KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : «Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
I Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
I Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g I Za Jugoslavijo
| četrtletno:	Din. 25’—; celoletno: Din. 100-—.
Občni zbor
Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Vsako leto enkrat pozove vodstvo naše vrhovne manjšinske organizacije svoje elane v Celovec, da jih obvesti o enoletnem delu za dobrobit manjšine in jim nudi priliko, da odo-brijo delovanje odbora in mandatarjev ali dajo nove smernice za bodoče delo. Obilna udeležba na občnem zboru dne 5. junija 1930, ki so se Ka udeležili samo zreli možje, je jasen dokaz, da vlada med našim narodom veliko zanimanje za prizadevanja vodstva manjšinske organizacije, ki zasleduje edino smer, da pribori Slovencem na Koroškem manjšinske pravice, zajamčene po mirovnih pogodbah in da jih gps-Dodarsko utrdi, da bodo mogli zavzeti prostor na solncu ki jim pripada po naravnih zakonih.
Po otvoritvi in pozdravu se je predsednik spomnil umrlih članov, osobito zadrugarja Krigla, katerih spomin so navzoči počastili
stoje.
Besedo je povzel -nato deželni poslanec dr. Fran Petek: S sklicanjem občnega zbora smo odlagali, ker smo upali da nam bo mogoče točno poročati, kakšni izgledi so glede kulturne avtonomije. Vprašuje se nas, zakaj še vedno Rovorimo o tem, ali je sploh mogoče, da dobimo avtonomijo, pravi se nam, da smo idealisti, ki stremimo za idejo, ki se nikjer ni izvedla. Edino na Estonskem, kjer je manjšina socijalno in gospodarsko višje stoječa, kjer ukazuje veleposestnik, odvisni pa morajo iti radi ah neradi za njim. Masa tamošnje manjšine pa je bila vedno Podložna. Položaj pri nas pa je popolnoma drugačen. Deželni šolski svet ima pri nas na šolskem polju monopol. Imamo v krajnih šolskih svetih sicer Svoje zastopnike ali moč krajnih in okrajnih šolskih svetov je malenkostna,
ker ima deželni šolski svet povšod
svoje zaupnike, katerim se vedno posreči, da obvelja njihova volja (St. Jakob). Praktični uspehi sklepov krajnih šolskih svetov so ničevi, ker je protisila deželnega šolskega sveta, ali boljše njemu podrejenega učiteljstva Premočna. Deželni šolski svet sistematično iz-rablja svoj monopol v svrho germanizacije, ker ic celoten šolski zakon iz 1. 1867 samo okvirni 2akon, katerega izvedba je njemu popolnoma Drepuščena, in doslej še ni bilo nikogar, ki bi Prisilil deželni šolski svet, da izvede tudi sklepe krajnih in okrajnih šolskih svetov. Enako-
Pravnostjevresnicišedanessamo
Pa papirju, četudi je v novejšem času to Vprašanje v okvirju zaščite manjšin prevzel Piednarodni forum.
Ravno nemške manjšine so bile po prevratu Prve, ki so naglasile, da država prostovoljno P'kdar ne bo dala manjšinam pravic, ki so jim Za obstoj neobhodno potrebne, ker je državni Parod še vedno vse, manjšina pa madež na •epoti države. Iz teh misli se je nemška politika Povzpela do zaščitnikov ih propagatorjev celotnega manjšinskega vprašanja in igrajo to vlogo še danes v mednarodnem svetu.
Tudi naša narodna manjšina zahteva pravico kulturne avtonomije in pri tem ji koristi °kolnost, da je avtohtona (ua lastni zemlji) že ‘zza 13 stoletji, dočim na pr. jugoslovanski Ko-f.evarji praznujejo letos šele 600 letnico naselitve. Življenska sila naroda, ki je ?zko zvezan s svojo zemljo, mora Piti veliko bolj ohranjena nego Pri narodu trgovcev ali novo naseljencev.
Naši Nemci zahtevajo za pripadnost k
manjšini priznanje vsakega posameznega njenega člana in si hočejo potemtakem lastiti nemško mislečih Slovencev. To skupino ljudstva hočejo Nemci pokazati svetu kot del naroda, ki svoj domači jezik smatra za nekaj grdega in za boljšo družbo nesposobnega. Zato ustvarjajo nekak umeten duševni svet, če hoče nek Per-konig v svojih delih koroščevstvo, ki naj bi bilo nekako nadomestilo narodnosti. Četudi slika v svojih delih Slovence kot tepce ali ljudi slabih lastnosti, kot izdajalce, ki igrajo dvoumno vlogo, da so slabega značaja itd,, smo kljub temu dokazali leta 1918, da hočemo biti svobodni.
Nemškega prijateljstva ne zavračamo, če nam nudijo častne pogoje. Aneprihajamo k njim kot prosilci, marveč kot narod, ki ima pravico zahtevati in je pripravljen si svoje pravice tudi izbojevati s pomočjo mednarodnega sveta. Vendar pa se moramo zavedati, da nam država sama od sebe ne bo dala ničesar.
Nemci nas v svojih in inozemskih listih napadajo, da njihovega predloga o kulturni avtonomiji nismo hoteli prejeti in na tem mestu izjavljam, da smo sprejeli vseh 16 paragrafov, ki se tičejo notranje uredbe kulturne avtonomije. Razbila pa so se pogajanja ob nemškem naziranju pripadnosti k manjšini ki zahteva kot znak za določitev pripadnosti k manjšini slučajno razpoloženje ali politično opredeljenje, dočim smatramo mi za člana manjšine vsakogar, ki trajno po svoji prosti volji govori ali njen jezik ali ima iste šege in navade. V novejšem času je opažati, da tudi Nemci popuščajo od tega svojega ozkega naziranja, kar kaže slučaj Bleyer na Ogrskem in uredba novega akademskega reda na dunajski univerzi. Glavna točka teka akademskega reda pravi, da je član nemškega naroda oni, ki je Nemec po materinskem jeziku in obenem nemškega pokolenja. Ali je todvoličnaigraali pa se izpreminjajo nemški nazori: za Nemce objektivni znaki, za slovensko manjšino subjektivni. Na stališču, da je član avtonomije kdor hoče in da njen delokrog obsega vse koroške Slovence, stojimo še danes. Vse ustrakvistične šole brez izjeme prevzame avtonomija, ker so to šole koroških Slovencev, če in kakor hitro preidejo manjšinske zadeve v oskrbo avtonomije. Dvojna oblast za enake zadeve je nesmisel.
Ta naš ugovor k predlogu so vzeli Nemci z ogorčenjem na znanje in pogajanja so se razbila. Po posredovanju dr. Junghanna in dr. Besednjaka se je na manjšinskem kongresu v Ženevi nanovo načelo vprašanje odnosa manjšinskega naroda do Nemcev in tam so se naši in nemški zastopniki zedinili, da se ugodi nekaterim zahtevam Slovencev da se pomirijo duhovi.
