Jezerske rože
Pravljica z jezera.
Ob jczeru je stala koča in umivala lcsene noge v njem. Na klopici je sedela Mara ob bolni materi. Čez jezero je drsela jadrenica kakor bel labud. Visoka jadra so bila nizko sklonjcna nad vodo, tako da se je zdelo, da se morajo zdaj pa zdaj dotekniti valov,            9
»Glej, mama, ravno proti nama gre!«                                              f
Mama je odprla oči — a ravno takrat se je čoln obrnil, jadro se je obrnilo na drugo stran. Naglo in neslišno je oddrsel beli labud nazaj po jezeru.
»Tako je vozil časih tvoj oče, Mara,« je izprcgovorila mati. »Ko je bil še mlad, je tako vozil,«
»Mama, zakaj pa je umrl?«
»Prehladil se je bil, ko so lovili ribe. Tako se je prehladil kakor jaz/ ko sem prala.«
»Mama, ti pa ne smeš umreti.« Stisnila se je k njej in jo objela. Mati jo je gladila po laseh.
»Denar natna bo pošel, Mara,« je vzdihnila. »Skrbi me. Mara, kaj, ko bi ti natrgala jezerskih rož in jih nesla vsako jutro h gospodi v park. Morebiti dobiš denarja zanjc, da si bom mogla kupovati zdravil.«
Že drugo jutro, ko solnca še ni bilo na nebo, je veslala Mara na jezero in med locjem natrgala belih jezerskih rož. Položila jih je v koša-rico in jih nesla v park. Tam je postavila košarico k nogam predse, se naslonila ob kostanj in čakala in z očmi prosila gospodo, ki je hodila tam mimo k jezeru, da bi kaj kupili.
Le tuintam se je kdo ozrl nanjo, pa je šel minio. Košarica jc ostala polna.
Tako je slonela ob kostanju vsako jutro, s košarico svežih rož pred nogami; prosila je z očnii mimoidoče, naj kupijo, in je žalostno gledala za gospodo.
Redko je obstal kdo pred njo in kupil rožo. Komaj vsak drugi dan parkrat sc je to zgodilo; večinoma jc ostala košarica polna.
Bledih licec, žalostnih oči je Mara ponujala rože. In žalostnega srca se jc vračala k materi domov.
»Pojdi, Mara,« ji je rekla bolna mati, »pojdi na otok k Mariji! Veliki Šmarcn je jutri. Natrgaj najlepših rož in jih nesi na njen oltar. In moli k nji in \o prosi za moje zdravje! — O Marija, ti Jezerska roža — tako ji reci, Mara — o Marija, ti Jezerska roža, daj moji mami zdravja!«
Zjutraj je natrgala Mara najlepših rož, jih povila v šopek in odvc-slala z njimi Čez jezero,
Jczero je bi!o praznično, temnomodro, valčki so se razbijali ob čolnu in Mari sc je zdelo, da jo pozdravijajo.
Tudi Marin obraz je bi! ves praznicno-vesel in v njenem srcu ni bilo žalostne misli.   Kakor tisto jasno velikošmarniško jutro je bila njena
134
duša — vsa Čista, vsa brezmadeža. Pogledovala je na šopck jezerskih rož, ki ga je imela v naročju, in njene oči so bile polne upanja.
Priveslala jc k otoku, izstopila in šla na griček; vse polno romarjev je bilo žc gori. Nesla je šopek v cerkev k Marijinemu oltarju. Tam je pokleknila, dvignila roke in šopek in uprla oči v Marijo.
»O Marija, ti Jezerska roža, daj moji mami zdravje!«
Marija jo jc gledala z nebeško-milimi ocmi,
Iz oci so Mari zdrknile solze in kanile na šopek; biserno so se zablestele na snežnobelih cvetovih. In potcm je Mara položila šopek z vsemi svojimi tihimi željami, s čistirai in nežnimi prošnjami; darovala ga je iz ljubezni do mamice, v zaupanju do Marije. Tedaj so rože na Široko odprlc svoje cvetove, kakor da bi jih nenadoma orosila sveža rosa; med cvetovi so se skrile Marine solze kakor veliki kristalni biseri — —  —
In prihodnje jutro po tcm dogodku so med Iočjem na jezeru vzcve-tele čudežnolepe jezerske rože. Ko jc Mara privcslala tja s čolnom, je obstrmela nad njimi; tako lepih še ni trgala, Njih beli venčni listi so se na široko odpirali, med cvetovi pa se je svetlikalo in blestelo kakor kaki veliki kristalni biseri.
Mara je nabrala polno košarico rož in jih nesla v park; tam je posta-vila košarico predse na tla in se naslonila na kostanj. Gospoda je hodila v park in se je trumoma ustavljala pred deklico s čudovitimi jezerskimi rožami.
Mara je prodala vsak dan vse — in je lahko kupovala mamici zdravil.
In mati je ozdravela.
Nekega jutra potem sta šli obe na jezero, natrgali sta čudovito-lepih I jczerskih rož in odveslali z njimi na otok k Mariji. Pač prisrčno sta se 1     morali zahvaliU Mariji — najlepši jezerski roži — za tako velike dobrotc!
Bogdan