Štev 32.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
10. augusta 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za. polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Pridite dnes tjeden aug. 17. vsi k Sv. Benediki!
Obhajali bomo desetletni spomin smrti našega velikoga moža č. kanonika dr. Ivanóczy Franca.
Prečtite nižji spored!
Spored:
ob desetletnici smrti dr. Fr. Ivanóczya augusta 17. pri Sv. Benedikti. (Prekmurje.)
1. Svete meše ob ½7, ½8 i ½10 vöri. Pri prvoj i drügoj sv. meši je sküpno sv. obhajilo za pokojnoga düšo.
Ob 9. vöri cerkveni govor, šteroga bo meo vlč. g. Ivan Bašša, bogojanski plebanoš. Ob ½10 vöri slovesna sveta meša, štero do slüžili g. Hauko Jožef, sobočki g. kaplan i pri šteroj popevlejo zdrüženi pevski zbori beltinski, čerensovski, žiškovski, cankovski, tišinski i bogojanski. Po predgi se bo nabiralo za nagrobni spomenik pokojnoga.
2. Pohod na pokopališče med popevanjom: „Povsod Boga“.
3. Pri grobi: a) govor i molitev: Govor do držali g. Klekl Jožef vp. pleb: nar. poslanec, molitev pa domači g. plebanoš čuvar groba: b) Nagrobna pesem moškoga zbora. c) polaganje vencov. Med polaganjom vencov popevle moški zbor naprej; d) Pohod okoli groba, med šterim obsiple narod grob s cvetjom, med tem se pa spevle domača narodna pesem „Sveto je drevo, sveti je križ“ s spremlanjem žiškovskoga orlovskoga tamboraškoga zbora.
Včasi zatem slavnostna akademija pri cerkvi s tem sporedom:
a) Pesmi: „Nebo žari“, „Spomin“, z „Bogom“.
b) Deklamacije tri, po vsakoj igra tamboraški zbor.
c) Nastop Orlov i Orličov. d) Pesmi: „Sinek piše“, „V Zarji“, „Ob zibeli“, „Vrnitev“.
e) Telovadba dijakinj s pesmov „Venček na glavi“.	
f) Tamboraški zbor. g) Zakljüčni govor, drži ga domači g. plebanoš.
h) Tamboraški zbor igra i se popeva „Lepa naša Domovina“.
i) Razhod med popevanjom koračnice: „Mi smo Orli.“
Pozavamo vse častilce † dr. Ivanóczyja, ognjegasce i vsa krščanska drüštva, naj počastijo pokojnoga velikoga moža spomin s svojov nazočnostjov pri slovesnosti! Posebnoga povabila nikomi ne pošljemo.
Na znanje:
1. S tem je slovesnost končana.
2. Večernice so ob 3. vüri.
3. Ar so pri Sv. Benediki samo tri male krčme, štere lehko priskrbijo hrano samo malobrojnim gostom, opominjamo vse, naj si strošek vzemejo s sebov.
4. Ki šče meti tam (v krčmi naročeni) obed, se naj javi do 14. augusta pri g. Balažic Franci, učenci orglarske šole Odranci 107. p. Beltinci, Prekm.
5. Vsi pesmarje i pesmarice kak i Orli naj bodo 16. augusta za odvečera že v Bogojini. Tü bodo sküpne vaje. Za stan je priskrbleno.
6. Molite, da nam Bog da lepo vreme.
7. Naprošajo se vsi, da prinesejo s sebov nekaj rož (korin), s šterimi posiplejo grob. Te korine (rože), kak tüdi cvetlice za vence, morajo biti takše, štere so rasle na domačoj zemli.
8. Pečare prosimo, da pridejo tüdi na slavnost, da tam ljüdstvi lehko ponüdijo kakše pečenje. Posebno dobro bi bilo, če se poskrbi za deco nekaj mleka i mlečne kave,	Odbor.
Stara —, nova vlada!
Vlada groze, strahote je spadnola. Pašič, Pribičevič sta šla, sta morala iti i nastopili so ljüdje, čuvari zakona, braniteli pravice.
Strahovlada je bila Pašičova vláda. Ne je bila branitelja mira, nego navadna küpčija, na-I vadno orožje ednoga moža i njegove rodbine. Pašič je vladao, njegov sin Rade pa verižo (švercati), küpüvao i odavao v svoj hasek i pri tom vkano državo za milijone i milijone. Vse to je lehko včino, ár za hrbtom je mi je stao oča z ininisterskov palicov v roki i ga je brano i skrivao pod svoj plašč. Bogatenje Pašičove drüžine i njegovih prijatelov je bilo delo prejšnje vlade.. ,
Pri vsem tom se je vláda delala, da čuva ustavo i narod proti protidržavna elomentom i nastopala je proti vsakomi, šteri je povedao le reč proti njoj;
V istini pa je Pašič — Pribičevičova Vlada ustavo zavrgla, kršila zakone. Podpirala je iz državne kase Orjuno, štera je s svojimi htido-delstvi delala strah v celoj državi, štera je nemoteno morila, mantrala svoje lastne brate, Jugoslovane, štera je lehko ropala, ne da bi se. njoj trbslo bojati, da pride v roke pravice. ‘Orjuncov so ne smeli preganjati. Kak pa so delali. z uradniki? šteri je ne. bio njihov i je bio telko pošteni, da se je ne dao podküpiti za par Judažovih grošov, nego je glasno obsojao njihovo delo, je bio vržen na cesto. Orožniki, šteri so y£mo spunjavali svojo slüžbo, so bili premeščeni v Macedonijo. Kelko pa je trpelo Šolstvo? Poštene vučitele so preganjali, za nadzornike pa so nastavlali s cela nezmožne ljüdi Na zmožnosti, sposobne«!! so ne gledali, nego samo na to ali pleše ali ne pleše tak, kak oni Igrajo..	\
Na vse konce i kraje so se godile krivice.
