/t
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


_ , t
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev .v cAmeriki.


The-first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.

4)
nCLKFOX ?I«AJtNX: 127« ESOTOA.
Entered m Second-Clans Matter, September 21, 1903, a* the Poak Office at New York, N. Y., imlwr the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 117» UTOTt*
NO. 129. — ŠTEV. 129.
9z delavskih kropv. Povišanje plače.
PREDILCI IN TKALCI V MASSA-CHUSETTSU DOBE ZOPET POVIŠANJE PLAČE.
Štrajk v znamenje sočustva v Bir-minghamu, Ala.
RAZNOTEROSTI.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 3, 1907. — V PONEDELJEK, 3. ROŽNIKA 1907.
1
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Springfield, Mass., 2. junija. Chi-copee Mfg. Co. v Chioopee je svojim 1400 delavcem naznanila, da dobe z 10. junijem povišanje plače. To je storila tudi D wight Mfg. Co. v Chi-copee, pri kferej dela 2000 delavcev.
Birmingham, Via.. 2. junija. V ma-yorjevem uradu »e je pri posebnej seji oklenilo, pozvati vse delavce in delavke tukajšnjega mesta, da prično v pondeljek s štrajkom, kteri naj traja, dokler družba uličnih železnic odstavljenih delavcev zopet ne vzame na delo.
Louisville. Ky.. 2. junija. Mizarji so pričeli štrajkati. Oni zahtevajo u-vedbo osemurnega dnevnega dela in minimalno plačo po 371* centov na um. —
Chicago, 111.. 2. junija. Šeststo delavcev, kteri grade novo skladišče tvrdke Montgomery. Ward & Co., je pričelo strajkati radi prepira med mizarji in elektriki glede pritrditve žic iii cevi.
San Francisco, Cal., 2. junija. Vodstvo združenih tukajšnjih železnic upa, da bode zamoglo tekom jednega tMna zopet pričeti z rednim prometom. D«nos oskrbuje ulični promet le 212 vozov in dela 600 mož.
&TRAJK OBREŽNIH DELAVCEV V NEW YORKU KONČAN?
Delavci prično z delom baje zop^t pod starimi pogoju
M i no i o soboto zvečer se je v glavnem stanu newyorskih štrajkujočih obrednih delavcev zatrjevalo, da je iz-vrševalni odbor štrajkarjev pri poseb-ne.j *eji se posvetoval o tem, naj le f>ri prihixinji seji sklene, da se z delom na pomolih parobrodnih družb zopet prične.
Štrajkarji >o se praznovanja naveličali in nameravajo pričeti z delom r.op«-t pod starimi pogoji, ako jim bo-<h» družlie j>otem plače povečale na na uro ]K) dnevu in 50c na uro po ooči.
Štrajk lekarnarjev.
Butte, Mont., 3. junija. I^ekarnar-ski pomočniki so pričeli strajkati in v!»t«d rega so v*e lekarne zaprte. Dne 25. maja so zahtevali pomočniki minimalno mesečne plačo v znesku $125, v kar pa lekarnarji niso hoteli privoliti. —
RAZSTAVA ALASKA-YUKON-PACIFIC.
Položitev temeljnega kamna za razstavo v Seattle, Wash.
Seattle, Wash., 2. junija. Med lepimi fiiavnostmt; vojaškimi paradami in banketi, so tukaj položili včeraj temeljni kamen za razstavo Alaska-Yu-kon-Pacific, ktero txido otvorili leta 1909. Glavni govor je govoril predsednikov zastopnikov John Barrett, ravnatelj mednarodnega urada ameriških republik.
Najatarejti časopis.
Oking, 3. junija. Časopis "King Pao" je ravn«»kar slavil svojo 500-letnieo. Tekom teh petih stoletij se je večkrat pripetilo, da so urednike v ali pa pred uredništvom jednostav-oo obglavili, ako so poročali kaj taee-ga, kar cesarjem ni ugajalo. Kljub temu se je pa dobilo vdAno dovolj ljudi, kteri so riakirali svoje življenje in prevzeli uredništvo lista "King Pao\
■tU Si HMjCD
ŽIMI,
otroki
ali pa v Ameriko vzeti, vožne cene na: FKANK Orecawlck SL, New Ysric, N. Y,
Zima v New Yorku in tudi drugod.
V KOLEDARJU IMAMO POLETJE — V NARAVI PA PRAVO ZIMO.
Škoda vsled neugodnega vremena je velikanska.
DEŽ IN SNEG.
Žrtve včerajšnjega
na morju,
ŠTIRJE MLADENIČI UTONILI PRI IZLETU NA VIŠINI CONNECTICUT A.
Pluli so v lastnej šalupi iz Brooklyna v Long Island Sund.
I
. . -o— —
Glasom koledarja morali bi imeti sedaj najlepše poletno vreme, toda v resnici vlada povsodi prava zima. Tako mrzlega dneva v juniju, kakor je bil včerajšnji, tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Toplomer je kazal le 48 >topinj na'J ničlo in vrhu tega je ves dan deževalo in snežilo. Veter je pihal. kakor ob viharju in izruval mno-•_r<i dreves. Poleg vsega tega vozijo po ulicah odprti vozovi in lepaki vabijo v — kopališča na Conev Islandu.
Mraz bode napravil velikansko škodo in draginjo. Setev je za več tednov zaostala in krma za živino pričenja že pomanjkovati. Zelenjad se bode izredno podražila. Trgovci z oblekami se pritožujejo radi slabe kupčije in od puščajo kar na stotine prodajalcev.
Najhujše čutijo zimo ljudje, ki imajo svoja podjetja v letoviščih. Njihova z gube segajo že v stotisoče dolarjev. —
• • •
Nadaljno mrzlo vreme.
Washington, 3. junija. Uradoma se j>oroča. da bode tudi ta teden prevladovalo mrzlo vreme, nakar bode dva dni topleje, dokler zopet ne pride nova zima iz zapada.
Cat skill, N. Y., 3. junija. Včeraj je tukaj dvakrat snežilo in na vrhovih gorovja je sneg obležal. Toplomer je kazal dopoludne le 39 stopinj nad ničlo.
Splošni štrajk francoskih mornarjev.
VLADA NAMERAVA ŠTRAJK KONČATI S POMOČJO VOJNE MORNARICE.
Poštni parniki vozijo sedaj z možtvom vojnih ladij.
ŠTRAJK SE POVEČUJE.
Paris, 3. junija. Mornarji v vseh franeoskih lnkah štrajkajo in vlada ne ve, kaj početi. Včeraj se je vršila v ministerst.vu daljša seja o jnjložaju, toda do definitivnega sklepa ni prišlo. Vlada bode skušala tnajbrže doseči kompromis.
Mornarjem so se danes pridružili tudi delavci vojnih ladjedelnic v Brestu in Toulonu. Sedaj se bodo štraj-karjem pridružili tudi železničarji.
Na poštne parnike so sedaj poslali vojne mornarje. Lastniki parnikov zahtevajo, da se jim da vse možtvo vojne mornarice na razpolago, kar pa vlada za sedaj še neče storiti. Včeraj so le težavno odposlali tri poštne par-nike iz Marseilles v Algier (severna Afrika).
V	Havre vlada po|>olna zmešnjava. Na pomolih je vse polno blaga, ktero s« ne more odposlali. Na parni k u La Provence, kteri bi moral v soboto odpluti v New Vork, ni nijednega mornarja; eelo kuharji so se pridružili štrajkarjem. Potniki so dobili svoj denar nazaj in se vkrcali na par-nik St. Louis od American v Cherbourg.
V	Havre pričakuje vkrcanja 2500 izseljencev, kteri prenočujejo v šotorih na pomolih.
Požar brez vode za gašenje.
Titusville, Pa., 2. junija. V Harri-sovej tovarni sodov pričelo je o polu-noči goreti. Zgorela je vsa tovarna in bližnja poslopja, ki so stala na 8 oral velikem zemljišču. Razun tovarne sodov zgorela so tadi poslopja Harris Oil & Grease Works, Harris Skating Rink, Smithova tovarna strojev in mnogo poslopij. Škodo fie niso cenili. Vodovod ravno sedaj popravljajo in tako je bilo gašenje skoraj nemogoče.
JEDEN REŠEN.
Včeraj šnji vihar je zahteval ob o-brežju štiri žrtve. Edward Anth in njegov brat Jakob sta se v svojej šalupi Belle peljala s tremi prijatelji na večdnevni izlet po Sundu navzgor, ko jih je na višini Norwalka. Conn., dohitela žalostna osoda.
Vihar je namreč prevrnil njihovo šalupo, nakar so se prijeli za ladijo, ktera je plavala narobe po vršini. Toda vsem so kmalo pošle moči in po kratkem slovesu so popadali v morje. Edward Anth se je privezal z vrvjo na ladijo in ko se je onesvestil, ostal je še toliko nad vodo, da je dihal. Kasneje ga je našlo možtvo vlaenega parnika Wyoming, kteri ga je dopeljal v New Haven, Conn., kjer so <ja izročili v bolnico.
Južne republike. Chilenski kongres.
OTVORITEV LETOŠNJEGA KONGRESA REPUBLIKE CHILE; PREDSEDNIKOVA POSLANICA
Jak potres t Gnayaquilu, Ecuador; prebivalstvo Je beždto.
MEHTKANSKI XQBXLEC.
Ustaja na Kitajskem. "Bela pahala".
KITAJSKA REVOLUCIJONARNA ORGANIZACIJA DELUJE NA ODPRAVO DINASTIJE.
Vstajo so povzročili kitajski uradniki, kteri so se pri nekej aretaciji zmotili.
CHANG CHOW V NEVARNOSTI.
Amoy, Kitajska, 2. junija. Središče vstaje je sedaj v Juanu, 50 milj jugozapadno od Amoya. Tamošnji uradniki so zaprli vodje organizacije, ki se imenuje "bela pahala". Te vodje so |jomotoma obdolžili morskega ropanja. Jetniki so ušli, zbrali svoje pristaše, ubili prefekta in pridržali sodnika za }x>ro£tvo. Vsled tega ■so |>ostali vstaši še bolj drzni in so, zbrali 30,0f>0	Iz Kantona
in Fu Chowa jje vlada hitro odposlala proti vstašem vojaštvo, ktero je med Swatowom in Amoyem vstaše napadlo in jih 000 ubilo. Vstaši so se umaknili in hitro zopet zbrali.
Vstaja je naperjena proti dinastiji, me pa proti tujcem. "Bela pohala" so organizacija, ktera je zelo jaka v južnem Fo-Kiunu, kjer traja revo-lucijonarno gibanje že 18 mesecev. Vodja vstašev je Soon Wen, ki je vzgojen na Japonskem. Lokalno vojaštvo proti vstašem neče nastopiti.
Mesto Amoy ni v nevarnosti, pač pa Chang-Chow, ktero mesto ima nad 1,000,000 prebivalcev.
San Francisco, Cal,, 3. junija. — Zdravnik in misijonar dr. E. C. Maeh-le, kteri je leta 1905 v boju pri Lien-ehowu na Kitajskem zgubil ženo in otroka, dospel je semkaj iz Kitajske s parnikom Doris. On naznanja, da v Fokiemi ni le 3(J.00U vstašev, temveč nad 6 milijonov. Revolucijonarna organizacija " belih pahal" je stara 200 left in razširjena po eelem cesarstvu in njen eilj je pregnati dinastijo Mandžu.
Amoy, 3. junija. Vstaja, ktera je bila dosedaj omejena le na pokrajini Kwangtung in Fokien, razširila se je sedaj tudi na pokrajino Kiargsi. Število oboroženih vstašev znaša sedaj 50,000 in hitro narašča. Včeraj je prišlo med vojaštvom in vstaši blizo Swatowa zopet do boja.
Potopljeni parniki.
Detroit, Mich., 2. junija. Pamik Selwyn Eddy za vozil je včeraj v jekleno jadranko Maido na uriti Detroit blizo canadskega brega in ee je potopil v 25 čevljev globokej vodi. Utonil ni nihče.
Brunswick, Ga., 2. junija. Potniški parnik C. E. Evans, ki pluje med Brunswickom in mesti ob reki Satilli, se je v tukajšnjej laki potopil. Moštvo se je rešilo.
Santiago de Chile, 2. junija. Predsednik Mohtt je včeraj otvoril chileu-ski kongres. Pri otvoritvi so bili navzoči diplomatje in višji uradniki. Pred parlamentom se je vršila običajna vojaška parada. V svojem govoru je predsednik naznanil, da izvozna in uvozna trgovina že nikoli ni bila v Chile tolika, kakor sedaj. Priporočal je tudi gradnjo železnice od Puerto Mont t do Copiape.
Guayaquil. Ecuador. 2. julija. Včeraj zjutraj 20 minut po 3. dri pripetil se je tu jak potres. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo na ulice. Potres je bil tako jak, da so zvonovi v stolpih pričeli zvoniti.	^
Guatemala Ciudad, Guatemala, 2. junija. Guatemalska vlada naznanja, da je za nedavni napad na predsednika Cabrera odgovoren guatemalski re-voluicijonarni general Salvador Toledo, kteri je baje provzročil tudi umor bivšega predsednika Barillasa.
General Toledo se pripravlja sedaj z niearaguajskim predsednikom Ze-laya na napad na republiki Salvador in Guatemala.
Mexico Ciudad, Mexico, 3. junija. Tukajšnjemu trgovcu Francisco Al-4ftpe jp po malem prepiru njegova žena zapretila, da ga bode ostavila. Vsled tega je v jezi zažgal svojo hišo. Pri tem so štiri osobe zgorele in šest je bilo tako nevarno ožganih, da ne bodo več okrevale.
Havana, Culba, 3. junija. V Cien-fuegos prišlo je med vojaki Zjedinjenih držav in cubanskimi policaji do boja. Civilisti so policiji pomagali, tako da se je Plaza de las Armas spremenila v pravo bojišče. Pri streljanju ni bil nihče ranjen. Vojaki so bežali v španski klub, ml kjer so prepodili člane kluba.
-o—
S $100,000,000 V POKOJNINO.
Tr usti j an Thomas F. Ryan postane sedaj zasebnik.
Trustijan Tornas F. Ryan je " prislužil" $100,000,000 in sedaj gre v pokoj. Tako se namreč zatrjuje na Wall St. v New Yorku. V petek je Ryan odpotoval v Evropo, da se tam "odpočije". Ryan je kontroliral največje korporacije republike, med drugimi tudi American Tobacco Co., Consolidated Gas Co., Consolidated Gas, Electric Light & Power Co., Electric Storage Battery, East River Gas, Havana Tobacco, Industrial Trust, International Cigar Mechinery, Interborough Metropolitan, Union Elevated Railroad v Chicagu in razna druga podjetja.
Ryan je vedno želel, da dobi 100 milijonov dolarjev. Ta cilj je sedaj dosegel in radi tega je odšel v pokoj. Ko se vrne iz Evrope, se b»Me nastanil na svojem lepem posetvu v Nelson countyju, Va., kjer bi bil rad izvoljen senatorjem.
Denarje v staro domovino
poifljamo:
sa $ 10.30 ............ 60 kron,
sa 9 20.60 ............ 100 kron,
sa f 40,90 ............ 200 kroo,
sa i 104.00 ............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 5000 kron.
Pofearini je viteta pri vsotah. Doma se nakasana vsote popolnoma izplačajo bres vinarja oCbttka.
Naše denarne poftiljatve izplačuje c. kr. poitni hranilni urad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati j« najpriHč-nejo de $25.00 t gotovini v priporočenem ali registrovanam pianu, vetje sneske po Domestic Poslal Money Order sli pa New York Bank Draft
F&AX^ BAKHBR 00. 100 CUeoawtoh Btnet, New York. 6104 8k Clair Ave. HB-, Olseelaad, O.
Vesti iz Rusije. Golovin pri carju.
PREDSEDNIK GOSUDARSTVENE DUME SE JE POSVETOVAL S CARJEM O DELOVANJU DUME.
Sveti sinod je nastopil proti petim duhovnom, ki niso podpisali resolucije čestitanja carju.
DVOJNI UMOR.
Petrograd, 2. junija. Predsednik dume, Golovin, je bil včeraj v Petrovem dvorcu pri carju v avdijenci, da se dogovori z njim o poslovanju dume.
Petrograd. 2. junija. Včeraj popo-Iudne se je vršila posebna seja sv. sinoda v svrho obravnave proti petim duhovnom, kteri niso prisostvovali seji dume. ko je sle'dnja sprejela resolucijo v svrho čestitanja carju povodom odkritja zarote proti njegovemu življenju. Tem povodom so se proči-tala pisma, glasom kterih duhovni ne-čejo izstopiti iz radikalne stranke. Duhovni bodo strogo disciplinarno kaznovani.
Petrograd, 2. junija. Na Vaziljskem ostrovu je nek brezposelni delavec u moril inženerja Baera in Neuberga.
Orel, 2. junija. Vlak, v kterem se je vozil semkaj veliki knez Konstantin Konštantinovič iz Sebastopolja, je le slučajno ušel nesreči. Malo predno je dospel vlak na tukajšnjo postajo, je nekdo po istih relsih spustil proti njemu neko lokomotivo, ki je vozila z vso hitrostjo. K sreči je imel Kon štantrnov vlak zamudo in lokomotivo so ustavili, presno j« zavozila v vlak. Konštantin Konštantinovič je najli-beralneji član hiše Romanov in njemu ni veljal napad.
Kasneje so zaprli neeega delavca, kteri je odposlal lokomotivo. To je storil iz osvete, ker so ga na železnici odslovili.
Iz Avstro-Ogrske. "Krščanski socijalisti".
IMENOVANEJ STRANKI SO SE PRIDRUŽILI GORENJEAV-STRLJSKI IN SOLNO-GRAŠKI KLERIKALCI.
Narodno stališče socijalnih demokratov v avstrijskem parlamentu.
Razne novosti
iz inozemstva,
MINISTERSKA KRIZA NA SKEM.
OGR-
18LETNI MORILEC.
V pijanosti je H. T. Springer ustrelil 191etno Edno Hnemelhagenovo.
Freeport, 111., 2. junija. Tukaj je včeraj ustrelil 181etni Herbert F. Springer iz Rockforda, 111., 191etno gospo Edno Huemelhagen, ktero je na 9. ulici zasledoval, ko je šla s svojim malim otrokom. V pijanosti je mislil, da je ona neka ženska iz Rockforda, ktera ga ni marala ljubiti. Zvečer se je Springer streznil in je bil radi grozne zmote obupan. Huemelhagenova je bila omožena šele 17 mesecev Springe rja so zaprli.
Novi hamharaki parnik.
Hamburg, 2. junija. Včeraj popo-ludne odplul je od tal v New York novi parnik hamburško - ameriške družbe, imenom Praesident Lincoln. Na njem potuje 363 potnikov kajite in 2567 potnikov medkrovja ter 300 mornarjev. Novi parnik, ki ima kajite I-, II. in III. razreda, nosi 22,000 ton in bode potreboval za pot preko oceana 9 ali 10 dni.
Mormonski božjepotniki.
Rochester. N. Y., 2. junija. V* Pal-myro dospelo je par vlakov mormonskih božjepoti^kov iz Canade in od drugod, da obiščejo Mormon e Hill, kterega namerava mormonska cerkev iz Utah kupiti.
Središče jetike.
Atlantic City, N. J., 3. junija. Družba proti jetiki, ktera ima člane po vsej republiki, o tvorila je včeraj tukaj svoj kongres. Vsi govorniki so povdarjali, da se jetika -najbolj razširja v velikih tovarnah, kjer se nihče ne zmeni za zdravstvene odredbe.
Ustrelil svojega dna.
Včeraj pri kosilu se je 231etni John Sweeney, 666 — 56. ulica, Brooklyn Borough v New Yorku spri s svojim 631etnim očetom Petrom Sweeneyem, na kar sta se pričela pretepati. Ko-nečno je oče vzel iz mizniee revolver in ustrelil sina v desno stran. Težko ranjenega so prepeljali v bolmeo, do-Čim so očeta zaprli.
Dunaj, 2. junija. Stranke novega avstrijskega državnega zbora so se pričele parlamentarno organizovati. Gornjeavstrijski in solnograški klerikalci so se pridružili '' krščanskim so-cijalistom", tako da bodo sedaj šteli klerikalci 90 poslancev.
Češki socijalisti so dosegli tako lepe uspehe, da se o njih še vedno po vsej Avstriji komentuje. On i vedno nastopajo kar najodločneje proti Nemcem. Socijalisti so v svoj program sprejeli tudi vse narodne zahteve radikalnih Čehov.
Dunaj, 2. junija. Tukaj so pričeli postavljati spomenik pokojni cesarici Elizabeti, ktero je pred 9 leti zaklal anarhist Luccheni.
Budimpešta, 2. junija. Kriza se vedno bolj poostruje. Minister notranjih zadev grof Andrassy zahteva, da kralj odstopi od ustavnih jamstev, ktera so bila lani sklenjena med krono in koalicijo. Fran Josip se pa neče zadovoljiti s pomanjšanjem svojih pravic. Trgovinski minister Fran Kossuth neče zajedno z Andrassyjem odstopiti. Ministerska kriza je neizogibna.
Budimpešta, 3. junija. Tukaj se vrše velike priprave za jubilej ali 40-letnico kronanja Fran Josipa ogrskim kraljem. Fran Josip pride sem za dva tedna. Sla vnosi i se prično dne 8. junija.
Minister notranjih zadev Andrassy naznanja, da se bode izseljevanje v Ameriko zakonitim potom uravnalo. Vlada je v vedno večjih skrbeh radi izseljevanja. V mnozih komitatih že jii več prebivalcev.	,
Požun, Ogrska, 3. junija. Grof Pavel Festetič je pri tukajšnjem sodišču predlagal kuratelo za svojo hčer Vilmo, ktera se je omožila s ciganom Rudi Nyaryjem iti mu podarila svoje premoženje.
Budapešta, 2. junija. Znano je, da zahteva vladar tudi za Ogrsko splošno volilno pravico. Na Madjare, ki zdaj gospodarijo na Ogrskem, je seveda napravil izid različen utis. Barabas piše v listu ''Budapest", da se motijo, ki sodijo, da so se končala v Avstriji narodna nasprotstva. Zdravilo splošne volilne pravice ne bo nič pomagalo na smrt bolni Avstriji. Stari cesar bo še doživel razočaranje, da noben čudež ne reši propada Avstrije. "Budapesti Hirlap" piše: Avstrija je pogumno in neumno poskočila v temo. Pokazalo se bo šele pozneje, kaj si je pri tem zlomila: Za Ogrsko se pričakuje najboljše od volitev, ker so razven Luegerjevih pristašev propadli dolgoustni naši sovražniki. " E-gvertes" se boji " neeuvenega" napredovanja avstrijske socijalne demokracije. Socijalisti ne priznavajo sedanjega družabnega reda, nasprotujejo militarizmu in ne dovoljujejo ne vojaških novineev in tudi ne davkov. Nastane vprašanje, če ne postane še cesar sovražnik splošne volilne pravice. Kljub temu se pa ne sme zavreči splošna volina pravica, ki se ne more pogrešati glede na absolutistična stremljenja dvora, vedno ponovljene
idej« skupne države in avstrijske pre-', moči. "Pesti Hirlap" pravi, da ne gre postavljati monarhijo na temelj socijalne demokracije. Za dunajski monarhistično politiko so volitve pravi udarec. Na Ogrskem mora imeti splošna volilna pravica narodno obliko in se mora zahtevati, da zna vo-lilec ogrski "državni" jezik. "Buda-pester Tagblatt" piše, da je izgrala Beckova vlada svojo vlatfo in da visi zdaj v zraku. "Pester Lloyd" pa sodi, da bo več upanja za rešitev ogrske gospodarske pogodbe z novim, kakor starim parlamentom. Soeijalni demo-kratje morajo gledati na to, da ne izgubi avstrijska industrija ogrskega trga, kar velja tudi za dunajske kr-Sčaneke aocijaJiste.
STRELA UDARILA V VOJAŠKI ZRAKOPLAV PRI PARADI V RIMU.
Anarhisti so nameravali prirediti v Bruselju kongres, kterega je vlada prepovedala.
NESREČA V PARIZU.
Rim, 3. junija. Včeraj se je pri paradi vojaštva, kterej je prisostvovala tudi kraljeva dvojica, pripetila velika nesreča. Strela je udarila v vojaški zrakopiav, ki je bil 700 čevljev visoko in v kterem je bil siottiik Nili-velli. Zrakopiav je bil hijiori a v menu in je padel na zemlji«. Sr<-:?iika so našli še živega, toda nivav-tniLi. Kasneje je umrl v bolni«
Bruselj. Belgija. .'!. !u: .t. \/. !.'■< t-terdama se poroča, da je • i;-<>zemska vlada prepovedala obdrž« vati tamkaj kongres anarhistov, kar bode storila tudi belgijska vlada. Konirr^s -t- bod» seUaj baje vršil v Lusemburgn.
Pariz. 3. junija. Iz hotela Elvsee odpeljalo se je z avtomobilom 12 A-meričanov k lunehu v Versailles. Na Bois de Boulogne je nek drugi avtomobil zavozil v njihov avtomobil. Mrs. Steindlerjeva je bila težko ranjena.
-o-
STRELJANJE V PISARNI.
Posledica temu so trije mrtvi.
Providence, R. I., 3. junija. MiuoB petek prišlo je v pisarni Brown & Sharpe Mifg. Co. do prepira in streljanja, ktero je zahtevalo troje žrtev. Klerka T. E. Edmundson in A. N. Graham sta mrtva: včeraj je vsled uzrujanosti umrl Chas. P. Willard, oče klerka Fitzroy "Willarda, kteri je streljal. Oče se je radi čina svojega sina tako vzrujal. da je umrl. Willaxd in Graham sta se že delj časa prepirala. ker je slednji večkrat psova! Willardove brate. Willarda so zaprli. Star je šele 21 let.
Linčanje v Louisiani.
V Echo, La., so linčarji zamorea Henry Johnsona odvedli iz ječe in ga obesili. Zamorec je bil obdolžen kri-minelnega napada na neko belo žensko. —
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
La Savoie 31. maja iz Havre (že po-
roČano) z 968 potniki. Badenia 1. junija iz Hamburga s 1576 potniki.
TJmbria 1. junija iz Liverpoola z 939 potniki.
New York 1. junija iz Southamptona
z 922 potniki. Blueeher 2. junija iz Hamburga s 1597 potniki.
Dospeti imajo:
Caronia iz Liverpoola. Oceanic iz Liverpoola. Francesca iz Trsta. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Vaderlamd iz Antwerpeoa. Noordam iz Rotterdam^. Ethiopia iz Glasgow a. Bo vie iz Liverpoola.
Odpluli bodo:
Kaiser Wilhelm der Grosee 4. jim. v
Bremen. Caronia 4. jun. v Livea-pool. Laura 4. jun. v Trst. Oceanic 5. jun. v Liverpool. Statendam 5. junija v Rotterdam. Blueeher 6. iun. v Hamburg. Chemnitz 6. jun. v Bremen. Ultonia 6. jun. v Reko. La Savoie 6. jun. v Havre. New York 8. jun. v Saulhaxwptou. Umbria 8. jun. v Liverpool. Neckar 8. jun. v Genovo. Vaderland 8. jun. v Antwerpen. Barbarossa 8. jun. v Bremen. Pretoria 8. jun. v Hamburg. Furnessia 8. jun. v Glasgow.
"GLAS NARODA"
Ii«t slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja »lovfniko tiskovno druitvo
FRANK SAK-EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorponrano v drŽavi New York, dne 11. julija 1906.
lm leto velja list za Ameriko . . . $.1.00
4 pol leta............. 1.50
• Evropj, za vse kto.......4.5'»
" pol leta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
/ E\-ropo pošiljamo list skupno dve ___številki._
'GLAS I A KODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov.
"OLA8 NARODA"
("Voice of the People")
»sued every d;n, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the <I,OVENIC PUBLISHING COMPANY
incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Z.i og'ase do deset vrstic se plača 30 sntov.
Doni*} brez podpisa in osobnosti se
•e nrtisnejo.
:i■ ■ i se blagovoli pošiljati po
i V ' ' T ''' T.
I* ; spremembi kraj a naročnikov r -i t,o. da s,- nam tudi prejšnje bivali-> 7 i* ' da hitreje najdemo aslov-•l' Dopisom in pošiljatvam nare ite
liiOV i
"Cilns INoroda"
09 Greenwich Street, New York Citv. Telefon 127D Rectcr.
Nesebičnost.
Na> državni tajnik Root ni na ni-ji .Lnem polju tako dobro podkovan, kakor na polju kolonijalne politike. Ivo je nedavno govoril o naših uspehih v naših novih deželah, je brez-dvomno govoril iz lastne izkušnje, li. ?snica je bila poj>olnoma na njegovi strani, ko je dejal, tla ni jedna druga dežela ni dokazala toliko altruizma, kakor baš ZjedLnjene države, od špan. bko-araeriške vojne naprej pa vse do današnjih dnij.
V primeri z drugimi ljudstvi smo mi gotovo najnesebičneje ljudstvo na-pram prebivalstvu otoka Puerto Rieo in celo napram onemu Filipinskega otočja. Vendar pa ni nikacega po-moua, ako sedaj primerjamo sebe z drugimi ljudstvi, kajti jk> drugih se |>ri nas nihče ne ravna. Naša vlada je jK>vsem drugačna, nego so druge, tako da je kako primerjanje prava nesmisel.
Najhujši nasprotniki imj>erijalistič-ilili tendenc nam ne morejo očitati, tla ii;iša vlada ni ravnala s Cubo lepo in iK»šteiu». Večje nesebičnosti, kakor jo je pokazala napram Cubi, bi «|>loli ue mogla }*>kazati in take nesebičnosti še ne pomni zgodovina.
tem >lu<-aju sme govoriti Tafj. od nesebičnosti, ker je res bila. S Puerto ltioom je prav tako. Mogoče ni tam •vse v redu, toda oikdo ne more <K-i-tati vladi grabežljivosti ali izkoriščanja.
Drugo je s Filipini. Bila bi naravnost neopravičena hvala, če bi hoteli opravičiti postopanje z Moro t i, ali fee bi hoteli biti ponosni na naše do-1 sedauje uspehe. Kaša tamošnja u-prava ue pridobi na vrednosti, če bi jo hoteli primerjati s tem. kar bi bili | storili drugi narodi v jednakih ali podobnih slučajih. Sicer pa je taka primera izključena, ker bi ne bila nobena država na svetu prizanla neodvisnost in samostojnost otočja. Toda kar hi ue bili storili drugi, to smo storili mi.
Zato ne more biti od ameriške grabežljivosti na Filipinih nobenega govora. Taft sam je imperialist, a je vselej zastavil ves svoj vpliv in v»o svojo moč za to. da se ravna s Fill I unci dobro in pošteno od naše stra-iii. Sicer ni še do danes dotegel tega, za kar .se ves eas poteguje tako možato. S* danes obstaja uvoznina, r.a ktere odpravo se je on ves čas tako zavzemal, ker ovira svobodni razvoj Filipinov.
To ni pohlepnost po ozemlju, če se dajios lahko s številkami dokaže, da nas je Filipinsko otočje mnogo veČ veljalo, kot j>a doneslo. To ni nič druzega, kakor malo slab račun o go spc*iarst vu.
Ta račun in ti izdatki so nam nastali iz lesebičmosti, ker želimo, da t>i imeli in uživali tudi drugi narodi to, kar naum nudi naša svobodna država.
401e£nica smrti cesarja Maksimilijana
Dae 19. junija tekočega leta bode 40ietaica tragične smrti mexikansl^e-pa cesarja Maksimilijana in. avetrij-nkega «advojvode. O tej priliki bi se imeli sestati na Dunaju vsi oni, ki so sodelovali kakor dobrovoljni častniki, ko je bil Maksimilijan eesar v Mexico s« «aaa 1964—1867.
Spominjajte m ob rasnlk prillltak ia£e prvkoristn« dražbe *r. Oirlla in Metoda ▼ Ljubljani! Hal psloii dar 4omn na oltar I	(t d)
Štrajk premogarjev.
Kakor smo poročali, preti v Penn-sylvaniji štrajk premogarjev. Poroča se, da bode štrajkalo v pittsbur-škem okraju najmanj 40,000 premogarjev, ako se ne odstrani neke vrste stroj, kterega so družbe, oziroma trust v novejšem času nabavile.
A' splošnem pogledu je boj delavcev proti uvedbi strojev navaden re-akcijonaren boj, kterega ne more nihče odobravati. Ako uvedba kacega .stroja pri kakej obrti poslabša položaj delavcev, boj, kteri nastane vsled tega, ni naperjen proti dotičnem stroju. temveč proti slabemu položaju delavcev. Z drugimi besedami, delavci m1 v takem slučaju ne bojujejo proti tehničnem izboljšanju in oni ne smejo zahtevati, da se novi stroji odstranijo, pač pa morajo zahtevali, da se jim vsled novega stroja da povišanje plače, skrajšanje delavnega časa in izboljšanje delavskih pogojev.
V tozadevnem pittsburŠkem slučaju so nam podrobnosti premalo po-znane, tako da nam v tem vprašanju ni mogoče izreči prave sodbe. Glasom dosedanjih poročil se premogarji pritožujejo, da se vsled novega stroja njihove plače pomanjšajo zo 17 centov pri toni. ker stroj prinaša na površje preveč blata in peska, za čegar težo naravno ne dobe plače, kakor je bilo pogojeno. To pomenja za nje torej jmmanjšanje plače. Tamošnji delavci morajo glasom pogodbe, v kolikor nam je znano, gotovo količino, oziroma jedno tono ČISTEGA premoga nakopati. V tem slučaju novi -troj. kteri prinaša na ]>ovršje s premogom tudi mnogo blata in peska, delavcem gotovo več škoduje nego koristi.
Toda. kakor rečeno, nam primanjkuje podrobnih informacij, da bi se zamogli natančno izraziti o položaju premogarjev, kteri nameravajo sedaj štrajkati.
Iz Hrvatske.
V Zagrebu, 16. maja.
Vihar volilne borbe v Avstriji je v zadnjem času znal.no oslabil zanimanje za dogodke na Hrvatskem. Od-nošaji na Hrvatskem se poostrujejo in med Hrvati in Mad j ari se je vnel sj>or, ki bo imel, ako se pravočasno ne doseže kompromis, posledico za vso monarhijo.
Z reško resolucijo so nudili Hrvati Madjarom v najtežjem času veliko j>omoč s tem, da so se postavili na njihovo stran naravno pod pogojem notranjih svoboščin na Hrvatskem in končnega sporazumnega rešenja dr-žavnopravnih sporov. Ali kakor se oprijemlje utopljenec za rešilno roko, ne da bi mislil v tem trenotku na ceno pomoči, ki bi jo moral kasneje izplačati, tako so tudi Madjari pozabili sedaj na naše pogoje. A istotako smo mi Hrvati zahtevali od Madjarov samo, da nas rešijo madjaronskega tiranstva, a dalje smo mislili, da nam bodo Madjari vse ponudili na krožniku iz (bratske ljubezni, brez kakoršne-koli borbe.
Tedaj smo pa razočarani eni kakor drugi: Madjari so mislili, da so dobili v naši koaliciji prave ''patriote", to je Hrvate v mejah Hrvatske, ki se pa sicer bolj navdušujejo za ma-djarsko državno idejo kakor madja-roni, ki so bili samo dunajski služabnik^ mi smo se pa zopet nadejali, da nam bode baš madjarska koalicija priznala naše pravice in enkrat za •iselej neprestano kršenje naše avtonomije zaustavila.
Vse to se je sedaj razpršilo kakor dim. Mi smo se razumeli. <5aj ne moremo niti govoriti med seboj v svojih jezikih, marveč se mučimo z nemškim jezikom.
In to je brez dvoma mnogo krivo nesporazumljenja med obema sosednima in tako ozko zvezanima narodoma.
Pri naši hrvatski vladi se je nagro-madil, kakor sem že v svojem zadnjem pismu omenil, velik materijal raznih sporov na jezikovnem, gospodarskem in državnopravnem polju t. odrsko vlado. Zato se je določilo, da gre začetkom tega meseca vlada k našo delegacijo v Budimpešto, da sc tam najpreje v konferencah z ogrsko vlado režita dve taki sporni vprašanji. In značilno je za Madjare, da so v raznih gospodarskih vprašanjih mnogo odnehali, dočkn so ostali neizprosni, čim je prišlo v razpravo kakšno jezikovno ali državnopravno vprašanje. Madjari so odnehali v vprašanju samobrvatskih "krajevnih i*M* na Hrvatskem. Hrvatski sabor $6 sklenil zakon, da so samo krval-ska imena krajev na Hrvatskem zakonita.
53 tem se je najbolj onemogočilo drzno m&djarsko prevajanje nažih mest na železniških postajah in ▼ inozemskih voznih knjigah, kjer se na^-! baja samo "Z4grib" mesto "Za greb" itd.
Čim stopi ta zakon v veljavo, se morajo na vseh železničnih postajah odstraniti vsi madjarski napisi in se nadomestiti s samohrvatskimi.
-
To bi bila zares neka etap« an
potu nad al j ne naše politike, ker niso naši delegati za to ceno v nobenem drugem vprašanju niti za las odnehali, nego so vsa ta vprašanja ostala
nerešena.
Ali naenkrat, se je pojavila nova velika zapreka.
Ogrska vlada je bila prisiljena, da že vendar enkrat ustreže zahtevam močne organizacije železničarjev, zato je predložila skupnemu parlamentu dva zakonska načrta: jeden, s kterim se zboljšajo plače železničarjem, drugi pa. s kterim se urejuje njihova prag-matika.
Hrvatsko časopisje je že pred mesecem opozarjalo javnost na to, da se skriva v tem zakonskem načrtu težak atentat proti naši avtonomiji, to je, da se hoče uzakoniti madjarski jezik kot službeni na vseh železnicah, torej tudi na Hrvatskem.
Danes je v veljavi na naših železnicah kot službeni jezik madjar-ščina.
Toda proti temu se je naša opozicija borila desetletja, dokazujoč, da je to očitno kršenje temeljnega zakona hrvatsko-ogrske nagodbe iz 1. 1868, ktere § 57. docela jasno določa: "Za organe skupne vlade se določa takisto hrvatski jezik kot uradni jezik v mejah kraljevin Dalmacije, Hrvatske in Slavonije."
Madjari so za časa naše madjaron-ske vlade odgovarjali samo, da so železnice privatno podvzetje ma-djarske države in ker je njen službeni jezik madjarski, zato se tudi na železnicah na Hrvatskem uraduje madjarski. Tudi ta praksa se je naslanjala samo na neko ministersko na-redbo.
A zdaj hočejo to protizakonito prakso Madjari uzakoniti!
Hrvatski delegat je so šli v Budimpešto in zahtevali pojasnila od ogrske vlade, predno so se ti železniški načrti predložili saboru v pregled, če se v resnici uzakoni madjarski službeni jezik tudi za Hrvatsko. Bili so pa zavrnjeni, ogrska vlada je pa nato sama izpustila točko o službenem jeziku ter se na jezuitski način mislila izviti tako, da je sprejeto med pogoje za vsprejem v železniško službo, da mora vsak znati madjarski, a za Hrvatsko je dodana določba, da se zahteva od onih vslužbencev, nameščenih v Hrvatski, ki pridejo v dotiko z občinstvom, da znajo tudi — hrvatski. V motivaciji pa stoji jasno, da je službeni jezik na vseh železnicah madjarski.
Vse naše koalicijsko časopisje je planilo složno proti taki drzni nakani. Hrvatski jezik se ne sme degradirati na Hrvatskem na navadno prometno sredstvo; sajkondukterji morajo zaradi občinstva znati tudi nemški, zato se mora izrecno po jasnem besedilu nagodbe uzakoniti hrvatski službeni jezik. A to tembolj, ker je s tem zakonskim načrtom odrejeno, da so železniški vslužbenci javni u-radniki, potemtakem ne drži teorija o "privatnem" podjetju madjarske države.
Kaša delegacija, ki je sedaj v Budimpešti, je popolnoma složna na tem stališču ter je pripravljena na skrajne konsekvence, preden v tem oziru popusti Madjarom. Madjarsko časopisje pa vse takorekoč gori napadov na Hrvate, ki se drznejo neprestano zahtevati razne "koncesije" ter se zaletavati v edinstvo "madjarske" države.
Ker pa je vendar tako v ogrskem ministerstvu kakor tudi v Kossuthovi stranki močna struja, ktera je za to, da se ugodi Hrvatom, ker je zakon jasen, ker pojmijo veliko posledice napram Avstriji, ako bi se sprli s Hrvati. Zato je izbran odbor še-storice iz hrvatske delegacije, ki se ravno danes dogovarja z ogrsko vlado.
Prihodnji teden, menda že v to -ek, pride ta zakonski načrt pred plenum skupnega državnega zbora. Ako ostane načrt tak, kakoršen je sedaj, potem bo proti njemu govorilo vseh 40 hrvatskih delegatov, a potem bodo v hrvatskem saboru odložili mandate za skupni parlament. Na Hrvatskem se ta zakon ne bo proglasil. V teoriji ga za nas ne bo.
Ca sedaj je hrvatska vlada popolnoma solidarna z delegacijo ter bi v tem slučaju takoj demisijonirala. Kaj bi se zgodilo potem pri nas, se še tie ve, a govori se že o komisarju.
Morda pa pride vendar še do kakega kompromis^, toda ta je zelo težave* pri takik nasprotnih stališčih.
S. %
Koliko jo zrasd?
Ko je kralj v narodni pripovedki stavil to vprašanje tor se mu je odgovoril« : "Toliko, kakor peska v morja", je fcil kralj zadovoljen s tem odgovorom. A vendar ni bil odgovor zanesljiv. Peska v morju še ni nihče seštel, a zvesde pa je baje zanesljivo seštel neki angleški astronom. Belo je stalo seveda mnogo truda, a prišel je vendar do rezultata, da je s prostim očesom vidnih zvezd 7647. Od zvezd prve do devete velikosti jih je 630,000, a do desete velikosti 2^11,000. Ne ene vei in ne manj kdor hoče verjeti.
DOPISI.
Denver, Colo., Dragi gospod urednik:—
Prosim, da priobčite teh par vrstic v nam priljubljeni list 4 'Glas Naroda".
Hočem malo opisati tukajšnjo naselbino. Veselica, prirejena dne 12. maja, je zopet pokazala, da naša naselbina ne spi, lemveč da se obuja in napreduje. Tukajšnje srbsko društvo 4 * Balkan" je imelo ta dan blagoslovljen je svoje društvene zastave. Slavnostne parade se je udeležilo pet slovanskih društev s svojimi zastavami Udeležba je bila preeej velika in lepo je bilo videti, kak« so se bratje raznih slovanskih narodnosti združili in pokazali, da jim vzajemnost ni puhla fraza. Nič ni motilo to lepo združenje, ne vera ne politično naziranje; združilo nas je bratoljubje.
Dne 20. maja smo imeli pa zopet malo vesele zabave; obhajali smo že-nitovanje nekega, tukaj jako poznanega rojaka Ivana Debevca, doma iz Borovnice, kteri si je izbral za nevesto jako priljudno gospodično Alojzijo Adamič, doma iz Zlebiča, fara Ribnica. Zenitovanje se je vršilo v njegovej gostilni, ktero je prevzel od g. Josipa Jarca. Posetilo ga je precejšnje število rojakov, kar je dokaz, da je priljubljen med tukajšnjimi rojaki, posebno pa med Člani društva sv. Jožefa, kterega I. tajnik je on. Zato ga tudi jaz priporočam rojakom v obilen obisk, ker bode on dobro postregel vsakemu, bodisi s pijačo ali pa s hrano.
Končujem ter pozdravljam rojake širom Amerike, Vam, g. urednik, pa želim obilo naročnikov in pred plačnikov !	Naročnik.
Rock Springs, Wyo. Dragi "Glas Naroda":—
Sporočam Vam, da se tukaj prične stavka (štrajk). Želim obvestiti rojake, da ne pridejo sem v Wyoming za d^lo s a t i, dokler se vse ne uredi. Dolgo časa je že šlo po giavi vsem udom United Mine Workers of America, kako bi se dobil Wyoming, posebno pa Rock Springs v zvezo premogarjev; to se bode zdaj doseglo, ako se dobro po primejo. Tukaj so člani organizacije in je bil nedavno prvi shod, kterega se je udeležilo nad tisoč premogarjev. Vsi so za pristop k organizacije; skoraj ni jednega ni, da bi rekel, da se ne bode vpisaL — K tej pristopijo tudi premogarji Han-ne, Diamonaville in Cumberlanda, tako da bode vse delo počivalo, dokler se družbe ne udajo in podpišejo, da pripoznajo unijo.
T-	rojaki po družili državah
Amerike, ne hodite v Wyoming toliko časa, da se vse to uredi. Šele potem L" h le dobil večni trpin-premo-gar v Wyomingu, kar mu gre po delu.
Upam. da se v kratkem vse prav in na korist delavcev uredi in potem »bode seie smel tukajšnji premogar reči, -;a ie plačan za svoj trud.
Konečno srčen pozdrav vsem rojakom širne Amerike; ako vse prav izpade, Vam bodem že sporočil.
F. Keržišnik.
Cumberland, Wyo. Cenjeni g. urednik:—	'
Dovolite mi par vrstic iz našega kraja; odgovoriti hočem malo na dopis iz Rock Springs, Wyo.. kteri je poročal o ;rboju Andreja Stanovnika dne 4. .maja. Nam so razmere bolj znane, ser živimo tukaj, kot pa dopisniku iz imenovanega kraja.
Pokojnika ni nikdo klical v Hoče-varjevo stanovanje, pač pa je sam prišel z nekim svojim tovarišem. Takoj fcia. za«"-ela iskati prepir.
Hočevar jih je opozoril, da. želi mir v svoji hiši, nakar sta nevoljno odšla
Precej pozneje sva Šla podpisani in njegov tovariš Josip Tišler proti domu. Komaj prideva ven, že zapaziva pokojnika in njegovega tovariša, ktera sta čakala vsak z jednim kolom v roki. Midva sva šla mirno dalje; kar pridrvita. prejsna dva s koli nad naju, lakar sva zbežala midva nazaj v Hočevarjevo stanovanje.
Ona -dva sta stala še vedno zunaj in klicala na korajžo, nakar sta planila nadnje Fran Flakun in Anton Tratnik. Jeden izmed teh mu je zadaj smrtni udarec. Obsodba je že bila in sta dobila imenovana vsak po 4 leta ječe.
Veliko vprašanje je, kdo je kriv Stanovnikove smrti, če bi ne bil 6am iskal pretepa, bi ne bilo tako.
■Res pa je, d« ee aiadekitlo nase društvo pogreba, ker ne maramo jare-tepewev, za. kakoršnega se je ižkazal pokojnik v več slučajih.
fiicer pa dovolj o tem. 1Br'"*frr se eloVek ženi, se ga graja, ka<?ar pa umre, pa hvali.
Že leč "Glasu Naroda" obilo uspeha, končam m pozdravljam vse.
Mad. Golob, L tajnik.
Oregon City, Oregon. Slovenci v Ameriki:—
Sporočam vam nekoliko o naši novi Bat eno leto je, odkar so
ee naselili prvi Slovenci sem t City. Danes smemo reči s ponosom, da narašča močno slovenska kolonija. Jaz sem tukaj 10 mesecev^ a moram reči, da se še nisem pokesal. Zatorej hočem vam nekoliko popisati zaradi dela, ker je meni družba naročila, da naj objavim en dopis zaradi delavcev.
(Kdor nima dobrega ali stalnega dela, se lahko obrne sem v našo tovarno papirnico, ker mi je naročil g. Seng, L superintendent, da ako pride 150 Slovencev, dobijo delo, in tudi IT. superintendent g. J. Polanc, Slovenec, doma od Blejskega jezera na Gorenjskem in biva tukaj že 20 let, postreže rad Sfoveneem.
Delo je razno, en teden podnevi, en teden ponoči. Plača , je po $2.20. Podnevno delo je lOurno, ali ponoči se dela 13, pa tudi 14 ur; neV+era dela so tudi nekoliko na mokrem, ali ta mokrota nikomur ne škoduje dosti. Tudi so dela samo za podnevi, ali delo podnevi je bolj težko nego na "čenč". Dela se stalno na leta. Pri nas se ni treba bati štrajka, kako poročajo dnevniki iz druzih krajev.
Kar se tiče vožnje, velja iz Cleve-landa, Ohio, $60 do $65.
Tudi so bili že nekteri rojaki tukaj, ali ne vem, kaj mislijo ljudje; precej so hoteli imeti boljše delo in plačo, to pa ni mogoče.
Kogar veseli, naj le pride!
Pozdravljam vse Slovence širom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo uspeha.
Naslov družbe je: Villametle Pulp. & Paper Co.,
■Oregon City, Oregon.
Moj naslov je:
Peter lvunnik, P. O. Box 155, Oregon City, Oregon.
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa se zahvaljujemo rodbini Adamičevi in vsem tovarišem v Irwin, Pa., Pleasant Valley za spremstvo na kolodvor.
Vsem skupaj kličemo: Srečno!
New York, 1. rožnika 1907.
Ivan Zajec, Fran Zajec, Jos. Zajec.
SVARILO.
Ogibajte se zgoraj naslikanega rojaka IVANA PODLINŠEK. po domače GRD1N, iz Gršovelj v Sarin-' ski dolini na Spodnjem Štajerskem. Dotičnik je bil tu v Milwaukee, Wis., samo 20 dni ter znal tako sladko govoriti. da je i -vabil od naju $90.00 in jo potem neznano kam popihal; tudi za stan in hrano ni plačal.
Ce kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov sedanji naslov, prosiva, da ga nama naznani, za kar mu bodeva zelo hvaležna.
Joseph Komar, ali pa.
Florian F ale, 236 Lake Street, Milwaukee, Wis.
(3-8—6 j
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Ronton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO. Rojakom ▼ Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Fa.
Preje je bival na 519% Power St.
Dotičnik jo pooblaščen pobirati naročnino sa list in knjige ter .<« s nami ie več let t kopčftkej zven. Spoštovanjem
FBAHK BAKBBR CO.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO JE COLORADA in Mite kopiti yurobrodne listke pri a«* poefarbite H ietaničai listek DO HEW YOBKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY t PneUa, Geto* pri aien-tih C. M. Oaz sli pri 0. A. Waterman; ta bodeta za raš bresplnčno asa vsi prihod ▼ New Yortt breojavno naaaa-nita. Niš vnioibenac Tte bode na postaji pravočasno pričakoval in dm del v naio pisane.
To je s& vas važnega pomena in ▼ Isstno korist ter upamo, da ee Mete po asUm našteta nmalL
Slovensk j katoiiSko
podp. društvo

svete Barbar«

Zjodlnjene države Severne Amerika
Sedež: Forest City\ Pa.
> a*, lanuarla I903 v drtavt Pww^linKtNAt
———©-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Foreet City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, P*. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Cit>, Pfc. Blagajnik: MARTIN MUHlC. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŽLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box 947, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Telefon 2034.
Frank Petkovšek
214-218 Market Street
Waukegan, lil.
priporoča rojakom svoj
^SAUOOIN,
v kterem vedno tooi gveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago 11 u© sinodke.
V svoji PRODajalmci ima vedno sveže grocery© po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn.
J A.,1»ttili,rliailnn-aiin.A.ntfl,.rtia hrtfe, 1.A.....-E. .„^.r,-„.-A..-O , AiAA
Rojaki, naročajte se na "Olaa Naroda", največji in najcenejši dnevnik.

AFSTBO-AMEBICAB LINE
Regularni potni parnlkl
"Fzancesca" odpluje ll. junija. 4*Sofia Hohenberg" odpluje 4. julija.
vozijo med New Yorkom, Trotom in Reko.
I	Naj priprav u ejča in najcenejša parobic«Sn<- črta v
Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja oo Ljubljane le SO centov. Potniki doni>© isti dan na parnik, ko Od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
Goiopagoie Generale TiansatlanllQue.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVieE, MOMOSTA IN DURU ANE.
Postni parniki soO
"La Provence" na dva vijaka.......
"La&fvoie" „ „ .........
"La Lorraine" „ ,, „ .......
"La Touraine" , „ „ .......
"La Bretagne".....................
"La Gasgogne".....................
.......14,200 ton, 30,000 konjskih moči,
.......12,000 „ 25,000
.......iVWO „ 25,000 „
.......10,000 „ 12,000
......8,000 „ 9,000 „
.......M00 „ 9,000 „
Glawa Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki rtplqjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
•SLA SAVOEE •LA PE0VENCE •LA LORRAINE •iiA SAVOIE •IiA TOURAINE
6. jonaja 1907. *LA PROVENCE	1L julija UM.
13. junija 1907. La Brotagro	18. julija 1M7.
20. junija 1907. *LA SAVOIE	25. julija 1907.
27. junija 1907. *LA TOURAINE	L avg. 1907.
4. julija 1907. *LA LORRAINE	8. avg. 1907.
POSEBNA PLOV1TBA: La Gaaeogne 15. junija ob 3. uri pop.
Paro tka s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M« W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111,
				
Jugosli	)van	iska		Katol. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi! Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA-
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bo. 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tmjnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
947S Ewinp Ave., So. Chicago, 111. »VAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK- III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABVKOVEC, predsednik porotnega odboru, 4824 Bla. kherrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115. 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov m druire listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn.. [h> svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožba od strani krajevnih društev Jednote aH posameznikov naj se po-iljajo ra predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, ♦824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
0RQBN4STI
KRANJSKE NOVICE.
Nasilen hlapec. Gostilničar Iv. Grbe* v Studencu je odpustil hlapca M. Skopea, ki je bil vsled tega tako jezen. »la je hotel napasti s koso Grbče-vo hčer Angelo in dekli Marijo in Lucijo Stembal. Ker so mu ženske ušle, razbil je koso ob kamnu, nato pa letel za njimi z gnojnimi vilami. Silovitega je orožništvo aretiralo in izročilo deželnemu sodišču.
Pretep. V nedeljo 16. maja je bil v Babnikovi gostilni na Studencu ples, kterega se je udeležilo več domačih fantov. Prišlo je pa tudi tja nekaj strežnikov iz tamošnje blaznice, ki so ee vsedli v posebno sobo. Vnel se je zaradi plesa prepir, in kmalu so leteli kozarci, vrčki in druge reči na strežnike. To je dalo povOd splošnemu pretepu, pri kterem je zadobil strežnik Martin Klanjšek na glavi težko poškodbo. Izbiti so mu bili trije zobje gornje čeljusti in na čelu mu je bila kost ud rta. Njegov tovariš Alojzij Kacjan je zadobil na glavi udarec s 'stolom, Janez Flander pa meznino na ledjah. Neudeleženi delavec Janez Fajdiga je zadobil v tem, ko je stopil eez vežni prag, močan udarec po glavi, najbrže z gnojnimi vilami, da je bil takoj ves krvav in se na tla zgrudil. O storilcih se še natanko ne ve.
Iznajdba. Kakor se je poročalo, je iznašel dimnikarski mojster in poveljnik gasilcev v Ljubljani, Štrieelj, posebno konstruirana vratca, za dimnike, ki omogočujejo popolno varnost proti ognju. Kakor piše "Tagespost", so se o teb dvojnatih dimniških vrat-cih s trikratno varnostjo proti ognju izrekli strokovnjaki podžupan Ertl, mestni stavbni ravnatelj Putschar, stavbni svetnik Loesuhnigg, stavbeni svetnik Maggi. višji inženir in požar-ti nadzornik T. Quirin, dimnikarske zadruge in prvo graško društvo dimnikarjev — da nudijo ta vrata največjo le mežno varnost proti ognju. Ta nova. patentovana iznajdba tud: zapre dimnik popolnoma varno proti sajam in prahu, da so torej popolnoma izključeni pri dosedanjih dimniških vrabcih običajni požari in onesnaženja. — Ker so ravno slabo zaprti dimniki pogosto vzrok požarom, bi bilo občinam priporočati, naj bi same predpisovale tako ognjevarno stvar.
Nesreča. Zvečer dne 15. maja se je gnrača petrolejska svetilka prevrnila tia Terezijo Ixtzar. žono tovarniškega ^delavca na Savi. Obleka se ji je užga-la in naenkrat je bila vsa v plamenu. V groznih mukah po vsem životu opečena je umrla še tisto noč. Opekel se je po rokah tudi njen mož, ki je hotel plamen na nji pogasiti.
Ogenj. Vas Krka pri Novem mestu je pogorela skoraj v9a. Zažgali so o-trocL Večinoma vsi prebivalci so brez strehe.
Oad v poštnem vosa. Dne 16. maja zvečer so našli na ljubljanskem Južnem kolodvoru poštni uslužbenci v poštnem vozu tovornega vlaka — dva velika gada. Poštni uslužbenec Ravnikar je prijel za nekaj mrzlega in videl nakrat, da ima gada v rokah. G-tresel ee ga je hitro, da je gad padel na tir in pobegnil. Drugega gada so nato poštni uslužbenci ubili. Odkod sta prišla ta nenavadna gosta v poštni vos, nihče ne ve.
V«tfka nesreča bi se bila skoraj ■godila 14. maja na Bledu. Nekega
barona Ilaasa iz Gradca, ki je prevzel lov na peteline za 2000 K, peljal je po novi cesti iz Pokljuke neki gor-janski posestnik. Pri strmem ovinku se naenkrat konj vspne, voz in potnika se zvrneta globoko čez strmino. Sreča je hotela, da se nikomur ni ničesar zgodilo, ker sicer bi bilo moralo biti vse drobno in mrtvo.
Obesil se je na podu prevžitkar A. Turk v Vel. Brusnicah. Turk je bil okrog 60 let star in nekoliko slaboumen.
PRIMORSKE NOVICE.
Poskušen samomor. 211etni kovač Edvard Markon v Trstu je skočil iz
II. nadstropja na ulico in se nevarno poškodoval.
Samomor. V Trstu jes kočil v vodnjak 501etni delavec Andrej Gerdol. I>a>i so mu takoj spustili noter vrv s kljuko, vendar se g^gg^pilec ni mogel poslužiti reševalnega sredstva in je utonil.
Kapucini v Kopru kar ne trpe Slovencev in Hrvatov, dasi kaj radi okrog njih beračijo. Dne 7. maja je bilo pri šmarnicah tudi nekaj Slovencev. Ko jih je zagledal priiigujoČi kapucin, mu je kar kri zavrela in pso-val je Slovence s Čiči ter dejal, če ga ščavi niso razumeli, naj gredo v Ci-čarijo.
Bolgarski knez v Lovrani. Bolgarski knez je prišel za par dni na obisk k svoji rodbini v Lovraao.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nesreča. Premikač Ivan Robek je na kolodvoru Južne železnice v Mariboru padel na železniški tir in se težko poškodoval. Vrgel ga je tja voz, ki je drčal mimo.
Štirje požari v osmih dneh. V Sp. j Novi vasi pri Slov. Bistrici je v osmih dneh štirikrat gorelo. Vsekakor ! požiga nekdo iz hudobije. V noči 16. maja je zgorela hiša najemnika Jan-/iča. V isti noči je tudi v vasi Oselj ! zgorelo več hiš.
Požar. Pogorela so 9. maja gospodarska poslopja posetnikov Vodiška, Drakslerja, Kaluže in Martinšeka v Suhodolu blizu Zidanega mosta Začelo je goreti pri Vodišku, zažgale pa so iskre iz mimohitečega stroja na železnici. ki teče mimo. Škode je 15,000 kron, zavarovalnina pa znaša le 2000 kron.
Nesreče. Povoženi sta bili 641etna Alojzija Selunej v Kalobju in 721etna Ana Tončič v Št. Pavlu. Prvo so težko ranjeno prepeljali v celjsko bolnišnico. dru-ja pa je kmalu izdihnila svojo dušo.
HRVATSKE NOVICE.
I
Vulkanski pojav pri Zavidoviču.
Osem kilometrov od Zavidoviča v ma^ glajskem okraju v Bosni je bil srednje velik in visok griček, ki je na njem stala turška vas, broječa okolu 30 hiš. Pod gričem teče reka Krivaja. Dne 8. maja pa se je grič začel pogrezati in voda je zalila vse hiše in drevje. Prebivalci so se komaj rešili v o-koliška mesta; le za dva vaščana ne vedo, sta se li rešila, ali sta utonila. Krivaja je zasuta in voda dere na nasprotno stran preko proge tvrdke Eisler & Ortlieb, vsled česar je tudi promet ustavljen. Ker je bilo vreme lepo, nič dežja in grič suh, sodijo, da je katastrofa v zvezi z vulkanizmom.
Krvav spopad. V Zagrebu štrajk a del delavcev Franckove tovarne za ci-korijo. Da bi one delavce, ki delajo v tovarni, zadržali od dela, naprosili 1» štrajkujodi 600 drugih delaveev za
pomoč. Ti so zaprli vse uliee, ki vodijo k Franckovi tovarni. Došla policija je bila obsuta s kamenjem, da sta bila dva stražnika težko ranjena. Policija je potegnila sablje in raz-gnala delavce, izmed kterih sta bila dva ranjena.
Nežen mož. V Otoku na Hrvatskem je Marjan Bertič prišel opoldne pijan domov. Ker žena še ni bila s kosilom gotova, začel jo je mož zmerjati zaradi tega. Žena na vodenici bolna, ga je opozorila na svojo bolezen. V tem je mož odrezal kos klobase in vrgel z vso silo nož na mizo, Češ: "Jaz sem gospodar v hiši, a ne ti." Nož je od-letel v ženo in se ji zabodel v levo stran prsi pod rebra, da se je vsa krvava zgrudila na tla in da ima smrt-nonevarno rano.
Dva otroka zgorela. V Oštarijah na Hrvatskem je pogorela hiša kmeta Mihaljeviča. Žrtev požara sta bila tudi osemletni deček in petletna deklica
Orožnika ustrelila očeta in sina. Ko
sta šla v Hrv. Brodu dva orožnika na patruljo, so zaceli nenadno iz zasede nanja streljati. Hotela sta aretirati nekega Brasnica. toda ta je bežal s sinom v svojo hišo. ktero sta od znotraj zabarikadirala. Ker sta vedno naprej streljala na orožnika, sta tudi ta dva začela streljati in usmrtila o-četa in sina. Oblastvo je odredilo strogo preiskavo.
RAZNOTEROSTI.
Angleški vojni minister o položaju.
Angleški vojni minister Haldane je govoril na nekem londonskem shodu. Naglašal je, da so razmere med Angleško. Francosko in Rusijo vedno prisrčnejše. Upa. da pride še čas, ko se bodo izlmljšale tudi razmere med Angleško in Nemčijo. Nato je pa zmerjal žurnaliste, ki povečajo vsako stvar, da hujskajo.
Preveč zlata. Ves svet se pritožuje na pomanjkanje srebra, doeim je zlata dovolj na svetu. V zadnjih desetih letih se je produkt čistega zlata zvišal za 80 odstotkov. Leta 1896 je bilo zlata za 20 milijard, a danes za 37 milijard. To naraščanje je pripisovati transvaalskim zlatim rudnikom, kterih veil no več odkrivajo. Ekonomisti trdijo, tla pomeni to naraščanje veliko nevarnost. Blizu je čas, ko se pomanjša količina blaga, ki jo bo mogoče nabaviti s cekinom. Cekini bodo izgubili na svoji vrednosti, ker bo preveč zlata
Zapoved ruskega generala. Altinski vrhovni poveljnik Dumbadzev je pri zopetnem nastopu svoje službe izdal sledeči ukaz: "Na ulieah mora biti mir in red ter ne dovoljujem nikake-ga zbiranja. Svetujem gospodom "svobodnjakom", naj odložijo široke pasove in bojne znake, ki so jih začeli nositi za moje bolezni. Otroke, ki se igrajo na ulicah z rdečimi zastavami. je treba potegniti za ušesa ter jih izročiti staršem, ki bodo kaznovani, ako straža prime drugič njihove otroke. To naznanja 'svobodnjakom' in državljanom general Dumbadzev."
V spomin na mehikanskega cesarja Maksimilijana Dne 14. junija 1867 je bil v Queretaru v Mehiki avstrijski nadvojvoda in mehikanski cesar z generalom Miramonom in Mijijo obsojen na smrt; pet »dni pozneje so bili vsi trije ustreljeni. Med mnogimi ujetniki, ki so vsled izdajstva polkovnika Lopeza prišli v roke generalu Escobedu, je bil tudi Italijan Luiggi Toffato iz Trevisa, ki je do zadnjega trenotka delil usodo nesrečnega cesarja. Tudi Toffato je bil obsojen na
utaj« ss
STALNI DELAVCI V STROJARNL
Plača od komada, $2.00 do 9250 na dan; navadni neučeni delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co., Elkland, Pa.
(17-5—17-6)
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da sem - prevzel
GOSTILNO od g. Josipa J area na 4645 Franklin ulici v Denverju, Colo.,
in se rojakom priporočam v obilen obisk.
Obenem pa naznanjam vsem tistim rojakom, kteri so imeli kovčeke shranjene pri g. Jarcu, da so še vsi tukaj in prosim, da bi se zglasili in sporočili, kaj hočem z njimi napraviti. Na željo jih razpošljem vsakemu, kteri si želi.
Se priporočam v obilen obisk vsem rojakom, posebno pa onim tukaj v Denverju. Pri meni je tudi dobiti stanovanje in hrano.
John Debevc, 4645 Franklin St., Denver, Colo.
(1-4—6)
IŠČE SE dobro izvežban urar, kteri zna fino ročno graviranje. Delo stalno ter dobra plača za pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti poizvedeti je pri:
Joseph Debevc, 7 Park Place,	Carbondale, Pa.
(2x t—n)
Naznanilo.
Tem potom naznanjam cenjenim rojakom v Calumetu, Mich., in okolici, da sem s 1. majem letos preselil mojo
"NARODNO GOSTILNO"
v hišo št. 209 na 7. cesti, ktero sem kupil od Fran Papeža.
Točil bodem vedno sveže pivo in razne najboljše likerje ter prodajal vedno fine smodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet.
Pošiljam denarje v staro domovino po dnevnem kurzu. Na tisoče sem že odposlal rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri je z menoj posloval, je bil zadovoljen.
V zvezi sem s slovensko, Slovencem in Hrvatom dobro znano tvrdko FRANK SAKSEiR OO. v New Yorku.
Poštenost, pravičnost in točnost je moje geslo.
Paul Shaltz,
209 7th Street,	Calumet, Mich.
(4-5—4-6)
DELO DOBE FBUDOAUI
12 uri eni nakladalei in kopati s stroji,
»Atarfe/ .rs
W. Va., ob Baltimore and *Ohio teles-
nici.	(2-5—2-6)
JOHN VEJSZUL, MI7 E. t2mš Street. N. E, Cleveland, Okto
izdelovalec kranjskih in nemških
harmonik.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s
Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500,
Jakob Wahčič,
320 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
Iščem svoja dva sina ANTONA in BOŠTJANA VTNO.RŠ. Kdor izmed rojakov ve za njrh naslov, naj mi blagovoli naznaniti. John Vi-norš, 102 N. ftth St., »Sheboygan, Wis.
Potrebuje se
PRODAJALCA za prodajanje lotov v bližini New Yorka. Izvedenosti ni po.treba; lepa provizija.
Coleman,
60 Liberty St.. New York Citv. (29-5—6-6)
POZOR SLOVENCI DC HJtVATL
Podpisani priporočam vmen potujo &im rojakom v Chieagi, Hi., in okolici svoj dobro urejeni
—: SAIL O O K. Na razpolago imam tudi lepo ke§ ljitte. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino rasne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
l^'^r -P-f ovano z dru-, J^^t^
po izvirnih cenah Pošiljam denar j«
MARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s po.<=odo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati.
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
NAZNANILO.

Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Cleveland«, Ohio. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Clevelandu in okolici, potem pa se poda v države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Prank Sakser Co.
gimi vred pomiloščen. Toda vsled raz-, burjenja se mu je omračil duh. Me- i sece in mesece se je potikal brez cilja 1 po dnevnem kurzu. V
v staro domovino zanesljivim potom
po Ameriki, a končno so ga prijeli in poslali v domovino. V Trevisu je potem preživel ostalo svoje življenje kot berač ter delal razne neumnosti, vsled kterih je postal v svoji domači občini popularen. Nedavno je revež, ki je bil znan le pod imenon "Ceni-co Cason". umrl v bolnišnici.
Poljub kot plačilo. Nick Price je vložil proti vdovi Bolzovi tožbo na povračilo pred letom dni posojene ji svote v znesku 110 dolarjev. Pri obravnavi je vdova trdila, da mu ne dolguje niti centa, ker je Price baje * od nje mesto plačila zahteval poljub. ' * Vdova ga je torej za 110 dolarjev poljubila in odšla zadovoljna domov. Sodnik je v njeno začudenje razsodil, da mora denar Pricu vrniti in predlagal, naj jej tožitelj poljub kar pri sodišču vrne. Vdova je to vrnitev energično zavrnila
Poljsko rodoljubje. Povodom obletnice poljske konstitncije dne 3. maja, so v ruski Poljski na predlog pisatelja Sienkiewicza, naj se mesto drugih siavnosti podarijo dotične svote v prospeh poljske šolske družbe na ruskem Poljskem '' Maeierz szkolna", nabrali blizo milijon rabljev.
Stavka deksL V Arzignanu v Italiji so vse dekle zapustile službe in se odločno branijo zopet pričeti svoje delo. Njihova organizacija je ieborna in zastopnice zahtevajo zvišanje plače, deseturni delavnik in posebno plačo za čezurno delo.
zven sem a
banko Frank Riksw v Ne« Torku.
Svoji k svojim! Z relespo&tovanjem
JOSIP KOMPAK^
8908 Greenbay Ave., So. Chicafo, HL
Ako bote* dobro postrežbo
z mesom in grocerqo,
tako se obrni na
Martin OerAIča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam) da im*m ▼ zalogi vsakovrstno sobo meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
obilni obisk. ■ W W
WMHET0D
Rdeči Gentleman
je izšel in ae dobi ). zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
Upravnistvo "Glas Naroda"
' 109 Greenwich St., New Yerk.
PIŠITE
se
DINES
"SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 manes St., New York, N.Y.
; po veliki cenik, okrašen z več sto sli-! kami ur in druge zlatnine. Oni ce-; nik nudi vsakemu s svojo veliko izbe ro najboljših in najraznovrstnejših ar, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — eels draguljamba tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vain veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoll tr-| govlai te svrba.
SAMO 1 CENT.
^ " ■ • -- r r. n .

BoJaU, naročajte se na "Glas Na- ne voda*', največji In najcenejii dnevnik.
NAHO J BUSH CENT za dopisnifeo in dooese T«m v Mo saetonj in polt-iritis ptosio krasni raitlr itn naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DO-ULftJBV.
NX BOJTB SB T01BJ IZDATI TA CENT, LUf VJB& OFOBOV1TB fib VAŠE F BI III ■■ IB 9A TOI
ROJAKI SLOVENGI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
- ,ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli med Slovence
KITJIG-A
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige Še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične]^ bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
O/dravljen: reumati/ma v rokah, negah
in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Molilen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vase pismo in izpolni vsi Vaso željo Vam pošilam mojo slil<o> katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljuje1" za Vasa zdravila, katera ste mi posilali, ker jaz s«.-m sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem vet zdravil.
Se Vam se enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomori, praŠajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo boleztn v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
BR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.	New York N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnrjnra ozdravljenja.	C
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavijanju in težkem dihanju. Že po kratki nporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80,
za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.	v«r»tvcaa nub
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 skativja $1.50, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za la.se razpošilja:
M. REISYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Tn4e Mark rcf.
MARKO KOFALT,1
249|So. Front St./ STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER GO.

Nižje podpisana priporo- • tam potujočim Slovencem In Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street, 0000 new york: 0000
v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
!§7>lt9 Oreenwlck St., New York. »	aci--J}
Mijr. Sdk. Koeipp.
Ako kašljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odlašaj pisati takoj po knjižico:
-NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knaipovih zdravil" katero dohiS zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena \ o celtm svetu m se uporabljajo x dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive Vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnev> nem redu.
To je moi naslov: K. AUSEN1K, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.

BOJ AS, AAJMČAJTZ HI "GLAS NASODtA", NAJVEČJI NAJCENEJŠI DNEVNIKI
M 4
T»
Ali
"Wirmetou, rdeči gentleman".
Spk&l Karl May. Priredil za 'THaa Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
"Ne; toda vi ste nje že vse izprašali, sami pa še niste povedali, kdo ste.'
"Tt> zveste lahko takoj. Mi smo westmani, kteri se potieemo zdaj tukaj, zdaj tam. Preživljamo se, kakor nanese prilika. Jaz sem Gates, ta pole»< mene jt? Mr. i'lay, tretji je pa Mr. Summer. Ali ste zdaj zadovoljni?"
"Yes."
'♦Torej raz,jahajte ali pa pojdite dalje, prav kakor se vam poljubi."
'•('V dovolite, ostanem pri vas. V tej okolici je vedno boljše, če nas je ve** skupaj."
"Weil. Pri nas ste dobro spravljeni. Ime Santerjevo varuje vse."
"Kakšen gentleman pa je pravzaprav ta Santer?" poizvedujem in razjah&m.
"tienlleuian v pravem pomenu besede. Mi mu bodemo morali biti zelo hvaležni, če se res zgodi tako, kot nam je pravil in obljubil."
"Ali poznate ie dolgo?"
"NV. Mi srno ga nedavno videli prvič in govorili z njim."
"Kje?"
"V J'ortu Arkansas. Toda zakaj tako poizvedujete od njega
ste znani ž njim?"
"Ali bi izpraSeval, če bi ga poznal, Mr. Gates?"
"Hm. to je pravilno!"
"Vi pravite, da vam daje njegovo ime varstvo; ker sem jaz pri vas, aem takorekoč tudi v njegovem varstvu. Zato se moram zanimati zanj. Ali ne?"
" Ye- Sedite k ;iam in uredite se kar po domače. Ali imate kaj jedi?"
"Ko-, mesa."
"Mi mamo več. Ce bi vam utegnilo nedostajati, pa reeite."
Na;prvo -eni mislil, da so ti trije navadni potepini. Ko jih opazujem >e vedno bolj averjavam, da so pošteni ljudje. Seveda se meri zapadu drugače kot na vztoku. Posedemo na malo planico ob reki in začnemo .jesti. Medtem jih opazujem od pete do vrha. Nato začne Gates, kteri ^e le malo zmeni za svoja tovariša:
•"Torej ob pasti in kožuhovino ste? To je slabo. Kako se hočete pa zdaj preživljati?"
"Najprej z lovom."
"A -> va><' puška dobre? Vi nimate samo jedne, ampak dve kot vidim."	/ -
"l»:i. -o. Ta -1 a ri top .je za kroglje, ona mala pa za zrna."
Ii.'r.'-\ ;i>vo brzostrelko imam v taški lastnega izdelka. Če bi bil povedal imena oboli pu>k, bi bili takoj vedeli, kdo sem.
"iN.t tu .-te pa ruden svetnik. Vi vlačite dve puški, prvo za kroglje, itrujo / i /nia. Človek se vendar mora preskrbeti z dvoeevko, pa ima jedno
Ne trpite za retifliatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude p
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem VaS Pain Expeller 20 let drugod iD tukaj ziobornitni vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morein biti brez njega.
O Rev. H. Y*. Freytag, Hsmel, iH.
T. Na vsaki steklenici je Anaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseb lekarnah. F*. Ad. RICHTER&CO.
215 Pearl St., New York.
na na
za krogi, "Je dol
drugo za zrna!
Kaj mislita vi dva, Clay in
: toda jaz sem se privadil teh pihavnikov."
"Kak opravek imate na Rio Pecos, Mr. Jon&s?"
■• Ni. >>ar po--<-bnega. Pravijo, da je tam lažji lov kot tukaj."
"Če mislite tako, da love tamkaj Apachi, je pravilno. Vse drugo je pa neumno>t. Tukaj ste samo ob kože in pasti. Tam bodete pa tudi ob svojo kožo. Ali morate iti na vsak način tje?"
"Nikakor ne."
"Potem pa pojdite z nami." • "Z vami?" -se delam začudenega.
"Da."	i "
"V Mugwort Hills?"
"Da." i "Kaj pa bode tam?"
"Hm! Ne vem, ee vam smem zaupati. Summer?"
Imenovanea se pogledata vprašujoče, nakar pojasni Clay:
"Stvar je dvomljiva. Mr. Santer je nam prepovedal govoriti o tem, zaledno pa pripomnil, da bi imel rad več sposobnih mož. Stori, kakor se. ti zdi I"
"We!!," pokima Gates. "Če jih želi imeti Mr. Santer več, mu ga lahko pripeljemo. Vm torej ne veže nobena stvar, Mr. Jones"
"Ne," odvrnem.
"Ali imate časa dovolj?"
"Vsekakor."
"Ali -e hočete udeležiti neke stvari, ktera nam prinese lahko mnogo denarja?"
"Zakaj ne. Denar zasluži vsakdo rad. Ce ga je mnogo, oziroma zelo mnogo potem re> ne vem, zakaj bi se ga branil. Samo vedeti moram pred vienn, za. kaj se gre."
"To razume! Pravzaprav je skrivnost, a vi mi ugajate. Vi imate tako (x>šten, zaupljiv obraz, da nas gotovo ne boMete prevarali ali oškodovali."
"No, pošten človek sem vsekakor; to mi lahko vrjamete."
"Saj vam vrjamem. Mi smo na potu v gorovje Mugwort, da iščemo nuggete."
"Nuggete!" zakličem. "Ali jih je kaj?" |	* £ , %
"Ne upijte vendar tako. Kaj ne, to va.s je prijelo? Da. pa še precej jih je."
"Kdo vara je to povedal?"
"Baš Mr. Santer."
"Ali jih je videl?"
"Ne, ker bi potem ne potreboval nas, ampak obdržal vse zase."
"Torej ga ni videl? On samo sluti? Hm!"
"To ni slutnja, ampak gotovost, da je tam zlato. Ve primeroma, kje. mora biti, a prav natančno pa ne."
"To je čudno!"
"I)a čudno, a vendar resnično in pravilno. Jaz vam hočem pripovedovati natančno tako. kot sem slišal. Ali ste slišali kdaj od nekega Win-netouva?"
"Glavarja apaškega? Da."
"Ali poznate tudi nekega Old Sliatterhanda?"
"Tudi od njega sem slišal praviti."
"Ta dva sta velika prijatelja in sta bila svoječasno skupno na Miug-wort Hillu. Ž njima je bil tudi oče Winnetouva, z več rdečniki in nekaj belih. Mr. Santer jih je zalezoval in slišal, da hoče iti Winnetou s svojim očetom v gorovje po zlato. Če gre človek kar tako ponj, kadar hoče, potem ga mora biti silno veliko. Ali priznavate to?" "Da."
"Poslušajte dalje! Mr. Santer je prežal nanje, da bi jima sledil in videl, kje je zlatišče. To se mu tudi ne more zameriti; kaj pa koristi zlato rdecnikom, ee ne vedo, kakšno vrednost ima? Oni so preneumni za to."
"Ali se mu je posrečilo?"
"Žal, da ne j>opolnoma. Šel je za njima; peljala sta seboj tukii sestro. On se je moral držati sleda, s čemur potrati človek mnogo časa. Ko je bil. že blizu tistega kraja, je zapazil, da so že gotovi in da se vračajo. To mora človeka jeziti, kaj ne?"
"Ne vem zakaj."
"Ne? Kako to?"
"On bi jih bil lepo pnstil, da bi bili odšli, potem pa šel po njihovem sledu do zlatišča; na ta način bi bil gotovo dosegel svoj namen."
"Vsi zlomki! To je res! Kot vidim, niste vi slab dečko in nam morete sarao koristiti. Žal, da se je zgodilo drugače. On je mislil, in sicer upravičeno, da imajo nuggete seboj; zato je streljal nanje, da jim jih pobere."
"Ali je kaj zadel? Ali jih je ubil?"
"Samo starega pa -dekle; gomile teh dveh ste tam gori. Pomeril je tudi Winnetouva, a je moral bežati, ker se je prikazal naenkrat Old Shatter-hand. Ta ga je zasledoval z belimi in rdečimi vojniki do Kiowov, pri kte-rih se je Santer spoprijateljil z glavarjem. Pozneje se je vrnil na Mugwort Hill, preiskal večkrat vse, a ni nikdar našel ničesar. Zdaj se je poprijel dobne misli, da zbere nekaj ljudij, kteri mu bodo pomagali iskati. Vež ljudi j več vidi. Izbral si je nas tri. Tudi vi greste lahko z nami, 8e hočete."
"Ali imate kaj upanja, da staknete zlatiSSe?"
(Dalja prihodnji*.)

Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, fateri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA SAVOIE odpluje dne 6. junija ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN (proga severonemškega Lloyda>0'
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 4. juinija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje 11. jumija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 18. junija ob 10. uri dopol
V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSOHiLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAJL9ER 00., 109 Greenwich St, New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
ONI ROJAKI.
kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t j. se voziti cenejši, naj se po-služijo
AUSTRO-AMEBIC AHA PROGE, ktere pamiki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom.
Parniki odplujejo:
FRANCESCA cbne 11. junija opoludne.
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplnjejo kakor
sledi:
V ANTWERPEN:
f VADE K LAND odpluje 8. junija ob 2:30 popoludne.
FINLAND odpluje 15. junija ob 8:30 dopoludne.
ZEELAND odpluje 22. junija ob 1. uri popoldne.
Bftjski. naročajte ee ■» "Glas »a roda", največji i> najcenejši dnevnik
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Najboljše zdravilo za putiko, trganje in revmatizem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLER. Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 centov.
Cenik: knjig,
KATEKE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.
WICH STREET. NEW YORK.
109 GREEN-
Bogfu, kar je božjega* ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje,
75c.
Dušna paša (spisal Škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $L75.
Sv. ura, zlata obreza, fioo vezano $2.00, šagrin večava $1.30.
poveličsna.
V	BREMEN:
MAIN
odpluje 6. junija ob 10. uri. dopoldne.
GROSSER KURE U ERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V	HAMBURG:
PRETORIA odpluje 8. junija ob 3. uri popoludne.
AMERIKA
odpluje 15. junija ob 7:30 zjutraj.
Ako kedo želi pojasnila ie o dragih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., * 109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe ▼ New York, pričakuje ga naš ualuŽbenee na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vsi prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po številki 127» Rector in takoj po obvestil« pošljemo našega nslnibenea po Vas.
Le na ta način ee je met— rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorkn.
Vožnje listke za navedene parnik« prodajamo po isti osni, kakor t glav-nih pisarnah parobrodnih draft.
FRANK lAXnt 00„ 109 Greenwich St. How York, N. Y.
MOLTVENIKL	Nedolžnost pregajana in
20c.
Nezgoda na Palavana. 20e. Nikolaj Zrinjski. 20c. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki,
rezano. Vsak po 60c. Navodilo za spisovanje rasnih pisen 75e.
Ob tihih večerih, 70e. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
Pravila dostojnosti, 20c.
Pregovori, prilike, reki, 30e. Pivliha, 20c.
Pod turifcim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20e. Pravljice (Msjar), 20e. i Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. rrst božji, 15«.
senik« vad&ies> 36e Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Voja-nov-R. Maj^ter. 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneskih, 3 rvedki $2M. Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilis, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveska po 20c. Spisje, 15c.
Spominski listi is avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na mqrišče, 20c. Srečolovec, 20e. Stanley v Afriki, 20e. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Hotbnrga, 20c. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spisovnik ljnbavnih in xenitovao)
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, brosirovano 80c Stoletna pratika, nOe. Slovarček priučiti m nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec. 75e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, siavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	deln je rešitev, 20c. Ven ček pripovesti. 20c.
V	gorskem sakotjn, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20e. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25e.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest.
12 centov. Zbirka Ij ibavnih in snubilnih pisan
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove savese. vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za alije rssrede
ljudskih iol. 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški rssgovort
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali lOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 26c. Zemljevid Zjedinj«siih držav 25c. Zemljevid celega sveta, 25c.
RAZGLEDNICE: Elegantno ve- Kranjska narodna noša, ljubljanske, in dragih mest na Kranjskem, new-yorike in raznih mest Am«^, a cvetlicami in lramoristične po 3c., ducat 30c.
■rne podobe, koaqad 5e. Ave Marija. lOe.
Album mesta Now York s krasnimi 30e.
ne ve
vezano
umetno
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško- angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedezevalka, 20c.
Berač, 15c.
Boj tek. v drevo vpreženi vitea, lOe.
Božični darovi, lOe.
Bur ska vojska, 30e.
Cerkvica na skali, lOe.
Cesar Fran Josip. 20e.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20e.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20e.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena biTmšs kraljica, I5e. Dve čndopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemikega jesika, v«im 90s. Domači zdravnik po Kneippu. 75s.
Domači zdravnik po Kneipps,
zan 50c. Erazem Predjamski, 15e. Eri 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50e. General Landon, 25e. George Stephenson, oče šeleznie. 40c Oolobček in kanarček, 15c. Gosdovnik, 2 zvezka, aftnapaj 70«. Grof Radecki. 20c.
Grundrise der elovenisches Sprache vezan $1.25.
Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. 0 Hrvatsko-angležki razgovori,
50c.
Hitri racunar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, aOe. JaromiJ, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, vezano, v»ak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knes Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15e. Kako postanemo stari, 40 g. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30e. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L,
20c.
Mali vitez, 3 zve^i, aknpaj $2J9K. Marija, hči polkova, 20e. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20«. Mladi samotar, I5c. Mlinarjev Jane«, 40«. Mrtvi gostaČ, 20c. MUa pesmarica, 30«. Mali vsesnslec, 20c. MnčenikL A. Aškerc.
zano. $1.25. . Na indUskih otodh. 2Be. Ha preriji, 90s. Narodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki 20c.
Nsseljend, 20e.
Nsselnikova hči. 20e.
Naš dom. Zbirka povesti Vsak 20e.
OPOMBA Naročilom je friUttl denarno vrednost »^H v gotovini poštni nskssnid sli poitnih ssamkah. Poštnina js pri vseh tek cenah
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEIS V PI V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Če5kc£a tmela. b adi it £3 naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Lei«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseb bo^šib gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tra\cikar-ju 6I&2 SL Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Rojakom r^Sr*"-Pa
naznanjam, da j. za tamošuji okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
\ 1 4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa.
■ Uradne ure: vsak dan od ^7. do J8. ure, ter ob sobotah do i • 8. ure zvečer.
Frank Sakser, II ^Hi' >■ ^Hii ii ^Hi ■■ Oisn
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGATI. |
ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavijena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI !
V
t
t
t
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New York n.
Ako je hvaležnost umestna, /a Y;t> trmi in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, d;i se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerc^;i ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati p red no, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam /a dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani l. CERAZO.
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o draviti. Ako pišete na
. nas, predložimo Vaše pismo našemu zdravniškemu zboru, kateri lii>če Vašo bolezen | reiskati, ter Vam potem poročati, kakšne narave je, kakšne posledice lahko nastanejo, kako se morate zadržati, kako se morate zdraviti, koliko cnša bode zdravljenje trajalo, i. t. d., - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, d.t se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v rdravljenje sprejmemo.
Ako vam drugi zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne 'mislite, da ni za Vas pomoči.
Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne opa..ite. da se Vam je bole/en zboljsala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrnili denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen j>osebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo špeci^iste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161 Columbus Av»., New York.
....._____- L.-. - . .	-