Do danes niso izpolnili še niti ene točke in ničesar storili, razen da je deželni glavar zveznega predsednika mimogrede opozoril, da imamo tudi koroški Slovenci še neke posebne želje. Občni zbor vsenemške stranke je pozneje celo izjavil, da se vsled krivde Slovencev nočejo več pogajati o kulturni avtonomije Stvarnih razlogov vsenemci niso navedli in šele seja šolskega odbora 12. t. m. bo pokazala, soglašajo li vse druge nemške stranke s sklepi vsenemške.
V slučaju, da se vse nemške stranke izjavijo proti nadaljevanju pogajanj o kulturni avtonomiji, bi bilo to za to celotno evropsko | manjšinsko politiko katastrofalnega značaja in S še posebej za nemške manjšine katerih vodilna j misel je ravno stremljenje po avtonomiji.
Posebej bi še opazarjal na prizadevanja
princa Rohana, ki je sprožil misel, naj se reši manjšinsko vprašanje v Evropi med posameznimi državami po načinu brnske pogodbe med Nemci in Čehoslovaki. Najboljša opora za naša prizadevanja po znosnejšem življenju pa so strnjene naše vrste! (Konec prihodnjič.)
Deželni zbor.
Zadnje zasedanje, ki je trajalo 3. in 4. t. m., je bilo dokaj pomembno, ker se je sklenila sprememba deželne ustave. Zvezna ustava sicer pravi, da so zvezne dežele v največjem obsegu samoupravne, ali to ne moti državnega zbora, da ne bi sprejel zakona, ki omejuje avtonomijo dežele. Zvezni zakon predpisuje 36 mesto 42 poslancev za koroški deželni zbor. Za spremembo ustave potrebna večina poslancev pa se tudi ni upala možato postaviti v obrambo samoupravnih pravic dežele in glasovati proti diktatu zvezne skupščine, ki nima postavne podlage. Znižanje deželnih poslancev je naperjeno tudi proti slovenski manjšini na Koroškem. Ugotoviti moramo, da deželna ustava koroška manjšinskih pravic ne omenja, kakor i mora vsled mirovne pogodbe. V tem oziru so druge države daleč naprej. Tako polagoma : prehaja ena samoupravna pravica dežele za drugo pod diktat parlamenta.
Po otvoritvi seje so bili odkazani odborom predlogi in poročila deželne vlade glede spremembe zakona o davku na lepake, o spremembi naziva krajevne občine Winklern i. M. v trško občino, o prenosu policijskih poslov v Beljaku na ustanavljajočo se zvezno policijo, o delovni svobodi in o vodovodu v Dvoru v občini Heiligenblut.
Odobri se računski zaključek deželnega fonda iz leta 1928. Izkazuje 24,626.507 S dohodkov in 25,040.119 S izdatkov, dolg tedaj 1,2 milijona S, ki se je kril s posojilom. Ker pa je o-stalo v blagajni nekaj še od prejšnjega leta, izkazuje obračun prebitek 141.041 S. Neobremenjeno premoženje dežele znaša 16,481.385 S.
Sprejme se sprememba davka na motorna vozila. Avtomobilskim izvoščkom se zniža davek od 300 na 200 S, težki invalidi, imetniki motornih koles, pa so davka sploh oproščeni. Obdavčeni bodo tudi tuji avtomobili, ki se u-porabljajo vsaj 4 tedne na Koroškem, istotako osebni avtobusi poštne uprave. Iz prometa vzeti avto se oprosti davka šele po treh mesecih, ko je bila vložena tozadevna prošnja in ako so se v tem roku oddali znaki.
Ze nekaj let sem je morala Koroška uvoziti v letu po 4 milijone gozdnih sadik iz Nemčije. Gozdni vrtovi tedaj še ne morejo kriti domače potrebe. Poleg tega so uvožene sadike za naše podnebje neprimerne in preslabe. Zato se deželna vlada poživlja, da stori potrebne korake, da se ustanovi v Wolfsbergu novi gozdni vrt v obsegu dveh hektarjev. Tako bo po par letih prišla Koroška v položaj, da sama krije potrebo po gozdnih sadikah.
Predlog Landbunda, da bi se pri mnogih prošnjah zvezne železnice za avtomobilske koncesije upoštevali predvsem domači podjetniki, se sprejme z večino glasov.
Sprejme se predlog, s katerim se poživlja deželna vlada, da pravočasno predpiše prispevke za vzdrževanje regulacijskih del ob Dravi in se pri tem ozira tudi na interesente. Vzdrževanje regulacijskih naprav ob Dravi stane ogromne vsote. Te vsote so se predpisovale sedaj za dve ali več let skupaj, kar je močno in neprimerno obremenjevalo občinske proračune.
Odboru se odkaže predlog in poročilo deželne vlade o gradnji ceste na Veliki Klek in
o občinskih dokladeh nad 100% v raznih občinah.
Nato je odgovoril deželni glavar na razna vprašanja poslancev. Lani se je razdelilo nekaj moke potrebnim brezposelnim. Kršč. soc. so prosili za pojasnilo, zakaj se ni razdeljeval domač pridelek. Deželna vlada je tedaj odredila, da morajo položiti trgovci ponudbe in da se mora poveriti razdelovanje moke trgovcu, ki bo stavil najugodnejšo ponudbo. Da bi se moralo oddajati samo domače blago, se ni posebej omenilo. Trgovci so oddajali domačo in inozemsko moko, kakršno so imeli pač na razpolago.
Kar se tiče vprašanja glede uvoza železniških pragov iz Jugoslavije, poroča deželni glavar, da se uvažajo iz Jugoslavije samo hrastovi pragovi, ki se neobhodno rabijo za močne ovinke v goratih krajih, ne pa bukovi. Po mednarodnem dogovoru se uvoz pragov ne more prepovedati, izvoz naših pa je prost in dovoli železnica pri prevozu celo 10% popusta.
Na vprašanje radi ureditve tovornih in tarifnih postavk in odstranitve nedostafkov na zilski železnici odgovarja deželni glavar, da železniška uprava ne more zenačiti prevozne tarife lokalnih železnic z zveznimi, ker zvezno ministrstvo še ni potrdilo posebno doklado na pokrite vozove, kateri dohodek naj bi zenačil primanjkljaj na prevzetih lokalnih železnicah. Nedostatki na posameznih tovornih kolodvorih zilske železnice se pojavljajo samo enkrat v letu za kratko dobo, ko se odpravlja okrogel les. Zanimivo je, da so pričele prihajati pritožbe šele sedaj, ko je prevzela to progo zvezna železnica. Napeljava električne razsvetljave na nekaterih kolodvorih bi se ne izplačala.
Predlogi poslancev radi poprave dveh cest, regulacije enega potoka, posebnega oddelka za živčno bolne, radi podpore po toči prizadetim in vprašanje radi odpusta delavcev v Bleibergu se odkažejo pristojnim odborom.
(Konec prihodnjič.)
M POLITIČNI PREGLED ~1
Avstrija. Zadnje dni meseca so zborovali na Dunaju voditelji Heimwehra. Stališče do Landbunda se je razčistilo z dogodki zadnjih dni. Tudi razmerje napram vsenemcem, ki so v Heimwehru zelo šibko zastopani, je več ali manj čisto. Dr. Pfriemer je naglasil, da se Heim-wehr ne bojuje samo za ozdravljenje Avstrije, temveč tudi za osiguranje Evrope pred bolj-ševiško nevarnostjo. Borba, ki jo bo morala Heimwehr izvojevati, bo težka ter bo zahtevala še velikih žrtev. Končno pa bo le zmagala pravična stvar. Dr. Steidle je povedal, da hoče postati Heimwehr samostojna ter odpovedati službo vsakokratni vladi ali vladajoči stranki, četudi bi to razmerje vodilni krogi tako radi ohranili Še za v bodoče. Heimwehr hoče in bo zavzela moč v državi in postavila nato nov državni ustroj, ki bo zamenjal sedanjega, ki je napravil avstrijskemu ljudstvu toliko škode Nato so vsi voditelji prisegli na korneu-burški vzorec prisege. Prisega zahteva^ tudi od vseh poslancev v parlamentu in deželnih zborih, ki pripadajo tej organizaciji. V prisegi je stavek: „Hočemo seči po oblasti v državi. Glede prisege so se nato vršila pogajanja s kršč. soc. stranko. — Minister Schumy je imel zadnjič shod v Knittelfeldu. Heimwehrovci so ga sprejeli s klici ..izdajalec'1. V svojem govoru je izvajal, da je odpor proti zakonu razumljiv, vendar pa se bodo morali vodilni krogi v Heimwehru sprijazniti z mislijo, da je za trajno nemogoče obstojati v eni državi dvema oboroženima vojskama. V Avstriji je prostora samo za vojsko in orožništvo in za nikogar drugega. Pač pa bo vlada v kratkem pristopila k organiziranju posebne državne milice ter bo to izvedla na način, ki bo zadovoljil povsem tudi inozemstvo. Landbund je prekinil svoje odno-šaje s Heimwchrom, ker hoče ostati zvest ustavi in obstoječemu državnemu redu. — V Wartbergu je govoril dr. Pfriemer, da se je sedaj pričela prava borba za končne cilje Heimwehra, katerega program se mora izpeljati tudi proti volji vlade. Borba Heimwehra v Avstriji je borba za svobodo Evrope. Heimwehr Še vedno zahteva takojšnjo razorožitev socijalistov. Zahtevali bomo od merodajnih gospodov v vladi jamstvo, da se bo razorožitev izvršila tako, kakor jo zahteva Heimwehr. Širši kršč. soc. klub je glede Heimwehra sklenil: »Bojni cilj Heimwehra, kakor je bil obrazložen v razgovorih med voditelji Heim-
wehra in zastopniki kršč. soc. stranke, je lahko tudi cilj kršč soc. mandatarja. Kdor položi takšno prisego, ne more priti brezpogojno navzkriž z načeli krš. soc. stranke. Zanj ni obveznosti in zahtev stranke, ki bi ne bile združljive z izjavami heimwehrovskih voditeljev o bojnih ciljih te organizacije. Kršč. soc. stranka pričakuje, da se bodo'javne izjave heimwehrovskih voditeljev krile s temi razgovori. Šele v primeru, če bi vodstvo Heimwehra zahtevalo od kršč. soc. mandaterjev ali strankinih članov stvari, ki bi bile v nasprotju z načeli kršč. soc. stranke, ali če bi kršč. soc. mandatarji zahtevali parlamentarno stališče, ki bi ga stranka iz političnih vzrokov ne mogla odobravati, bi moral mandatar ali član stranke odločati, ali bo sledil vodstvu Heimwehra ali vodstvu stranke. Pričakovati pa je, da se bosta obe skupini pravočasno sporazumeli glede ravnanja v takem primeru.11 Od 98 kršč. soc. poslancev jih je glasovalo za Heimwehr le 26. Ostali bodo gotovo tudi še naprej podpirali dr. Schobra.
Katalonska avtonomija. Na Španskem živi v pokrajinah Lerida, Gerona, Barcelona in Tar-ragona, na ozemlju 32.000 kvadratnih kilometrov, okrog 4 milijone broječa manjšina Kataloncev, ki je bila doslej na vseh manjšinskih kongresih prav številno zastopana. 2e je imela del svoboščin, ki pa jih je ukinil umrli diktator Primo de Rivera. Zadnji čas je posetil to ozemlje španski kralj Alfonz in v zvezi s tem se govori, da dobi Katalonija svoje pravice nazaj, ki se bodo še razširile. Katalonci so dobri monarhisti in kralj jih rabi proti močno rastočemu republikanskemu gibanju pri prihodnjih volitvah, ki bodo baje že letošnjo jesen. Avtonomiji bi se dal zakonit značaj in Katalonci bi vstopili v vlado ter sodelovali tudi pri prepotrebni izpopolnitvi ustave. Vlada je pripravljena dati Kataloncem krajevno avtonomijo pod enim skupnim pokrajinskim odborom. Že je dovolik vlada rabo katalonščine v vseh upravnih in sodnih instancah; preostane še, da dovoli otvoritev zasebnih šol s katalonskim učnim jezikom, ki jih je bil bivši diktator zaprl. Tudi razobešanje katalonske zastave bo vlada dovolila; saj so pozdravili Katalonci kralja v Barceloni že s katalonskimi zastavami. Katalonska avtonomija je važna tudi vsled tega, ker je Katalonija gospodarsko najbolj napreden in politično vedno bolj v poštev, prihajajoči del španske kraljevine, ko-jega upravičene zahteve se ne smejo prezirati. Kralj Alfonz in ministrski predsednik Beren-guer sta Kataloncem naklonjena in je zato mnogo upanja, da pridejo Katalonci do avtonomije.
