AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 286 CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, DECEMBER 6, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII fske čete so zavzele pristanišče 4 na Jadranskem morju, se poroča ^ poročajo tudi, da so zavzeli strategično mesto Premet, s čemer je v nevarnosti vsa fašistična južna armada. %rad, 5. dec. — Grški viri sto iz pristanišča Edda proti se- "tajo, da so grške čete danes Hale v albansko pristani-kdda na Jadranskem morju a bodo jutri zasedle važno 0 Argirokastro. Edda je pitied treh albanskih prista-kamor je pošiljala Italija ^ščine za armado v Alba- E "8ko vrhovno poveljstvo še 7alo poročilo o zavzetju te-,r'stanišča, niti se ni tega pose iz Rima. ^ki viri zatrjujejo, da je s :,etl1 pristanišča Edd,a zruše-'Janska fronta v južni Al- :,le» 5. dec. — Grška arraa-^nes navse zgodaj zju-iačela obstreljevati prista-Kdda in Argirokastro, ki zadnji važni italijanski Južni Albaniji. Grške čete 2ele mesto Premet in sku- flve v h odrezati pot italijanski I' ki beži proti severu od 111 Argirokastro. kontrolirajo glavno ce- veru. Zato ostane italijanski ar madi edina pot za umik ob obali, ki je pa zelo slaba. Pristanišče Edda se je prej imenovalo Santi Quaranta (štirideset svetnikov), pa so ga Italijani prekrstili, ko so zasedli Albanijo, na čast Mussolinijevi hčeri Eddi. Grško vrhovno poveljstvo poroča : "Naše čete gredo naglo naprej in ko so zavzele Premet, so brez prestanka zasledovale sovražnika, ki se umikuje proti Te-pelini. Kljub vsemu obupnemu odporu se Italijani ne bodo mogli vzdržati. Zajeli smo mnogo vojnega plena, topov, strojnic, hovicov, ročnih granat in muni-cije. Strojnice in hovice smo takoj obrnili na Italijane." * Atene, 6. dec. — V pristanišču Edda in v mestu Argirokastro divjajo silni požari. Sodi se, da so Italijani, predno so zapustili ti mesto, zažgali ogromne zaloge živil in drugih potrebščin, da ne bi padle Grkom v roke. kajzer hoče v pregnanstvu °ornu «ki 'rri> Nizozemska. — Bivši cesar Viljem II. je ga- 'ft zavrnil povabilo Adolfa X naj „ pride domov v Cesar, ki je star 81 preživeti ostale dni življenja v pregnance odgovoril Hitlerju, ^ož sem že, tukaj živim leta 1918. Naj tudi tukaj 3'" je pisal kajzer Hit-®r se mu zahvalil za po- 'iem &0Č; mora zdaj nekoliko lvati vsako popoldne in Je drv, kar je bilo njego-.Jkdanje opravilo v pre-i,tiVu. je skoro popolnoma ^BR Slike naših lovcev Mr. Anton Grdina poroča, da je bil zaposlen s slikanjem lovskega plena. Najprej je prišel John Brancelj z velikim rogačem. Potem sta prišla s srnjaki John Wolf in Anton Pod-padec, ki teden prej nista imela sreče na medvedjem lovu in sta se sedaj maščevala nad srnjaki. Te slike bomo lahko kmalu videli, je rekel Mr. Grdina. Nov grob Sinoči ob 6:30 j'e preminil Frank Turk, star okrog 70 let. Umrl je v hiši Mrs. Karoline Modic, kjer je živel mnogo let. Bil je splošno poznan radi svoje dobrosrčnosti ter je opravljal razna dela. Zadnjih par let je bolehal. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Naj počiva mirno v ameriški zemlji. NI JUBILEJ ZGLEDNEGA DRUŠTVA ^eljo bodo praznovale na-k® newburške žene srebrni J društva Sv. Reš. Telesa. Hj let deluje to zgledno s tiho delavnostjo, pa požrtvovalnostjo za ' Mnogo dobrega so stori-'Ce tega društva v tem ča-božji. Njih dela bo-zapisana za vedno v sv. Lovrenca. % »M ce so sklenila, da 25 let- nico obstanka kar naj slovesne je obhajajo. Pri sv. maši ob 7:30 :>odo vse članice prejele skupno sv. obhajilo in tako začele dan proslave v geslu, s katerim društvo deluje: vse za čast božjo! Popoldne ob pol treh pa se zberejo članice v SND na 80. cesti in malo pred tremi odkorakajo v cerkev, kjer bo slovesen sprejem novih članic, govor, pete litanije in blagoslov. Potem gredo pa zopet v dvorano SND, kjer se bo razvila prisrčna domača zabava in ob sedmih zvečer bo pa servi rana prav okusna večerja. Ob tej priliki bodo predstavljene ustanoviteljice društva, ki jih je še 31. Narod je prijazno vabljen, da se udeleži te slovesnosti in zlasti pa zvečer zabave v SND. Ameriška Domovina tem potom iskreno čestita članicam k njih srebrnemu jubileju, za njih vztrajnost in požrtvovalnost, bodreč jih še k nadaljnemu delu za čast božjo in napredek lepe new-burške fare. Angleški avijatičar ji so napadali Nemčijo in Italijo 12 ur London, 5. dec.—Sinoči so angleški avijatičari izvedli enega najdaljših napadov v tej vojni. Skoro 12 ur so neprenehoma bombardirali Duesseldorf in tamošnjo industrijsko okolico ter Porenje. In medtem, ko je en oddelek deževal bombe po Nemčiji, je letel drugi oddelek preko Alp ter napravil obisk industrijskemu mestu Turin v Italiji. Avijatičarji poročajo, da so napravili mnogo škode po Turinu. Tudi Nemci niso mirovali in so bombardirali več mest po Angliji. V boju z angleškimi letalci so Nemci izgubili 13 letal, Angleži eno. Kmalu po mraku so odprle nemške baterije na francoskem obrežju topovski ogenj na angleško obrežje. V Bristolu, ki so ga Nemci napadli v ponde-ljek ponoči, je zopet normalno življenje. -o- Sodnik Lausche je prisilil pogon na Harvard klub Okrajni sodnik ,Frank J. Lausche je prisilil okrajnega detektiva Browna, da je napravil pogon na znano hazardno igralnico Harvard klub. Sodnik Lausche je zagrozil z sodnijskim postopanjem proti detektivu, če ne izvede ukaza. Brown je nato izvedel pogon. Sodnik Lausche mu je ukazal, da pride na sodni-jo v soboto in mu poroča o poteku racije. Detektiv Brown je šel v klub v sredo popoldne, toda je bil v par minutah zunaj, ne da bi kaj opravil, dasi je imel sodnijsko zapoved, da napove aretacijo lastnikom igralnice. Ko je o tem zvedel sodnik Lausche, je poklical šerifa O'Donnella, pod čegar oblastjo je okrajni detektiv in mu brez ovinkov povedal, da bo citiral Browna pred sodnijo radi neizpolnovanja sodnijskega ukaza. Kmalu potem je šel detektiv Brown