1 ravno to krivično ravnanje, točenje pravičnosti, poštenosti je pripelalo nešterne može, parlament farne klube, da so nastopil! proti vladi. 1 lehko smo ponosni, da je dr. Koroške ' prvi začeo te boj. S svojim malim klubom št midva jstih možov je neutiüdlivo delao i dosegno je tak velke uspehe, da se moramo čüditi. Pride bo je Radiča, muslimane, večino demi kralov, nekaj rad kalov i vse menše klube i na njegovo prizadevanje se je ustanovo opozicijonalni blok, šteri je zdaj prišo do vlade. Pašič je morao odstopiti i njegovo mesto je prevzeo Davidovič, šteri je Sestavo novo vlado iz članov opozicionalnoga bloka i dveh radikalov, Nova vláda je že mela eno sejo, na šteroj je Sklenila: 1) da se pozove sküpščina; 2) da naj izdajo vsi ministri svojim uradnikom okrožnče, da naj verno spolniijejo zakon i naj najlepše ravnajo z ljüdmi ('.ostro poštüjejo red i mér v državi; 3) da naj ministri vgotovijo stanje, kakše so najšli pri svojem nastopi; 4) da Vlada polaga posebno važnost na uradniški zakon i na pobijanje i kaštigale krivičnoga postopanja; 5) da naj ministerstvo sodstva včini vse za ukinjenje sekvestrov i revizijo reparacij.
S temi sklepi se poda nova Vlada na pot., Kak je bio opozicijonalni blok do zdaj čuvar narodnoga edinstva, poštenosti i pravičnosti, tak bo tüdi zdaj, kda je dao iz svoje sredine može, Šteri bodo stali na najvišjem mesti v državi.
Kak žmetno je vse čakalo Pašičov padec i kelko vüpa narod od nove vlade, kaže velko veselje, štero je zavladalo v Belgradi pri nastopi novih ministrov. Davidovič! so küšüvali roke i obleko, dr. Korošči so vzklikali. Živijo Korošec, Živijo Slovenci 1 Za Slovenske ministre se jer zanimao tüdi Vladar i po prisegi se je s vsakim več Časa p ogovarjao.
Novo vlado čakajo žmetne naloge, kajti vse je tak zavoženo, da se včasi ne bo dalo spraviti v pravi tir. Blagajne so prazne, kište pa pu ie nerešenih Prošenj. Trtina vola pa premaga vse težave i lehko vűpamo, da se naskori vrne v državo mér i red.
Odgovori na ugovore.
Ugovor. Naj si popi zidajo Martinišče. Či je ščejo meti!
Odgovor. Vsi pošteni lüdje se nad tem ugovorom pohüjšüjejo i pitajo: Pa so takši, ki tak gučijo? So lekaj, so. Pa što so? To so tisti, šteri bi radi bili, ka dühovnikov sploh ne bi bilo. ar mislijo, ka bi te lejko živeli po svojoj slaboj naturi, Dühovniki so jim trn v peti, so jim grozno strašno,' zato ka jih karajo, jih opominajo na smrt, na večnost itd. Pa, hvala Bogi, takši lüdi je pri nas jako, jako malo. Zato jih püstimo pri meri. Povemo njim samo to, ka so duhovniki v jezero devétsto letah nájveč škol postavili, se nájveč trüdili za krščansko vzgojo i vučenost. Zdaj naj bi dühovnik! dali vküp več milijonov? Komaj telko majo, ka živejo.
Ugovor. Martinišče si povlejő zavolo svoje politike 1
Odgovor. To je istina. Nego, znate, kakša politika de se delala v Martinišči ? Ta, čüjte! ,,Oča naš, ki si v nebesah, sveti se ime tvoje, pridi k nam kralestvo tvoje..." Z drügimi rečmi povedano je to etak. Dijaki se bodo včili Boga spoznavati, lübiti, ga častiti i njemi slüžiti. Včili se bodo, greha se čuvati, pošteno, jakostno živeti celo živlenje, ne samo dokeč do tam. Včili se bodo svojega bližnjega lübiti, pa ne samo z rečjov ali srcom, nego z dejanjom. S svojim lepim življenjom do drüge na dobro pot spravlali. Z ednov rečjov. Dijaki v Martinišči se bodo včili, kak naj pride kralestvo bože v njihova srca potem pa v srca drügih lüdi.
Kak krvavo je dnesdén potrebna ta sveta politika I Med zadnjov strašnov vojskov se je tak vidilo, ka se. je Lucifer malo skrio. Istina, nego zato se je skrio, ka se je bole pripravo na novo vojsko. Strašna vojska se bije dnesdén po sveti. Lucifer bi rad s svojimi pomočniki na nikoj Spravo kralestvo bože, posebno z brezverskom, z materijalizmom (bogat biti, dobro se meti, nikomi nikaj dati, za düšo nikaj skrbeti, za te svet vse.) Zato smo pa mi krščeniki, šteri pravimo, ka neščemo pomagati Lucifer!, po svojoj düšnoj vesti dužni to kralestvo bože braniti. Dijaki iz Martinišča do ednok vaši generali v toj vojski. Ščete meti koražne generale? Pomagajte jim. Ščete meti dosta takših generalov ? Pomagajte vnogim dijakom. Ščete popunoma zmagati proti Lucifer!? Ne milüjte svojega dara pa tüdi ne odlašajte, ovači Lucifer pride preveč notri v naše kraje. Zato vsi na boj za sveto reči ,,Pridi k nam kralestvo tvoje.. .."
Ugovor. Pravijo, ka do samo takše dijake notri jemali, šteri do se za pope včili.
Odgovor na to je kratek, zato ka smo že od toga večkrat pisali. Pri gorijemanji se ne bo nikaj pitalo, ka šče postati. Toga tüdi níšče stalno naprej ne ve ka bo. Mladi človek je jako spremenliv. Edno leto ma v srci postati to, drügo Ieto pa že ono. Pozvanje je bože delo. Poleg toga do pa vzgojiteli skrbno pazili na lastnosti
2
NOVINE
10. augusta 1924.
svojih dijakov, da vidijo v njih na kaj majo pozvanje. Martinišče de Odprto vsem tistim, ki bodo mogli spuniti njegove pogoje posebno pa za siromaškejše. Kelko več darov se nabere, telko vekše de Martinišče i telko več dijakov bo lejko melo mesto v njem.
