Q) Lf> — — o X O o ^ ^ oj j: O u ™ rt oi P S E - k „ « S, g to S > <-l >y> Marec je bil večinoma hladnejši od dolgoletnega povprečja RAZVOJ VREMENA Mraz in sneg v začetku marca . 9 ■ J CVETNI PRAH Na Obali so obilno cvetele cipresovke KLIMATSKE RAZMERE V MARCU VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v marcu 2005................................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2005..................................................................................................................20 AGROMETEOROLOGIJA 27 HIDROLOGIJA 31 Pretoki rek v marcu....................................................................................................................................31 Temperature rek in jezer v marcu..............................................................................................................35 Višine in temperature morja.......................................................................................................................37 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2005.........................................................................41 ONESNAŽENOST ZRAKA 44 Onesnaženost zraka v marcu 2005...........................................................................................................44 Spremljanje onesnaženosti zraka z delci v Sloveniji.................................................................................53 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 55 POTRESI 60 Potresi v Sloveniji - marec 2005...............................................................................................................60 Svetovni potresi - marec 2005..................................................................................................................62 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 64 Fotografija z naslovne strani: Pogled s Kanina. (Foto: Jurij Tomšič) Cover photo: View from the mountain Kanin (Photo: Jurij Tomšič) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Klimatske razmere v marcu 2005 Climate in March 2005 Tanja Cegnar Z marcem se je začela meteorološka pomlad, vendar sprva vreme ni bilo prav nič pomladno, saj je bil začetek marca mrzel. Prva polovica meseca je bila hladnejša kot običajno, druga polovica pa toplejša. Marec kot celota je bil v pretežnem delu države nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja, le v Julijcih in v Ljubljani je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. Povprečna mesečna temperatura je bila povsod v mejah običajne spremenljivosti. Razpon med najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo v letošnjem marcu je bil zelo velik, v nekaterih krajih je dosegel celo 45 °C, na primer v Celju. Padavin je bilo povsod po državi manj od dolgoletnega povprečja, sonce pa je povsod sijalo več ur kot običajno, glede na dolgoletno povprečje je bil presežek največji v Celju. Po nižinah je bilo več dni s snežno odejo kot v dolgoletnem povprečju, najdebelejša pa je bila snežna odeja 4. marca. 12 O 8 4 12 -16 12 O 8 < »O 4 S £ 0 O Q -4 O £ S -8 O -12 BILJE : ppt ..iL. .milili i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 NOVO MESTO 1 1 _ 1 ~~i i-i m i lir m m 1 ■■ ■ t T T II n 8 < >(-) 4 w A > 0 t > Q -4 U ^ t > -8 ^ n -12 o -16 12 o 8 < C) 4 S £ 0 t > ^ Q -4 U ^ t > ^ O u -12 -16 LJUBLJAN 1 A i nI ■ ■ lili. ..t .11 ran rM ■ i IF II 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA i "II iT 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, March 2005 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Najhladnejše obdobje z velikimi negativnimi odkloni od dolgoletnega povprečja je bilo na začetku meseca. Odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo največje na severovzhodu države, kjer je bila povprečna dneva temperatura 2. marca 14 °C pod dolgoletnim povprečjem. V drugi polovici meseca sta bili dve dokaj topli obdobji, v prvem je bilo najbolj toplo 18. marca, v Ljubljani in Novem mestu je odklon dosegel 10 °C; drugo pa je bilo bolj izenačeno, odkloni niso presegli 6 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ob morju je bilo najtopleje 29. marca, na letališču v Portorožu so izmerili 20.2 °C, v visokogorju je bila najvišja temperatura 22. marca (na Kredarici je bilo 7.1 °C). Drugod po državi je bilo najtopleje 18. marca. V Beli krajini so izmerili 25.6 °C, na Bizeljskem, v Celju in Novem mestu je temperatura dosegla ali presegla 24 °C. V Ljubljani je bilo 23.7 °C. Najnižja je bila temperatura prvi dve jutri v marcu, le na Notranjskem so najnižjo temperaturo izmerili 3. marca. Kredarici v mesecu marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 19611990 Povprečna mesečna temperatura je bila marca v Ljubljani 5.7 °C, kar je 0.3 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10.6 °C, z 8.9 °C mu je sledil marec 2002 in pa marca 1990 in 2001 z 8.8 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 z 1.1 °C, z 1.8 °C mu je sledil marec 1955. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0.4 °C, kar je 0.5 °C pod dolgoletnim povprečjem in še v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z -3.0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5.3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 11.2 °C, kar je 0.8 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najtoplejši leta 1994 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16.2 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5.6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. V visokogorju je bil marec 2005 0.9 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, kar je povsem v mejah običajne spremenljivosti. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -6.2 °C. Doslej najhladnejši je bil marec 1987 z -11.9 °C, -11.0 °C je bilo leta 1971, marca 1958 in 1962 sta imela povprečno temperaturo -10.7 °C. Najmanj mrzel je bil z -2.6 °C marec 1994, sledil mu je z -2.8 °C marec 1977, marca 1957 in 1990 sta imela povprečno temperaturo -3.1 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna marčna temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Na Kredarici le en dan marca ni izpolnil kriterija za uvrstitev med hladne dneve. V Ratečah je bilo 24 hladnih dni, v Slovenj Gradcu 22. Na letališču v Portorožu je bilo 10 hladnih dni, v Vipavski dolini od 11 do 13. V Ljubljani je bilo 14 hladnih dni, v dolgoletnem povprečju jih je 11 in pol. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani trije marci s po dvema hladnima dnevoma, marca 1958 pa jih je bilo kar 26 (slika 3). Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že zelo redki, pravimo jim ledeni. V Ljubljani sta bila marca letos dva ledena dneva, bilo je prvič po marcu 1987, da je temperatura ves dan ostala pod lediščem. Pet ledenih dni je bilo marca 1971. Od sredine minulega stoletja je bilo vključno z letošnjim le deset marcev z ledenimi dnevi. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 25 20 O ►J S H 15 10 0 O J 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD -t ++ 111111 111111 ++++ 111111111 11111111111111111 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961-1990 V Slovenj Gradcu se je ohladilo na -23.1 °C, tudi v Celju je bilo pod -20 °C, v Mariboru pa je bila najnižja temperatura -14.1 °C. V Ratečah se je ohladilo na -24.3 °C, kar je na tej merilni postaji doslej najnižja izmerjena temperatura zraka v mesecu marcu. Dosedanji rekord je bil -22.6 °C iz marca 1963. Na Kredarici je bilo -25.8 °C, samo leta 1971 so marca namerili nižjo temperaturo (-28.1 °C). V Črnomlju se je ohladilo na -20.5 °C in samo leta 1963 je bilo z -21.5 °C hladneje. V Murski Soboti se je letošnji marec z -20.5 °C uvrstil na tretje mesto, bolj mraz je bilo z -23.7 °C leta 1963 in z -22.4 °C leta 1955. Na letališču v Portorožu se je ohladilo na -10.5 °C, kar je doslej najnižja izmerjena temperatura na Obali na naših meteoroloških postajah, ki pa so v preteklosti nekajkrat spremenile lokacijo in izmerki med seboj niso neposredno primerljivi. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila v Ljubljani najnižja izmerjena temperatura marca -18.2 °C iz leta 1963, manj mraz je bilo z -15.7 °C leta 1958, -14.7 °C je bilo leta 1955, z nizko temperaturo izstopa tudi marec 1976 z -14.6 °C, takrat je bilo v Ljubljani zadnjič bolj mraz kot letošnjega 1. marca. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 5. Najnižja marčna temperatura in povprečje obdobja Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka marca 2005 1961-1990 povprečja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum air temperature in March and Figure 6. Mean air temperature anomaly, March 2005 the 1961-1990 normals Med meteorološkimi postajami spada med postaje z zelo nizko temperaturo Babno polje (izmerili so -25.4 °C), hladneje je bilo marca le dvakrat: z -29.0 °C leta 1958 in z -28.3 °C marca 1976. Seveda je v Sloveniji še kar nekaj krajev, kjer se temperatura ob jasnih, mirnih nočeh in s snegom prekritih tleh spusti še nižje, kot na naših merilnih postajah. 6 5 4 3 2 5 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 10 O 0 1 H iS W w H 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 25 ■ 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 15 25 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN MURSKA SOBOTA 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O W H O H W W H 25 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN PORTOROŽ 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), marec 2005 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), March 2005 Povprečna temperatura zraka je bila marca z redkimi izjemami pod dolgoletnim povprečjem, v večini krajev odklon v negativno smer ni presegel 1 °C, le na Trnovski planoti, na Kočevskem in v Pomurju je bil odklon med -1 in -2 °C. Topleje kot v dolgoletnem povprečju obdobja 1961-1990 je bilo le v visokogorju in prestolnici, vendar odklon ni presegel 1 °C. Povprečna temperatura v marcu je bila 25 15 5 0 DAN 20 10 5 0 20 10 5 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo torej povsod po državi povsem v mejah običajne spremenljivosti. Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne temperature v marcu od dolgoletnega povprečja. Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin marca 2005 Figure 8. Precipitation amount, March 2005 Slika 9. Višina padavin marca 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in March 2005 compared with 1961-1990 normals Veliki dolenci _ Lendava _ Jeruzalem _ ^^^^^^^ Slovenske konjice _ ^^^^^^^ Sevno _ ^^^^^^^ Nova vas _ Kneške ravne _ Kobarid _ ^^^^^^^ Žaga Soča _ ^^^^^^^ Log pod Mangartom _ Podljubelj Jezersko Brnik " Kamniška Bistrica ^^^^^^^ Murska Sobota _ ^^^^^^^ Slovenj Gradec _ Maribor _ Celje Črnomelj _ ^^^^^^^ Novo mesto _ Bizeljsko _ Ljubljana _ ^^^^^^^ Kočevje _ ^^^^^^^ Postojna _ ^^^^^^^ Letališče Portorož _ Slap pri Vipavi _ ^^^^^^^ Bilje pri Novi Gorici ^^^^^^^ Rateče-Planica _ Kredarica ^^^^^^^ Lesce _ ^^^^^^^ Godnje _ 0 50 100 150 200 250 | | povprečje 1961-90 | | marec 2005 Slika 10. Mesečna višina padavin v mm marca 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in March 2005 and the 1961-1990 normals Višina padavin v marcu je prikazana na sliki 8. Padavin nikjer ni bilo prav veliko, najmanj jih je bilo na Goričkem, v Velikih Dolencih so namerili le 13 mm. Med kraji z malo padavinami izstopa tudi Podljubelj, namerili so le 22 mm. Največ padavin je bilo na območju Trnovske planote, na Goriškem, Kočevskem in v Beli krajini. Največ padavin so namerili na postaji v Kneških ravnah (81 mm), v spodnji Vipavski dolini je padlo 79 mm, v Kočevju in Črnomlju 73 mm. Na Kredarici so namerili 54 mm, v Ratečah 35 mm, na letališču v Portorožu 63 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem, ki nikjer v državi ni bilo doseženo, je padavin najbolj primanjkovalo na Goričkem, v Karavankah in v 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zgornjem Posočju, v teh krajih niso dosegli niti 40 % dolgoletnega povprečja. Pretežni del države je dobil od 40 do 65 % običajnih padavin. Z 91 % so se običajnim padavinam najbolj približali na Obali. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo največ v Beli krajini in Slovenskih Konjicah, našteli so jih 10. Na Kredarici je bilo 9 padavinskih dni, prav toliko jih je bilo tudi na Goriškem. Na obali je bilo 7 padavinskih dni, toliko jih je bilo tudi v Ljubljani. Najmanj dni s padavinami so zabeležili v vasi Žaga, samo 3. Slika 11. Ko je sko-pnela snežna odeja je hitro vzcvetelo pomladno cvetje (desna fotografija: Zorko Vičar) Figure 11. After snow cover melted, spring flowers bloomed (right photo: Zorko Vičar) 25 20 LJUBLJANA BEŽIGRAD Q O J £ w H 15 --- 10 - 5 - 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 12. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 13. Padavine marca in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in March and the mean value of the period 1961-1990 £ > < Q £ < S > 300 250 200 150 100 - 50 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Marec je bil v Ljubljani dokaj suh, padlo je komaj 46 mm, kar je 47 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil marec 1973 brez padavin, marca 1953 so namerili 1 mm, leta 1948 2 mm, 3 mm leta 2003. Najobilnejše padavine so bile marca 1975 (248 mm), 200 mm je padlo marca 2001, 197 mm so namerili marca 1970, 175 mm pa marca 1985. 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - marec 2005 Table 1. Monthly meteorological data - March 2005 Postaja Padavine in pojavi RR RP SS SSX DT SD Kamniška Bistrica 61 40 14 20 4 7 Brnik 62 67 15 26 4 5 Jezersko 50 39 23 43 4 5 Podljubelj 22 18 12 28 4 4 Log pod Mangartom 48 28 20 31 4 7 Soča 51 32 12 30 4 7 Žaga 49 22 15 30 4 3 Kobarid 53 27 7 20 4 6 Kneške ravne 81 36 14 28 4 7 Nova vas 77 70 18 55 4 8 Sevno 42 50 14 30 4 7 Slovenske Konjice 46 68 14 20 4 10 Jeruzalem 36 57 14 27 4 7 Lendava 35 65 13 14 4 6 Veliki dolenci 13 27 15 33 4 4 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah in snežni odeji za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Na sliki 14 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo vsaj za desetino preseženo povsod po državi. Na Gorenjskem, v Karavankah, osrednji Sloveniji, na Štajerskem in v Prekmurju je bila vsaj petina več sončnega vremena kot običajno, najbolj pa so dolgoletno povprečje presegli na Celjskem, kjer je 171 ur sončnega vremena zadostovalo za 41 % presežek dolgoletnega povprečja. Na Kredarici so zabeležili 165 ur sončnega vremena, največ ur je sonce sijalo na Obali, kar 183 ur sončnega vremena so zabeležili. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo w J: > < KREDARICA hI I .1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w vi m o o N >o § o BILJE ll. ■ II 1........1....... .1 II DAN S pq O O 4 >g Z O 2 M Ö 15 - - ■ > § 10 - - ■ 5 - - ■ t LJUBLJANA Ll > W pq O O 4 >g Z O 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w £ § NOVO MESTO i 8 > w m 6 § O 4 .g Z O m 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I20 H w S 15 H > < " 10 H Ph 5 - CELJE J.....U\i ,1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w ° ž £ 9 z ^ o MARIBOR I I. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I lil S pq O O 4 O N O 2 M MURSKA SOBOTA I 20 ■ ■ - w S 15 ---Š ^ 10 — Ph 5--- I. I . > W 6 20 H O < § 1 PORTOROŽ w -6 g O -4 >g § - 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2005 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2005 12 30 12 10 25 10 8 20 - 8 6 15 - 6 10 4 5 - 2 0 0 0 30 12 30 12 25 10 25 10 20 - - 20 - - 8 15 - - 6 10--- 2 0 0 0 0 30 12 30 12 25 10 25 - 10 20 8 8 6 15 - 6 10 - 4 5 - 2 0 0 0 30 12 30 12 25 - 10 25 10 8 15 - 6 10 - 4 5 - 2 0 0 0 0 Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 200 P 150 + O J £ £ 100 + 50 0 Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1961-1990 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 V Ljubljani je sonce sijalo 164 ur, kar je 129 % dolgoletnega povprečja. To je bil četrti marec zapored s preseženim dolgoletnim povprečjem. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca 1953 (248 ur), med bolj sončne spadajo še marci 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj sivi so bili marci 1964 s 50 urami, 1962 z 68 urami, 72 ur je sonce sijalo leta 1960, 74 ur sončnega vremena je bilo marca 1979. 16 14 12 Q 10 O d 8 > w , H 6 4 2 - 0 1951 LJUBLJANA i, 111,111111 M n 111 1957 1963 1969 I I , I II > I II I I 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 17. Število jasnih dni v marcu in povprečje obdobja Slika 18. Število oblačnih dni v marcu in povprečje obdobja 30 25 Q O d 15 s H 10 0 1961 -1990 1961 -1990 Figure 17. Number of clear days in March and the mean Figure 18. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 5 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Večinoma je bilo marca od 3 do 9 jasnih dni. V Ljubljani so bili trije jasni dnevi, kar ustreza dolgoletnemu povprečju (slika 17); od sredine minulega stoletja je bilo šest marcev brez jasnega dneva. Kar štirinajst jasnih dni je bilo v Ljubljani marca 1953, marca 1961 pa jih je bilo 13. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. V Celju je bilo kar 12 oblačnih dni, v Postojni 11, samo 4 oblačne dni so imeli v Zgornjesavski dolini. V Ljubljani je bilo 10 oblačnih dni (slika 18), kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Marca 1953 je bil le en oblačen dan, dvakrat sta bila marca po dva oblačna dneva. Največ oblačnih dni, kar 25, je bilo marca 1964. V povprečju so oblaki prekrivali manj kot polovico neba v Zgornjesavski dolini, na Krasu, Goriškem in Obali. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 5.8 desetin. Malo več kot tri petine neba so oblaki v povprečju marca prekrivali v Julijcih, na Notranjskem in v Celju. Marca so se pojavljale tudi nevihte, v krajih s kontinuiranimi opazovanji so našteli po največ dva dni z grmenjem ali nevihto. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - marec 2005 Table 2. Monthly meteorological data - March 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 2.7 -0.8 9.5 -2.6 23.0 18 -18.9 2 17 0 527 168 5.3 9 6 41 40 6 0 1 15 33 4 5.2 Kredarica 2514 -6.2 0.9 -3.3 -8.8 7.1 22 -25.8 1 30 0 814 165 121 6.1 8 3 54 43 9 0 14 31 210 5 744.2 2.9 Rateče-Planica 864 0.4 -0.4 8.8 -5.9 19.0 18 -24.3 1 24 0 606 179 122 4.5 4 8 35 35 5 0 1 25 71 4 914.9 4.8 Bilje pri N. Gorici 55 6.6 -0.6 12.8 0.7 20.0 18 -11.5 1 13 0 379 162 112 4.8 7 9 79 77 9 2 1 2 3 4 1010.0 7.2 Slap pri Vipavi 137 6.7 -0.4 12.7 2.1 21.5 18 -9.5 1 11 0 374 5.6 9 4 56 52 8 0 0 0 0 6.1 Letališče Portorož 2 7.0 0.0 12.7 2.3 20.2 29 -10.5 2 10 0 378 183 112 4.8 5 7 63 91 6 1 3 0 0 1016.3 7.5 Godnje 295 5.7 0.0 12.0 1.3 20.0 18 -10.1 2 11 0 435 3.8 5 13 46 43 7 0 4 2 4 4 4.2 Postojna 533 3.3 -0.2 9.2 -2.1 20.4 18 -19.5 3 17 0 519 160 120 6.1 11 4 55 46 8 1 4 15 38 4 6.3 Kočevje 468 1.7 -1.9 10.1 -4.7 20.7 18 -23.6 2 20 0 567 5.7 9 5 73 63 8 1 5 19 54 4 5.6 Ljubljana 299 5.7 0.3 11.2 0.4 23.7 18 -14.1 1 14 0 432 164 129 5.8 10 3 46 47 7 2 2 14 25 4 981.4 6.6 Bizeljsko 170 4.6 -1.0 11.6 -1.3 24.0 18 -15.2 2 16 0 434 5.3 6 8 58 78 7 1 3 13 20 4 Novo mesto 220 4.8 -0.2 11.0 -1.0 24.4 18 -17.2 2 16 0 450 160 120 5.5 8 5 45 58 8 2 3 13 27 4 988.1 6.7 Črnomelj 196 4.8 -0.2 11.5 -2.0 25.6 18 -20.5 2 16 1 431 5.4 9 7 73 82 10 0 3 13 37 4 7.0 Celje 240 3.9 -0.6 11.1 -2.6 24.3 18 -20.8 2 16 0 479 171 141 6.3 12 2 39 51 8 1 3 14 20 4 988.3 6.3 Maribor 275 4.4 -0.8 10.1 -0.9 23.1 18 -14.8 2 16 0 464 165 124 5.7 6 4 39 58 8 2 0 16 32 4 983.4 6.4 Slovenj Gradec 452 2.5 -0.7 9.7 -3.8 21.8 18 -23.1 1 22 0 541 171 120 5.8 8 5 34 50 6 0 3 16 27 4 6.1 Murska Sobota 188 3.1 -1.7 10.2 -3.4 22.8 18 -20.5 2 19 0 488 176 130 5.6 9 3 31 64 5 1 3 15 19 4 994.6 5.7 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - marec 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - March 2005 Postaja I. dekada II. dekada III dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 1.0 7.5 11.0 -4.2 -10.5 -5.8 -13.0 8.1 14.6 17.1 2.8 -1.5 1.3 -4.2 11.4 15.6 20.2 7.7 1.5 6.4 0.9 Bilje 0.4 7.1 12.5 -6.3 -11.5 -8.5 -14.0 7.6 14.7 20.0 0.7 -3.0 -0.9 -4.2 11.4 16.3 19.8 7.2 0.4 6.3 -2.1 Slap pri Vipavi 0.7 6.7 12.5 -4.5 -9.5 -6.6 -12.0 7.6 15.1 21.5 2.3 -1.0 -0.3 -4.5 11.3 15.9 19.5 8.0 4.5 6.2 0.0 Postojna -4.2 1.9 9.2 -10.1 -19.5 -11.5 -21.0 4.7 11.7 20.4 -2.1 -6.0 -4.0 -7.7 8.8 13.5 18.2 5.1 1.0 3.4 -1.2 Kočevje -6.8 2.3 9.9 -14.6 -23.6 -14.8 -24.7 3.8 12.9 20.7 -3.3 -13.5 -4.0 -14.5 7.5 14.6 18.0 3.0 -3.8 2.6 -5.0 Rateče -6.2 2.3 7.6 -14.0 -24.3 -18.0 -29.0 2.2 11.6 19.0 -4.6 -14.0 -8.5 -19.0 4.9 12.2 16.0 0.2 -3.0 -2.1 -5.4 Lesce -4.3 1.9 9.0 -10.3 -18.9 -13.0 -21.9 4.2 12.1 23.0 -1.5 -9.6 -3.6 -12.2 7.9 14.0 18.6 3.3 -2.2 1.9 -3.0 Slovenj Gradec -4.6 2.1 7.6 -11.4 -23.1 -14.9 -29.4 3.4 12.4 21.8 -3.5 -13.2 -6.7 -17.8 8.2 14.2 17.8 2.8 -1.6 1.0 -4.0 Brnik -4.6 3.2 8.5 -12.2 -20.9 3.8 12.9 23.5 -2.7 -10.7 8.4 15.4 20.2 3.2 -2.8 Ljubljana -1.5 4.0 10.6 -6.9 -14.1 -11.7 -22.1 7.6 13.8 23.7 1.1 -4.3 -2.4 -9.2 10.5 15.5 19.7 6.3 -0.2 4.2 -4.7 Sevno -3.8 0.8 7.2 -7.2 -12.7 -10.0 -17.0 7.0 12.5 22.8 1.6 -7.6 0.5 -10.8 9.2 14.1 17.8 5.7 -0.6 3.9 -2.8 Novo mesto -3.5 2.2 9.7 -9.2 -17.2 -12.6 -21.5 7.4 14.4 24.4 0.6 -8.2 -2.2 -11.6 9.9 15.7 19.7 4.9 -1.9 2.1 -6.2 Črnomelj -4.4 2.9 12.1 -12.4 -20.5 -14.1 -23.0 8.1 15.1 25.6 0.3 -12.0 -1.3 -14.5 10.2 16.0 19.2 5.4 -3.0 4.1 -5.0 Bizeljsko -3.6 2.4 7.0 -9.6 -15.2 -11.1 -19.4 6.3 15.0 24.0 -0.2 -11.8 -1.8 -12.6 10.5 16.9 21.2 5.1 -2.0 3.6 -3.2 Celje -4.4 2.6 7.3 -11.1 -20.8 -13.8 -25.0 5.5 14.1 24.3 -1.2 -13.6 -3.5 -17.9 9.8 16.1 20.2 3.7 -2.0 1.4 -4.7 Starše -4.5 2.7 8.1 -11.4 -19.9 -13.0 -22.3 6.3 14.0 22.9 -1.1 -12.9 -3.1 -15.9 9.9 15.7 20.1 4.3 -1.7 3.0 -2.6 Maribor -3.4 1.3 7.3 -8.1 -14.8 6.1 13.7 23.1 -0.5 -11.5 9.8 14.9 18.8 5.1 -0.5 Jeruzalem -3.7 0.3 6.0 -6.6 -12.5 -7.3 -14.5 8.1 13.6 23.0 2.4 -6.5 0.6 -9.0 9.8 14.7 18.5 5.8 -0.5 3.7 -3.0 Murska Sobota -5.6 1.3 6.0 -12.2 -20.5 -15.3 -26.7 4.8 13.5 22.8 -2.9 -15.7 -4.6 -16.0 9.5 15.4 19.3 4.0 -2.8 2.0 -5.4 Veliki Dolenci -3.9 0.2 6.2 -7.9 -14.2 -12.5 -22.4 6.9 12.9 21.5 0.6 -10.0 -3.6 -15.8 9.5 14.4 17.8 4.6 -2.2 0.6 -7.1 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - marec 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - March 2005 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1.1.2005 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 12.3 2.0 0.0 0.0 50.5 5.0 62.8 7.0 104 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 6.0 1.0 3.0 2.0 70.4 7.0 79.4 10.0 108 3 1 0 0 0 0 3 1 Slap pri Vipavi 0.8 1.0 1.4 1.0 53.7 8.0 55.9 10.0 85 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 7.8 1.0 6.4 1.0 40.9 7.0 55.1 9.0 96 38 10 20 5 0 0 38 15 Kočevje 13.3 3.0 10.2 1.0 49.5 6.0 73.0 10.0 187 54 10 40 9 0 0 54 19 Rateče 10.5 2.0 2.1 1.0 22.5 3.0 35.1 6.0 72 71 10 45 10 18 5 71 25 Lesce 16.0 2.0 6.2 4.0 18.3 3.0 40.5 9.0 78 33 10 15 5 0 0 33 15 Slovenj Gradec 10.0 3.0 10.2 2.0 13.6 5.0 33.8 10.0 74 27 10 14 6 0 0 27 16 Brnik 12.1 1.0 8.8 1.0 41.0 6.0 61.9 8.0 112 26 10 14 5 0 0 26 15 Ljubljana 7.5 1.0 9.7 3.0 28.7 7.0 45.9 11.0 93 25 10 13 4 0 0 25 14 Sevno 8.2 3.0 8.7 3.0 25.4 6.0 42.3 12.0 113 30 10 16 4 0 0 30 14 Novo mesto 8.7 4.0 13.2 2.0 23.0 6.0 44.9 12.0 130 27 10 18 3 0 0 27 13 Črnomelj 13.4 4.0 8.2 2.0 51.4 6.0 73.0 12.0 190 37 10 31 3 0 0 37 13 Bizeljsko 10.9 4.0 24.4 3.0 22.4 5.0 57.7 12.0 139 20 10 9 3 0 0 20 13 Celje 7.1 3.0 16.4 2.0 15.5 5.0 39.0 10.0 92 20 10 15 4 0 0 20 14 Starše 11.7 5.0 8.0 2.0 26.2 5.0 45.9 12.0 116 31 10 26 4 0 0 31 14 Maribor 8.7 3.0 9.5 3.0 21.2 4.0 39.4 10.0 106 32 10 25 6 0 0 32 16 Jeruzalem 11.4 2.0 5.6 2.0 19.0 4.0 36.0 8.0 121 27 10 24 4 0 0 27 14 Murska Sobota 9.7 3.0 3.0 2.0 18.6 3.0 31.3 8.0 88 19 10 17 5 0 0 19 15 Veliki Dolenci 7.5 2.0 0.2 1.0 5.7 2.0 13.4 5.0 50 33 10 25 5 0 0 33 15 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2005 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Dmax - višina snežne odeje (cm) s.d. - število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2005 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2005 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 1.2 % wnw 1.0 m/s 1.4 % wsw 1.7 m/s 10.7 % ene 1.1 m/s 10.8 % ese 1.4 m/s sw 2.8 %/s 9.3 % se 1.4 m/s 4.8 % ssw 2.2 %/s sse 5.0 % sse 1.3 m/s Novo mesto 1.1 % nnw 0.7 m/s 1.2 % nne 0.9 m/s Portorož - letališče M 10 % n 1.7 m/s Bilje nnw 0.9 %/s 0.9 % n 1.0 m/s nne 0.9 %/s nw " %/s MC 20 % ne 1.1 m/s 4.0 % n 0.8 m/s M 37 % n 5.3 m/s 6.1 % n 1.5 m/s 2.6 % nnw 0.9 %/s nne 1.0 m/s 11.4 % nnw 5.2 m/s 1.3 % nne 2.3 %/s 4.3 % nnw 1.1 m/s 4.1 % 1.7 m/s nne 2.3 % nw 0.9 %/s MC 198 % NE 1.2 m/s 29.3 % nw 5.9 m/s 21.4 % nw 1.3 m/s 5.5 % NE 1.4 m/s ne 28.6 % wnw 6.5 m/s 1.6 % ENE 2.7 m/s 11.4 % wnw 1.3 m/s 2.5 % ene 1.0 m/s 6.7 % w 7.9 m/s 2.2 % e 2.6 m/s 0.9 % W 0.8 m/s 9.4 % e 1.4 m/s 3.1 % w 0.9 m/s 3.4 % E 1.2 m/s 1.5 % wsw 5.0 m/s ese 44 % ese 2.8 m/s 1.4 % wsw 0.9 m/s 3.9 % ese 1.2 m/s 0.1 % sw 0.9 m/s 6.4 % SE 4.0 m/s 2.0 % sw 1.4 m/s se 0.4 % SSW 1.1 m/s 0.4 % SSE 1.1 m/s 2.6 % ssw 1.8 m/s SSE 114 % SSE 1.9 m/s 0.1 % s 0.9 m/s 8.9 % s 1.6 m/s 1.8 % s 1.3 m/s 0.7 % n 0.8 m/s 2.6 % nnw 1.6 %/s 1.4 % nne 2.7 m/s 10.6 % nw 3.0 m/s MC 39 % NE 3.4 m/s 3.0 % nw 1.6 m/s 5.3 % NE 1.9 m/s ene ^s wnw 2.?%/s 13.2 % wsw 1.2 m/s 1.7 % ese 1.2 m/s 1.9 % wsw 1.9 m/s ene 3.0 %/s wnw 1.4 Ss 3.6 % ... 4.0 % e 1.9 m/s W 1.4 m/s 35.4 % 5.4 % ese 2.3 m/s wsw 1.7 m/s 36.4 % e 2.4 m/s ese 174 % ese 1.9 m/s 2.5 % sw 2.5 m/s 9.4 % se 2.0 m/s 63 % sw 2.1 m/s se 26 % se 0.7 m/s 4.6 % ssw 3.7 m/s 3.5 % sse 2.8 m/s 2.0 % s 1.1 m/s Slika 19. Vetrovne rože, marec 2005 Figure 19. Wind roses, March 2005 CMC 8.6 % ENE 2.4 m/s 5.7 % wnw 1.7 m/s 2.2 % W 1.5 m/s 8.7 % w 1.2 m/s 5.5 % e 1.8 m/s 15.4 % SW 1.6 m/s 14 % SE 0.9 m/s 11.0 % ssw 1.3 m/s 2.9 % SSE 1.4 m/s 3.6 % ssw 2.2 m/s 1.4 % SSE 0.8 m/s 9.5 % s 1.3 m/s 3.5 % s 2.8 m/s 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 45 % vseh terminov, najmočnejši sunek vetra je 12. in 31. marca dosegel 13.7 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 62 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 10. marca dosegel 16.8 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 39 % vseh primerov, vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 30 %. Najmočnejši sunek je bil 24. marca 12.4 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 11. dan meseca dosegel hitrost 38.5 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 69 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 11 %. V Mariboru, kjer je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 37 % vseh primerov, je sunek vetra 12. marca dosegel 12.4 m/s. V Novem mestu so prevladovale smeri od zahodnika do juga, skupaj jim je pripadlo 58 % vseh terminov; največja izmerjena hitrost je bila 14.8 m/s 11. in 19. marca. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, marec 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, March 2005 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož -4.3 1.6 2.5 0.1 59 0 157 84 156 137 56 112 Bilje -5.2 0.6 2.7 -0.5 19 13 157 79 169 121 55 112 Slap pri Vipavi -4.8 0.7 2.7 -0.3 3 5 114 52 Postojna -6.2 1.4 3.6 -0.2 25 20 71 46 168 129 73 122 Kočevje -8.6 0.5 1.9 -1.9 40 30 102 63 Rateče -5.4 1.6 2.4 -0.4 36 8 52 35 138 159 82 123 Lesce -5.3 1.7 3.2 0.0 65 20 45 42 Slovenj Gradec -5.9 0.5 3.0 -0.6 66 52 41 50 139 149 85 121 Brnik -6.1 0.7 3.1 -0.6 48 32 96 65 Ljubljana -4.9 2.5 3.0 0.4 28 35 67 47 160 153 89 129 Sevno -6.3 3.1 2.6 0.0 36 36 67 50 Novo mesto -6.5 2.7 2.7 -0.2 40 60 68 58 131 141 88 117 Črnomelj -7.5 3.4 3.0 -0.2 45 35 142 82 Bizeljsko -7.1 1.0 2.8 -0.9 56 117 66 78 Celje -7.0 1.3 3.2 -0.6 34 85 43 51 162 168 109 143 Starše -7.5 1.5 2.7 -0.9 69 47 88 72 Maribor -6.6 1.3 2.5 -0.7 48 53 66 58 Jeruzalem -7.0 3.1 2.1 -0.4 68 33 65 57 Murska Sobota -8.3 0.3 2.5 -1.6 72 23 83 64 130 169 99 130 Veliki Dolenci -6.8 2.4 2.4 -0.5 59 1 25 27 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec Prva tretjina marca je bila zelo hladna, povprečje prve tretjine je za dolgoletnim povprečjem zaostajalo od 4 do 9 °C. Manjši so bili odkloni na jugozahodu države in v prestolnici, največji odmiki od povprečja pa so bili zabeleženi v Prekmuiju in na Kočevskem. Osrednji del meseca je bil nekoliko toplejši kot običajno, vendar odklon večinoma ni presegel 3 °C. Tudi zadnja tretjina marca je bila nadpovprečno topla, dolgoletno povprečje je bilo večinoma preseženo za 2 do 3 °C. Padavin je primanjkovalo v prvi tretjini marca, ko nikjer ni padlo več kot tri četrtine običajnih padavin. V Primorju je bila s padavinami še bolj skromna druga tretjina mesca, pa tudi drugod so močno zaostajali za običajnimi padavinami, le na Bizeljskem je bilo padavin več kot običajno. V zadnji tretjini meseca je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Primoiju, na Kočevskem in v Beli krajini. Drugod pa je padavin tudi v zadnjem delu marca primanjkovalo. V prvi tretjini marca je sonce sijalo od 30 do 70 % več časa kot običajno. V osrednjem delu meseca je bil presežek med 20 in 70 %, 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sončnega vremena pa je primanjkovalo v zadnji tretjini marca, na Obali in na Goriškem je bilo sončnega vremena le malo več kot polovica dolgoletnega povprečja. Izstopalo pa je Celje, kjer so dolgoletno povprečje presegli za desetino. Slika 20. Sneg je tla po nižinah pokrival nadpovprečno dolgo Figure 20. Number of days with snow cover was above average Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Na sliki 21 je največja višina snežne odeje na Kredarici. 5. marca je bila snežna odeja debela 210 cm, kar uvršča letošnji marec med slabše zasnežene. 600 500 ^ 400 E o $ 300 Marca 2001 so namerili kar 595 cm, med bolj zasnežene spadajo še marci 1977 (588 cm), 1978 (503 cm) in 1979 (496 cm). Tanka je bila snežna odeja v marcih 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (135 cm), 1964 (153 cm) in 1993 (165 cm). Slika 21. Največja višina snega v marcu Figure 21. Maximum snow cover depth in March 1955 I960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 V Ljubljani je 4. marca snežna odeja dosegla 25 cm. Marca 1955 so namerili 76 cm snega, leta 1976 69 cm, leta 1952 60 cm, leta 1970 45 cm in leta 2004 41 cm. Slika 22. Največja višina snega v marcu Figure 22. Maximum snow cover depth in March LJUBLJANA -m M R-ft m 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 80 60 40 20 0 1951 2005 Ob morju marca snežne odeje niso zabeležil, je pa prekrila tla drugod po državi. V nižinskem svetu je bila najdebelejša 4. marca. V Ratečah so namerili 71 cm, v Biljah 3 cm, v Kočevju 54 cm, v Črnomlju 37 cm, v Mariboru 32 cm, v Slovenj Gradcu 27 cm, v Murski Soboti 19 cm. V Prekmuiju so v preteklosti marca zabeležili že precej višjo snežno odejo, leta 1955 je bila debela 61 cm, marca 1986 39 cm, marca 1963 38 in leta 1976 31 cm. Na sliki 23 je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; le v Zgornjesavski dolini so nekoliko zaostali za dolgoletnim povprečjem, drugod je snežna odeja 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo prekrivala tla opazno več dni kot običajno. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani deset marcev brez snežne odeje, petkrat pa je bil marca le en dan s snežno odejo. Marca 1955 je sneg obležal 25 dni, marca 1952 23 dni, le en dan manj leta 1970, 21 dni s snežno odejo so zabeležili v marcih 1986 in 1987. NOVO MESTO 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 23. Število dni s snežno odejo v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Number of days with snow cover in March and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Celju, Novem mestu in na letališču v Portorožu so zabeležili 3 dni z meglo. Tudi na Goriškem je bil marca dan z meglo. Slika 24. Število dni z meglo v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961-1990 £ Q O J P w H 20 15 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 5 0 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila le dva dneva z meglo, kar je pet dni manj od dolgoletnega povprečja. 17 dni z meglo je bilo marca 1970, trije marci pa so minili brez opažene megle. Na sliki 25 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Nizek je bil zračni pritisk 5. marca (968.8 mb), še nižji pa 12. marca (968.3 mb), ko se je v območju nizkega zračnega pritiska prek naših 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo krajev pomikala hladna fronta. Najvišji zračni pritisk je bil ob sončnem in toplem vremenu 16. marca (994.1 mb). Dokaj nizko, in sicer na 972.5 mb, se je zračni pritisk spustil 27. marca, nato pa je do konca meseca naraščal. Na sliki 25 desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. V obdobju mrzlega vremena na začetku meseca je bilo v zraku najmanj vlage, prva dva dni, ko je še prevladovalo jasno vreme, je bil delni pritisk vodne pare 1.9 mb. Druga polovica meseca je bila toplejša, kar se je poznalo tudi na vsebnosti vodne pare v zraku. Ob oblačnem vremenu z občasnimi padavinami je bilo največ vlage v zraku 27. marca, delni pritisk vodne pare je bil 11.7 mb. Slika 25. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare marca 2005 Figure 25. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in March 2005 SUMMARY The mean air temperature in March was within the limits of the normal variability; mostly it was bellow the 1961-1990 normals. Only in the Julian Alps and in Ljubljana mean monthly temperature slightly exceeded the normals. The coldest period was at the beginning of March, the lowest temperature occurred on the first two days of March. The warmest day on the Coast was March 29th; elsewhere the highest temperature was registered on 18th March. The difference between the lowest and the highest temperature in March was large, in Celje it was 45 °C. Precipitation was bellow the 1961-1990 normals, lack of precipitation was most evident on the north of the country. There was more sunny weather than on average in the reference period, the normals were exceeded by at least 10 %, in Celje 40 % more sunny weather was registered. On Kredarica the maximum snow cover on March 5th was 210 cm. Most of the lowland had more days with snow cover than on average in the reference period, the deepest snow cover was on March 4th. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month ( °C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month ( C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 ° C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 19 Razvoj vremena v marcu 2005 Weather development in March 2005 Janez Markošek 1.-2. marec Pretežno jasno, na Primorskem šibka burja, zjutraj zelo mrzlo Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad nami zadrževal zelo hladen zrak. Pretežno jasno je bilo, na Primorskem je pihala burja, drugi dan le še na Goriškem in v Vipavski dolini. Zjutraj je bilo zelo mrzlo, saj so se najnižje jutranje temperature marsikje spustile pod -20 °C. Na Primorskem so izmerili za marec rekordnih 10 in več °C pod lediščem. Najvišje dnevne temperature pa so bile od -4 do 1, na Primorskem okoli 4 °C. 3. marec Po jasnem jutru pooblačitve in zvečer ter ponoči sneženje Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi začel pritekati bolj vlažen zrak (slike 1-3). Zjutraj je bilo še pretežno jasno, čez dan je oblačnost od zahoda naraščala. Proti večeru je v zahodni Sloveniji pričelo snežiti, sneženje se je v prvi polovici noči razširilo nad vso Slovenijo. Zjutraj je bilo še mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -22 do -13, na Primorskem od -10 do -6 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 0 do 3, na Primorskem do 6 °C. 4.-5. marec V zahodni in ponekod v severni Sloveniji delno jasno, drugod oblačno, občasno rahlo sneženje Nad severnim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe in zahodni Balkan. Drugi dan se je nad Balkanom poglobilo. V višinah je bila nad zahodno in srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom, drugi dan se je del doline odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka. Prvi dan se je na Primorskem in ponekod v zahodni Sloveniji delno razjasnilo, drugod je še prevladovalo oblačno vreme in občasno je rahlo snežilo. Drugi dan je bilo delno jasno tudi ponekod v severni Sloveniji, ponekod v vzhodnih in jugovzhodnih krajih pa je sprva še rahlo snežilo. Proti večeru se je povsod delno razjasnilo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile malo nad 0, na Primorskem okoli 8 °C. 6. marec Delno jasno, zjutraj in dopoldne pretežno oblačno, ponekod na severovzhodu rahlo sneženje Severovzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa središče samostojnega jedra hladnega in vlažnega zraka. Zjutraj in dopoldne je prevladovalo pretežno oblačno vreme, ponekod v severovzhodni Sloveniji je občasno rahlo snežilo. Čez dan se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 9 °C. 7.-8. marec Pretežno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno Nad vzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi severnimi vetrovi pritekal hladen in občasno bolj 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vlažen zrak. Prvi dan je bilo pretežno jasno, proti večeru je oblačnost naraščala. Drugi dan je bilo sicer prav tako pretežno jasno, vendar se je oblačnost občasno tudi povečala. Prvi dan je bilo še razmeroma hladno, drugi dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 6 do 10 °C. 9.-10. marec Na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo z občasnimi snežnimi plohami Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je počasi širilo proti srednji Evropi. V višinah je z močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak (slike 4-6). Oblačnost se je spreminjala, največ jasnine je bilo oba dneva na Primorskem. Tam je drugi dan zapihala burja. V severovzhodni Sloveniji je prvi dan zvečer ter ponoči in dopoldne občasno rahlo snežilo, drugi dan dopoldne se je rahlo sneženje razširilo proti osrednji Sloveniji. Drugi dan popoldne so se ob delno jasnem vremenu pojavljale posamezne snežne plohe. Zapihal je severovzhodni veter. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature le okoli 0, na Primorskem od 6 do 10 °C. 11. marec Pooblačitve, ponekod v zahodni Sloveniji občasno rahlo rosi, jugozahodnik Iznad severne Evrope se je proti srednji Evropi pomikalo območje nizkega zračnega pritiska, tako da je območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji slabelo. V nižjih plasteh ozračja je zapihal jugozahodni veter, v višjih pa je še vedno pihal dokaj močan severozahodnik. Po delno jasnem jutru se je pooblačilo. Ponekod v zahodni Sloveniji je občasno rahlo rosilo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10 °C. 12. marec Oblačno in popoldne ter ponoči deževno, jugozahodnik, ob morju jugo Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je pozno zvečer prešla Slovenijo. V višinah je bila nad večjim delom Evrope obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 7-9). V nižjih plasteh ozračja se je krepil jugozahodnik. Oblačno je bilo, ob morju in v severovzhodni Sloveniji je bilo zjutraj in dopoldne na nebu še nekaj jasnine. Pihal je jugozahodnik, ob morju jugo. Popoldne in v noči na 13. marec je deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 11, ob morju do 14 °C. 13.-15. marec Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno, postopno topleje Nad južno polovico Evrope se je počasi zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal postopno toplejši in občasno bolj vlažen zrak. Po nočnem dežju se je prvi dan razjasnilo, zjutraj je bila po nižinah megla. Na Primorskem je prehodno pihala burja. Drugi dan je bilo delno jasno, le v jugozahodni Sloveniji je bilo zjutraj in dopoldne pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Zadnji dan obdobja je bilo v prvi polovici dneva delno jasno z zmerno oblačnostjo, nato pa pretežno jasno. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 16 °C. 16.-18. marec Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, jugozahodnik, toplo Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je pritekal vse toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan ter v noči na 18. marec je bilo na nebu precej visoke in srednje oblačnosti. Zadnja dva dni obdobja je popoldne po nekaterih nižinah 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zapihal jugozahodni veter. Jutra so bila sveža, čez dan pa je bilo postopno še topleje. 18. marca so bile najvišje dnevne temperature ob morju okoli 17, drugod od 19 do 26 °C. 19.-20. marec Na Primorskem delno jasno, burja, drugod oblačno z občasnimi padavinami, občutno hladneje Nad vzhodno Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V njegovem zaledju je proti vzhodnim Alpam in Panonski nižini pritekal hladnejši zrak. Hladna fronta se je zadrževala tudi nad našimi kraji (slike 10-12). Prvi dan se je v večjem delu države pooblačilo, delno jasno je bilo le v skrajni zahodni Sloveniji. Popoldne je ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji rahlo deževalo. Pihal je severovzhodni do jugovzhodni veter. Drugi dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, pihala je burja. Drugod je bilo ponoči in zjutraj oblačno, ponekod v vzhodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo, nad okoli 500 metrov pa rahlo snežilo. Čez dan je bilo zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Občutno se je ohladilo, prvi dan so bile najvišje dnevne temperature še od 15 do 21 °C, drugi dan pa le od 4 do 8, na Primorskem od 13 do 17 °C. 21.-22. marec Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan nad srednjo Evropo pričelo slabeti. V višinah je od zahoda pritekal spet nekoliko toplejši zrak. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem v jugozahodni Sloveniji je bilo drugi dan pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 16 °C. 23. marec Pooblačitve, v zahodni in osrednji Sloveniji občasno rahel dež Nad nami je bilo še vedno območje visokega zračnega pritiska. Prek srednje Evrope, Alp in severnega Sredozemlja pa se je proti vzhodu pomikala oslabljena vremenska fronta. V nižjih plasteh ozračja je pihal šibak jugozahodnik. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, sredi dneva in popoldne ter v delu noči na 24. marec je v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 17 °C. 24. marec Pretežno jasno, v jugozahodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila zahodno od nas dolina s hladnim zrakom. Nad nami je pihal jugozahodni veter. Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo na Primorskem in Notranjskem. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20 °C. 25.-27. marec Povečini oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Iznad severovzhodnega Atlantika se je proti zahodni in srednji Evropi razširilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta je 25. marca popoldne in zvečer prešla Slovenijo, za njo je predvsem v višjih plasteh ozračja pritekal hladnejši in vlažen zrak, ozračje se je labiliziralo (slike 1315). V noči na 25. marec se je povsod pooblačilo, dež se je dopoldne iznad zahodnih krajev razširil nad vso Slovenijo. V noči na 26. marec je dež ponehal, do jutra je po nižinah nastala megla. Čez dan je prevladovalo oblačno vreme, občasno so bile še krajevne padavine, deloma plohe. Zadnji dan obdobja je bilo v severozahodni Sloveniji delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. V južni Sloveniji je pogosto deževalo, proti večeru so se padavine razširile tudi nad vzhodno in del osrednje Slovenije. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ob morju so bile nevihte. V celotnem obdobju je v južni Sloveniji padlo okoli 30 mm padavin, drugod manj. Prvi dan je bilo razmeroma hladno, nato pa je bilo postopno topleje in 27. marca so bile najvišje dnevne temperature od 15 do 19 °C. 28.-31. marec Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, predvsem plohe in posamezne nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad Alpami brezgradientno polje z razmeroma hladnim in vlažnim zrakom (slike 16-18). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme, občasno so bile krajevne padavine, predvsem plohe ter 29. in 30. marca tudi nevihte. Ob nevihtah so bili krajevno močni nalivi, na primer 30. marca popoldne v Kranju in okolici. Zadnji dan se je na Primorskem delno razjasnilo, zapihala je burja, ki je bila najmočnejša v Vipavski dolini. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20 °C, le zadnji dan je bilo nekoliko hladneje zaradi dotoka hladnejšega zraka od vzhoda v nižjih plasteh ozračja. » i 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3.3.2005 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on March, 3rd 2005 at 12 GMT uri Figure 10. Mean sea level pressure on March, 19th 2005 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 3.3.2005 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on March, 3rd 2005 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 9.3.2005 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on March, 9th 2005 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3.3.2005 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on March, 3rd 2005 at 12 GMT Figure 6. 500 mb topography on March, 9th 2005 at 12 GMT 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12.3.2005 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on March, 12th 2005 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19.3.2005 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on March, 19th 2005 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 19.3.2005 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on March, 19th 2005 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12.3.2005 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on March, 12th 2005 at 12 GMT _^_1_ Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19.3.2005 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on March, 19th 2005 at 12 GMT 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26.3.2005 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on March, 26th 2005 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30.3.2005 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on March, 19th 2005 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 26.3.2005 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26.3.2005 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on March, 26th 2005 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on March, 26th 2005 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 30.3.2005 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30.3.2005 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on March, 30th 2005 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on March, 30th 2005 at 12 GMT 26 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Prve dni marca je prevladovalo izjemno hladno vreme. Na Notranjskem, v severovzhodni Sloveniji in na Gorenjskem so se minimalne temperature zraka spustile celo pod -20 °C, na Dolenjskem do -17 °C, v osrednji Sloveniji pa do -15 °C. Za ta čas izjemno nizke temperature zraka so izmerili tudi v zahodni Sloveniji, na Goriškem do -12 °C, na Obali pa do -10 °C. Hladno obdobje je prevladovalo vso prvo dekado marca. Po otoplitvi, ki je nastopila po 10. marcu, pa so se minimalne temperature le občasno še spustile pod ledišče. V drugi polovici marca so bile temperature zraka ponovno nad povprečjem. Osemnajsti marec je bil v večjem delu Slovenije izjemno topel dan z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 20 in 25 °C. Celo v hribovitih predelih Slovenije se je ogrelo do 19 °C. Mesečno temperaturno povprečje se je gibalo med 3 °C v severovzhodnem delu Slovenije in 7 °C na Obali in na Goriškem. Zaradi izjemno hladnega začetka meseca povprečne mesečne temperaturne zraka niso presegle dolgoletnih povprečnih vrednosti, razen v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, a so bile le za nekaj desetink stopinje višje. V teh predelih so bile tudi mesečne vsote aktivne in efektivne temperature zraka nad povprečjem (nad pragom 0 °C), negativna odstopanja so bila le na Obali, Goriškem ter ponekod v severovzhodni Sloveniji (preglednica 2). 29.3. 19.3. 09.3. 27.2. 17.2. 07.2. Ilirska Bistrica Ljubljana Maribor M.Sobota Novo mesto Celje O 1960-2004 O2005 Slika 1. Začetek cvetenja navadne leske (Corylus avellana) v primerjavi s povprečjem 1960-2004. Figure 1. Flowering start of hazel (Corylus avellana) compared to the average 1960-2004. Snežna odeja se je obdržala vso prvo polovico marca. Četrtega marca je v večjem delu Slovenije zapadlo celo nekaj centimetrov novega snega. Maksimalna višina snežne odeje je merila od 20 do 30 centimetrov v večjem delu osrednje Slovenije, v hribovitih predelih Gorenjske in Notranjske pa nad 60 centimetrov. Snežna odeja se je letos zelo dolgo obdržala. Bila pa je izjemno dobrodošla za zaščito posevkov ozimin pred ekstremno nizkimi temperaturami zraka v začetku meseca. Nizke temperature zraka so v prvi polovici meseca povzročile zamrzovanje površinskega sloja tal. Ta je prvega in drugega marca zamrznil celo na Obali. V drugi polovici meseca pa so se temperature v površinskem sloju tal naglo dvignile (slika 2). V večjem delu Slovenije so se povprečne vrednosti že približale 10 °C (preglednica 1). Na prisojnih legah, zlasti na Goriškem, Vipavskem in v Beli krajini, so tla že postala dovolj topla za setev zgodnjih vrtnin in sadnjo zgodnjega krompirja, vendar so bila hkrati preveč namočena, saj je v tem obdobju padel večji del mesečnih padavin. V primerjavi s povprečjem pa je marca padlo premalo padavin. V večjem delu države so jih namerili le dobro polovico, v goratih predelih 35 %, na Obali, Goriškem in v Vipavski dolini pa blizu 80 % od povprečnih vrednosti. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, marec 2005 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, March 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 2.6 2.6 7.6 7.6 -1.4 -1.4 8.1 8.0 13.4 13.0 3.0 2.8 11.4 11.3 17.3 17.1 6.6 6.4 7.5 7.4 Bilje 1.7 1.7 9.1 6.2 -2.8 -0.9 7.0 6.8 15.6 12.5 1.1 2.1 11.2 11.1 19.0 17.0 4.5 5.8 6.8 6.7 Lesce -1.2 -0.8 -0.3 0.0 -4.5 -2.9 4.0 3.3 15.3 11.2 -1.2 -0.3 8.8 8.6 15.7 13.5 2.0 3.2 4.0 3.9 Slovenj Gradec -0.6 -0.9 0.4 -0.1 -2.0 -2.2 1.6 1.2 10.9 8.9 -2.5 -2.5 8.2 7.6 16.4 14.8 0.6 0.3 3.3 2.8 Ljubljana -0.3 -0.3 0.0 -0.1 -1.1 -0.5 4.5 4.4 17.9 15.4 -0.2 -0.2 10.3 10.1 20.0 18.0 0.8 1.7 5.0 4.9 Novo mesto 0.0 0.2 0.3 0.5 -0.4 0.0 4.8 4.9 14.1 13.2 -0.1 0.2 9.5 9.7 15.2 1 4.8 1.4 2.1 4.9 5.1 Celje -0.4 -0.3 -0.2 -0.1 -0.9 -0.8 2.7 2.7 12.2 10.7 -0.4 -0.4 9.2 9.0 17.5 15.4 1.2 2.0 4.0 4.0 Maribor-letališče -1.5 -1.1 -0.4 -0.3 -4.4 -3.2 3.7 3.2 15.3 12.1 -1.2 -0.8 9.1 8.8 17.7 14.9 0.8 1.3 3.9 3.8 Murska Sobota -1.1 -0.9 -0.4 -0.4 -2.4 -1.9 1.9 1.6 13.4 9.0 -1.4 -0.8 9.1 9.1 17.4 15.4 0.0 0.7 3.5 3.5 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min 20 o o ¥io 3 "S ° S & 5 0 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 15 o o ¥10 3 "S -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 ^15 o o ¥10 3 "S O 5 5 S OJ 0 -5 -I Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, marec 2005 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, March 2005 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2005 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2005 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 16 81 126 222 -39 0 31 71 101 -13 0 1 20 20 3 417 122 20 Bilje 10 76 126 21 2 -12 0 28 71 99 16 0 2 19 21 14 344 104 21 Slap pri Vipavi 13 76 124 21 4 -6 0 30 69 99 17 0 4 15 18 7 364 106 18 Postojna 0 47 96 1 44 22 0 10 41 51 24 0 0 2 2 1 184 52 2 Kočevje 0 38 83 121 -7 0 6 31 37 4 0 0 0 0 -2 140 37 0 Rateče 0 26 54 81 24 0 4 5 9 4 0 0 0 0 0 83 9 0 Lesce 1 43 86 130 10 0 11 33 43 16 0 1 2 3 1 155 43 3 Slovenj Gradec 1 36 90 128 15 0 6 37 42 18 0 0 2 2 1 139 42 2 Brnik 1 38 93 1 33 16 0 8 40 48 23 0 0 1 1 0 141 48 1 Ljubljana 7 76 116 198 25 0 31 61 91 35 0 6 12 18 11 256 92 18 Sevno 2 70 101 1 73 24 0 30 47 77 28 0 7 4 11 4 249 79 11 Novo mesto 3 74 109 186 21 0 29 54 83 27 0 6 10 16 9 238 85 16 Črnomelj 3 81 112 1 96 13 0 37 57 95 26 0 13 12 25 13 266 102 25 Bizeljsko 1 63 116 180 1 0 22 61 83 20 0 4 17 20 11 230 85 20 Celje 0 55 108 1 63 13 0 18 53 71 25 0 3 10 13 9 207 73 13 Starše 1 63 108 1 72 6 0 23 55 78 23 0 4 10 14 7 225 78 14 Maribor 2 63 108 1 72 3 0 24 54 79 21 0 6 10 17 9 242 79 17 Maribor-letališče 0 55 100 1 55 -14 0 17 47 64 6 0 3 8 10 2 207 64 10 Jeruzalem 1 81 108 190 12 0 39 53 92 23 0 17 12 29 16 291 106 29 Murska Sobota 0 49 104 1 53 -6 0 17 52 69 18 0 3 11 14 8 187 69 14 Veliki Dolenci 1 70 105 175 13 0 32 51 83 27 0 13 10 23 15 263 89 23 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dolgotrajna snežna odeja in nizke temperature zraka v prvi polovici meseca so dlje časa zadržale rastlinstvo v mirovanju. Prvi rastni premiki se najprej pokažejo s cvetenjem negojenih spomladanskih rastlin, kot so spomladanski žafran, leska in zlasti iva. Leska je letos zacvetela šele v drugi tretjini marca, povprečno cveti v drugi polovici februarja (slika 1), v letih z dlje trajajočimi zimskimi otoplitvami pa celo v prvi polovici januarja (na primer leta 2001). Navadna vrba je cvetela v drugi tretjini marca, spomladanski žafran pa v zadnji tretjini marca. Fenološki razvoj leske je bil 20 do 30 dni kasnejši od dolgoletnega povprečja, cvetenje spomladanskega žafrana in ive pa 10 dni kasnejše od dolgoletnega povprečja. Podobno se je, kasneje kot običajno, spomladanska rast pričela tudi pri drugih rastlinah. Sadno drevje je vse do konca meseca mirovalo, počasno napenjanje rodnih brstov je bilo konec meseca opaziti le na Goriškem in na Obali. Celo mandelj, vedno prvi koščičar, je na Goriškem cvetel šele v drugi, na Obali pa v prvi tretjini marca. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td-Tp); Td - average daily air temperature;Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C ( °c) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C) Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY At the beginning of March the intrusion of cold air caused extremely low air temperatures and occasional snowing. In most inner regions the snow remained until March 15, in the hilly regions even up to the end of the month. In spite of distinctive warming in the second part of the month the average monthly air temperatures remained below the long-term average. Low temperature and long lasting snow cover influenced the delay in growth activation of early spring plants. Hazel started to flower nearly a month later than on the average. The first flowers of willow and saffron were recorded not before the second half of the month that is about 10 days later than on the average. Most important fruit trees remained dormant until the end of March; only in Primorje region sprouting start of early kernel fruit trees was recorded. The earliest -almond tree - flowered only after March 10th. 30 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v marcu Discharges of Slovenian rivers in March Igor Strojan Marca se je nadaljevalo hidrološko suho obdobje, ki se je pričelo novembra lani in v katerem so bili v povprečju mesečni pretoki rek manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Marca so bili pretoki v povprečju okoli 40 odstotkov manjši kot navadno (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Prvi del meseca do 11. marca se je nadaljevalo zimsko sušno obdobje s t.i. baznimi pretoki rek. Pretoki rek so bili majhni in so se le počasi zmanjševali (slika 2). V naslednjih dneh so se pretoki občutno povečali. Vse do konca meseca so padavine občasno povečevale pretoke, ki so bili v tem obdobju večinoma srednji. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili marca polovico manjši kot navadno v tem mesecu (slika 3 in preglednica 1). Pretoki so bili največji v drugi polovici marca. Srednji mesečni pretoki rek so bili veliko manjši kot navadno. Vodnatost rek je bila nekoliko večja v južnem in jugovzhodnem kot v severnem in severozahodnem delu države (slika 1). Tudi najmanjši pretoki rek so bili polovico manjši kot navadno. Pretoki so bili najmanjši v prvih desetih dneh marca (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in March 40 percent lower if compared to those of the long-term period. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki marca 2005 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the March 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to March mean discharges of the 19611990 period 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 E 60 - 2 o üü 40 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — RAKOVEC — VELIKO ŠIRJE I 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUHA —PODBOČJE I 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -• CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek marca 2005 Figure 2. The March 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers 80 50 50 50 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4.0 I3-0 O H ^2.0 I § N1.0 ž 0.0 JH ID JD ID in ID J i JH cP /• / y * / ^ ^ ^ ^ ^ J? □ Qvk mar 2005 Dmar 1961 - 1990 čf 3.0 O 02.0 H _ □ Qsr mar 2005 Dmar 1961 - 1990 cT - / 3.0 > S O 2.0 H R Ph < 2 S 1.0 N 0.0 Ji f / / / / .i ,/ f f / J> / S I cP iT . , 4? ^ # Ü «f # ^ ^ ^ / * / □ Qnp mar 2005 Dmar 1961 - 1990 J Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki marca 2005 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 19611990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in March 2005 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki marca 2005 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 1. Large, medium and small, discharges in March 2005 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Marec 2005 Marec 1961-1990 Legen Explar m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 37.0 8 56.8 83.5 129 DRAVA# BORL+FORMIN * 112 6 69.9 131 203 DRAVI NJA VIDEM * 4.0 1 2.9 6.3 12.8 Qvk SAVINJA VELIKO SIRJE 11.5 7 8.4 20.9 46.5 SOTLA RAKOVEC * 3.4 7 2 4.4 12.1 Qvk SAVA RADOVLJICA * 6.8 6 5 13.3 36.7 nQvk SAVA MEDNO 25.0 1 23.3 43.1 87.4 SAVA HRASTNIK 44.0 1 45 92.6 182 nQvk SAVA CATEZ * 60.0 7 77.2 161 329 SORA SUHA 3.1 2 4.4 9.5 22.8 sQvk KRKA PODBOCJE 11.0 5 9.5 27.7 70.5 sQvk KOLPA RADENCI 10.0 3 7.9 19 36.8 vQvk LJUBLJANICA MOSTE 5.2 7 7.9 27.5 72 vQvk SOČA SOLKAN 15.0 10 15.1 36 76.8 VIPAVA DOLENJE 2.4 11 2.0 4.0 8.0 Qs IDRIJCA PODROTEJA 1.8 1 1.3 2.8 5.1 REKA C. MLIN * 1.0 2.5 5.3 Qs Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 155 79.4 133 211 nQs DRAVA# BORL+FORMIN * 175 142 216 294 DRAVI NJA VIDEM * 11.3 4.4 15.1 32.6 nQs SAVINJA VELIKO SIRJE 33.7 21.5 52.4 94.7 SOTLA RAKOVEC * 14.6 2.9 13.8 30.6 sQs SAVA RADOVLJICA * 14.6 13.2 31.7 63.6 sQs SAVA MEDNO 34.6 37.6 83.3 131 vQs SAVA HRASTNIK 94.8 73.5 189 287 vQs SAVA CATEZ * 168 141 328 516 SORA SUHA 10.1 8.6 26.2 50.1 Qnp KRKA PODBOCJE 54.9 26.8 75.6 137 KOLPA RADENCI 61.6 23.9 67.8 114 Qnp LJUBLJANICA MOSTE 27.5 21.7 72 121 SOČA SOLKAN 27.0 32.2 89.5 162 nQnp nQnp VIPAVA DOLENJE 9.9 4.0 14.9 27.9 IDRIJCA PODROTEJA 7.4 2.7 11.9 25.2 REKA C. MLIN * 1.6 10.7 24.3 sQnp sQnp Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 458 19 127 291 794 DRAVA# BORL+FORMIN * 323 24 313 495 701 vQnp vQnp DRAVI NJA SAVINJA VIDEM VELIKO ŠIRJE * 30.1 91.3 15 12 6.2 50.3 53.5 254 128 873 SOTLA RAKOVEC * 62.0 14 5.3 47.8 108 SAVA RADOVLJICA * 46.0 24 37.6 114 287 SAVA MEDNO 82.0 31 95.5 306 807 SAVA HRASTNIK 174 27 173 546 1212 SAVA ČATEŽ * 315 18 276 951 2042 # SORA SUHA 21.0 18 14.9 131 473 # KRKA PODBOČJE 137 19 40.4 197 338 KOLPA RADENCI 233 28 34.8 348 653 LJUBLJANICA MOSTE 65.0 18 57.5 194 405 SOČA SOLKAN 128 27 89.8 478 1452 VIPAVA DOLENJE 35.0 27 13.9 75.7 185 IDRIJCA PODROTEJA 25.0 26 11.8 81.3 205 REKA C. MLIN * 2.74 68.8 204 veliki pretok v mesecu-opazovana konica the highest monthly discharge-extreme najmanjši veliki pretok v obdobju the minimum high discharge in a period srednji veliki pretok v obdobju mean high discharge in a period največji veliki pretok v obdobju the maximum high discharge in period srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti mean monthly discharge-daily average najmanjši srednji pretok v obdobju the minimum mean discharge in a period srednji pretok v obdobju mean discharge in a period največji srednji pretok v obdobju the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti the smallest monthly discharge-daily average najmanjši mali pretok v obdobju the minimum small discharge in a period srednji mali pretok v obdobju mean small discharge in a period največji mali pretok v obdobju the maximum small discharge in a period pretoki marca 2005 ob 7:00 discharges in March 2005 at 7:00 a.m. obdobje 1954-1976 period 1954-1976 34 Temperature rek in jezer v marcu Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March Igor Strojan Marca so se temperature voda večji del meseca zviševale. Kljub temu so bile reke marca v povprečju 1,4 °C, jezeri pa 1,1 °C hladnejše kot navadno v tem mesecu. Spreminjanje temperatur rek in jezer v marcu V prvih dneh marca so bile temperature voda najnižje. Kasneje so se temperature rek ob manjših temperaturnih nihanjih zviševale do 19. marca, se nato nekoliko ohladile, potem pa ponovno postopno zviševale. Temperature obeh jezer so se do sredine marca le malo spreminjale. Jezeri sta se ogreli po 19. marcu. V zadnjih dneh marca se je Bohinjsko jezero ohladilo. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 3,3 °C, obeh jezer pa 0,7 °C nižje kot navadno. Podobno kot v predhodnem mesecu februarju, je bila tudi marca najnižja temperatura v mesecu na reki Muri v Gornji Radgoni (preglednica 1). Reke so bile najbolj hladne drugega in tretjega februarja. Povprečna srednja mesečna temperatura je bila na rekah 6,3 °C, na obeh jezerih 3,5 °C. Bohinjsko jezero je bilo v povprečju 1,4 °C hladnejše od Blejskega (preglednica 1). Najvišje mesečne temperature rek so bile v povprečju podobne tistim v večletnem primerjalnem obdobju. Temperature voda so bile najvišje v drugi polovici marca (preglednica 1). 16 14 - P 12 I 10 P & 8 -MURA -GORNJA RADGONA SAVA - ŠENTJAKOB 16 14 ; -¡7 12 ; -ÜR 10 iT w ^ i Ph 6 - S w . H 4 2 0 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 14 P 12 I 10H P is 8 w ¿ J cu 6 -S £ 4 2 0 16 14 P 12 I10-- "S 8 Ph 6 S w . H 4 -_ 2 f" 0 1 -LJUBLJANICA - MOSTE KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK -KRKA - PODBOCJE SOČA - SOLKAN 5 7 9 11 13 15 — BLEJSKO J. - MLINO 7 19 21 23 25 27 29 31 BOHINJSKO J. - SVETI DUH 4 Slika 1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer marca 2005 Figure 1. The March 2005 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer marca 2005 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2005 and characteristic temperatures in the multiyear period Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj, Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Marec 2005 Marec obdobje/period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 0.1 3 1.0 3.7 5.8 SAVA ŠENTJAKOB 3.0 3 2.6 4.5 6.8 K. BISTRICA KAMNIK 2.1 2 5.2 6.6 8.2 LJUBLJANICA MOSTE 4.0 3 5.1 6.1 6.9 KRKA PODBOCJE 2.1 3 7.2 7.3 7.8 SOČA SOLKAN 3.7 2 4.3 6.4 7.1 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 4.3 2.8 5.7 7.8 SAVA ŠENTJAKOB 6.3 4.5 6.3 8.4 K. BISTRICA KAMNIK 5.1 7.8 8.6 9.9 LJUBLJANICA MOSTE 7.1 7.4 8.5 9.9 KRKA PODBOCJE 8.8 8.4 9.2 9.7 SOČA SOLKAN 6.3 6.4 8.1 8.9 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 8.4 29 4.2 8.0 11.3 SAVA ŠENTJAKOB 9.5 31 6.2 8.1 10.0 K. BISTRICA KAMNIK 7.5 31 9.8 10.8 12.6 LJUBLJANICA MOSTE 10.3 25 10.7 11.4 12.8 KRKA PODBOCJE 15.8 19 9.8 11.4 12.6 SOČA SOLKAN 9.7 31 8.7 9.5 10.1 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Marec 2005 Marec obdobje/ period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 3.4 1 2.0 3.6 4.8 BOHINJSKO J. SVETI DUH 1.2 12 0.7 2.3 4.1 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 4.7 3.0 5.2 7.2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 2.4 2.6 4.1 5.5 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 6.4 22 4.0 7.1 11.0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 5.0 23 4.5 6.2 7.5 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in March were 1.4 and 1.1 degrees Celsius lower to those of the multi-annual period. 36 Višine in temperature morja Sea levels and temperatures Mojca Robič Srednja višina morja v marcu je bila nekoliko nadpovprečna, glede na primerjalno obdobje 19601990, temperatura vode pa je bila nižja od dolgoletnega povprečja. Višine morja v marcu Časovni potek sprememb višine morja. Srednja dnevna gladina morja je bila večji del meseca višja od napovedane, navzdol je odstopala le v obdobju med 15. in 25. marcem. Odstopanje je bilo največje v prvi polovici meseca (sliki 1 in 2 ). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja, 287 cm, je bila zabeležena 12. marca ob 22:20 uri. Najnižja vrednost, 138 cm, je bila izmerjena 9. marca ob 15. uri (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Gladina morja v marcu je bila nekoliko višja od povprečja. Srednja mesečna višina morja je bila 214 cm, kar je 10 cm više od srednje obdobne vrednosti za marec. Tudi najvišja in najnižja gladina vode v mesecu sta bili nekaj cm višji od povprečnih vrednosti (preglednica 1). Nobena od vrednosti ni bila izjemna. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja marca 2005 in v dolgoletnem obdobju. Table 1. Characteristically sea levels of March 2005 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper mar.05 mar 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 214 192 204 221 NVVV 287 230 281 322 NNNV 138 114 133 152 A 149 116 148 170 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude i 1 1 V 1 A i i i i \ / J f \ r V K / r \ A \ i/\ 's/ \ \ / S \ > \ \ \ \ / i i i i Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v marcu 2005 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in March 2005 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 0 10,0 Odkloni višin morja — Odkloni zračnih pritiskov 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja marca 2005 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in March 2005 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v marcu 2005 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in March 2005 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v maju 2005 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 17:48 2 -i 26 27 23 29 9:45 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 4:46 18:19 6:13 18:52 7:04 19:19 7:46 19:46 8:27 20:13 9:04 20:37 9:40 21:01 A iffl i n ip 0:25 11:10 0:52 12:06 1:22 12:48 1:54 13:21 2:25 13:52 2:57 14:22 3:27 14:49 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:18 21:22 10:55 21:42 11:34 22:01 12:16 22:18 13:18 22:27 14:49 22:12 16:18 p si ti te Ö m ±1 H ------ 3:55 15:18 4:25 15:46 4:55 16:18 5:24 16:52 5:58 17:46 6:42 19:42 7:55 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 17:04 4:49 17:39 6:10 18:09 6:55 18:37 7:34 19:06 8:12 19:39 8:51 20:10 m M WM8C itftlSl iH % t\ 1 9:21 1:19 10:36 1:00 11:27 1:10 12:10 1:31 12:51 2:00 13:27 2:30 14:03 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 9:30 20:42 10:10 21:13 10:55 21:46 11:46 22:19 12:49 22:54 14:16 23:34 15:39 h 1 26® fern ::||f S3 ii 3:04 14:40 3:37 15:19 4:10 15:58 4:49 16:48 5:30 1 7:51 6:19 19:25 7:19 21:30 0:46 16:33 3:37 17:16 2 3 4 5 8:34 23:25 9:48 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v maju 2005 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in May 2005 1 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v marcu Srednja dnevna temperatura morja je bila v marcu pod srednjo dnevno temperaturo primerjalnega obdobja. Temperatura morja je ves mesec počasi naraščala (slika 5). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura, 8.3 °C, je bila le dve desetinki stopinje višja od najnižje srednje temperature za marec v dolgoletnem obdobju. Temperatura vode je bila najnižja v prvih dneh marca, ko je bila tudi temperatura zraka pod lediščem. Najnižja srednja dnevna temperatura je bila enaka najnižji obdobni vrednosti za mesec marec (preglednica 2). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v marcu 2005 Figure 5. Mean daily air temperature and sea temperature in March 2005 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v marcu 2005 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in March 2005 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 19922004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper marec 2005 °C marec 1992-2004 min sr max °C °C °C Tmin 1 6,4 Tsr j 8,3 Tmax 1 10,7 6.4 7,4 8,8 8,1 9,9 12,4 9.5 11,6 14,6 SUMMARY The sea levels in March were little above average. The sea temperature was low. The lowest temperature of water was the same as the lowest recorded in 1992-2004 period (for March). The trend of sea temperatures was increasing. 40 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2005 GROUNDWATER RESERVES IN ALLUVIAL AQUIFERS IN MARCH 2005 Urša Gale Mesec marec je bil zaznamovan z nizkimi zalogami podzemnih vod. Sušno je bilo celotno Dravsko polje in pretežni del vodonosnikov Vipavsko Soške doline, Ljubljanske kotline in Murske kotline. Glede na dolgoletne statistike so bili nad povprečjem samo manjši deli vodonosnikov v vzhodni polovici države. Mesečne padavine so bile na vseh območjih aluvialnih vodonosnikov manjše od dolgoletnega povprečja. Najmanjši delež je bil zabeležen na območju Ljubljanske in Celjske kotline, kjer je znašal približno polovico običajnih vrednosti. Nekoliko več, okrog dve tretjini povprečnih padavin, je bilo na območju vodonosnikov severovzhodne Slovenije in Krško Brežiške kotline. Največji delež je bil marca zabeležen na Primorskem, vendar ni presegel devetih desetin običajnih vrednosti. V prvi polovici meseca sta bila zabeležena dva padavinska dogodka. Kasneje so se padavine pojavile še v zadnjem tednu meseca, ko jih je količinsko zapadlo tudi največ. Kljub majhnim količinam padavin v marcu so se zaradi taljenja snega gladine podzemnih vod zvišale. Dvig podzemne vode je bil zabeležen v vodonosnikih severovzhodne Slovenije, v Celjski kotlini in Krško Brežiški kotlini, upadi pa so prevladovali v vodonosnikih Ljubljanske kotline in Vipavsko Soške doline. Nad dolgoletno povprečje so se ta mesec dvignile zaloge podzemnih vod le na manjših odsekih vodonosnikov ob Muri na Murskem polju, Dravi na Ptujskem polju, Savinji v Spodnje Savinjski dolini, Savi na Brežiškem polju ter Krki na Krškem polju. Največji dvig kot tudi največji upad podzemne vode je bil marca zabeležen na istem vodonosniku, Kranjskem polju. Največje znižanje gladine je bilo, podobno kot v februarju letos, zabeleženo na postaji v Cerkljah na Gorenjskem in je doseglo 282 centimetrov. Največji dvig, 84 centimetrov, pa smo zabeležili na postaji v Britofu. V osrednjem delu Dravskega polja zaloge podzemne vode že dolgo niso presegle dolgoletnega povprečja. Razlog za zniževanje gladin verjetno ni samo v klimatskem značaju območja, ampak tudi v umetnih vplivih na vodonosnik. Nivo podzemne vode na postaji Brunšvik, ki predstavlja reprezentativno mersko mesto za osrednji del polja, že od izgradnje kanala Zlatoličje kaže trend upadanja gladine. Negativni trend so v osemdesetih letih verjetno povečale tudi regulacije pohorskih potokov, ki ponikujejo v Dravsko polje. Trende nihanja gladin prikazuje slika 1. Slika 1. Trendi nihanja gladine podzemne vode na postaji Brunšvik Figure 1. Trends of groundwater levels on station Brunšvik 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Pritoki v vodonosnike so v marcu prevladovali nad odtoki iz njih. Zaloge podzemne vode so se zato v večini aluvialnih vodonosnikov povečale. Posledico pripisujemo taljenju snega. V marcu 2004 so bile zaloge podzemne vode v večini aluvialnih vodonosnikov bolj ugodne kot letos. Nadpovprečno vodnato je bilo celotno območje Celjske kotline, vodonosnik doline Kamniške Bistrice in Ljubljansko polje ter pretežni deli Krškega, Kranjskega in Ptujskega polja. Podobno kot letos je hidrološka suša lani zajela osrednji del Prekmurskega in Dravskega polja. Dravsko polje - Tezno D25-50 percentilov 3Padavine - mes. povprečje □ <25 percentilov "srednje mesečne gladine p.v. Sp. Savinska dolina - Levec «{pulil — »II] 25-50 percentilov □ Padavine - mes. povprečje < 25 percentilov srednje mesečne gladine p.v. Ljubljansko polje - Kleče Vipavska dolina - Šempeter Slika 2. Srednje mesečne gladine podzemnih voda v letih 2003, 2004 in 2005 - modri krogci, v primerjavi s 25. in 75. percentilom dolgoletnih mesečnih gladin. Figure 2. Monthly groundwater level means in 2003, 2004 and 2005 - blue circles, in relation to multiannual 25th and 75th percentile values. 257 50-/5 percentilov Padavine - zabel 52 50 58 25-50 percentilov i I<25 percentilov Padavine - mes. povprečje O srednje mesečne gladine p.v SUMMARY Groundwater reserves were mostly under long term average. Hydrological dry were Dravsko and Sorsko polje, aquifer of Vipava valley and parts of some other aquifers. Parts of aquifers in east half of the country had reserves above annual average. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu marcu 2005 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in March 2005 ( U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 43 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v marcu 2005 Air polution in March 2005 Andrej Šegula Onesnaženost zraka v marcu 2005 je bila nekoliko manjša kot februarja. Vremenske razmere, ki vplivajo na kakovost zraka, so bile ugodnejše kot prejšnji mesec. Bilo je bolj vetrovno, padavine pa so bile približno enako pogoste. To je čas, ko so tudi temperaturne inverzije, ki negativno vplivajo na kakovost zraka, zaradi vse močnejšega sončnega obsevanja vse redkejše. Daleč najvišje koncentracije SO2 so bile - tako kot že nekaj časa - izmerjene na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Po številu presežene mejne urne in dnevne vrednosti ter 3-urne alarmne vrednosti zelo izstopa Ravenska vas, kar je posledica pogostega vzhodnega vetra v mesecu marcu. Precej boljše stanje je bilo v mestih v Zasavju, ki imajo sicer neugodno dolinsko lego in na katere ob temperaturnih inverzijah poleg lokalnih virov emisije (cementarna Trbovlje) vpliva tudi emisija TE Trbovlje. V teh mestih je bila presežena le mejna urna vrednost. Zaradi delnega odžvepljevanja dimnih plinov tudi na nižjih dimnikih TE Šoštanj so koncentracije SO2 na vplivnem območju TEŠ vse nižje. Tako je bila v marcu presežena le mejna urna vrednost in še to le trikrat na višje ležečem Velikem vrhu in enkrat v Šoštanju. Koncentracije pa so tokrat spet pogosto presegle mejne vrednosti na merilnem mestu v Krškem, ki je pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP. Število letno dovoljenih prekoračitev mejne urne vrednosti za leto 2005 je bilo do marca že krepko preseženo v Ravenski vasi, nekoliko manj na Dobovcu in Kovku (vplivno območje TE Trbovlje) ter v Krškem. V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. Tudi to število je bilo za leto 2005 do meseca marca prekoračeno na že omenjenih merilnih mestih. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile v marcu - tako kot vedno - pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so povsod celo presegle mejno dnevno vrednost -v Zagorju celo v 25 dnevih. Po navodilu EU (EC Working Group) se pri koncentraciji delcev PMi0 upošteva korekcijski faktor, določen iz primerjalnih referenčnih meritev. Vrednost tega faktorja je 1.30, kadar ni primerjalnih meritev, v primeru meritev pa se določi ta faktor za posamezno merilno mesto in posebej za toplo in hladno polovico leta (april-september in oktober-marec). Vrednost korekcijskega faktorja, s katerim se pomnožijo koncentracije delcev PMi0, je med 1 in 1.30, zato so v mesečnih poročilih koncentracije v letu 2005 opazno višje glede na prejšnja leta, ko tega faktorja še nismo upoštevali. Koncentracije ozona so bile zaradi hitrega večanja kota sonca nad obzorjem višje kot februarja, in so zlasti na višje ležečih krajih presegle ciljno 8-urno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1. Koncentracije v večjih mestih so bile spet najvišje v Zasavju, vendar so le od dva do trikrat presegle mejno urno vrednost. Na kakovost zraka v teh krajih poleg lokalnih virov emisije (cementarna Trbovlje) in neugodne dolinske lege vpliva ob temperaturnih inverzijah tudi emisija TE Trbovlje, ki onesnaži področje znotraj inverzije. Najvišja urna koncentracija v Trbovljah je bila 747, najvišja dnevna pa 97 pg/m3 v Zagorju. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so le trikrat presegle mejno urno vrednost na višje ležečem Velikem vrhu in enkrat na merilnem mestu Šoštanj. Najvišja urna koncentracija 641 pg/m3 je bila izmerjena na Velikem vrhu, najvišja dnevna 85 pg/m3 pa na merilnem mestu v Šoštanju. Višje ležeča merilna mesta na vplivnem območju TE Trbovlje so bila spet najbolj onesnažena z SO2. Tako je bila v Ravenski vasi 52-krat presežena mejna urna vrednost, 8-krat mejna dnevna vrednost in 12-krat 3-urna alarmna vrednost. Tu je bila najvišja povprečna mesečna koncentracija za mesec marec v Sloveniji 98 pg/m3, ter najvišja dnevna koncentracija 364 pg/m3, izmerjena 21. marca ob vzhodnem vetru, najvišja urna koncentracija 1656 pg/m3 pa je bila izmerjena na Dobovcu 22. marca ob brezvetrju. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, so koncentracije 30-krat presegle mejno urno vrednost, petkrat pa mejno dnevno vrednost. Najvišja urna koncentracija je bila 836 pg/m3. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno nižja od dovoljene. Izmerjene koncentracije so dosegle 60 % mejne urne vrednosti in so bile višje na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla 22 % mejne vrednosti tokrat na merilnem mestu ob prometni cesti v Mariboru. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ozon Koncentracije ozona v zraku so bile zaradi hitrega zviševanja lege sonca nad obzorjem višje od februarskih, in so marsikje - zlasti na višje ležečih podeželskih lokacijah - presegle ciljno 8-urno vrednost. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4 in preglednica 4. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PM10 so pogosto (do 25-krat v Zagorju) presegle mejno dnevno vrednost -pogosteje na mestnih merilnih mestih. Najvišja dnevna koncentracija je bila izmerjena v Trbovljah (trikratna mejna vrednost). Visoke koncentracije v Trbovljah so posledica emisije več virov, med drugim tudi gradbišča nove industrijske cone v bližini. Najvišje koncentracije so bile izmerjene v dneh lepega vremena s šibkim vetrom od 15. do 18. marca. Višje koncentracije delcev PM10 v letu 2005 so posledica upoštevanja korekcijskega faktorja, ki ga določa EU (EC Working Group). Za referenčne meritve korekcijski faktor ni potreben (merilno mesto Iskrba). Z marcem 2005 začenjamo objavljati rezultate referenčnih meritev delcev PM10 na merilnem mestu Iskrba ter rezultate referenčnih meritev delcev PM25 na merilnih mestih Ljubljana-Bežigrad, Maribor in Iskrba. Delci s premerom do 2.5 pm so zdravju bolj škodljivi kot večji delci do 10 pm. Za delce PM25 objavljamo le povprečne mesečne koncentracije. Trenutno za delce PM25 še niso predpisane nobene mejne vrednost. Iz rezultatov vidimo, da je koncentracija delcev PMi0 na Iskrbi precej manjša kot v drugih bolj naseljenih krajih po Sloveniji, da pa prevladujejo skoraj izključno majhni delci s premerom do 2.5 pm. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana na slikah 5 in 6 ter v preglednici 5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v pg/m3 / average monthly concentration in pg/m3 maks maksimalna koncentracija v pg/m3 / maximal concentration in pg/m3 min najnižja koncentracija v pg/m3 / minimal concentration pg/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [pg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 pg/m3 in vrednostjo 80 pg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 pg/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v ^g/m3 za marec 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 1. Concentrations of SO2 in ^g/m3 in March 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 81 11 75 0 0 0 31 0 0 Maribor 78 10 54 0 0 0 21 0 0 Celje 93 13 157 0 0 0 23 0 0 DMKZ Trbovlje 92 25 747 3 6 0 75 0 0 Hrastnik 89 17 453 3 6 0 55 0 0 Zagorje 95 23 401 2 17 0 97 0 1 Murska S.Rakičan 92 9 35 0 0 0 20 0 0 Nova Gorica* 77 12 57 0 0 0 18* 0* 0* SKUPAJ DMKZ 15 747 8 29 0 97 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 99 11 120 0 0 0 38 0 0 EIS CELJE EIS Celje 95 5 68 0 0 0 16 0 0 EIS KRŠKO Krško 88 59 836 30 54 0 276 5 13 Šoštanj Topolšica Veliki vrh 100 14 407 1 2 0 85 0 0 0 1 100 24 641 3 16 0 60 0 EIS TEŠ Zavodnje 99 10 149 0 1 0 34 0 0 Velenje 97 6 100 0 0 0 16 0 0 Graška Gora 100 9 250 0 0 0 43 0 0 Pesje 98 9 112 0 0 0 24 0 0 Skale mob. 100 12 260 0 0 0 64 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 11 641 4 19 0 85 0 1 Kovk* 70 62 923* 11* 43 0* 192* 3* 9 EIS TET Dobovec 95 28 1656 10 66 0 157 1 7 Kum 84 14 886 2 5 0 97 0 0 Ravenska vas 99 98 1647 52 195 12 364 8 30 SKUPAJ EIS TET 51 1656 75 309 12 364 12 46 EIS TEB Sv.Mohor 93 15 233 0 0 0 40 0 0 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v ^g/m3 za marec 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 2. Concentrations of NO2 in ^g/m3 in March 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 96 35 129 0 0 0 DKMZ Maribor U 100 43 120 0 0 0 Celje* U 72 43 125* 0* 0 0 Trbovlje U 95 33 100 0 0 0 Murska S. Rakičan N 82 17 73 0 0* 0 Nova Gorica U 85 34 104 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 99 4 24 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U EIS TES Zavodnje N 100 4 58 0 0 0 Skale mob. N 100 5 81 0 0 0 EIS TET Kovk* N 63 16 97* 0* 0 0* EIS TEB Sv.Mohor* N 0 0* 0* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 za marec 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 3. Concentrations of CO in mg/m3 in March 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV Ljubljana Bež. 97 0.8 1.6 0 DKMZ Maribor 100 0.7 2.2 0 Celje 100 0.9 1.8 0 Nova Gorica 96 0.8 1.7 0 EIS CELJE EIS Celje* Preglednica 4. Koncentracije O3 v ^g/m3 za marec 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4. Concentrations of O3 in ^g/m3 in March 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1. jan. Krvavec N 97 105 146 0 0 133 9 9 Iskrba N 100 79 165 0 0 153 13 15 Ljubljana Bež.* U 85 53 138* 0* 0* 124* 1* 1* DKMZ Maribor U 98 55 131 0 0 115 0 0 Celje U 99 49 135 0 0 112 0 0 Trbovlje U 99 48 140 0 0 129 1 1* Hrastnik U 100 64 147 0 0 133 2 2 Zagorje U 99 48 120 0 0 107 0 0 Nova Gorica* U 92 52 143 0 0 119* 0* 0* Murska S. Rakičan N 99 69 151 0 0 143 3 4 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 99 94 158 0 0 151 8 8 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 94 138 0 0 134 8 8 EIS TEŠ Zavodnje N 100 93 144 0 0 136 7 7 Velenje U 99 61 136 0 0 118 0 0 EIS TET Kovk* N 70 93* 133* 0* 0* 128* 6* 6* EIS TEB Sv.Mohor N 96 97 157 0 0 149 12 15 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |ig/m3 za marec 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in |ig/m3 in March 2005, calculated from 1-hour values by automatic stations PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. korek. faktor Cp (R) Ljubljana Bež. 97 48 97 14 39 1.24 39 DKMZ Maribor 99 61 125 21 49 1.19 40 Celje 95 59 109 17 47 1.12 Trbovlje 91 74 162 19 59 1.3 Zagorje 99 77 124 25 66 1.39 Murska S. Rakičan 92 52 105 15 40 1.22 Nova Gorica 88 43 84 7 20 1.2 Iskrba (R) 100 21 55 1 3 20 MO MARIBOR MO Maribor 98 58 107 20 48 1.3 EIS CELJE EIS Celje 88 51 123 20 48 1.3 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* 1.3 EIS TES Pesje 98 32 63 5 11 1.3 Skale mob. 99 25 53 1 7 1.3 EIS TET Prapretno 95 32 68 4 4 1.3 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations sld - merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured (R) - referenčna 24-urna gravimetrična meritev / 24-hour gravimetric measurement Lj ublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica* Vnaj narj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Ve liki vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk* Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 □ cp(^g/m3) □ DV-1ura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v marcu 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in March 2005 -1 111 11 11 -1 111 11 -1—1 1 1 -1 I i I 11 -H 1 1 J 1 1 1 11 11 11 1 1 1 11 11 __ 111 11 11 -' 111 111 11 11 11 -1 111 11 EIS TEŠ 1 11 EIS TET mm-1-1-■ 1 11 EIS TEB 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 280 260 240 220 200 180 tj § 160 Ol 140 c ä 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 13 14 1 5 1 6 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor -Celje Zagorj e > Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v marcu 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in March 2005 (MV- 24-hour limit value) Lj ublj ana Bež. Maribor Celje* Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narje Zavodnje Skale mob. Kovk* Sv.Mohor* 0 10 20 30 40 50 60 70 □ cp(jig/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v marcu 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in March 2005 URBANO NEURBANO 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež.* 1 1 1 1 Maribor 1 1 1 1 1 1 1 1 Celje 1 1 1 1 :-1-1- 1 1 Velenje -1-1- i1 1 1 1 1 1 Trbovlj e 1 1 1 1 URBANO Hrastnik 1 1 1 1 ■-1- 1 1 1 1 Zagorj e 1 -1— 1 1 1 1 1 1 Nova Gorica* 1 1 1 1 Murska S. Rakičan __i - - - 1 1 1 1 1 Vnaj narj e II 1 1 1 1 1 1 1 1 NEURBANO Maribor Pohorje -1 1111 1 1 1 1 Krvavec 1 1 1 1 Iskrba 1 1 1 1 Zavodnje Kovk* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 __i_¡_¡_¡__ Sv.Mohor -1-1-1-1-1-1 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v marcu 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in March 2005 Lj ublj ana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Pesje Škale mob. Prapretno 0 □ cp(pg/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v marcu 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in March 2005 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 220 200 180 160 140 d 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 3 14 15 16 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Ljubljana Bež. Maribor ^^^—Celje Trbovlje Zagorje 0 Nova Gorica —t—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v marcu 2005 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in March 2005 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in March 2005 was slightly lower than in the previous month. Weather characteristics that affect air quality were more favourable (more wind, less temperature inversions) than in February. SO2 concentrations were by far the highest again in the places of higher altitude influenced by Trbovlje Power Plant. The limit values as well as the alert threshold were most often exceeded at Ravenska vas due to the frequent east wind. Much less exceedences occurred in the cities of Zasavje region, which are partly influenced by the same plant during the periods with thick layers of temperature inversion. There were just few exceedences of the hourly limit value at the places of higher elevation influenced by emission from the Šoštanj Power Plant (Veliki vrh), as the desulphurization of the gases is gradually including the lower stacks also. There were quite frequent exceedences of the limit values at the Krško site, which is influenced by the emission from the Paper Mill Factory. Concentrations of Nitrogen dioxide and Carbon monoxide remained as usually below the allowed values. The 8-hours long-term objective value of ozone concentration was exceeded in mostly non-urban sites. Daily concentrations of PM10 particles frequently exceeded the allowed value especially at the urban sites. Higher PM10 concentrations in March 2005 are due to correction factors introduced by EU (EC Working Group). 52 Spremljanje onesnaženosti zraka z delci v Sloveniji Monitoring of airborne particulate matter in Slovenia Tanja Bolte Kljub intenzivnemu mednarodnemu prizadevanju za zmanjšanje emisij glavnih onesnaževal problematika onesnaženosti zraka še zdaleč ni rešena. Najbolj problematični področji sta onesnaževanje s fotooksidanti (predvsem O3 in NOx) in atmosferskimi delci. Atmosferski delci oziroma aerosoli so vpleteni v številne procese. To so drobni trdni in tekoči delci, ki so suspendirani v plinski fazi. Del delcev, ki so prisotni v zraku, je nastal kot posledica direktnih emisij (primarni delci), drugi pa so posledica različnih procesov v onesnaženi atmosferi (sekundarni delci). Sekundarni delci, ki nastajajo kot posledica različnih fizikalno-kemijskih procesov v plinski ali tekoči fazi (oblaki, megla) so običajno manjši od 1 ^m. Delci, ki izvirajo iz različnih procesov, imajo posledično različno kemijsko sestavo, obliko in fizikalne lastnosti. Kemijska sestava in koncentracija delcev sta odvisni tako od velikosti delcev, kot tudi od časa in lokacije. Porazdelitev atmosferskih delcev glede na velikost lahko običajno opišemo s tremi modalnimi porazdelitvami. Delci v velikostnem razredu med 0,01 in 0,1 ^m se nahajajo v tako imenovanem nukleacijskem območju, delci med 0,1 in 1 ^m v akumulacijskem območju, medtem ko se za delce večje od 1 ^m uporablja izraz grobi delci. Povezujemo jih z boleznimi respiratornega sistema, klimatskimi spremembami in eutrofikacijo okolja. Agencija RS za okolje, natančneje Sektor za kakovost zraka, izvaja monitoring delcev PMi0 (delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 10 ^m) na sedmih merilnih mestih v Sloveniji, v drugi polovici leta 2004 pa smo začeli izvajati meritve PM2,5. Meritve PM2,5 izvajamo na merilnih mestih, kjer že potekajo meritve PMi0. Navadno je med meritvami PM2,5 in PMi0 zelo dobra korelacija. Le-ta je odvisna od lokalnih oziroma regionalnih emisijskih virov. Monitoring izvajamo z merilniki TEOM (Tampered Element Oscillating Microbalance) in z referenčnim merilnikom Leckel. Na podlagi evropske krovne smernice za zaščito kakovosti zraka 96/62/EC je bila pripravljena prva hčerinska smernica 1999/30/EC, ki se nanaša na mejne vrednosti za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku. Le-ta je bila junija 2002 prenešena v slovenski pravni red kot Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku in objavljena v Uradnem listu RS, št.52. Posebnost tega predpisa je tudi, da v danem merilnem obdobju kratkotrajna mejna vrednost lahko presežena, vendar ne večkrat kot je to določeno.Uredba predvideva tudi znižanje mejnih vrednosti do leta 2010, ki jih bo v praksi težko doseči. Meritve je potrebno izvajati po referenčnih metodah, ki so predpisane, saj so le tako meritve med posameznimi državami primerljive. Kot je bilo že omenjeno, izvajamo kontinuirne meritve onesnaženosti zraka z delci z merilnikom TEOM. Ker pa je bilo v številnih izvedenih študijah dokazano, da pri TEOM merilniku prihaja do izgube lahkohlapnih snovi (predvsem NH4NO3), je potrebno izvajati primerjalne meritve z enim izmed referenčnih merilnikov. Do izgube pride zaradi višje temperature vzorčevalne cevi (temperatura od 35-50°C). Torej je potrebno iz primerjalnih meritev med kontinuirnim in referenčnim merilnikom določiti korekcijski faktor, s katerim nadalje korigiramo vse izmerjene koncentracije delce (PM10). Korekcijski faktor lahko države članice EU določijo same ali pa upoštevajo faktor, ki je za merilnik TEOM določen s strani »Working group on Particulate matter) in sicer 1,3. Korekcijski faktor je odvisen od lokacije merilnega mesta, kjer meritve izvajamo in od letnega časa. EC Working group on Particulate Matter je izdala tudi navodilo glede izvedbe samih meritev in glede določitve korekcijskega faktorja (Guidance to member states on PM10 monitoring and intercomparisons with reference method). Meritve z referenčnim merilnikom se imenujejo ročna gravimetrična metoda. Medij za zbiranje delcev je filter, ki je lahko iz različnega materiala. Vzorčevanje poteka 24-ur. Za samo določevanje mase se 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo navadno uporabljajo stekleni filtri, če pa se izvaja na filtrih se kakšna analiza težkih kovin in ionov, pa uporabljamo kvarčne filtre. Ročno gravimetrično metodo izvajamo v skladu s standardom EN12341. To pomeni, da vzorce tehtamo v tehtalni sobi, v kateri so sledeči pogoji: relativna vlaga 50±5 % in temperatura 20±1 °C. Filtre kondicioniramo pri omenjenih pogojih 48 ur pred samim vzorčenjem in nato 48 ur po vzorčenju. Iz podatkov o masi filtra in iz pretoka zraka skozi filter se določi koncentracija delcev. Slika 1. Izvedba primerjalnih meritev delcev med Leckel in TEOM merilnikom na merilnem mestu Murska Sobota. Figure 1. Comparison measurements between Leckel and TEOM instrument on monitoring station Murska Sobota. SUMMARY Despite of international agreements and efforts to reduce the emissions of major pollutants, air quality is far from acceptable, especially regarding photo - oxidants (NOx and O3) and particulate matter. Atmospheric particles are involved in numerous processes. They are connected with diseases of the respiratory system, climate changes and eutrofication of environment. Monitoring of PM10 in Slovenia is performed at seven different locations by Environmental Agency of the Republic of Slovenia. In year 2004, monitoring of PM2,5 is also introducing. We are also performing PM10 measurements with Leckel instruments in the stations where we have continuous measurements with TEOM. In this way, we have determinate a seasonal correction factor between TEOM and reference method (according to EN12341). 54 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc V marcu so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh merilnih postajah kontinuirno spremljamo vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Zaradi nedelovanja črpalke je prišlo do delnega izpada podatkov o kakovosti vode iz merilne postaje Sava Jesenice na Dolenjskem (11.-14. marec), zaradi slabega delovanja črpalnega sistema na Savi v Hrastniku v marcu ne prikazujemo podatkov iz te merilne postaje. V marcu rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov ne kažejo bistvenih sprememb stanja kakovosti vode glede na pričakovane vrednosti. Iz slik 1-12 je razvidna zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. Na avtomatskih merilnih postajah v Levcu in v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode smo v marcu zaznali rahlo upadanje vsebnosti nitratov. pH -Raztopljeni kisik -Vodostaj Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v marcu 2005 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in March 2005 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 135 130 ? o 125 •8 120 £ 115 110 105 100 2222222222 150 145 330 £ 310 290 270 Električna prevodnost Vodostaj Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v marcu 2005 Figure 2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in March 2005 ¿o 11,0 £ ^ 10,0 c m "a S 2 9,0 pH "Raztopljeni kisik - Vodostaj Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v marcu 2005 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in March 2005 13,0 12,0 8,0 7.0 Električna prevodnost -Vodostaj Slika 4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v marcu 2005 Figure 4. . Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in March 2005 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § 12>0 oc E S* 11,0 pH "Raztopljeni kisik " Vodostaj Slika 5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v marcu 2005 Figure 5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in March 2005 H 330 - " Električna prevodnost Vodostaj Slika 6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v marcu 2005 Figure 6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in March 2005 E O 240 -3 E 250 J pH Raztopljeni kisik Slika 7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v marcu 2005 Figure 7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in March 2005 210 200 190 180 170 160 150 210 480 200 190 390 180 360 170 160 270 150 220 230 260 270 280 Globina 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -Električna prevodnost - Globina Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v marcu 2005 Figure 8. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in March 2005 o £ 74,0 72,0 70,0 - 68,0 270 O Globina Slika 9. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v marcu 2005 Figure 9. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in March 2005 9,0 -, r 1560 pH -Raztopljeni kisik _ Globina Slika 10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v marcu 2005 Figure 10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Ljubljansko p. Hrastje in March 2005 71.0 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo g w 470 1570 g E 1580 J 1590 S "Električna prevodnost Slika 11. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v marcu 2005 Figure 11. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in March 2005 t 17-° J3 16,0 - 1570 -g " Globina Slika 12. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v marcu 2005 Figure 12. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in March 2005 480 1560 1565 1575 465 1585 1595 450 1600 18,0 17,5 15,5 15,0 SUMMARY In March the continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values (Figures 1-12). Slight decreasing of nitrate values in groundwater was noticed at automatic stations in Sp. Savinjska dolina Levec and Ljubljansko polje Hrastje.. 59 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - marec 2005 Earthquakes in Slovenia - March 2005 Ina Cecič, Tamara Jesenko, Manfred Deterding Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2005 zapisali več kot 240 lokalnih potresov, od katerih smo za 203 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 45 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav, kot tudi začasnih opazovalnic, ki so bile postavljene na Cerkljanskem z namenom beleženja popotresnih sunkov po potresih 14. januarja 2005. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. 47QV 45 30 ■16 tur 44 » 13' Jff 14'X' 14 X' 15 OO1 IS'®' 16 00' 16'JOT Uagnitudli» MLV JO hn Slika 1. Potresi v Sloveniji - marec 2005 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in March 2005 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v marcu 2005, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 6. marca ob 21. uri 46 minut UTC (oziroma 22. uri 46 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) jugovzhodno od Kočevja, pri kraju Koprivnik. Magnituda tega dogodka je bila 3,0. Potres so čutili prebivalci Kočevja, Črnomlja, Starega Trga ob Kolpi, Gradca v Beli krajini, Dragatuša, Stare Cerkve in okoliških krajev. Delavci Urada za seizmologijo in geologijo smo nadžariščno območje obiskali dva dni po potresu. Vsi krajani Koprivnika so čutili zelo močan in kratek sunek, vsi speči so se zbudili, večina je kljub mrazu noč prebila na prostem. Poškodb ni bilo opaziti, razen na zelo starih hišah, kjer so se obnovile stare razpoke v ometu. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - marec 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - March 2005 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2005 3 1 1 57 46,53 14,75 8 1,4 Peca, Avstrija 2005 3 1 14 28 46,31 13,58 6 čutili* 1,7 Bovec 2005 3 4 17 34 46,26 13,70 6 1,2 Krn 2005 3 6 0 9 46,31 13,57 8 III-IV* 1,6 Bovec 2005 3 6 8 53 45,99 14,97 9 1,0 Moravče 2005 3 6 21 46 45,59 15,01 13 V* 3,0 Koprivnik 2005 3 6 23 19 46,04 14,98 6 1,0 Velika Preska 2005 3 7 21 43 45,59 15,03 7 čutili* 1,5 Koprivnik 2005 3 8 14 8 45,64 15,51 1 1,0 Krašic, Hrvaška 2005 3 9 14 46 45,26 14,72 20 2,9 Lič, Hrvaška 2005 3 9 23 33 45,95 14,48 17 1,3 Ig 2005 3 10 11 51 46,51 14,63 10 1,2 Eisenkappel, Avstrija 2005 3 11 5 16 46,05 14,96 8 1,2 Velika Preska 2005 3 11 14 12 46,11 14,78 14 1,8 Moravče 2005 3 11 19 50 46,32 13,60 8 čutili* 1,8 Bovec 2005 3 12 1 41 45,60 15,02 8 1,4 Koprivnik 2005 3 13 5 43 45,51 14,25 7 1,1 Jelšane 2005 3 14 7 39 45,95 14,48 11 1,1 Ig 2005 3 14 9 37 46,19 13,73 15 1,0 Tolmin 2005 3 14 10 7 46,18 13,73 14 1,0 Tolmin 2005 3 14 12 18 46,30 13,58 9 1,2 Bovec 2005 3 14 16 0 45,84 14,82 0 1,0 Mali Korinj 2005 3 15 7 9 45,31 14,72 15 1,3 Fužine, Hrvaška 2005 3 15 9 44 45,51 14,30 19 2,3 Jelšane 2005 3 15 12 39 46,27 13,26 20 1,3 Lusevera, Italija 2005 3 18 1 28 46,31 13,61 8 1,2 Bovec 2005 3 18 17 12 46,31 13,58 7 1,0 Bovec 2005 3 19 14 2 45,46 15,34 7 1,3 Zilje 2005 3 20 6 46 46,07 14,74 9 1,2 Janče 2005 3 20 21 44 46,31 13,54 9 1,3 Bovec 2005 3 22 13 6 45,47 14,39 10 1,3 Klana, Hrvaška 2005 3 22 15 39 45,46 15,31 8 1,7 Zilje 2005 3 23 2 36 46,30 13,61 7 1,0 Bovec 2005 3 23 14 40 45,98 14,65 10 III-IV* 1,9 Grosuplje 2005 3 23 19 17 46,30 13,53 10 1,0 Srpenica 2005 3 25 5 19 45,93 15,21 7 1,1 Trebelno 2005 3 25 7 28 46,31 13,66 17 1,4 Lepena 2005 3 26 3 24 46,52 14,12 8 1,0 Ma. Elend, Avstrija 2005 3 26 14 16 46,30 13,56 9 1,0 Bovec 2005 3 27 4 0 45,60 15,02 12 III* 2,3 Koprivnik 2005 3 27 4 5 45,60 15,02 5 1,3 Koprivnik 2005 3 29 4 23 46,30 13,60 9 1,0 Bovec 2005 3 30 11 57 45,98 14,58 13 2,2 Škofljica 2005 3 31 1 6 45,72 14,19 14 III* 1,3 Pivka 2005 3 31 16 9 46,29 13,62 8 1,2 Kobarid 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - marec 2005 World earthquakes - March 2005 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2005 Table 2. The world strongest earthquakes - March 2005 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 2.3. 10:42:12,2 6,53 S 129,93 E 7,0 7,1 202 Bandsko morje 2.3. 11:12:14,9 30,38 N 68,04 E 4,9 52 Pakistan V Quetti je bila ena oseba ranjena. poškodovanih je bilo nekaj zgradb. 5.3. 19:06:51,6 24,63 N 121,90 E 5,8 5 Tajvan V I-lanu sta bili dve osebi ranjeni. 9.3. 10:15:33,6 26,89 S 26,66 E 5,0 4,3 15 Južna Afrika Na območju Kierksdorp-Stilfontein sta dve osebi izgubili življenje, vsaj 58 jih je bilo ranjenih. poškodovanih je bilo veliko poslopij. 12.3. 07:36:13,8 39,42 N 40,97 E 5,4 5,0 5,7 23 vzhodna Turčija Na območju Cat-Karliova je bilo ranjenih vsaj 16 oseb. Poškodovanih je bilo vsaj 214 zgradb. Zemeljski plaz je prekinil cestno povezavo med catom in Erzurum. Poginilo je tudi nekaj glav živine. 14.3. 01:55:55,6 39,35 N 40,89 E 5,5 5,7 5,8 5 vzhodna Turčija V potresu je bilo ranjenih vsaj 18 oseb. Poškodovanih je bilo vsaj 418 zgradb, potres pa je povzročil tudi dodatno škodo na zgradbah, ki so bile poškodovane v potresu 12. marca 2005. 14.3. 09:43:49,0 17,16 N 73,73 E 4,9 10 Maharastra, Indija Vsaj 45 oseb je bilo ranjenih v Kolhapurju, Ratnagiri in Satari, Maharashtra ter v Belgaumu, Karnataka. 20.3. 01:53:41,6 33,81 N 130.07 E 5,9 6,7 6,6 10 Kjušu, Japonska V Fukuoki je ena oseba izgubila življenje. Vsaj 500 oseb je bilo ranjenih. Zaradi zemeljskega plazu je bilo poškodovanih vsaj 65 hiš. 21.3. 12:23:54,1 24,98 S 63,47 W 6,1 6,9 579 Salta, Argentina 28.3. 16:09:36,2 2,07 N 97,01 E 7,1 8,4 8,7 30 severna Sumatra, Indonezija Na otoku Nias je potres zahteval vsaj 1000 življenj. 300 oseb je bilo ranjenih. Uničenih je bilo vsaj 300 hiš. Na otoku Simeulue so prešteli vsaj 100 žrtev, v Kepulauan Banyak vsaj 200 žrtev in na območju Meulaboha še vsaj tri žrtve. Tsunami z višino valov 3 m je na Simeulueju poškodoval pristanišče in letališče. Na obali otoka Nias so zabeležili tsunami z višino valov 2 m. Potres so čutili tudi v Maleziji, na Tajskem, v Singapurju, na Maldivih, Andamanskih in Nikobarskih otokih, v Indiji in na Šrilanki. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2005. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja), Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja), Mw (navorna magnituda) 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -30 -60 -30' -60' O 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2005 Figure 2. The world strongest earthquakes - March 2005 63 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2005 meritve cvetnega prahu potekajo v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V marcu je bil v zraku na vseh merilnih postajah cvetni prah leske, jelše, jesena, topola, vrbe, bresta, tise, posamezna zrna javorja, v Primoiju tudi ciprese. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Kopru, kjer smo našteli 11.819 zrn, največ zaradi bogatega cvetenja cipres. V Ljubljani smo zabeležili le 1.806 zrn v Mariboru pa 1.843. CO E Ž 01 N > LU I— >CO SOOO 25OO 2OOO 1500 1000 500 O Koper Ljubljana Maribor H—I—I—h H—I—I—F1 -F -F ■ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v marcu 2005 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2005 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku marca 2005 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Preglednica 1. Začetek pojavljanja cvetnega prahu za lesko in jelšo v Ljubljani v obdobju 1996-2005 in za cipresovke in tisovke v Kopru v obdobju 1999-2005 Table 1. Beginning of the pollen season in the air for Hazel and Alder pollen in Ljubljana during the period 1996-2005 and for Cypress and Yew family pollen in Koper during the period 1999-2005 1 SS6 1 SS7 isss i sss 2000 200i 2002 2003 2004 2005 leska v Ljubljani 1S.S. 9.2. 1S.1. S.2. 7.2. 29.1. 1.2. 12.2. 5.2. S.S. jelša v Ljubljani 19.S. 11.2. 1 4.1 . S.2. 7.2. 29.1. S.2. 26.2. 6.2. 7.S. cipresovke / tisovke v Kopru 6.1. S.2. 24.1. 5.2. 25.2. 7.2. 11.2. Leska, jelša in cipresovke so prve rastline, ki začnejo na začetku sezone sproščati alergogeni cvetni prah v zrak. Zelo mrzel februar je njihovo cvetenje zamaknil v prvo tretjino marca. V preglednici 1 so zbrani datumi začetka pojavljanja cvetnega prahu leske in jelše v Ljubljani v obdobju od leta 1996 do 2005, za cipresovke in tisovke pa v Kopru v obdobju od leta 1999 do 2005. Začetek pojavljanja cvetnega prahu je določen z datumom, ko se je ta cvetni prah pojavljal šest dni zaporedoma brez prekinitve. Najzgodnejši začetek pojavljanja za lesko in jelšo je bil 13. oziroma 14. januar leta 1998. Letošnje leto z začetkom sezone 7. oziroma 8. marca je primerljiv z letom 1996, ko se je sezona začela še deset dni kasneje. 11nštitut za varovanje zdravja RS 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 175 150 o 125 QT 100 N O 5 75 LU >W 50 25 0 Koper Ljubljana Maribor JELŠA —h i i h -1—h -F J ^ff ¥ P W i Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2005 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2005 175 150 125 100 75 50 25 CO E Z Ct N O _J > LU I— 0 + -i -i -\-\--\- ; ■ 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2005 Figure 3. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2005 3000 CO E Ž Ct N O _J > LU I— 2500 2000 1500 1000 500 0 Koper Ljubljana I Maribor CIPRESOVKE / TISOVKE 1 hi I hhl-hhhH I J-F + Jlpj f * 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2005 Figure 4. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae / Taxaceae) pollen, March 2005 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V letošnjem letu so v Primorju zelo močno cvetele ciprese, povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu je bila zadnje tri dni marca zelo visoka. Zadnjega v mesecu je bila izmerjena koncentracija 2.977 zrn/m3 zraka. V preglednici 2 je predstavljen odstotni sestav cvetnega prahu po posameznih skupinah rastlin v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Preglednica 2. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru marca 2005 Table 2. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, March 2005 jelša leska cipresovke tisovke jesen topol vrba brest Koper 1.6 3.0 93.3 0.4 1.0 0.1 0.4 Ljubljana 19.2 26.7 41.4 0.6 3.0 1.6 6.8 Maribor 25.8 27.2 28.2 1.8 10.9 2.2 2.9 25 20 15 10 0 Koper Ljubljana Maribor JESEN i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2005 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2005 50 40 Ol N > LLI I— >CO 30 20 10 0 13 15 19 21 23 25 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2005 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2005 Marec se je začel z zelo mrzlim vremenom, že 3. marca so se mrazu pridružile tudi padavine in notranjost države je prekrila snežna odeja. Do 9. marca je bila koncentracija cvetnega prahu ob mrzlem vremenu nizka, nato je naraščanje temperature spremljalo tudi naraščanje koncentracije cvetnega prahu v zraku. 10. marec je bil ob morju sončen z burjo, drugod pa spremenljivo oblačen, pojavljale so se krajevne plohe. Naslednji dan se je veter obrnil v jugozahodnik in prinesel oblake. 12. marca je ob morju zapihal jugo, čez dan se je pooblačilo, koncentracija cvetnega prahu pa je močno porasla. Naslednjega dne se je koncentracija cvetnega prahu na Obali kljub sončnemu vremenu 5 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ob burji ponovno znižala. Od 14. do 18. marca je bilo v Ljubljani in Mariboru sončno in iz dneva v dan topleje, kar se je poznalo tudi na povečanem sproščanju cvetnega prahu v zrak. 19. in 20. marca je na Obali spet zapihala burja, predvsem 19. so prevladovali oblaki, v Mariboru so bile padavine. Od 21. do 27. je ob morju prevladovalo oblačno vreme, v drugi polovici tega obdobja so se pojavljale tudi padavine, zato je bilo v zraku malo cvetnega prahu. V Ljubljani in Mariboru je bil v tem obdobju povsem oblačen le 25. marec, ki je prinesel tudi padavine. Od 28. marca do konca meseca je bilo toplo in večinoma sončno na Obali, kjer je koncentracija cvetnega prahu močno narasla. V Mariboru in Ljubljani je prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami, zato je bilo v zraku malo cvetnega prahu. 15 co iE 10 Z Q1 N O _J > I— 5 Koper Ljubljana Maribor VRBA i i i i i i i i i i i i i i i JUI 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2005 Figure 7. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2005 70 ro E 60 50 or 40 N o 30 LU >W 20 10 0 Koper ^^ Ljubljana Maribor BREST .........._.........._.........._.........._.........._.........._.........._.........._.........._.........._.........._..........I.........._.........._.........._.........._.........._.........._......... ■ i -.......pi i Lpp+Uf-M-^Jll-^l hl I Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2005 Figure 8. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2005 0 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Stajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in March as follows: Alder, Hazel, Cypress and Yew family, Ash, Poplar, Willow and Elm. The beginnining of the pollen season is defined as a first day with pollen of the chosen taxa, presupposing that no more than six subsequent days followed with a zero count. 67 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.