ponovno v Harvard klub in tam zaplenil nekaj igralnih miz in napovedal aretacijo nekemu Pattonu in Nestoru, ki sta baje lastnika igralnice. Sodnik Lausche je izjavil, da se teh igralnic ne bo zaprlo, dokler se ne začne proti njim tožba na podlagi, da so te igralnice v javno nadlego in v kvar javni blaginji. Tako tožbo lahko vlo ži okrajni prosekutor ali pa državni pravdnik. . -o- Novi uradniki Društvo Srca Jezusovega št. 172 KSKJ (West Park) je izvolilo sledeče uradnike za leto 1941: Predsednica Mary Hosta podpredsednica Ivana Zalar, taj nica Anna Pelcic, 13320 Cross-burn Ave., blagajnik Eddie Zalar; nadzorni odbor: Frank Jesen, Anna Jesen in Tony Hosta zdravnik dr. Robert J. Dial 11420 Loi-ain Ave., društvene seje vsak prvi torek v mesecu. Za mladinski zbor Starši, katerih mladina spa da k mladinskemu pevskemu zboru Slovenskega doma na Holmes Ave. so prošeni, da se nocoj udeleže seje po pevski va ji. Nujno potrebno je, da pride na sejo vsaj eden od družine, če hočete, da bo zbor še nadalje ob stal. Kdo nas vleče? Kakšno reč smo počenjali lansko leto in i naganjali volivce, da so odobrili $4,-500,000 za cestne bonde. Takrat se je rekla, da bo dala država in federtdna vlada k tej vsoti še $10,000,000 in s tem, denarjem se bo začelo graditi šest važnih cest v Clevelandu in okolici. Od tistega časa je preteklo že eno leto in nič se) ni zganilo. Pa ne samo to, ampak državni direktor cest v Pj richer j evi administracij, Hal G. Sow-s je včeraj rekel v Columbusio, da bo vzel ta program še leta in, leta in da se Clevelandčani motijo, če mislijo, da bodo takoj dobili ceste, če odobrijo za nekaj milijonov bondov. Kdo torej vleče davkoplačevalce in kdo jih je vlekel takrat, ko smo morali voliti za cestne bonde, za Icatere se je tako mudilo ? Anglija zavrača mirovne predloge SLOVAN BO PEL! V nedeljo priredi moški zbor Slovan koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterlooo Rd. Poleg koncerta bo vprizorjena tudi mična opereta "Kovačev študent." Pričetek bo ob treh popoldne. Igral bo Jankovičev orkester. Narod je prav prijazno vabljen, da poseti ta Slovanov koncert. Saj se Slovan tudi rad odzove vselej; kadar je treba kaj storiti za našo kulturo in narodni živel j. -o- Anglija bo dobila 150 ladij iz Amerike London, 5. dec. — Angleško časopisje piše danes na prvi strani, da bo dala vlada Zed. držav takoj na razpolago Angliji 150 trgovskih ladij. To vest so dobili v Anglijo iz "zanesljivih virov" v Washingtonu. Ta pomoč, pravi angleško časopisje, d je prišla ravno o pravem času, je del načrta, da se mobilizira vso ameriško trgovsko mornarico, kolikor se je more dati na razpolago za pomoč Angliji, ker prav t0 Anglija zdaj najbolj potrebuje. Dalje piše angleško časopisje, da bo prišlo iz Amerike še več rušilcev in bojnih letal. Tozadevno da je predsednik Roosevelt razložil ves načrt, predno se je podal proti jugu. ' --o-- Žena je povila 4 otroke v 1 letu St. Louis,—Družina William Jones je dobila 6. novembra dvojčka, ki ju je krstila za Franklina in Henrya, p0 predsedniku Rooseveltu in podpredsedniku Wallace-u. Pred 11 meseci je pa Mrs. Jones povila tudi dvojčka, torej dva para dvojčkov prej kot v enem letu. Srečni oče dela na WPA. -o-- Pogumno dekle Ewen Hall, stara 15 let, stanujoča na 7815 Madison Ave. je prišla v svojo spalnico. Prižgala je luč in videla, kako leze nek tujec skozi okno v sobo. Najprej je zavpila (prvo orožje, ki ga imajo ženske pri rokah), potem je pa vrgla v vsi ljivca vekarco, zatem pa še ročno ogledalo. Sovražnik je pred tem blitzkriegom ročno zbežal, oče je svoji hrabri hčerki čestital in vojne je bilo konec. Hitler pritiska vedno bolj na Bolgarijo, da se odloči za osišče Budapest, 6. dec. — Adolf Hitler vedno bolj pritiska na Bolgarijo, da se odloči za pristop k osišču in dela roka v roki z Nemčijo, ali pa bo dežela postala bojna poljana. Iz Ankare, Turčija, se pa poroča, da je Hitler obljubil Romunski nazaj Dobrudžo, ki jo je pred dvema mesecema odstopila Bolgariji prav na Hitlerjev pritisk, če si upajo Romunci na svojo pest napasti Bolgare. Da se tu nekaj kuha, kaže dejstvo, da je Bolgarija včeraj zaprla mejo proti Romuniji, a Romunska je poklicala pod orožje nove rezerve, katere bodo urili nemški častniki. Iz Romunske prihajajo tru-moma ubežniki, ki pripovedujejo, da bo v kratkem prišlo do spopada med romunsko armado in Železno gardo. -o-- Bolje je, da denar damo Angliji, kot posodimo Washington, D. C. — Ohijski senator Taft se je izjavil glede denarnega posojila Angliji, da je za finančno pomoč Angliji. Ampak če kdo pravi, da je posojilo "dober rižiko," ne ve kaj govori. "Ako bomo že kaj napravili v tem oziru, bi bilo boljše, če denar darujemo, kot če bi ga posodili. Senator Clark, demokrat, je rekel, da je Anglija dobila velika posojila od nas za časa svetovne vojne. In mesto da bi ta denar vrnila, nas je imenovala sti-skače. Clark je svetoval kongresu, naj dobro preišče ogromne vire angleškega imperija, predno bo kaj sklenil glede posojila. Z 341 glasovi proti 4 so poslanci porazili predlog delavske stranke za premirje. Trije poslanci levičarjev, ki so stavili ta predlog, so dobili samo en glas podpore. London, 5. dec. — Poslanska zbornica je danes odločno zavrnila predlog treh poslancev neodvisne delavske stranke, da naj Anglija takoj začne iskati premirje, če je treba tudi s kompromisom. Proti predlogu je glasovalo 341 poslancev, za 4. Predlog je podpiral laborit Silverman iz Liverpoola, ki je rekel, "da smo dokazali svetu, da lahko vzdržimo in da je torej prišel čas, da povemo svoje mirovne cilje." Poslanci, ki so stavili predlog za mir: McGovern, Stephen in Maxton, so člani skrajnih levičarjev v delavski stranki (radi-kalci). Poslanci so vključili v svojo zahtevo za mir to, da se vzpostavi svoboda v vsaki deželi, da se vpelje nov socialni red, ki bi napravil konec tako angleškemu kot