I DOMAČE NOVICE 1
K plebiscitnim proslavam. Slavnostni odbor je zasedal pretekli teden. Od zastopnika zveznega ministrstva, ki je seji prisostvoval, se je zahtevalo, da se voznina za posebne vlake med slavnostnimi prireditvami zniža za 50/„, za slavnosti od 8. do 12. oktobra za 33% in za zborovanje avstrijsko-nemškega Volksbunda 21. in 22. junija za 50%, Zastopnik ministrstva bo zahteve sporočil svojim nadrejenim, omenil pa je, da bo mogoče ugoditi zahtevam le deloma. S prenosom prireditev po radiu bržkone radi stroge cenzure pri Ravag ne bo nič. Društvenim prireditvam se bodo dajala danila ah denarne podpore, drugi način podpiranja pa m predviden. Od dežele dovoljeni denar se porabi predvsem za ustanove. — Posnemamo po Jutru", ne da bi prevzemali odgovornost za vsebino »Goreči slovenski domovi — uvod v plebiscitne proslave na Koroškem. Enakih sredstev, kakor za časa plebiscita, se poslužujejo Nemci na Koroškem tudi sedaj proti našemu tamkajšnjemu življu. Goreči slovenski domovi že naznanjajo uvod v proslavo desetletnice plebiscita. Pogorelo je gospodarsko poslopje g. Vospernika v Podravljah, v Štebnu pri Bekšta-nju pa se je oglasil rdeči petelin na hiši posestnika g. Gasila. Oba sta znana slovenska koroška narodnjaka, ki ju niti najhujši teror m mogel omajati v njenem narodnem prepričanju. Cisto razumljivo je, da naša že itak brezpravna raja na Koroškem trepeta za svoje domove in z vedno večjim strahom pričakuje proslave desetletnice nesrečnega plebiscita."
Celovška porota. Prvi dan porotniškega zasedanja dne 2. junija se je obravnaval slučaj uboja. V Radmer na Štajerskem pristojni pomožni delavec Josef Eludi je prišel na svojem beraškem potu 15. marca 1930 tudi v Beljak. Proti polnoči je prišel s svojo ljubico — je drugače poročen — v gostilno in se vsedel k mizi,
pri kateri so sedele že 4 osebe, med njimi tudi Kristijan Berginc. Prišlo je do prepira, v katerem je Fmuch zabodel Berginca z žepnim nožem v vrat. Berginc je takoj nato umrl na iz-krvavenju. Obtoženec dejanje priznava, zagovarja pa se, da se na zabodljaj ne spominja in da je bil pijan. Fluch je sedel že večkrat radi beračenja v zaporu. Vprašanje uboja so porotniki potrdili in sodni dvor ga je obsodil na 3 leta težkega zapora s trdim ležiščem vsako četrtletje. — Drugi in tretji dan so se zagovarjali posestnik Pavel Mdrt v Kokju, njegova bivša dekla Josefa Skodler in njegova nezakonska hči Roza Šliber radi nebroj kaznivih dejanj. Mdrt je obtožen nagovarjanja k odpravi ploda, obrekovanja, nagovarjanja k detomoru, spolne- , ga občevanja s svojo nezakonsko hčerko, spolnega okuženja iste in dvakratnega nagovarjanja h krivemu pričevanju; Skodler radi detomora in obrekovanja, Šliber radi spolnega občevanja z očetom in dvakratnega krivega pri' čevanja. Skodler je služila lani pri Mdrtu in porodila 12. ali 13. decembra 1929 fanta, ki g^ je takoj zadavila in ga drugo jutro zakopala^ gozdu. Mdrt jo je k temu dejanju zapeljal. Mdrt pa zanika, da bi bil oče otroka, in da bi jo nagovarjal k detomoru. Postopanje pa je dokazalo, da je on kriv. Pozneje je Mdrt ovadil posestnico Marijo Košir v Kokju, da jo je nagovorila k odpravi ploda. Ovadba se je izkazala kot neresnična. Mdrt je bil že dvajsetkrat pr6"" kaznovan in ima 6 nezakonskih otrok. Ena ten je Šliber, ki je služila pri Mdrtu kot dekla / leta. V tem času je z njim večkrat občevala m nalezla spolno bolezen. Pri teh tožbah '— hlapec Travar je tožil Morta za 657 S neplačanega zaslužka, Mdrt pa Petra Prepotnika v Zdezni Kapli za 452 S za vožnjo — je Šliber krivo izpovedala, ker jo je h krivemu pričevanju nagovoril Mdrt. Skodler in Šliber vse priznavata, dočim se čuti Mdrt nedolžnega. Med govori zagovornikov je umaknil državni pravdnik obtoZ' v bo, da bi Mdrt okužil svojo hčerko. Zaslišani" je bilo skupno 27 prič. Porotniki so potroji krivdo vseh obtožencev in sodni dvor je obsodil Morta na 15 let ječe s postom in trdim ležiščem četrtletno, Josefo Skodler na 3 leta ječe s trdim ležiščem četrtletno in Šliber na 6 mesecev zapora pogojno. Razpravi je prisostvoval tudi pisatelj Perkonig. Baje je iskal za novi roman vtise iz globočine spodnje Koroške-Zelo smo radovedni na roman, za katerega Je treba iskati vtise v sodnijski dvorani. Bržkone se ne bo razlikoval dosti od doslej izdaniih, ki jih bomo imeli priliko oceniti. — Dne 4. maJ^ zvečer je Franc Vallant, 29 let star brezposeln! vrtnar, ki je bil že 14krat predkaznovan^ radi tatvin in potepuštva, napadel blagajničarko Mciksner, jo sunil na tla in ji odvzel ročno torbico, v kateri se je nahajalo 70 S. Bežal je potem proti Križni gori, a so ga kmalu ujeli za nekim grmom. Vallent tatvino priznava, a pravi, da ni rabil sile. Denar je potreboval, da bi plačal dolgove in začel novo življenje. Porotniki so vprašanje ropa zanikali, potrdili Pa vprašanje tatvine z uporabo sile. Vallant bo imel po petih letih, ki jih je dobil za tatvino, priliko, da začne z novim življenjem.
Sv. Višarje. Od 24. junija dalje se zope* opravlja služba božja v Marijinem svetišču na sv. Višarjih. Mi bomo tudi letos romali k Mariji, da pri njej zadobimo tolažbe in poguma-Kvišku srca!	Župni urad Žabnice.
Flugs. Mihael Veble, posestnik, Kapele-Dobova. je naslednje ocenil „Flugs“-ov patent: Tudi jaz s® Vam zahvaljujem za poslanih 11 komadov patentiranih kos „FIugs“ s kompletno garnituro, ker je kvaliteta res prvovrstna in novi način pritrjevanja v vsakem oziru najbolj praktičen. Moji prijatelji, katerin1 sem jaz kose razprodal, so vsi izredno zadovoljni ' upam, da bodo tudi drugi polagoma prišli do spoznanja, da so »Flugs" patentirane kose v vsakem oz1' ru priporočljive. Veble 1. r. — Opozarjamo na og*a v današnjem listu.
Korte. (Blagoslavljanje zvonov.) Nadvs vesel in srečen je bil 25 .majnik za malo kor?' ško vas in okolico. Po dolgih letih trpljenja > po mnogih žrtvah smo ta dan obhajali blagoj slavljanjc velikega in malega zvona v skup' teži 1131 kg. Slovesno smo jih vozili iz^®' lezne Kaple na ovenčanih vozovih skozi okm' čane slavoloke, s petjem in godbo. Toda da prevoza je v radosti in veselju prekašal 25. m . v Kortah. Vreme krasno in v cerkvi in zun vse lepo ovenčano. Od vseh strani so prihaja cele množice ljudi, ki so hotele biti deležne u dolžnega veselja. Prišlo pa je tudi 5 čgg- 0
Dovnikov, na čelu jim mil. g. prošt dobrlo-vaški. Celo grof Jurij Thurn in ravnatelj re-oerške papirnice sta se udeležila našega slavila. Ob pol 10. so selski dobro izvežbani pevci la godci vabili k slovesni službi božji in blagoslavljanju. Mil. g. prošt je v svojem cerkvenem govoru razložil pomen blagoslavljanja in maziljenja zvonov, ki prinašajo očitnega blagoslova vsakemu, ki jih le hoče poslušati. Pri blagoslavljanju so botri in tete obkrožili zvona. Velikemu sta botrila Pristovnikov in Grubelnikov oče, ki sta se že toliko let kot ključarja Potegovala za lepoto koroške cerkve. Zvonu sta določila ime sv. Florijana. Malemu zvonu »Devici Brezmadežni41 sta bila botra Smrtnikov oče in Plesnikar. Točajev Srečko je v navdušenem govoru na zvona in množico dajal nalogo, da naj nas vabita k molitvi in delu, „ker Prazno je delo brez sreče z nebes44. Sledili sta še dve deklamaciji koroških deklet: Točajeve Micke in Smrtnikove Ivanke. Končano je bilo cerkveno slavlje in zvona sta hitela v stolp izvrševat naloženo jima nalogo. Gostoljubna Pristovnikova hiša je sprejela svate in množico na oddih in okrepčilo. Botri so posadili za zvone bolj zaslužne k svoji mizi, da bi tem lažje Počakali velikega trenutka, ko zapojo zvonovi Prvič svojo vzvišeno posem iz stolpa lin. Po Popoldanski službi božji ob 4. so zapeli mogočno in lepo, da je bila vsa množica ginjena in se v radosti razšla. Še dolgo je spremljalo nato Pritrkavanje zvonov udeležence, ki so hiteli na svoje domove in govorili: „Lepo je bilo.44
Št. Jakob v Rožu. (Razno.) Materinski dan 11. majnika smo slovesno obhajali s skupnim obhajilom mater. Ta dan je pa tudi 105 otrok Prvič sprejelo Zveličarja v svoja srca. Pri popoldanski prireditvi v čast materam smo slišali iz ust velikih, malih in najmanjših v pesmih in Pesmicah ljubezen in zahvalo našim mamicam.
Na Vnebohod je bilo 26 dečkov in 55 deklic sprejetih v Marijin Vrtec. Slovesnost je še po-yišala navzočnost Marijinega Vrtca iz Št. Janža in otrok iz Rožeka. — Smrtna kosa je zopet kosila med nami. V Srejah je umrl Janez Do-bernik v starosti 65 let. Bil je skoz in skoz veren in naroden mož, skrben oče in daleč na okrog spoštovani rokodelec kolar. — Iz Brez-nice je odšla v večni majnik šele 12 let stara Rabičeva Nežika. — Nagloma je zbolela Katarina Čuden, kolarjeva žena v Gorinčičah. V soboto 31. maja so jo zapeljali v bolnišnico v Celovec. V pondeljek nato je umrla, stara 48 let. — Na večer pred Vnebohodom je vlomil v Uribemikovo gostilno tat, pojedel Francejevo večerjo in odnesel škatlo cigaret, dva para Črevljev in gramofon. Na bližnjem travniku je odpel blagajno gramofona. V nejevolji, da še cel šiling ni bil v njem, je pustil še gramofon.
Dvor pri Šmihelu. (Razno.) Majhna neznatna vasica je naša, ima pa kaj lično lego. Rekli bi, da se tu malokrat pripeti kaj posebnega, pa je ravno nasprotno. Vaški fantje so zelo vročekrvni in jim celo večkrat kri zavre. V vaški gostilni je prišlo zadnjič med njimi do Pretepa, ki se je razvil v pravcato bitko. Noži So se bliskali in kri je tekla. Ne bomo naštevali teh, ki so se pretepali, omeniti pa moramo, da Se je bati, da fant, ki so ga obdelali z nožem, he podleže ranam. Takšni pretepi med vaškimi tanti so pač žalostna slika današnjih razdrapanih razmer in jih moramo obsojati. Pohvalno niaramo omeniti, da se pretepa niti eden naši-nec ni udeležil in da so se klali med seboj le »domovini zvesti44 Slovenci. — Pa tudi ženimo se. Mlada Kapsova Lojzka je dobila gospodarja v osebi Žnidarjevega Albina na Letini. Ženina tn svate je spremljala k poroki nova godba na Pihala, pa tudi zvečer se je poklonila požarna bramba svojemu članu. Mlademu paru želimo, da bi bil srečen!
Drobne koroške novice. Deželni glavar je 'nienoval za člane prizivne komisije pri okraj-netn glavarstvu Velikovec naslednje zastopnike Paše stranke: za prisednike Tomaža Kupperja, Pčitelja v Št. Rupertu pri Velikovcu, in Mihaela Račnika, posestnika v Mali vasi; za namestnike Martina Wastla, posestnika v Lovankah , in Silvestra Ripiča, trgovca v Sinči vasi. V pri-2>vni komisiji, ki odloča o reklamacijah glede kalnih volilnih imenikov, sta poleg naših čla-P°v še 2 zastopnika soc. dem. stranke in 2'zastopnika Landbunda. — Dne 1. t. m. se je Peljalo 32 hajmatšuclerjev s tovornim avtomo-P>lom v Tigrče k odkritju nekega spomenika. I^e nekem ostrem ovinku se je avto prevrnil: ^ fantje so bili težko ranjeni, od katerih je eden
kmalu nato umrl, ostali sopotniki pa lažje. — Dne 31. maja so zabeležili na Koroškem 1794 podpiranih brezposelnih. V teku enega tedna je padlo število za 269 oseb. Ključavničar Robert Hudrič iz Kožentavre je bil radi tatvin že večkrat kaznovan. Služil je tudi v hotelu „Lamm“ v Celovcu, kjer si je poslopje dobro ogledal. 2. maja se je splazil v hotel in vzel iz dveh tujskih sob preproge, prtiče itd. Slišala ga je sobarica in zbežal je v klet, kjer ga je dobila roka pravice. Sedaj bo jedel 10 mesecev ričet za zamreženimi okni. — Sejmi v juniju: 15. Pod-klošter, 16. Pliberk in 24. Djekše. — V Zadoljah pri Šmarjeti v Rožu se je 2. t. m. prevrnil avto čez 5 m globok nasip. Potnik je močno poškodovan, avto pa popolnoma razbit. — Dne 1. t. m. se je vršilo v Velikovcu veliko zborovanje za vzhodno železnico. Sprejela se je 6 točk obsegajoča jresolucija. Po zborovanju so se slišali klici: ..Železnica se mora graditi že pred novimi
Sledi nasvetu veliko tisočev zdravnikov:
3ifUdi3i
KatAireiner.
Ti
1 V« V
sluzis
Tvojemu
Sudi Zdravju!
5voja MecavóhodUi kave!
106
volitvami! Če ne dobimo železnice, bomo razobesili na dan obletnice glasovanja žalne zastave!44 — Na cesti pri Ljubelju je bila napadena gluhonema Ana Ravnik. Napadalec ji je odvzel 10 S in izginil. Kot napada osumljen je bil predan sodišču puškar Štefan Obilčnik iz Borovelj. — Pomožni delavec Josef Taler iz Holbič je padel s tovornega avtomobila in si pretresel možgane. — Pri Žrelcu so našli 3. t. m. pod nekim grmom mrtvega novorojenega otroka. Kdo ga je položil tja, še ni ugotovljeno.
M DRUŠTVENI VESTNIK
Tisočletje.
Ob naselitvi naših prednikov Celovca še ni bilo. In do danes živi na istem kosu zemlje naš rod v miru in boju, v žalosti in veselju celih dolgih in težkih tisoč let in še črez. Vidiš našo zemljo, na njej naše domove in vse to naše življenje, in nehote se ti vrini slika, kako se je na tem kosu naše zemlje in na istih posestvih skozi tisočletje vrstil rod za rodom kot dolga nepretrgana veriga. Tudi današnji naš rod je samo člen te verige, danes slučajno zadnji, a za njim pridejo zopet novi drugi členi našega naroda.
Danes pozabljamo tisočletje, trgamo enotno verigo in zato je v nevarnosti, da se pretrga.
Mi se čudimo gospodarju, ki gleda ves ta modernizem v gospodarstvu našega časa nekam s strahom. Njegovo misel, da hoče častiti, kar je sprejel od svojih očetov, imenujemo na-
zadnjaško. Morda pa je v tem dobrem našem gospodarju več kmetiškega ponosa in več previdnosti kot v marsikaterem gospodarju, ki bi bil rajši ekonom in že ne več kmet! Naš gospodar računa z izkušnjami tisočletja, uspeha modernega gospodarstva pa še ni videl niti v desetletju. Toliko se nadalje danes govori o moderni živinoreji, o modernem gospodarstvu; brezdvomno dosti je dobrih novih nasvetov; zopet in zopet pa se pozablja, da je tudi v dosedanjem gospodarstvu po tolikoletnih izkušnjah ne ene same tvornice ali enega samega gospodarja, marveč celega naroda, dosti pravilnega in nenadomestljivega. Kdor modernizira svoje gospodarstvo, a pri tem ne gradi tudi z že danimi izkušnjami dosedanjega dela, škoduje sebi! Danes se baš na tem polju vrši pravcata revolucija in dobro bi bilo, da bi se našli tudi zdravi nasveti izkušenih gospodarjev; potem bi naše ljudstvo ne bilo navezano samo na hvalo različnih zastopnikov, katerim je interes do trgovine večji nego do našega gospodarstva.
Toliko je bilo! nekoč čuti o domačemi zdravljenju in o domačih zdravilih. Danes pa vlada ta moderni duh časa, ki se hoče norčevati iz stoletne in tisočletne izkušnje celega ljudstva. Dosti zanimivih črtic bi se dalo povedati o uspehih domačega zdravilstva in k temu bi se dala priložiti marsikaka ugodna izjava strokovnjakov. Tudi tu delokrog, da bi se bolj štedilo z denarjem in častilo tisočletje.
Rožani ! Zakaj občudujejo povsod našo preprosto narodno pesem? Saj je ta naša pesem živela tisoč let nenapisana in brez stalnih not in še brez „piano“ in „forte“. Pomislite vendar, da je to našo pesem narod pilil in popravljal dolga stoletja, ji iskal lepšega izraza in boljše note. In po tem dolgem času je morala nastati umetnina.
Zilanke! Zakaj se meščanke tako rade ponašajo z vašo narodno nošo? Saj jo je Zilanka primerjala stoletja, jo izboljševala in popravljala. Li je potem čudno, da je v vaši noši vaš smisel za lepoto in praktičnost nenavadno lepo izražen? Stoletja je naš rod popravljal in poglob-Ijeval svoje povesti in pravice. Potem je morala Matjažu seveda zrasti brada okoli kamnate mize petkrat in šestkrat, saj tudi on že spi tisoč dolgih let. Dvajset in trideset rodov je popravljalo slog svojih domov in njihove oprave, končno je morala odgovarjati okusu in razmeram.
Tisoč let že zbiru naš rod svojo odporno silo in svojo žilavost, svoje veselje do dela in svojo ljubezen do domačega. Od prvih prednikov, pradedov in dedov do naših očetov in mater in končno do nas, njihovih sinov in hčera! Kaj pomeni desetletje v očigled tisočletju, kaj ena sama oseba in mala peščica napram tej dolgi verigi celega naroda?
Li je še treba sedaj vprašanja, se li naj spoštuje tisočletna zavest in tisočletna izkušnja in tisočletna svojevrstnost?
Prireditve. V nedeljo, dne 15. junija obhajajo materinski dan v Svečah in sicer s cerkvenim delom dopoldne in društveno prireditvijo po blagoslavu. Na sporedu je poleg ostalega igra ..Kaznovana nečimerost44. — Pri Cingelcu na Trati pri Glinjah obhajajo svoj dan mater na kvaterno nedeljo, dne 15. junija ob treh popoldne; Na sporedu tamburaši, deklamacije, igri „Močna mati44 in „Zmota pisarja Cmoka44 ter govora č. g. Poljanca in zvezinega tajnika. — V četrtek, na praznik sv. Rešnjega telesa se vrši pri Ilcu v Gorjah pri Kotmari vasi ob pol 4. popoldne zaključni sestanek našega društva. Na sporedu je skioptično predavanje ..Modernizem in podeželsko ljudstvo44, nastop zvezinih tamburašev, petje domačega zbora, deklamacije.
Kotmara vas. Materinski dan smo obhajali v nedeljo dne 25. junija z igro „Sv. Elizabeta44, petjem, deklamacijami in govorom č. g. župnika Starca. Igra je prav primerna za ta dan in so jo naše igralke in igralci podali brezhibno. Tudi z nastopom pevcev smo bili prav zadovoljni; sicer pa so svojo pevsko zmožnost najlepše pokazali na svoji turneji v Mežico, Prevalje in Guštanj. Č. g. Starc je govoril o dolžnosti naše matere: matere naj nam napravijo naš dom prijeten in domač, da se ga oklenemo s celim srcem; njihova ljubezen do naše vere in našega naroda bodi vzgledna nam vsem! In na materinski dan bodi našim materam za to njihovo liubav izrečena zahvala!
Slovenci, pomnite, da smo mi že nad 1300 let na Koroškem!
ZADRUŽNI VESTNIK
Št. Tomaž pri Celovcu. (Občni zbor posojilnice.) Na praznik vnebohoda se je vršil v društveni dvorani v Št. Tomažu redni letni občni zbor tamošnje Hranilnice in posojilnice pod predsedstvom g. Sturma mlajšega, p. d. Tomana. Delovanje posojilnice je bilo v tekočem letu zelo povoljno. Za malo okrožje in z ozirom na nasprotne posojilnice v najbližji okolici je bil promet izredno velik. Število članov se je dvignilo na 64 oseb: ko pomislimo, da imamo pred seboj kmeta gospodarja, razumemo velik pomen društva. Vlog je bilo v računskem letu 24.370 S, posojil se je dalo 22.040 S, tako da se je stanje posojil dvignilo nai 52.270 S. Za prospevanje posojilnice ima predsedništvo največje zasluge. Ljudstvo se zaveda pomena svojega kreditnega zavoda in ve, kakšno pomoč ima tu, ve kolikega pomena je, da domačin, ki je zaupanja vreden, vsak čas dobi denar, ki ga potrebuje. Letnemu poročilu je sledil gospodarski govor g. kanonika msgr. Podgorca. ..Gospodarski položaj kmeta je postal silno slab. Dandanašnji, ko se kmečki dohodek strokovno pravilno izračunava v posebnih računskih uradih, položaj šele spoznavamo. Avstrijski delavci imajo povprečno v letu dohodkov 2500 S (in sicer 1. 1928), gorjanski kmet 600 do 830, poljanec 1000 S in v najugodnejši legi 1650 S (Reichspost 17. maja 1930, poroča R. Dolberg). Delavcu seve ne zavidamo, nemogoče je pa, da bi ostal kmečki dohodek naprej tako pičel. Indeks za rastlinske pridelke je v dobi 1926—1929 padel od 152,2 na 131,8, to se pravi, blago, ki je stalo poprej 152, je v ceni padlo na 131, to je okroglo 14%. Cena industrijskih pridelkov pa je v tistem času zrastla od 143 na 158, to je približno 10%. Torej se je tu ravnotežje razdrlo za 24% cene v kvar kmetijstvu. Nekateri ljudje sicer pravijo, naj kmet le bolj napredno gospodari in ker baje naši ljudje tako slabo gospodarijo, kliče nemški Heimatdienst pruske luterance v deželo. Ali položaj kmeta tudi tam ni nič boljši, kjer je kmetijstvo silno napredno. Strokovnjaki poročajo, da tudi v Švici služi delavec počez v letu 3300 frankov, kmet pa samo 2000! Torej delavec služi 70%. več. V te razmere smo prišli, ker so se vsi drugi stanovi organizirali, kmet pa se ni mogel, ko bi se on najlažje, ker kmet ni konkurent kmetu. Pomoč je torej v organizaciji, začetek organizacij pa so posojilnice. Za organizacijo kmetijstva mora danes biti tudi delavec, ker se vse ljudstvo z dežele vsipa v mesto; tam se množi število brezposelnih in na stotisoče delavcev zapada brezdelju. Postave same pa kmeta ne bodo rešile: ljudem je treba varovati vero, treba varovati njihovo delavnost in treba varovati našim ljudem zavest, da so Slovenci.*1
M GOSPODARSKI VESTNIK |j
Gospodarsko posvetovanje.
Na Dunaju se je vršilo pod predsedstvom državnega tajnika gospodarsko posvetovanje. Razpravljalo se je o vprašanju, ali se naj uvede monopol na moko ali carina na moko. Menda se monopol ne uvede. Nemška trgovinska pogodba dovoljuje Avstriji izvoz pitanih volov, in sicer za 1. 1930 3060 glav, 1931 6000 glav, 1932 7000 glav. Za nas je to dovoljenje pomembno, ker se v Avstriji pitajo ponekod zelo težki voli, 'ki jih Dunaj niti ne mara, Nemčija pa jih išče. Na Koroško bo prišlo 600—700 glav v letu in to nam zadostuje, da se trg poživi.
Mlekarstvo.
Mlekarsko društvo prevzame nadzorovanje blaga, ki je namenjeno za izvoz, ter bo delilo producentom izvozne listke. Mesto Dunaj je sklenilo poseben regulativ, posebne določbe, za prodajanje mleka. Takšne določbe se bojo napravile tudi za Koroško.
Dohodek iz kmetijstva.
Pri deželni finančni oblasti se je vršil razgovor o kmetiškem dohodku in obdavčevanju istega. Finančna direkcija je predloge zastopnikov kulturnega sveta vzela na znanje, doseglo pa se ni nič. Potem se je prosilo poslance, naj posredujejo pri finančnem ministru, do zdaj pa tudi od tam ni odgovora.
Uspehi živinoreje.
Supersberg: Dne 10. in 11. majnika se je vršilo zborovanje živinorejskih zvez za belo in za pincgavsko pasmo. Z belo živino se je postavljeni cilj, da se naj vzgoji živina, ki bi počez v letu dajala 3000 litrov mleka, skoroda že dosegel. Pincgavska živina bele še dolgo ne bo dohitela. Poljedelsko ministrstvo je k zborovanju poslalo dr. Petra, ki je kmetom dajal važnih nasvetov. Za belo živino se na Dunaju lahko najde kupca, pincgavske pa se branijo, ker se pri ti dogaja, da molzne krave prezgodaj in nenadoma u-stavijo mleko.
Prodajanje svinj.
Dunajski trg je naprej v stanu sprejemati, kar je na Koroškem odvišne svinjine. Ljudi pa se mora opozoriti, naj pri pošiljatvah ne dovažajo živali, ki se poprej niso naznanile; ako se namreč dene v vagon preveč živali, nastane nevarnost, da katera pogine. Kmetje tudi ne smejo dajati vmes slabo zrastlih živali, ker to kvari ugled vse pošiljatve. Dr. Peter je svetoval, naj se izkuša priti do odjemalcev brez dunajskega trga. Pošiljatev stane 26 g za kilo žive teže, ali 34,5 grošev za kilo mesa. Od tega pa pride 21 g za dunajsko občino. Nemški uvoz bo kmalu ponehal, ker blago Dunaju ne odgovarja in potem Nemčija doplačuje 50 g za kilo žive teže. S takšnimi podporami se mora vsaka država uničiti.
Kmečka kolesa.
Vlada zopet zahteva, naj si napravijo kmetje širša kolesa. Pri današnjem stanju cest pridejo ljudje na misel, da se morajo razširiti kolesa kmečkih vozov! Vsaj ne bo več dolgo, pa bodo kmetu ceste sploh prepovedali, samo plačevati jih bo smel. Menda si gospodarje novih predpisov ne bodo pustili dopasti, zakaj jame na cestah niso od kmečkih vozov.
poslopja so mnogo trpela. — Od 1. junija naprej tovorni avtomobili ne smejo več voziti ljudi brez posebnega dovoljenja. — Jugoslavija: 1. t. m. je izšel v Ljubljani nov dnevnik „Jugoslovan". List je poluraden. — Zveza ruskih vojnih invalidov v Ljubljani je imenovala ljubljanskega škofa dr. Jegliča častnim pokroviteljem. — Ostale države: Na progi Pariz—Marseille^ na Francoskem se je pri postaji Montreau iztiril brzovlak. Izpod ruševin so potegnili 7 mrtvih in mnogo ranjenih. Nesrečo je zakrivil mal železniški voziček, kakršne uporabljajo delavci za prevoz ordja in materijala, ki je bil postavljen počez čez tir. — Na progi Moskva—; Kursk v Rusiji je izbruhnil v vlaku požar, pri katerem je bilo težko ranjenih 22 oseb, 45 oseb pa je zgorelo. — Pri zadnjem ljudskem štetju v Albaniji so našteli 833.000 prebivalcev. Vec ljudi se je vpisu izognilo, četudi ta dan nihče ni smel zapustiti hiše, ker se boje, da bi jih pr| tem zalotile oblasti in izročile sodiščem zaradi kazni nekaznovanih dejanj. — Obalni parnik „Ameco“ v Kaliforniji, ki je bil poln izletnikov-se je v viharju potopil, pri čemer je utonilo 291 oseb.
ZBwfoudna maga
pri pranju s periino pripravo
%aMia>
Z njo sl prihranite mnogo dela in časa in gospodinja je
brezskrbna in vesela!
ZaftUa
priprava obsega kotel za pranje, pralni stroj in mongo. Plačilne olajšave. Zahtevajte še danes prospekti
%cMa
posnemalnikl, parilniki za krmo, strojne pinje.
DAH Ul A SEPARATOfl
Gesellschaft m. b. H.
Wlen, Xll./j., Wagenseilgasse 4/48.
Predivo
Szamenja za razi. blago in dobav*
^dobro izdelane stol*
za sobe in vrte od S 5*80 naprej
, F.Mory, Sincavas*
Deželni kulturni svet.
(Seja dne 16. majnika 1930.)
Preds. Supersberg častita članu dež. kulturnega sveta msgr. Podgorcu k 401etnici mašniškega posvečenja in se mu zahvaljuje za sodelovanje.
Poročilo predsednikovo.
Supersberg: Zadnji čas so se vršila zborovanja kmetških okrožnih društev v Althofenu, L*e-singu in v Kotičah. Na teh zborovanjih se ljudje pritožujejo o kmetiški zavarovalnici. V Lesni dolini se pritožujejo, da se šolsko leto pričenja v jeseni in ne več o veliki noči. Ko so v jeseni otroci izostajali, je ljudem okrajni šolski svet v Šmohoru grozil s kaznimi. Nato so ljudje naprosili zdravnika, da otroke preišče, in ta je napravil izpričevalo, iz katerega je razvidno, da so šestletni otroci slabi, bolehni in nezmožni, da bi mogli hoditi pozimi po strminah dve, tri uri daleč v šolo. Zahtevali so kmetje na teh zborovanjih, da se k premiranju pripušča tudi živina izven živinorejskih zadrug. Vsepovsod želijo kmetje, da se zopet vpelje davčna knjižica.
Konjereja.
V Solnogradu je zborovala zveza za pincgavsko konjerejo. Od nemške uprave se je obljubilo, da se bodo carinske določbe tako izvajale, da se udobnosti lahko poslužujejo tudi kmetje.
Brezdelni.
Dr. Stot ter: Zadnji čas se je kulturni svet obrnil na pustom', mesta z vlogo, v kateri se opo-/arwa na izredno pomanjkanje delavcev na kmetih in se je zahtevalo, naj se pri javnih delih ne vPJSlavlja Kmečkih poslov, marveč se naj ljudje jemljejo iz brezdelnih.
Ferlič opozarja, da je v Ziljski dolini dosti ljudi, ki majo mala posestva, pa morajo včasi, ko doma ni dosti dela, iskati isto drugod. Zdaj se 'e ljudi zavrača od javnih del in dovaža druge iz mest, kar na ljudi zelo slabo učinkuje. Pred županstvi se vrše že demonstracije.
(Konec prihodnjič.)
Velikovški trg. Konji komad 400—600 S; biki 1.10—1.20, pitani voli 1.40—1.60, vprežni voli 1.30—1.40, junci 1.20—1.40, molzne krave
1.20—	1.40. pitane krave 0.90—1.20, telice
1.20—	1.40, teleta 1.80—2,_ plemenske svinje
2.40—2.80, plemenski prašiči 3.40—3.60, ovce 0.90—1.10 S za kg žive teže. Jajce 11—12 K. kg sirovega masla 4.40—5.60 S, kg pšenice 29, rži 22, ječmena 26, ajde 26—27 g.____________
RAZNE VESTI
Drobne vesti. Dne 31. maja je padala v okolici Aspanga kot jajce debela toča. Vse kulture so uničene, pa tudi gozdni nasadi in
»»FLUCiS** kosir bodočnosti, patent, s koso-
,,FI,UGS” ko«a v v«eh oblikah iz prvovratnega materijala, nap'-iV Ijena za ta način pritrjevanj«, je lahka in »e more hltt® nagniti na vsako stran.
„FLUGS” garantira, da «toji kosa v vsakem položaju zanesljivo ,D stalno trdno.
..FLFGS” se more z lahkoto pritrditi na vsako kosišče. ..FLFGS” racionalizira s prihrankom moči, časa in denarja.
Najugodnejše izjave:
Preizkuševalnice na kmetiški visoki šoli na Dunaju, dalj® kmet. učilišč, kakor pohvalna priznanja velikih in mal*** posestnikov in koscev so na razpolago.
Izdeluje: Steierm. Sensenwerks A.-G. „Styriau.
Dobiva se v raznih trgovinah in pri glavnem zastopstvu za Korolko lff
Matevž Seher, Celovec, Burgg.12*
vzhodno Tirolsko:
Zastopniki se sprejemajo.
Svojo 12-letno hčerko
na deželi. — Obrniti se je na upravo lista.__
VABILO
na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Hranilnega in posojilnega društva v Celovcu, registrov*”* zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v sredo, dn 18. junija 1930 ob 10. url dopoldne v prostoru po*0' jilnice, Pavličeva ulica 7 v Celovcu.
Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu.
2. Volitev odbornikov in nadzornikov-
3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi
NAČELSTVO.
Lastnik: Pal. m Retp. društvo za Sovaaee na Kasaške« v Celovca. — Zilniaflr. iadataij ■ «Wni «oAA: Ž i ■ k o v • k f J«p, typar»f. Dunaj, X.. EtUnraiakd—* Taka Lido v a tiskarna Ant. Madsdt in dražba (za tak odfevovsa Jo«. Zadwnty), Dum). V., Mar*«retsuplata 7.