Ugovor : Takši dom je dober za malo deco ne pa za vekše dijake.
Odgovor: Dober i potreben je za vse, razloček je samo te, ka je za dijake stokrat bole potreben kak za malo deco. Zato pa tüdi po celom sveti majo na stojezere takših domov. Med temi najdete takše, v šterih so dečica stara od 4 do 7 let, potem so Šolska deca, so dijak! vseh šol, pa tüdi domove za visikošolce najdete. Zgodovina človečanskoga živlenja nas povči, ka je vzgojni dom dosta bole potreben za dijaka od 12 do 20 leta kakpa za deco od 12 let nazaj.
(Dale.)
NEDELA.
Po Ris. IX. Evang, sv Lukača XIX. 41—47. Jezuš se je razjokao nad okornim Jeružalemom. Vnögo opOminov je dobo od sv. prorokov, zdaj celo od samoga božega Sinü, pa H ostao okoren, ve je ljübo ni Boga mi bližnjega. Jezuš joče nad menov, če sam trdoga srca do svojega bližnega. O ómečimo svoja srca za naše siromaške dijake, ka bodo ednok dobri dühovniki, darüjmo, ka H moremo za Martinišče.
Ljübézen do bližnjega.*)
Inači pa ne, moji dragi, inači pa nel Greh je proti lübezni. Greh, za šteroga je ne zadosta, ga samo Obžalüvali i v spovedalnici povedati, nego trbe ga tüdi popraviti. Vkradnjeno blago trbe povrnoti; tüdi vkradnjeno čast trbe dati nazaj..Toda, moj Bog, kak? Ja ka? Naša hüdobna govorica ide največkrát kak viher od vüst do vüst. I povekšava se i raste... S tem se vekša i raste Škoda bližnjemi na njegovoj časti... O, kak popravimo škodo na dobrom imeni? I z zgüblenim dobrim imenom — što zna, ka je Šče vse zgübleno... Zgübi zavolo našega jezika dobro ime obrtnik — ali ne zgübi tüdi naročnikov? — trgovec —. ali ne zgübi tüdi küpcov? Zgübi dobro ime uradnik — ali ne zgübi tüdi slüžbe? — dühovnik — ali ne zgübi tüdi zavüpanja do svojih vernikov? O grozne škode 1 Kak je popravimo?
Velki greh proti lübezni, Ah, lübezen ne dela tak. Lübezen dela inači. Lübezen, pravi sv. Peter, pokrije öbilnost grehov. Neistinske pregrehe bližnjega včasi razkrije za laž. istinske pa proba zagovarjati, či so šče tak velki — lübezen ji ne pozna, ona pripovedava ráj jakosti bližnjnga.
O lepa lübezen, bodi vsigdar z našim jezikom 1 Amen
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Shod zavüpnikov SLS. v M. Soboti. Vršo se je 27. jula v najslabšem vremeni. Pa čiravno je takše biIo vreme, vendar je prišlo okoli 100 zavüpnikov naše stranke vküp. To svedoči, ka se naši lüdje zavedajo. kak velike važnosti je krsčanska politika. S Čentibe, Dol. Lendave, Martvarjavec, Trdkove i drügij oddal-jenij krajov so prišli vküp naši vrli pristaši, med njimi celo vlč. g. Kühar Alojz plebanoš od Nedele. Poročali so na shodi gg. narodni poslanci Žebot, Klekl i Šiftar. G. Žebot je razjasno politični položaj i gučao od organizacije, kak se naj vpela po našij občinaj", g. Klekl od dvoje politike i njenoga sada v Prekmurji, g. Šiftar pa od drügih prekmurskih zadev. Zavüpniki so z velikov pazljivostjov poslüšali gövore i ednodüšno i ednoglasno izrazili zavüpanje našoj stranki i oblübili, da Ostanejo stanovitni v našoj stranki, dokeč ne pride do popolne politične zmage. Zbor je z ednim tüdi glasno obsodo nesramno agitacijo demokratske stranke potom kraljevskoga notariuša, Kodera ob priliki obiska velikega župana i radikalne stranke krivico, štera je madžarske sirotam vzela zemlo i dala takšim, ki so se hvalili, ka so veleposestniki. Po govoraj so poslanci poslühni pritožbe zavüpnikov i sprejeli njihove prošnje. Na konci Zborovanja je vlč. g. Raduha Jožef, salezijanec, ravnatelj, bodočega. Martinišča sporočo zavüpnikom, da zavod šče letos odpremo, i proso njihovo pomoč.
Küpšinci. Tűdi nas so obiskali kürji tovaji. Skoro vsakša hiša ma iz njihovoga blagoslova, ár vsakoj sfalijo po tri, štiri ali šče več kokoši.
Regulacija Müre v Prekmurji. Velko županstvo je naznanilo dne 25. julija poslanci g. Klekli na njegovo zahtevo, da se regulacijska dela Müre pri treh Bistrica!. Melincaj i Koti začnejo že Prihodnje dni. Delo bo vodo hidrotehnični oddelek velkoga župana mariborske oblasti potom rečnoga majstra Senčara v Melincaj. Delo se bo vršilo zdaj med nižjim stanjom vode i bo naprej videno dovršeno v takšem časi, da visika voda v jeseni več ne bo protila naselbinam, stere so pri vodi. Velko županstvo piše, da je podano zatrdilo, da se odstrani nevarnost 1 razderajoča vodna sila zamejl.
Rešo se vogrske voje Krčmar A. sin Krčmar Štefana z M. Sobote. Madjari so ga kak špiona zaprli, a ne so mogli nikaj posvedočiti. Trpo je tri leta.
Dari za Martinišče. G. Jožef Vogler, lastnik slatinskoga vrelca na Petancaj Je darüvao les za rožanice Martinišča. Velkodüšnomi daro-vateli najlepša hvala. Nadale sta darüvala v dinaraj Cigan Jožef iz Žiškov IGO, Bedrnjak Janoš, glavni nabirač nabrao na D. Bistrici 81. Bog plačaj!
Bogojanski Orli nastopijo 17. augusta pri Sv. Bedeniki z večimi telovadnimi točkami.
Petletnica. V spomin, da je vrhovni svet v Parizi 1. augusta 1919. odločo, da pripadne Prekmurje našoj državi i da so 12. augusta istoga leta zasele jugoslovanske čete Prekmurje, i v spomin vojakom, šteri so spadnoli 3. januara 1919. pri prvoj zasedbi, priredi „Drüštvo prek-
murskih dobrovolcov“ proslavo i to 9. augusta zvečer ob 8. vüri v M. Soboti na grobi vojakov, 10. augusta celi den pa v Beltincaj. — Beltinčarje i dijaki so sklenili, ka bi se slavnost odložila i sledkar vršila.
Cerkvena vest. Za kaplane so prišli; Ferdinand Herman v Dobrovnik, Ivan Jerič v Ljutomer, Anton Čirič v G. Lendavo, Matjaš Zadravec v Črensovce, Stefan Varga v Beltince, Jožef Hauko v M. Soboto, Tivadar Jožef na Hotizö za samostalnoga kaplana. Vsem č. gospodom Želemo obilen blagoslov Srca Jezušovoga.
Uradna naznanila.
Izdavanje potnih listov za Zedinjene drž. Amerike našim državnalom rojenim v inozemstvi. Vsi naši državlani, šteri so ne rojeni v našoj državi, ne spadajo v našo kvoto, nego v kvoto tiste države, na teritoriji štere so bili rojeni. Od toga pravila pozna amerikanski zakon nešterne izjeme. 1. Osebe pod 21 let, če idejo s svojimi stariši, šteri so rojeni v našoj državi, spadajo pod našo kvoto. 2. Što se je rodio v Zed. drž. Aip., a je državlanstvo zgübo, se prišteva za našega .-državlana i zato spada pod našo kvoto. 3. Žena. se sme. ravnati po kvoti svojega moža, či šje Kvota države, v šteroj je rojena, že izpunjena. N
Kmetijske drüžbe za Slovenijo. Preglejüvanje i premüvanje plemenskih konjov se vrši za Prekmurje 21. i 22. augusta Eto. 21, augusta z Začetkom ob 8. vüri v M. Soboti pri hoteli Dobravi za okraj M. Sobota; 22. augusta Od 8. vüre naprej v D. Lendavi na plači la Okraj D. Lendava. Lepi konji dobijo nagrado, posebno lepi častno diplomo.
Država.
Železniška nesreča. Zadnjega julija se je zgodila na kočevskoj progi preci velka železniška nesreča. Z lesom, vapnom i drügov težov naloženi terheški vlak je skočo s šin i pri tom je 6 vagonov spadnolo v 8 metrov globoki jarek. Nesreča je terjala tüdi človeški aldov. Bujlo je najmre zavirača Repenšeka. 
Pravica zmagüje. Orjunaš, Ignac Oblak, šteri je zagrešo več hüdodelstev i povzročao strah poštenim mirnim prebivalcom Ljubljane, je prišo pred sodišče i to ga je obsodilo na pet mesecov voze. — Dr. Krejči, šteroga je na Žerjavovo priporočilo imenüvala prejšnja vlada za župana v Ljubljani, je morao zdaj odstopiti i župansko mesto je nazaj zasedo dr. Perič, šteri je prle morao odstopiti.
Smrt vrloga moža. V mariborskom špitali je 27. julija vmro g. J. Karba, kmet iz Ljutomera. Pokojni je bio zaveden katoličan i Slovenec. Dosta je delao tüdi za narod. Ustanovo je ljutomersko posojilnico i gasilno drüštvo na Cveni. Na zadnjoj poti do groba ga je sprevajao brat, župnik, križovski dekan i katehet celske gimnazije. Sprevajalo ga je tüdi gasilno drüštvo i velka vnožica ljüdstva. Naj počiva v meri!
Velka tovajija dragocenosti. V Sarajevi je bilo vdreto v nekšo zlatarsko trgovino. Tovaj je odneso več prstanov z dragimi kamni, več ringelnov i zapestnic v vrednosti prek 100 jezer dinarov.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Na konci pa je pristavo, da bi ga dužnost tüdi znala prisiliti, da bi nastopo drügo pot, če bi prošnje bile brez haska.
Agneška njemi je odgovorila lepo tüdi s pismom, vendar je pa njegove prošnje tak Ostro i batrivno zavračalo, da je zgübo vse vüpanje. Povedala njemi je, da je zaročena z neomade-ževanim Agnjecom i da od vmrlivóga človeka več ne čaka nikše vernosti i nagnenja. Te odgovor je Fulvija popolnoma potrdo v njegovem hüdobnom nakanenji i skleno je svojo nakamo skrbno i varno dovršiti.
Ar je Šebeščan ne šteo privoliti v to, da bi zbežao, se je Fabiola domislila nekaj drügoga. Rešiti ga morem, tüdi proti njegovoj voli i casara prositi milosti. Ona je ešče ne poznala hüdobnöga srca i si je mislila, da bo casar od začetka oster i hüd, bo žugao i se protio, pa vendar se bo dao pomiriti i sirmaka ne bo. obsodo na smrt. Če je ešče.kakša perina smilenosti, v srci ga bodo omeščaie moje skuze i prošnje. Pismeno je prosila, da bi smela k njemi; Ar je pa poznala njegovo lakomnost, je poslala poleg pisma ešče zlati prstan, preci velke vrednošče, okinčan okoli i okol z draginji kamenčki — kak je djala „znamenje vernost Casar je dar sprijao, odgovorg.*njoj je pa, da naj pride s svojov prošnjov 20: dneva, kak vsi drügi 1 Mrzli odgovor njoj je davao jako malo vüpanja, pa sklenola je, da včini vse, ka je v njenoj moči.
Na odločen! den se odpravi Fabiola čarno Oblečena kak Prosilka i kak žalüvala za pokojnim Očom, s prošnjov k casari, vstopi med lüdi ki so že čakali po stubaj. Te so bili v velkoj vekšoj nesreči nego ona. matere, deca itd. so prišli prosit za svoje drage vjetnike. šteri so vzdihavali po težki vozaj i rüdokopaj. V srce so se njoj smilili i njeno vüpanje je skoro popunoma izginilo, ali ešče menje se je vüpala, kda je zagledala nesmilenoga casara.
Potegno je zdaj tomi zdaj onomi zrok prošnjo; to je raztrgao, drügo vrgeo na zemlo, le redko je vzeo i dao svojemi pisan, šteri se je pa ravnotak gizdalinsko obnašao, kak casar sam.
Zdaj se je bližao Fabioli; ešče dve stubi — Srcé joj je bilo vsigdar bole i bole — ne da bi se casara samoga bojala, nego skrb i'strah za Sebeščanovo živlenje jo je mantrao. Rada bi bila molila da bi znala kak, h komi. Pali segne casar po papiri, na to se naglo obrné nazaj — nekak ga je Poznao po imeni. Tüdi Fabiola pogleda gor; glas se njoj vidi poznam.
Na drügoj steni je bilo veliko okno, štero je rasvetlavalo te folaš, ki je vodo do Ireninovöga stanüvanja. I ravno kda pogleda gori, je iz hiže stopo Človek, lepi ali strašno, sühi; bledi — Sebeščan — az mirnim obrazom, podoben človeki ki ne pozna več strasti. Pod obíekov so se njemi vidile razmesarjene prsi. razstreljene roke. Čüo je naimre navadno znamenje trompete i Spravo se je da pozdravi casara.
»Maksimiljan." ga je s slabim glasom pozavo ;
»Što si predrznež," ar atak zovéš svojega casara, zapifa casar i se zgledne Odked je prišeo
glas. Po vulicaj toga varaša si prelevao krv krščenikov, njihova tela si pa metao v vodo ali na gnojišča; Bogi posvečena poslopja si podirao,; skruno oltare, i se potegüvao za vrednoščo sirmakov. Za vse to i za tvoje grehe, zavolo giz-davosti, lakomosti te je obsodo Bog i naskori te raztrga njegov srd. Vmrješ sramotne smrti i Bog zrošči sv. Cerkev casari po njegovi vol! tebe i tvoj špomin pa bodo preklinjali po celoj zemli i vsigdar. Spreobrni se hüdodelnik, dokeč je ešče čas, i prosi Boga odpüščanja, dokeč je šče čas, v imeni križanoga Jezuša, šteroga si zdaj preganjao 1,
   Vsi so bili tiho, kda je to gučao. Casar je stao, kak da bi bio iz kamna. Vidilo se njemi je, da stoji; pred mertvecom, kda je spoznao Sebeščana. Vendar se je naskori zavedao i je grozno zakričao.
„Alo, friško, naj idejo; ga pripeljejo pred mené — Hifaks, Hifaks! — Kde si? — Ravno zdaj sem ga vido. Pa zamorec je preci potegno 1 brž, kda je spoznao Sebeščana. — Gotovo je vujšeo. Ka pa ti pes?— Što si? S temi rečmi se je obrno na Korvina, ki je stao poleg očé. — Naglo veči k Numidčanom! — Hifaks naj pojde včasi sel* —
Težko jo šo Korvin na to zapoved, med tem časom pa je Hifaks povedao svojim lüdem vse, ka se je zgodilo i so se pripravili, da se bodo branili, samo edne dveri v dvorišče so püstili odprte, i kda je casarski poslanec prišeo do njij, je dok ne smeo iti. Petdeset možov je stalo na vsakoj strani v redi s Hifaksom í Jub-alov. Vsi so bili goli po prsaj i rokaj; na lekaj so meli napete puičice, obrnjene proti vratam.
10. augusta 1924.
NOVINE
3
Tak so stali tü, mirno i nepremaklivo, kak renda kameniti kepov pred Egiptorsklm templom.
»Hifaks" ga boječe nagovori Korvin, »casar me je poslao po tebe".
Afrikanec njemi odvrne. „Le povej ponižno Veličanstvi, da so se zarotili moji lüdje, da níšče ne stopi v dvor ali iz njega, ne da se njemi ne bi zap.čilo IGO ali več puščic v srce ali hrbet", dokeč nam casar ne pošle znamenja, da nam odpüšča.
Kda je Korvin to pri casari povedao, se je te mastno nasmejao. Numidčani so bili lüdje, s šterimi se je ne rad špilao, ár so bili najbole verni vojaki. Na nje je vüpao v boji; vsikdar, ali če se je pojavo kakši opor. Njihovi streli so vsikdar zadeli.
„0, prekajena" je djao casar. ,,Nesi te prstan Hifaksovoj čarnoj ženi", i zročo je Fabioli zlati prstan.
Korvin je bežao i vrgeo prstan na dvorišče. Jübala ga je vesela pobrala, možova roka jo je pa tak vdarila, da je vküp spadnola — tovariš! so njemi zakričali. Divjak je pobrao zlat, žena je vstala i bila gvüšna, da je prišla v hišo sužnost, nego je bilá prle.
Hifaks se je zgovarjao s casarskim pove! jom. ,,Če bi nam dovolo ga vstrelili v glavo ali srce, bi bilo vse dobro, tak nas pa ne zadene nikakša odgovornost".
,,Naj je; bar (zdaj mi) spunite želo! Halo dva naj prideta s kiji!"