nemškemu imperializmu in ki bi preskrbel pošteno streho in življenski standard za vsako družino v vsaki deželi sveta. Poslanec McGovern, eden izmed trojice, je izjavil: "če se vojna nadaljuje, ki se tudi bo, če jo povzročitelji ne bodo .skušali končati, bo ta dežela nadaljevala z bombardiranjem in v zame- no za to bo Nemčija razbila vsako naše industrijsko mesto. "Ne dajmo se zapeljati od izjav ,da se borimo za svobodo in za demokracijo, za tako demokracijo, ki ne dovoli tega, kar pravite da želite Čehom, Poljakom, Grkom in drugim narodom." McGovern je končal z besedami, da bi iskrena izjava glede vojnih namenov našla odziv pri nemškem narodu preko njegovih političnih vodij. Clement Attlee, kraljevi pečatnik, je odgovoril na ta mirovni predlog v imenu vlade, ki je izzval viharno odobravanje zbornice, ko je rekel, da ni alternativa vojna in mir, ampak je vojna in kakšen mir. "Taka debata, kot jo imamo danes tukaj," je rekel Attlee, "bi bila najbrže prepovedana v vsaki deželi, ki se nahaja v vojni. Toda mi bomo pokazali s tem svojo moč. Naš cilj je doseči svetovni mir za svobodne narode. In najboljši način, da priporočamo te svoje principe je, če sami živimo po teh principih socialne pravice in svobode ter v tem dajemo zgled ostalemu svetu." Prevelika sreča ( Karl Andre iz 3106 Otokar Ave. je postal srečni oče krepkega fantka ter je sklenil, da bo dogodek primerno praznoval. Ustavil se je na Broadway in F. 49. cesta ter je vodil tam cestni promet. Neki James Simpson se ni hotel pokoriti ukazom, nakar mu je hotel srečni oče dokazati svojo oblast s pestjo. Zbil mu je sedem zob iz (k sreči) umetne čeljusti. Nato je šel Andre do bližnje restavracije, kjer je malo premočno potrkal po šipi, ki se je zdrobila. Sodnik mu je ukazal plačati $50 za zobe, $15 pa za šipo. Zapor mu je pregledal radi veselega dogodka v družini. To bo pečenke! Drug za drugim prihajajo naši lovci iz Pennsylvanije, oblo ženi z srnjaki in srnami, eni z večjimi, drugi z manjšimi, pa lepo rejenimi. Kot izgleda bomo imeli nič koliko slastne pečenke, kadar se srne njalo "umedijo." Z dokazi so se javili v našem uredništvu: Jerry Zupec, Frank Gorjanc, Brenčič, Anton Pod-padec, Ferdo Jazbec, Martin Kožar. Par ducatov jih je pa še na lovu, da dodobra izpraznijo pennsylvanske šume. Tlakanje 79. ceste '{V torek bodo začeli jemati tračnice iz 79. ceste, od St. Clair Ave. do Bessemer. Delo bo stalo $600,000 in bo trajalo do enega leta. Zaslužek bo dobilo tukaj okrog 600 WPA delavcev. Največja zaposlitev v 11 letih Washington, D. C. — Urad Ameriške delavske federacije je ugotovil, da je danes zaposlenih v Zed. državah 46,063,000 oseb, ali največ od leta 1929, ko je delalo 47,600,000 oseb. Kljub temu je pa danes v deželi še vedno 8,130,000 oseb brez dela, vendar za en milijon manj kot pred enim letom. Od poletja sem dobi vsak mesec 500,000 oseb delo in to radi obrambnega programa. Do božiča leta 1941 bo pa dobilo delo nadalj- nih 6,000,000 oseb. -_0- Tako pa že gre! Iz Floride pošiljajo pozdrave: Matt Grdina, Frank Race in John Perrotti. V pondeljek, ko smo Clevelandčani trepetali od mraza, je kazal v .Floridi toplomer 83 stopinj, pa ne pod ničlo, če kaj vemo! Letna seja V nedeljo dopoldne se vrši letna seja društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. Seja se prične v navadnih prostorih ob 9:30 dopoldne. Vse članstvo je prošeno, da se udeleži. Zaroka Na Zahvalni dan se je zaročila gdč. Bernice Arch, hčerka Mrs. Mary Arch iz 1167 E. 58. St. z Mr. Frank Primožnikom, sinom Mr. in Mrs. Frank Pri-možnik, 928 E. 209., Euclid, O. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Cliff Mine, Pa. — Tu je zadnje dni umrl Frank Debeljak, star 36 let in rojen v Thomasu, W. Va. Tu zapušča ženo, dve sestri, teto in več bratrancev. Pred malo več ko tremi leti mu je umrl oče, pred petimi meseci pa mati. — Pred kratkim se je tu oženil Frank Vidmar. — V Pittsburghu je Mary šlosar padla po stopnicah v klet tako nesrečno, da si je zlomila roko in poškodovala oko. Ely, Minn. — Slovenca John Pešel in John Kapš sta kandidata za župana v tem mestu; Marko Popovič kandidira za alder-mana in alderman Jos. Milkovič je ponovni kandidat. Denver, Colo. — Tu je vsled ponesrečene operacije umrl 16-letni Albert Božič, rojen v Ameriki, ki zapušča mater, dva brata in sestro. Važna seja Točno ob eni popoldne v nedeljo se bo vršila letna seja samostojnega društva Presvetega Srca Jezusovega. Na dnevnem redu bodo nova pravila, ali potrditev starih, volitev odbora in drugo. V Evropi se zdaj govori, da bo Hitler ukazal pohod svoji armadi šele na spomlad Bucharest .Romunska. — Romunsko časopisje, ki je naklonjeno Nemčiji, zdaj odkrito piše, da bodo morali evropski narodi dati Nemčiji armade, ozemlje in prometna sredstva na razpolago na spomlad, ko se bo pričel pohod nemške armade, časopisje ne pove naravnost, v katero smer se bo vršila ofenziva, toda skoro gotovo bo šel ta pogon preko Bolgarije ali Jugoslavije na Grško, Turško in preko Male Azije proti Suezu. Morda bo Nemčija ob istem času udarila tudi na Gibraltar preko Španije. v I AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za, Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 286 Fri., Dec. 6 1940 Hitlerjev mane, tekel, fares! Hitler si je zabasal večji založaj v usta, kot ga bo mogel pa požreti. S svojimi mehaniziranimi četami je preplavil Evropo, kjer je v blitzkriegu zasužnjil male narode, ki so bili nepripravljeni in ki bi se tudi pripravljeni ne mogli posamič ustavljati moderni hunski šibi. Toda narodi so se pričeli dramiti iz prve otrpelosti in že se sliši iz Evrope o tajnih organizacijah, o skrivnostnih umorih, požigu in sabotaži napram nemškim vsiljivcem. To je zahrbtno, toda silno orožje, ki je ugonobilo že drugačne može kot je Hitler, drugačno armado kot je nemška. Nekaj podobnega doživlja Mussolinijeva armada v Albaniji, kjer moli cev na fašiste iz vsakega grma, izza vsake pečine. Nekaj podobnega doživljajo Japonci v Kitaju, ki so ga Japonci sicer zasedli, pa ne podjarmili. Na Norveškem je dosegla revolta domačinov proti nemškim visljivcem že tak obseg, da je podobna že kar javni vojni. Izdajalec Quisling, ki je prodal deželo Hitlerju, je oni dan le slučajno ušel bombi. Norveški prvak v smučanju, Mihael Straksrud, je pred par tedni padel pod roko osvetni-kov samo zato, ker se je udeležil neke seje nacijev. V raznih norveških mestih je prišlo do odprtih bojev med domoljubi in privrženci nacijev. Tako v Bergenu, v Oslu in Trondheimu. Časopisje v Bergenu, ki ga kontrolirajo Nemci, je razpisalo 1000 kron nagrade onemu, ki bi povedal, kdo je poškodoval nemško lastnino. Časopisje iz Švedske poroča, da izginjajo razne zaloge iz nemških skladišč v takem obsegu, da so morali postaviti posebne straže pri vojaških skladiščih. V norveških mestih so celo šolski otroci javno demonstrirali proti nacijem. Norveško dekle, ki se le nasmehne nemškemu vojaku, ne nosi ,več dolgo svojih lepih kit. In potem je v zasmeh vsem sosedom. Pa to se ne godi samo po Norveškem. Na Danskem narod javno bojkotira kino gledišča, kjer kažejo nemške slike. Kakor hitro se pokaže na platnu nemška slika, zapuste ljudje gledišče. Ko se ta film izteče, pridejo ljudje zopet nazaj. Nemška oblast je prisilila gledišča, da kažejo te slike. Domoljubni Danci si znajo pomagati, da slik ne vidijo. Do upora z orožjem sicer še ni prišlo, ker Danci orožja nimajo, toda tih odpor bo tlel in čakal ugodne prilike. Francoski narod ni udano sprejel premirja z Nemčijo in nemških pogojev. Upor proti Nemcem se je širil tako ra-pidno, da so Nemci zaprli mejo med okupirano in neokupi-rano Francijo. Nihče ne sme preko te meje, razen onih, ki jih Nemci izganjajo iz zasedenega ozemlja. Elektrarna v bližini Pariza je 28. oktobra eksplodirala, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih 100 oseb. Razstrelbo so povzročile "neznane roke," so pisali Nemci. Na "dan premirja" je bilo v Parizu ubitih 12 francoskih dijakov, ko so skušali pregnati Nemce s prostorov univerze. Univerzo so potem Nemci zaprli in je zaprta še danes. Poročila trdijo, da manjka 700,000 pušk, ki bi jih bili morali francoski vojaki izročiti, ko je bila armada razorože-na. Vojaki so jih enostavno vzeli domov in poskrili, čeprav je določena smrtna kazen za vsakega, pri katerem dobe nemške oblasti orožje. V oktobru, skoro šest mesecev potem, ko ,so Nemci zasedli Belgijo, so Nemci še vedno iztaknili sem in tje po Belgiji kakega angleškega vojaka. Ti so se ob času nemške okupacije poskrili pri ljudeh, ki so jih skrivaj preživljali. Nemške oblasti se boje, da je po Belgiji še več angleških vojakov skritih, zato so naložili težko kazen za vsakega domačina, ki bi prikrival angleškega vojaka in mu dajal hrano. Največ sabotaže proti Nemcem se pa poroča iz Češke. Povsod, kjer so zaposleni češki delavci, se dogajajo sabotaže, tako na strojih kot na izdelkih. Iz Nemčije je prišlo na tisoče tajnih policistov, da izslede sabotažnike. Mnogo domoljubnih Čehov je nemška oblast usmrtila, toda vselej skrbno zamolče vzroke smrtne kazni. Nemčija se namreč boji, da bijprišlo v javnost, da je v deželi odpor proti nemški vladi. Celo v sami Nemčiji je odpor proti Hitlerju. Tajna organizacija vzdržuje radijsko postajo, ki oglaša propagando proti Hitlerju. Ta postaja se oglaša samo od časa do časa in vedno iz drugega kraja. Postaja mora biti prenosljiva, da se tako izogne roki Hitlerjevih vohunov. Razumljivo je, kaj čaka upornike, če jih dobe v roke. Pred sedanjo vojno je tajna organizacija, ki ruje proti Hitlerju, poslala v Nemčijo na tone protinacijske literature. Zdaj je to skoro nemogoče, ker je Hitler zasedel vse dežele okrog prvotne Nemčije. Nedavno je nemška policija prijela v Parizu dva moža, ki sta imela na bicikljih precej obsežne zavoje. V zavojih je bila protinacijska literatura. Kmalu zatem je pa nemška policija zasegla v Bruslju tiskarske stroje, ki so tiskali podobno protinacijsko literaturo. Nemci so zavpili, da je bila tiskarna v "komunističnih" rokah. Toda Nemci imajo za vsako sabotažo izgovor. Ko je skočli nedavno iz tira vlak na Norveškem, so rekli, da je progo izpodjedel naliv. Toda vsa znamenja kažejo, da narodi v podjarmljenih deželah niso še na tleh in prvič, ko bo doživela nemška armada kak večji poraz, se bodo okupirane dežele dvignile kot James City, Pa. Tukaj, v naših krajih imamo veliko snega. Lovska sezona se je pričela 2. decembra. Lovcev je precej v naših krajih in srnjakov pa še več. Plen bo letos obilen, kajti skoro vsak avto se vrača obložen s srnjaki in srnami. Posebno aktivni pa so Cleveland-čani. To vam je bilo grmenja prve dni, da smo že mislili, da smo kje v Albaniji, kjer se Grki bijejo s Italijani. Tukaj je samo ta razloček, da tukaj beže srne in kažejo parklje in tam beže pa Italijani in kažejo pete. Zvečer se lovci utrujeni vrnejo domov in ko se dobro okrepčajo, tedaj pa se prične pripovedovanje dogodljajev dotičnega dne. Naj omenim eno, ker se mi zdi, da je prav resnična. "Prišel sem do malega srnjaka," tako mi je pravil lovec, "kateri pa ni hotel bežati. Jaz sem si pa mislil," pravi lovec, "ne bom te streljal, ker si še tako mlad ter sem ga pričel s puškino cevjo čehljati pod trebuhom." če verjamete al' pa ne. Frank Gorjanc iz Clevelanda vsako leto ubije rogača. On gre kar s harmoniko v gozd in ko prične igrati, gredo srnjaki z vseh strani skupaj in tako si lahko izbere najlepšega. Za prihodnje leto pa nam je obljubil, da bo prijahal na oslu iz Clevelanda. Zjutraj bo jahal na lov in zvečer bo pa z oslom srnjake domov vlačil iz gozda. Izvrstna misel, malo ovsa pa bo šlo. Dne 30. novembra pa smo imeli tukaj plesno veselico in zabavo. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba prav povoljna. Bilo je navzočih tudi lepo število lovcev iz vseh strani. Igrala je izvrstna Jankovičeva godba iz Clevelanda v veliko zadovoljstvo vsega občinstva. Hvala Mr. Jan-kovič in na veselo svidenje prihodnje leto, Frank Debevc. ga. študent pa, namesto, da bi bil pri knjigah, je rajši prijemal za kozarček napolnjen s sladkim vincem. Prepeval je rad: vesel, vesel, dokler vince bom pil. . . Kateri ga je že kdaj videl, je bil gotovo zadovoljen z njim. Kdor ga pa ni še videl, pa naj pride v nedeljo in tudi tisti, ki ste ga že videli pridite, saj pravijo, da je bolje dvakrat kot no-benkrat. Kolikrat čitamo v naših lokalnih časopisih o raznih prireditvah naših pevskih zborov in koliko se trudijo in žrtvujejo. Toda vsak pevec na to prav rad pozabi, posebno še, če vidi, ko se dvignje zastor, pred seboj polno dvorano. Takrat se vsakemu pevcu dvigne srce in z veseljem zapoje, kakor ptička v poletju, ko zagleda beli dan. če pa pevci vidijo prazno dvorano, tedaj pa jim odpovedo vsi živci. Naj bo pevec ali pevka še tako dobra na pevskih vajah, mu v prazni dvorani odpove ves pogum in veselje. Na ta način se uničujejo ^naši pevski zbori, če ni zanimanja za nje od strani občinstva. Videli pa boste tudi živo sliko, katera vem, da vam bo ugajala, ker bo res nekaj krasnega. Končno še enkrat apeliram na vse cenjeno občinstvo, da naj bi ne bil ta moj dopis — glas vpijočega v puščavi, želim, da bi ga občinstvo vsaj toliko upoštevalo in prišlo v velikem številu v nedeljo 8. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek točno ob treh popoldne. Jamčim vam, da se boste vsi prav veselo zabavali in končno bomo pa še zapeli: Bog živi, Bog živi vse luštne ljudi. . . France iz Ljubljane. Slovan bo pel Zopet smo pričeli prirejati naše igre, veselice in koncerte v naših notranjih prostorih. Seveda je vse bolj prijetno s tako stvarjo v prosti naravi, a kaj hočemo, podati se moramo zakonom narave in se podati v naše dvorane. Sedaj pa poglejmo malo "Slovana," kaj on dela in za kaj se pripravlja. Prav vneto je na delu za svoj jesenski koncert, ki ga priredi v nedeljo 8. decembra. Kje se bo to vršilo pa bomo kmalu videli. Veste, dragi rojaki, kadar je pevski zbor "Slovan" kaj priredil, je občinstvo vselej imelo dovolj užitka in zabave in tako bo tudi v nedeljo. Slovan se že dolgo pripravlja za ta koncert in skrbi, da bi navzoči imeli čim več užitka in zabave. Vem, da se še marsikateri spominja lanskega koncerta in male operete "Snubači." O tem sem se bil sam prepričal, da so bili ljudje zelo zadovoljni. Moram pa povedati, da je bila tisto malenkost. Res pravijo, da vsak berač svojo malho hvali, mi. pa ne hvalimo veliko, ker se bo že vse samo pohvalilo. Le nikar ne zamudite te "Slovanove" prireditve in se boste sami prepričali. Kaj pa bo vse na tem programu? Ali še ne veste kaj je "Kovačev študent"? On je študiral v Ljubljani ,a študije mu niso preveč dišale, ker je bil rad vedno vesel. Oče ga je dal v Ljubljano, da bi nekoč bilo kaj iz nje- Zgodovinsko drevo "SDZ" Za nami je 30 let dela naših pionirjev. V ta namen je društvo Slovenec št. 1 SDZ imelo svojo proslavo dne 10. nov. z lepim programom. V dolžnost si štejem, da se v imenu društva najlepše zahvalim sledečim skupinam in posameznikom, ki so do tega pripomogli: Miss Rozi Krašovec, članica št. 2, ki je tako izrazito podala deklamacijo ustanovnim članom. Pevski zbor "Slavčki" je zapel pod vodstvom Mr. šeme-ta štiri krasne pesmi. Sestrici Vidic, članice mladinskega oddelka št. 4 in obenem "Slavč-lcov" so lepo nastopile z pesmico "Oblaki so rudeči." Pevski zbor "Sloga" so zastopale in prav izbrano zapele Mrs. Danica Hrovatin, Fany Udovič in Gusti Steblaj. "Slovan" — z mirno vestjo lahko porečem, najboljši in najmočnejši si moški zbor Slovencev v Ameriki — nam je zapel, da se je dvorana tresla, pod vodstvom g. Nagel, in zasluži vso našo podporo isto kot vse naše narodne kulturne ustanove. Radi tega ne zamudite prilike posetiti njih koncert in opereto v treh dejanjih "Kovačev študent" v nedeljo dne 8. decembra vSDD na Waterloo Rd. Zdenka Mah-nič je ganljivo zapela dve pesmi v splošno odobravanje; je isto članica društva Slovenec in "Zarje." Sodelovanje pevskega zbora "Zarja" nam je še vedno pripomoglo do boljšega uspeha in predsednik zbora, Mr. Leopold Polšak, ki je- tega dne dirigiral mešanemu zboru, je lahko ponosen na uspeh, ki je napravil lep vtis na vse občinstvo z izvrstno zapetimi lepimi pesmicami. Prizor "Jutri," spisan po sobratu Jos. Skuk-u, je bilo nekaj zelo pomenljivega za članstvo bratskih organiza- en mož. Hitler naj bi vedel, da proti domoljubni zavednosti ne opravi noben bojni tank, nobeno bojno letalo. Kot se nemški narod ni hotel ukloniti po versajskem miru, tako tudi drugi narodi ne bodo pozabili, da so bili nekoč svobodni. Nemci bodo dobili povračilo prej ali slej. cij; igralci Frank Turek, Josephine Močnik, John Čeh in France Zorich so izborno izvršili svojo nalogo, isto Jos. Skuk z vlogo zdravnika. Vsi igralci so bili popolnoma na mestu in njih vloge pravilno razdeljene. Mr. Frank Žagar je vedno točen v svojem mojstrovanju odra, na kojega se lahko zaneseš. Dorothy Trebeč je dopolnila program s piano solo med odmorom igre; kot slišim, je svojo vlogo izvršila v zadovoljstvo ; ona je tudi članica društva Slovenec. Enako kot vsem gori omenjenim, gre istotako zahvala pevskemu zboru "Zvon," kateri se ni mogel udeležiti, ker je bil prej vprašan za nastop pri društvu št. 34. Vseeno iskrena zahvala! Vaš namen je bil dober in mi vas spoštujemo. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so kolikor koli pripomogli: članstvo pri bari, vratih, v kuhinji, prodaji tiketov za okrep-čila in drugo; isto posetnikom od blizu in daleč, ker ste se odzvali in nas s svojo navzočnostjo razveselili. Da bi vse posamezno imenoval bi bilo predolgo in ako katerega izpustim, je gotova zamera. Naj nam velja izrek: "Vsi za enega in eden za vse. V slogi je moč." V nedeljo dne 8. decembra ob 8. uri dopoldne je letna seja društva Slovenec v navadnih prostorih. Tu se bo podal končni izid 30 letnice in druge važne zadeve, med katerimi je važna volitev odbora za leto 1941 in razdelitev nagrad zadnje kampanje predsednikov. Vsak, ki je pridobil novega člana je opravičen do deleža. Po seji bo okrepčila. Pridite v obilnem številu! Na svidenje in bratski pozdrav! Joseph Trebeč, predsednik št. 1 SDZ. Društvo Najsv. Imena pri sv. Kristini članstvu našega društva se naznanja, da se vrši letna oziroma glavna seja v soboto 7. decembra ob pol osmih zvečer v šolski dvorani. Ta seja bi imela biti že v nedeljo 1. decembra, kar iz važnih vzrokov ni bilo mogoče in zato je bila seja prestavljena na imenovani dan. Člane se vljudno opozarja, da se udeležite polnoštevilno. Vsak je ob pristopu v društvo slovesno obljubil, da bo izpolnjeval pravila in ena točka pravil pravi: da se točno udeležuj sej. Glavna seja je važna. Poleg volitev odbora je potreba napraviti tudi potrebne načrte, da bo društvo napredovalo v vseh ozirih. Torej, še enkrat vam kličem, pridite in izvolite si tak odbor, da bo vsem po volji, da boste skupno z odborniki delovali za boljše in večje društvo. Bratski pozdrav, Frank A. Hochevar, tajnik. ■-o- Med razvalinami Londona Londonski dopisnik agencije United Press Beatti poroča, kaj je videl v bombardiranem Londonu 10. septembra, in sicer takole: "Ce si tuji časnikar v Londonu zaželi, da bi obiskal kraje, poškodovane po bombardiranju iz zraka, se mu ni treba poprej obračati na angleške oblasti za dovoljenje. Seveda ga pa tudi angleške oblasti ne vabijo, naj take kraje obiskuje. Zaradi te okoliščine ima tuji dopisnik v Londonu vedno svobodo za svoje delo. Tako se je tudi meni nudila prilika, da sem z gasilci, s člani pomožne službe in z delavci odšel na kraje, ki so pretrpeli bombardiranje in da se neposredno prepričam, kako je, Hkratu se človeku nudi tudi prilika, da spozna duševno razpoloženje civilnega prebivalstva, ki neposredno trpi od bombardiranja. ;Med šesturnim pohajanjem po Londonu nisem imel prilike, da bi videl tudi eno samo znamenje o demoralizaciji, nevolji ali slabosti. Ta trditev je bila izrečena že pred dvema dnevoma. Ponavlja se po bombardiranju, ki je bilo po številu žrtev najstrašnejše od začetka vojne. Ti dve bombardiranji predstavljata hkratu najstrašnejše bombardiranje v zgodovini sploh. Razumljivo je, da prebivalci Londona ne marajo za bombardiranje, a se jim nič posebno ne mudi, kadar iščejo varstvo v zavetiščih. Samo nekateri kažejo nekaj nemira. Nobena oseba, kar sem jih srečal, ni kazala niti najmanjšega znamenja o malodušju. Moj pohod po Londonu se je začel nekaj po sedmih zjutraj. Delavci so hiteli na posel. Po ulicah Londona vidiš več kolesarjev, kakpr sem jih kdaj videl v Holandiji ali na Danskem, kjer je kolesarstvo nenavadno močno razvito. Zaradi delne ustavitve prometa po železnici so se številni zakasnili, toda z uvedbo novih avtobusnih prog so vendar zmanjšali na najne-znatejšo mero zamude za milijone potnikov s podzemske železnice, ki zjutraj prihajajo v mesto, zvečer pa se razidejo po stotinah naselij in mest izven Londona. Zajtrkoval sem v restavraciji, katere lastnik še ni bil prišel. Dve natakarici opravljata posel svojih mobiliziranih tovarišev z vso umetnostjo. Nedaleč od tod je nekaj trgovin, katerih prednji deli so uničeni po eksplozijah. Doli, v področju ladjedelnic je zaposlenih veliko število delavcev. Blizu ladjedelnic stoji skupina trgovcev, trgovskih pomočnikov in uradnikov, ki čakajo, da bodo ladjedelnice popravljene, da bi prišli do svojih podjetij. Morda kateri od teh trgovcev ne bo našel več sledu cd svojega podjetja, morda pa tudi od svpje hiše ne. Teh seveda ni mnogo, ker se je večina Londončanov že navadila zavarovati izložbe svojih trgovin z vrečami peska in drugimi predmeti. Ob uničenem krilu neke bolnišnice se nadaljuje redno delo v krojačnici, prodajalni tobaka in delavnici za čičenje obleke. Člani pomožne službe in gasilci pa čistijo cesto od razbitega stekla iz oken. V drugi ulici spremlja delo članov pomožne službe stara ženska, ki ima prodajalno bonbonov in pravi: "To ni nič, Zeppelin je v pretekli vojni tudi vrgel nekaj bomb tu, pa ni bilo nič za to IZ DOMOVINE —Vodice pri Dobrem polju. Severovzhodno od Dobrepolja leže sredi velikega gozda razvaline nekdaj slavnega čušperške-ga gradu, ki daje tukajšnjemu ljudstvu snov za najrazličnejše bajke in pripovedke in ga spominja na žalostne čase, ko so ti-j čali naši pradedi pod grajskim jarmom, na dobo tlake in suženjstva. čušperskega gradu in grofov ni več. Edino stari "marof" Vodice, kjer so imeli grofje nastanjene svoje uslužbence in poljske delavce, še stoji. Tu domu-jejo sedaj štirje precej trdni kmetje, ki imajo svoja polja sredi velikega gozda, ki se razprostira naokoli. Malokdaj se je zgodilo, da bi se bil v te kraje zaletel v hudi zimi volk, medved ali pa divje svinje. Zadnja leta pa prihajajo skoraj vedno pustošit njihova polja divje svinje. Tudi po škocijanski dolini in okoliških vaseh so kmetje močno prizadeti, ker so se divje svinje zelo razmnožile, tako da jih vidi-1 jo ljudje pogosto kar skupaj v j čredi. V eni sami noči uničijo kar po več njiv. Najrajši se spravijo nad krompir in korU^ Vodiški kmetje so že popol"0® obupani in pravijo, da se J1® izplača delati na polju, ke^ rine vse uničijo. Tudi stari ^ vedje so se priklatili iz ^ skih gozdov. Ljudi pa Je pred nijimi velik strali. PraV bilo, da bi oblasti ukrenile potrebno, zlasti bi bili na ® lovski pogoni od dobrepnačim se je posrečilo & nekaj pohištva in oblek®' ostalo pa je zgorelo. uničil tudi veliko zalogo ^ je bila spravljena nad " Na kraj požara so Prispe' l^U ski gasilci, ki se jim je PoS iivj požar omejiti. A Hoj M »o I Ho -Smrtna nesreča *otoc: t sta. Sin znane špen dalov® )tii K; Višnjo goro je bil v Lj"1 bine Jože iz Spodne D^lj^'10 na orožnih vajah. Zvečer^Jil,Sj, odpeljal z motornim kol« ,-ivOCs Ljubljane in se ustav« k .Lijuuijčuie ni se uow- gj hnovi gostilni pod VišU;1® 'ozj] Z njim se je peljal tudi prijatelj Kovač iz pri Stični. Iz gostilne st» ^ peljala nekoliko dobre vo» ti domu. Po kratkem ^ &0? malo pred domom sta se. ^ 1 'ac spet odpeljala napr{) ^ "avl špendalove hiše, ker $ {(, \ Spendal najprej PriPelA^aj 5 Je riša na njegov dom- 1 ^ 5 v metrov pred tovariševi111 « ann ki ' i pa je srečal gonjača, ■ llf «are proti Ljubljani živino 2 ga mesarja. Kaj je nesreče, še ni povsem ^ no. špendal je zapeti®. nost med živino in za vola s tako silo, da je Pa v tor j a in je bil takoj mr * govega tovariša je na cesto, kjer je šimi poškodbami. iiiiiiimiiiiiiiiii verjamete al' pa ne iiiiimiiimmiiii Srce mi krvavi, ko ke stvari pisati, kot J nja "resnična" dogod"^ ji niti sam ne verjai1® <(r ker se dandanes P1 ^j,1 veliko bolj debele stv^jod bi pa jaz moral zahtev ^ ju ke, ki jo slišim, nota1" sego, v,as vprašam. Tudi ne bom pP*^ čno, kje se je zgod' C* kot1 elil ----- ------J--O hodno ali vzhodno 00 da, če ne mar kar tu pak zgodila se je, zatrjevalo in foasta. Nek lovec je ustr® lepega fazana. Ves b pripeljal domov, ga P°V kemu sosedu posebe.1 ^ f niči še prav važno ^ del v električno lede11' počakal za drugi da"-Pa jeVišel Par ul njegov prijatelj in rftZ.rj/ mu je začel naš lovec v^ p vati o lepem fazančku^jo. ledenici, da skoči v k»s e5 < kopak, na besede se d & ne da in lovec je Šel P da ga pokaže prijate jejte \ Odpre ledenico in & yp sti namalane, če ni v . |,if planil v lovca fazan- ^ I" biti po vseh parag^jKi umetnosti morto in_ .g je1 je prišel lovec k sebi- J po za fazanom po kuh^ ' lorju in šele po dol£e mu je posrečilo, da Je d"' v kotu in ga šele spravil v večna l°vlSC^ji \ mu je obrnil glavo J1® ' r^, France Gradišek temu: "Permejklet, v Jj* primeri!" Lekšan v ^ of bo pa naravnost in ^ j" stvar obsodil kot, d" bije na vrata. tc D« Ž! 01 0; ai Hi Oi Di II k 0) o ci A d< vi si al n< ta l> 'H,., to do prve reke brez mostu, katero pa smo morali prekoračiti, če smo hoteli nadaljevati potovanje. še do stotine rek smo potem prišli in povsodi smo morali sami delati mostove, ako smo hoteli naprej. Prišlo je deževno afriško vreme in poti so se spremenile v blatne struge. Na stotine drugih neprijetnosti nam je zastavljalo pot. Bila je res predrznost, da sem se podal v to reč. Kadarkoli mislim na to potovanje, se mi vedno bolj čudno zdi, da sem se živ vrnil iz te dogodivščine. 630 dni je trajalo to potovanje, združeno z( vsemi neugodnostmi. 24 postaj sem organiziral po vsej poti, na njih sem se oskrboval z gorivom in drugim potrebščinami. Ako je bil moj avto prvi, ki je vozil po peščinah afriške karavanske poti, potem sem tudi jaz prvi človek, ki je v avtu prevozil sambeške mostove med Viktorij inimi slapovi in Falls-hote-lu. To je bil tudi nekakšen "rekord" pred tridesetimi leti. Stari čuvaj mostov, preko katerih so dosedaj vozili samo mali vozički z osli, je bil nemalo presenečen, ko sem se pripeljal na svojem, za tiste kraje nenavadnem vozu. Kako neki se bova pogovorila zaradi mostnine? Za pešca je bilo treba plačati po 1 šiling, z voz po 10 šilingov. In za avto? Zanj ni bilo dosedaj nobene tarife. Pa mi je prisodil 30 šilingov s pripombo "For the first Motor Car over the Zambezi bridge." (Za prvi avtomobil čez zambeški most.) Sedaj vozi po tej poti na tisoče avtomobilov dnevno! 0 V 630 dnevih z avtom nn Čez črno celino V Berlinu živi razen drugih med ^ičnikov tudi mož, star 65 let, jjjtf " je vsakokrat, kadar se poka-„1)51 * na cesti, navdušeno pozdrav-syt l)en. Ta mož je pred tremi de-, vi Imetji p "vikrat prevozil z av-ie$t '"ftobilom črno celino, še sedaj jst' za velikega junaka, časo-,ni, Wje onih dni ga je prištevalo ;elji ^ prve pionirje, ki prodirajo jet!5 osrčje Afrike. Bil je splošno hi ^Udovan in zaradi njegovega jto! iNša so mu nadeli pridevek Vi častnik." Ta mož je Pa-g« p Groetz. D' "Nikakor ne morem pozabiti iti ,v°iega prvega potovanja sko->, ? ? °srčje Afrike," pripoveduje juj lvel Groetz. Izdelal sem posege, avtomobil, ki naj bi dobro ev0 fil svojemu namenu. Mislil 1 ce ^ pri tem na vse neugodnosti, ircc aterim 'je človek izpostavljen v ,vjini. Naredil sem naposled jcik afriški avto, kateremu sem e K prtljažni voz. Motor je bil e p ^an 35/50HP, in vozilo izderi N povsem po moji zamisli, že $e sem se ukvarjal z avtomo-i0U ;llsklm športom. V letu 1905 0i sem bil prav gotovo prvi ča-go Htik, ki je po berlinksih ulicah jjei N avto. Kar dobro se mi je Light • Double-Width Dessert - • Stainless Porcelain Tray A food compartment • Frozen Food Storage • Durable Dulux • Cold Storage Tray Exterior • Big, Sliding Hydrator • 5-Year Protection Plan —and many other outstanding advantages • Luč na vrhu • Avtomatični signal • Vsa iz porcelana • Thermizer za dobro kuho • Velika dvojna peč > Avtomatična trola peči kon- • 5 raznih kuho brzin • Broiler na hiter pogon • Velik predal za spravljanje Pridite in oglejte si to in mnogo drugih Frigidaire božičnih daril Lahka mesečna odplačila se prično šele 10. aprila, 1941 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE JOHN SUSNIK in JERY BOHINC 6104 St. Clair Avenue 819 East 185th Street LOUIS LEKSE Vedno mirno v božjo voljo vdan je po dolgi mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo dne 6. novembra 1940 v starosti 65 let. Doma je bil iz Naklja, far® Leskovec, pri Krškem in je bil rojen 11. junija 1875. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili dne 9. novembra 1940 k večnemu počitku na Cal-vary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo ReV' Andrew Andreyu za podeljene svete zakramente v bolezni in ki so prihiteli oprf vit molitve za umirajočega. Enako tudi prisrčna hvala Msgr. B. J. PonikvarJu za molitve ob krsti, za spremstvo iz Fr. Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev »n na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne! obrede. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ga obiskovali v bolezni, posebn0 pa Mrs. Jancigar, Mrs. Kodrich, Mrs. Podboy in Dr. in Mrs. Beljan, ki so nai" bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dn®' vih, kakor tudi vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili. Iskrena hvala tu> Mr. in Mrs. Anton Prime, Mr. in Mrs. Joseph Pugel, Mrs. Mary Bradač, Mr. |n Mrs. Frank Matjasic, Mr. Cyril Maver in družina, Mr. in Mrs. Prescan, Mr. 10 Mrs. Hartman, Mr. in Mrs. Anton Jalovec, Mr. in Mrs. Louis Novosel, Mr. Jp* Sintic in družina, Mrs. Frances Germek, Mr. in Mrs. Frank Boyce, Mrs. Schmuck' E. 67 St., Mrs. Kure, Mrs. Anna Laurich, Mr. in Mrs. Frank Zaller, Miss R°s® Glavan, Mr. Joe Baznik, Mr. in Mrs. R. J. Sajovec, Mary Pečjak, Mr. Fran* Antoncic Jr., Mrs. Mary Jenc, Mr. in Mrs. Joseph Repar, Mr. Merhar in druži"8' Mr. Frank Cevka Jr., Mrs. A. Jaklic, Mr. in Mrs. Frank Stokar, Mr. Matt Zul>c' E. 67th St., Mr. in Mrs. M. I vane, Mr. in Mrs. Joseph Kodrich, Mr. in Mrs. M>ke Zelle, Mr: in Mrs. Frank Pacek, Mr. in M rs. F. Crtalic, Carl Ave., Mr. in Mrs. J Jalovec, družine Zupančič in Rigler, Bonna Avs., Mr. in Mrs. J. Podboy, Mr. >£ Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. J. Mervar, Mr. in Mrs. Ernest Debevc, Mr. Fran1' Debevc Jr., Mr. Frank Stic, Oražem in Novak družine, Mr. in Mrs. Louis in An"9 Zakrajšek, E. 147th St., Mr. Anton Grdina, Mr. in Mrs. Frank Grdina, Mrs. J?" seph Lozar, Mr. in Mrs. Andrew Poklar, E. 174th St., Mr. in Mrs. Kastelic, Mr.111 Mrs. Bencrn, Mr. in Mrs. John Melle, Mr. in Mrs. Iskra, Mr. in Mrs. Joseph P»k5' Mr. in Mrs. Albin Fabian, Mrs. Stich, Mr. in Mrs. Stanley Nadrah, Mr. in M**' Cajhen, Mj-s. Mary Bencin in družina, Mr. in Mrs. Ant. Ogrinc, Mr. in Mrs. Joh0 Zust Jr., Mr. in Mrs. Brezar, Mr. in Mrs. John Gerbec, Mr. in Mrs. Louis Srp®n družina, Mr. in Mrs. Urbanic in družina, Mr. in Mrs. J. Zgonc Jr., Mr! in Frank Skulj, Addison Rd., Mr. Joseph Jalovec, Mr. in Mrs. J. Jevnik, Mr. Fra»'c Banic, Miss Berislavic. Prisrčna zahvala naj velja vsem, k i so v zadnji pozdrav okrasili krsto s kra5' nimi venci v blag spomin pokojnemu in sicer: Mr. in Mrs. John Winter druži«1®' Mr. in Mrs. Frank Winters, Mr. in Mrs. J oseph Winters, Mr. in Mrs. Anton Jane1' gar družina, Mr. in Mrs. Frank Fabian, M r. in Mrs. John Novosel družina, Mr. in Mrs. Anton Debevc družina, Madison, O., Mrs. Julia Debevc družina, Glass Mr. in Mrs. Anton Matos družina, Mr. i n Mrs. Mike Poklar družina, Mr. in M>"*' Anton Hrvatin družina, Mr. Matt Zulic, Dr. in Mrs. M. R. Beljan, družina M*8' Boje, Mr. in Mrs. Joseph Perpar družina, Prosser Ave., Mr. Joseph Globoka^' The Rod Yard of American Steel and Wire Co., društvo Dvor Baraga št. 13* COF., društvo Slovenec št. 1 SDZ. Iskrena zahvala sledečim sosedom, ki so P°* darili skupni krasen venec in darovali za svete maše: Mr. in Mrs. Paik, Mr. in M1"*' Legan, Mr. in Mrs. Zbacnik, Mr. in Mrs. Bogovich, Mr. in Mrs. Podrzay, Mr. Mrs. Piks, Mr. in Mrs. Pate, Mr. in Mrs. Turk, Mrs. Skully, Mr. in Mrs. Lange"* fus, Mr. in Mrs. Zadnik, Mr. in Mrs. Jevnikar, Mrs. Kleindienst, Mr. in Mrs. Bre' zar, Mr. in Mrs. Pozelnik, Mrs. Sire in družina, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in M«"8' Chas. Kikel, Mr. in Mrs. Kodrich, Mr. i n Mrs. Markolia, Mrs. Strauss in družin®' Mr. in Mrs. Louisi Strauss, Mr. in Mrs. Babic, Mr. in Mrs. Metlika, Mr. Cevka >n družina, Mr. in Mrs. Urbiha, Mr. in Mrs. Znidarsic, Mr. in Mrs. Sustar. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki s o dali svoje avtomobile brezplačno P® razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. Mike Poklar, Mr. Anton Prime, Mr. Fran*1 Fabian, Mr. Michael Skufca, Mr. Anton Boldin, Mr. John Zust Jr., Mr. Jol,n Rigler, Mr. Alois Sustar, Mr. Louis Winter, Mr. John Novosel, Mr. in Mrs. Me«" var. Mr. F. Cevka, Mr. John Zulich, Mr. Frank Winters, Mr. Jos. Winters, Joe Butler. Nadalje se posebno lepo zahvaljujemo članom društva Dvor Baraga 1317 COF in društva Slovenec št. 1 SDZ., ki so nosili krsto ter spremili in pol°'. žili pokojnega k večnemu počitku, ravno tako tudi članom omenjenih društev, k> so se udeležili svete maše in pogreba. Obenem tudi lepa hvala uradnikom drU' štva Dvor Baraga št. 1317 COF, ker so vse točno uredili za hitro izplačilo P°" smrtnine. Prav lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb. Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime prezrli, prosimo oproščenja ter ^ jim želimo ravno tako prav prisrčno zahvaliti. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog ter dobri in skrbni oče, Bog Ti Je uro odločil in zastonj Te sedaj iščejo oči, ker božja volja je bila, da se je dokof čalo Tvoje trpljenje) in moral si se ločiti od svojih dragih. Ljubil si svoj dom lfl. svojo družino in ohranili Te bomo v sladkem spominu. Močno potrti in žalo«tnt ob tej veliki izgubi pošiljamo molitve k Bogu, da Ti sedaj podeli večni mir v služenem počitku in nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: PAULINE LEKSE, soproga LOUIS, sin PAULINE por. Debevc, ANNA por. Poklar, in MARGARET por. Boldin, hč*'e HERMINE, sinaha LOUIS, ANDREW, in RUDOLPH, zetje Louis in Raymond Debevc, Dianne Lekse, Norman in Pauline Poklar, Richard« Marjorie in Marcia Boldin, vnuki in vnukinje Zapušča v stari domovini žalujočega brata JOHAN LEKSE in številno sorodu1' kov tukaj in v stari domovini. Cleveland^ Ohio, 6. decembra 1940. NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da, je nemila smrt zahtevala življenje in smo izgubili najdražji zaklad, ko je za vedno zatisnil svoje trudne oči naš nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče