podatkih NEIC-a (National Earthquake Information Center) je na področju province Aceh življenje izgubilo vsaj 10 oseb (osem izmed njih zaradi zastoja srca), dvanajst je bilo ranjenih. Potres so čutili po vsej Sumatri in Javi, pa tudi v večjem delu južne in jugovzhodne Azije, vključno z Bangladešem, Brunejem, Burmo, Indijo, Maldivi, Šrilanko, Tajsko in Vietnamom. Potres so čutili tudi v avstralskem mestu Broome. Vzdolžno potresno valovanje je do potresne opazovalnice na Golovcu v Ljubljani (LJU), ene izmed opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic RS, potovalo okoli 12 minut. Oddaljenost opazovalnice LJU od izvora potresa je približno 80,4 stopinj oz. okoli 8900 kilometrov (1° ≈ 111 km). 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, april 2012 Figure 2. The world strongest earthquakes, April 2012 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 3. Trikomponentni zapis dveh potresov 11. aprila 2012 pri Sumatri na potresni opazovalnici LJU državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je zapis v dolžini treh ur in pol, pri vsakem potresu pa je označen vstop primarnega oz. vzdolžnega valovanja (P). Figure 3. Three component seismogram of two earthquakes on 11 April 2012 near Sumatra, as recorded on station LJU. The figure shows three hours and thirty minutes long record for each earthquake P phase is marked. VIRI EMSC: European-Mediterranean Seismological Centre: Mw 8.6 Coast of Northern Sumatra on April 11th 2012 at 08:38UTC; http://www.emsc-csem.org/Earthquake/208/Mw-8–6-OFF-COAST-OF-NORTH-SUMATRA-April11th-2012-at-08–38-UTC NEIC: US Department of the Interior, Geological Survey, National Earthquake Information Center: Magnitude 8.6 – OFF THE WEST COAST OF NORTH SUMATRA; http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eqinthenews/2012/usc000905e/ 56 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V APRILU 2012 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN APRIL 2012 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V aprilu 2012 smo merili obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru. V Izoli smo namerili 16.485 zrn cvetnega prahu, kar je dvakrat več kot na postajah na celini, v Ljubljani smo našteli 8.676 zrn, v Mariboru pa 7.131 zrn, ki so pripadala 38 taksonomskim skupinam rastlin. V Primorju so največ cvetnega prahu prispevali gaber, mali jesen in cipresovke, na celini pa breza, gaber in hrast. Velik delež izmerjenega cvetnega prahu platane (preglednica 1) gre pripisati rastoči vegetaciji v bližini merilne postaje. 2000 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 1600 1200 800 400 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, april 2012 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2012 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku aprila 2012 v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Ljubljani in Mariboru, april 2012 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Ljubljana and Maribor in %, April 2012 javor Izola Ljubljana Maribor 0,1 0,4 0,5 divji breza kostanj 0,0 0,8 0,3 1,5 20,1 28,0 g a b e r / cipresovke jesen orehovke črni g. /tisovke 24,2 15,4 13,1 23,5 11,2 5,7 31,1 4,7 7,0 0,8 1,3 2,8 bor 5,4 1,3 5,2 platana trave 1,1 21,9 14,7 0,8 0,7 1,3 hrast vrba 5,8 7,6 8,6 1,1 6,7 4,7 koprivovke 2,4 0,1 0,5 Začetek meseca je bil svež, a se je hitro ogrelo, 8. aprila pa se je ponovno občutno ohladilo, vendar ohladitev ni trajala dlje kot par dni. Nato je bila temperatura dokaj ustaljena vse do izjemno toplega obdobja zadnje 4 dni meseca. Aprila so bile padavine pogoste, daljše suho obdobje je bilo le v poletno toplih zadnjih dnevih aprila. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Primerjava obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Ljubljani in Mariboru v letih 2011 in 2012 s povprečjem obdobja 2002–2011 Table 2. Comparison of airborne pollen in the air in Ljubljana and Maribor in 2011 and 2012 with average concentration in the period 2002–2011 P o vp r e č j e 2 0 0 2 – 2 0 1 1 2011 2012 810 1293 3566 5474 25 20 Ljubljana Maribor Obremenjenost zraka lahko izrazimo tudi v obliki indeksa: kot vsoto vseh izmerjenih povprečnih dnevnih koncentracij cvetnega prahu v izbranem časovnem obdobju. Lanskoletno cvetenje bukve je bilo zelo obilno, letošnje pa izjemno skromno, kar se je odražalo tudi na mesečnem indeksu cvetnega prahu. Primerjava aprilskih indeksov bukve v Ljubljani in Mariboru za leto 2011 in desetletnega povprečja 2002−2011 kaže, da je bil zrak v letu 2011 štirikrat bolj obremenjen od povprečja, v letu 2012 pa več kot tridesetkrat manj od dolgoletnega povprečja (preglednica 2). Letos smo v celem mesecu v Ljubljani našteli 25 zrn in v Mariboru 20. 500 Izola Ljubljana Maribor 400 Število zrn/m3 CIPRESOVKE/ TISOVKE 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, april 2012 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, April 2012 30 Izola Ljubljana Maribor 24 Število zrn/m3 OREHOVKE 18 12 6 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha, april 2012 Figure 3. Average daily concentration of Nut (Juglans) pollen, April 2012 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 125 Izola Ljubljana Maribor 100 Število zrn/m3 KOPRIVOVKE 75 50 25 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, april 2012 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, April 2012 25 Izola Ljubljana Maribor 20 Število zrn/m3 TRAVE 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, april 2012 Figure 5. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, April 2012 900 Izola Ljubljana Maribor 720 Število zrn/m3 JESEN 540 360 180 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, april 2012 Figure 6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2012 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 Izola Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 VRBA 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe, april 2012 Figure 7. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, April 2012 550 Izola Ljubljana Maribor 440 Število zrn/m3 BREZA 330 220 110 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze, april 2012 Figure 8. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2012 Cvetni prah breze je bil v zraku ves mesec, sezona se je iztekala konec aprila. 1000 Izola Ljubljana Maribor 800 Število zrn/m3 GABER 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra in črnega gabra, april 2012 Figure 9. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, April 2012 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 Izola Ljubljana Maribor 200 Število zrn/m3 BOR 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, april 2012 Figure 10. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, April 2012 150 Izola Ljubljana Maribor 120 Število zrn/m3 HRAST 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, april 2012 Figure 11. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, April 2012 300 Izola Ljubljana Maribor 240 Število zrn/m3 PLATANA 180 120 60 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane, april 2012 Figure 12. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen, April 2012 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 12 DIVJI KOSTANJ 8 4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja, april 2012 Figure 13. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, April 2012 Aprila je bila raznolikost v zraku razpršenega cvetnega prahu velika. Za alergike cvetni prah nekaj rastlinskih vrst predstavlja resno okoljsko tveganje za pojav simptomov alergijske bolezni oz. njeno poslabšanje pri preobčutljivih ljudeh na to vrsto alergenov. Med alergogenimi vrstami, ki v tem mesecu cvetijo, prevladujejo drevesne vrste. Najpomembnejši med njimi je cvetni prah breze in brezi sorodnih rodov gabra, črnega gabra, hrasta in bukve. V Primorju, kjer je cvetnega prahu breze v zraku malo, vrzel zapolnjujejo visoko alergogene cipresovke, večinoma sajene v okrasne namene, ki dajejo pokrajini mediteranski pridih. Aprila sta cveteli tudi dve vrsti jesena, ki je breme tudi za preobčutljive na cvetni prah oljke. Nizko alergogene vrste, kot so platana, vrba, divji kostanj in oreh so prispevali svoj delež cvetnega prahu. Pojavljati se je začel tudi cvetni prah trav in kislice, vendar ga je bilo v zraku malo. Cvetni prah koprivovke krišine pa je v zadnjih poletno toplih dneh meseca v Primorju dosegel koncentracijo, ki bi lahko vplivala na zdravje ljudi. Cvetni prah skupine gabra in gabrovca se je pojavljal ves mesec. Nekoliko prej je cvetel beli gaber, črni gaber pa nekoliko kasneje. Cipresovke smo beležili ves mesec; več različnih rodov smo združili v eno skupino. Smreka in bor sta cvetela ves mesec, prav tako tudi hrast in vrba. Cvetni prah platane je bil prisoten ves mesec, vrh pa smo zabeležili v začetku druge tretjine meseca. V zraku so bila prva zrna cvetnega prahu trav. V Primorju je bilo največ cvetnega prahu parietarije (koprivovke) zadnji teden meseca. SUMMARY The pollen measurement has been performed on the Coast in Izola, in the central part of the country in Ljubljana and in the Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in April: Horse Chestnut, Birch, Cypress/Yew family, Nettle family, Grass, Ash, Nut, Pine, Plane tree, Hornbeam/Hop hornbeam, Oak and Willow. 62 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2011 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.