»Tak, drága, zdaj pa te pazita“, pravi ca-1 san Krv se ne sme pretakati na tej stubaj. S kiji ga bujta, — Gospa ka pa vl ? S temi rečmi je nagovoro Fabijolo i je segno po prošnji ár jo je poznan,	(Dale.)
Orjunec usmrto hrvatskoga nacijonalista. V soboto, 26. julija večer je Orjunec Angjelinovič smrtno rano Marka Zovka, hrvatskoga nacijonalista. Zovka je drügi den vmro. Orjunce je pobegno v uredništvo lista „Novosti“ od tam pa je šteo iti dale, a policija ga je zgrabila. Ljüdstvo ga je štelo kamenjati i zahteva, da se zroči sodišči.
Orožniki v slüžbi prejšnjega režima. Prejšnja vlada je kvarila tüdi orožništvo, da ne bi postopalo po zakonaj. To se je opazilo posebno pri dogodkaj v Trbovlaj. V svoje roke je dobila komandanta Vošnjaka, šteri njoj je tak verno slüžo, ka je vse obtožbe proti Orjuni zavrno i delao na to, da krivcov ne bi najšli. Pri tom deli njemi je pomagao Rusin Hurkievič, povelnik slovenskoga orožništva v Ljubljani.
Ogen vničo Strumico. Iz Strumice poročajo, da je požar vničo celi varaš. Minister trgovine dr. Šumenkovič je včasi odpotüvao ta, da odredi pogorelcom prvo pomoč.
Vlak skočo z tira na kočevskoj železnici v Sloveniji. En železničar je mrtev.
Kak je vplivao nastop nove vlade. Po varašaj je zavladalo velko veselje, kda so zvedeli za novico od nove vlade. Ljüdje so si od radosti stiskali roke. Med temi veselimi obrazi pa si lehko zapazo par povešenih glav, dugih nosov i od čemerov stisnjenih pesnic. To so tisti, šteri so se na državne stroške veselili, a zdaj njim nekaj pravi, da njim je odklenkalo.
Brat odgrizeo brati prste na roki. Brata Pintarič v Medžimurji sta živela že dugo časa v svaji i sovraštvi. Največkrat sta se skregala zavolo razdelitve očinoga verstva. Te dni je pa prišlo med njima do bitja. V tom bitji je eden drügomi vseh pet prstov na roki odgrizo. Če jiva sosedi ne bi razgnali, bi njemi odgrizno šče nos, ar je že v njega zasado svoje zobe. 
Svet.
Prestolonaslednik stopo k redovnikom. Bivši prestolonaslednik nemške države Saške, je stopo v dominikanski red.
Bolševiška selitev. Tüdi v Švici je nekaj komunističnih drüžin. Ar pa je tam komunizem ne dovoljeni, se selijo te drüžine v bolševiško Rusijo, da bodo tam živeli pod bolševiškov vladov.
Ministerska pipa. Angleški ministri kadijo pipo, francoski so pa do zdaj ne smeli kaditi pipe, ar Francozi pipe ne trpijo. Zdajšnji predsednik Herriot, šteri je socijalist, pa kadi pipo, zato so Francozi razdraženi i protesterajo proti tomi, da bi ministerski predsednik kadio pipo.
Dečak, šteri vidi naopak. V Čikagi živi dečak, šteri vidi vse naopak kak v ogledali. Tüdi čte i piše naopak. Zdravniki i vučenjaki se tomi ne morejo načüditi.
Mrzla svetlost. Dozdaj se je mislilo, da kde je svetlost, mora biti tüdi toplota. Svetlobi i toplote so ne mogli ločiti. Francozi Dussandi pa se je to posrečilo. On je z probanjom najšeo svetlost, štera nema toplote. S svojov iznajdbov je delao različne probe i je med drügim dognao, da je svetloba vretina živlenja, toplota pa smrti. Ta mrzla svetlost bo mela velki pomen tüdi v zdravilstvi. Ma najmre to lastnost, da postanejo v njoj vsi predmeti prozorni, tak da človek lehko vidi skoz nje. S pomočjov te
svetlosti teda zdravniki lehko pregledajo celoga človeka. Tüdi indri bo mela ta iznajda velki pomen.
Zlato iz živoga srebra. Nemškomi profesori dr. Adolfi Miethe se je posrečilo dobiti iz živoga srebra zlato. To je on dosegeo s pomočjov elektrike. Njegov namen je bio dognati iz kakših snovi živo srebro obstoji i pri tom je prišeo do nove iznajdbe. Za človeštvo pa ta iznajdba nema pomena, ár so stroški za dobivanje zlata jezerokrat vekši, kak vrednost doblenoga zlata.
Na pol spi, na pol ne. V Beči je nekša ženska, štera lehko napravi, da na pol spi, na pol ne. Če prava stran spi, ne more gučati, či pa leva, more gučati i pisati.
Krao postao trgovec. Grški krao Jürij, šteroga so Grki pred Božičom stirali, je odišeo v Pariz i tam šče, kak pravijo, stopiti v edno velko trgovino kak trgovec i tak šče zdaj naprej prehraniti sebe i svojo drüžino.
Velka železniška nesreča v Italiji. Brzovlak, šteri vozi v Novarri, je skočo s šin. 8. potnikov je mrtvih, ranjeni pa skoro vsi.
Domača politika.
Kotrige nove vlade so:
Predsednik ministrskoga kabineta. Ljuba Davidovič, predsednik demokratov i odločilni boriteo proti pokvarjenosti.
Podpredsednik I minister za prosveto i vere: Dr. Anton Korošec, (SLS).
Minister za finance. dr. Spaho, predsednik boš. muslimanov.
Minister zvünešnjih zadev: dr. Voja Marinkovič, demokrat.
Minister za notrašnje zadeve: Nastas Petrovič, radikal, sotrüdnik pokojnoga Protiča — oster nasprotnik Pašiča.
Minister za trgovino i industrijo i zastopnik ministra za šume ino rüde. Ilija Šumenkovič, demokrat.
Minister pravde i zastopnik ministrstva za konstituanto: dr. Hrasnica. podpredsednik Jugoslovanske muslimanske organizacije.
Miništer socialne politike i zastopnik ministrstva za narodno zdravje: dr. Behmen, član Jugoslovanske muslimanske organizacije.
Minister prometa: Anton Sušnik, SLS.
Minister za agrarno reformo: Ivan Vesenjak, SLS.
Minister za kmetijstvo: dr Franjo Kulovec, SLS.
Minister za pošte i brzojav: Pera Markovič demokrat.
Minister za javne zgradbe: Dragotin Pečič demokrat.	
Minister za vojno i mornarico: osebni kraljev adjutant, general Hadžič.
Vlada špara. Ta vlada ma tak malo članov, kak do zdaj šče niedna; nešterna mesta so najmre zdrüžili i spravili pod edno vodstvo, da država menje troši. Volo za sporazum majo vsi. To so pokazali posebno demokrati, šteri so važna mesta prepüstili drügim strankam. Vnogi izmed ministrov so morali pod starov vladov vnogo trpeti, nešterni so bili celo s silov napadeni.
Parlament vköppozvan. Da nova vlada šče delati, se vidi že s toga, da je že 6. augusta pozvala sejo parlamenta, na šteroj se je tomi predstavila.
Demokrati, ki so vu vladi, so nej naši demokratje. Oni so Srbi i člani poštene srbske stranke, ne pa razbijaste Žerjavove.
Deški den v Maribori.
Že pred leti se je končala strašna menja, štera je vničila telko mladih žiVlenj, vsekala telko krvavih ran i povzročila telko škode — sve-, tovna vbjna, Za nami je, teda njeni Sledovi se šče poznajo. Reparstvo, razbojništvo, pijančüvanje, sovraštvo, nevera, brezboštvo i vse drüge grozote, štere preplavlajo svet, so vekši tao njeni sadovi. Ona je zamorila v Dežnih Srcaj vso milobo, Čüt dužnosti do Boga i ljüdi i spremenila vnoge razvüzdane grešnika. Ona jexkriva, da se je zemla spremenila v jamo brezbőžnoga razbojništva.	
Pomagati trbe. Prijeti za orožje i streti moč šatanovo, šteri je v zadnjem časi skoro', popunoma zavladao.
Ja, polagati trbe. Toga se zavedajo ljüdje, šterim je na srci rast Kristušove cerkve i blaženstvo človečanstva. Tej probajo pomagati. Kde i kda je sila najvekša, kda se že bliža najvekša pogüba, žalosten konec, se vzdignejo tej apoštoli nad propalov vnožicov i s svojim grme-čim glasom opominjajo svet, da se bliža k sra-motnomi konci i ga zovejo k pokori. Sklicavajb shode, zborovánja, prirejajo cerkvene slavnosti na šterih nastopajo i naznanjajo vnožici reč tistoga, šteri je Gospod vseh I jo prosijo, da hodi
po poti, štera vodi k pravoj sreči. Posebno pažnjo obračajo na mladino, ár ona je bodočnost, ona je vüp za dosego prave sreče. Za njo posebi držijo shode i jo pripravlajo na bodoče pozvanje.
Takša shoda se vršita letos v Maribori.
Za deklice 9. i 10 augusta, teda kda to čtete se je že začno, za dečke pa 23. 1 24. augusta. K tomi je dodani 22. august, den slovenskega katoličanskoga dijaštva.
Dnevni red za deški den je sledeči.
Petek, 22, august.
Ob 8 vüri. Sv. meša v stolnici.
Ob 9. do 12. vüre. Zborovanje vučitelstva, akademikov i dijaštva. Bode več govorov, šteri se bodo nadelüvaü za odvečera od 14. do 18. vüre.
Sobota, 23. august.
Ob 8. vüri Sv. meša v stolnici.
Ob 9. do 12. vüre: Zburüvanje versko-obnovitvenoga odseka. Več govorov.
Od 14. do pol 18. vüre: Zborovanje prosvetnoga odseka. Več govorov.
Ob 18. vüre. Odkritje spomenika dr. Vers-tovški.
Ob 20. vüri. Baklada po vulicaj.
Ob pol 21. vüri: Pozdravni večer v Götzove j dvorani.
Nedela, 24. august.;
Ob poí 6. vüri: Sv. meše i sküpno sv. obhajilo v Franciškanskoj cerkvi.
Ob pol 9. vüri: Zbiranje k sprevodi v Tömšičbvom drevoredi.
Ob 9. vüri. Slavnostni sprevod po varaši.
Ob 8/o 9 vüri: Predga i sv. meša pred püšpekovov Cerkvov. Oboje bo opravlao Presvetli nadpaster. Po meši ravnotam manifestacijskó zborovanje.
Ob 14. vüri. Večernice v franciškanskoj i püšpekovoj cerkvi. ,
Ob 15. vüri. Orle vsa telovadni nastop v ljüdskom ogradi.	
Deški den mora niti velka manifestacija za krščanske istine, manifestacije mladeniške moči i navdüšenja za sveto! stvar. Den'zmage mora biti deški den. Da pa Bomo v istini manifestirali, obhajali zmagoslavje, jepotrebno, da se zberemo vsi te dni v zelenom Amribori. Podati si moramo roke mi Prekmurci s svojimi brati prek Müre i obečati eden drügomi, da bomo sküpno šli v boj za svete istine, pa vero svojih očetov, štero nam brezbožniki ščejo iztrgali iz naših src.
Što se šče deškoga pneva vdeležiti, se naj oglasi na svojem farofi ale v Uredništvi Novin v Črensovcih eli pri Franci tóColenc bogoslovci v Gomilici, da se njemi lehko preskrbi izkaznica. Izkaznico mora meti vsakši, inači ne dobi na železnici polovične vožnje^ v Maribori pa ne sküpnoga prenočišča. Izkazila košta 6 dinarov.
Prekmurska mladina, gen! sel V Maribori moramo pokazati, da nas jé velka četa. Rdečiti se morajo tam rdeče robačè tüdi prekmurskih Orlov i glasiti se tüdi prekimirske pesmi.
Nemrtelnost.
piso: Hari Leopold ev. bogoslovec.
On, ki je že v začetki bjp, ki je verskoga i möralnoga žitka pravičen Voditelj, Jezuš, Je edno svetlo pravico zapiso v človečanske düšo, štero z ednov rečjov etak lejko imenüjemo: nemrtelnost, vekivečnost. a
Čüde vredna reč, štera celoga človečanskoga naroda diko znači. V zemite nam kraj te kinč, ka nam te ešče ostane, zakoj bi vredno bilo živeti na etoj nevolnoj zemlji, či nam vkraj vzeme naše Pohištvo, našega vüpanja bogástvo, naš sovražnik i či v pokopališče moremo sprevoditi celo svojo radost.... naj nam samo ne-mrtelnosti sladko vero nehajo v našem srci, te smo ne zgübili nikaj, ne smo se vkanili, nemamo mrtvecov, vse nam je Ostalo, bláženi smo ostali, ar verjemo, ka je naš zveličar goristano od mrtvi.
Nigda pred Kristušovim rojstvom, kda je ešče versko — moralno živlenje sploh divje bilo, ka je tolažilo človeka, či ga je žitka grobijanska igra na srci ranila? Či je med svojim pohištvom i bogastvom v oči mogo gledati mrzloj smrti, na koj si je te mislo, zakoj je držo sam sebe, svojo usode, svojega žitka cilj? Ka njemi je ponüdilo mira rožice med trplenjom i vkanenjom žitka? Naturni Žitek je ne poznao s svojim malenkostne znanjom i ne razmo, samoga sebe. Zavrženi je bio Človek i v tom se je obrno za ‘.pomoč k vgonjavali jom, takši je bio kak dete, štero vse verje, ali da ne bio tak bláženi.
\	(Dale.)
MALI OGLASI
Kupci pozor! Proda se lepo posestvo, obstoječe iz skoraj novozidane hiše in gospodarskega poslopja, vrta in njive v bližini kolodvora. Vpraša se naj pri lastniku v Dolnji Lendavi št. 183.
4
NOVINE
10. augusta 1924.
Prekmurski dijak.
Državna realna gimnazija v Murski Soboti, izpiti in vpisovanje.
25. avgusta razredni (ponavljalni) izpiti za IV. r. ob 8. uri.
26. Nižji tečajni izpit; izpiti privatistov ob 8. uri.
27. Razredni izpiti za ostale razrede ob 8. uri.
	28. Sprejemni izpiti za učence II. — VI.
razreda ob 8. uri.
30. Sprejemni izpit za nove učence I. razr. ob 9. uri.
1. sept. Vpisovanje bivših učencev za I.— VI. razr. ob 8. uri.
2. sept. Služba Božja ob 8½ uri.
3. sept. Pričetek rednega šolskega pouka ob 8. uri.
Kdor zamudi rok, izgubi pravico do izpita.
Prošnje za razredne (ponavljalne) izpite se morajo vložiti do 20. augusta t. l. (kolek 5 Din.) pri ravnateljstvu; prošnji treba priložiti za rešitev za vsak predmet po en kolek za 10 Din.
Zagrebečka borza
dne 8. augusta 1924.
Amerikanski dolar, 1 dolar	K	328.—
Austrijska krona, 100 K	K	—.44
Čeho-Slov. krona, 1 K	K	9 60
20 kronski zlat	K	1170.—
Francoski frank 1 frank	K	17.10
Madjar. K 100 (nova em.)	K	—.42
Švic. fran., 1 fr,	K	62.—
Talijanske lire, 1 lira	K	14.40
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.40
je najbolši škrilj (pala)
za pokrivanje streh je bolši od vseh drügih materialov, Mehki, nezgorljivi, dugo drži i je tüdi najfalejši.
Dela se po staroj Hatschekovoj formi „ETERNIT“ Za pokrivanje strehe se da večletna garancija. Izdelavle se v Solini pri Spliti v zalogi je pri
Čeh & Gašpar-i,
trgovina z mešanim blagom, železninov, polskimi pridelki.
MURSKA SOBOTA, Prekmurje.
Pošta.
J. Prkič, Vidovci. N. Horvat. Küpšinci. Na seji naše stranke se morajo te reči razpravlati.
Oda se eden kompleten,
dobro ohranjen motorbicikli z znamenjom „ALBA.“ Cena se zvedi pri Antoni Klemčič, trgovci v Beltincaj.
FABRIKA MAŠINOV I LIVARNICA D.D.
V LJUBLJANI
Livarnica zvonov iz brunca.
Nastavlena 1767.
Najbogše blago. Krasni glasi. Hitro zgotovijo. Nizke cene.
Naročite naš cenik!
Najvekša i najstarejša domača
LIVARNICA ZVONOV.
Naročite naš cenik!
Štrigova.
Gostilno i mesarijo oda Albert Kodba od dnes naprej s celim inventarom. Gostilna je poleg cerkve na dobrom prometi. Küpec lehko včasi nastopi.
SLOVENSKA BANKA
podružnica
DOLNJA LENDAVA plača najbolje
dolarje
in
zlate peneze.
Podpirajte Novine!
Hazai hajóval
Hazai kikötőből
Délamerikába.
A „VESNA“ d. d hazai hajóstársaság e hó 14-én kezdi állandó hajójáratait Délamerikába és pedig Brazilia, Argentina és Uruguayba.
Az első hajó az „Ammiraglio Bettolo“ e hó 14-én indul Susakról.
Közelebbi felvilágosítást ád BADER ALFRÉD Dolnja Lendaván a „VESNA“ d. d. Prekmurjei és Medjimurjei megbizottja.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava