poMtaloa plaCana v gotovini V LiufoifamS, 10. tmmifm ime Kadar narod svobodno Štiri leta so minula te dni, odkar je celo našo deželo prevzel val posebnega navdušenja, Vodja naroda, dr. Anton Korošec je praznoval 60 letnico svojega življenja. V zadnjem gorskem selu je predobro znano, kaj pomeni ia nas dr. Korošec. Zato ni bilo treba prav nikakega truda, da se je razgibala cela dežela, kakor se razgiblje redkokdaj. Tisoči kre-30/ so ono lepo noč zagoreli po naši deželi. Slovenska pesem je zadonela iz mladih grl. Grom možnarjev je odmeval z griča v grič. Cela dežela je bila eno: vsa za svojim voditeljem. Tiste dni pa so našo deželo vladali ljudje, ki so skrunili zakon in se pajdašili s krivico. Bili so to samozvanci, ki jih je trenutno politično razpoloženje vrglo za kratek čas na-površje in ki so se predobro zavedali, da pri narodu ne uživajo nikakega zaupanja in nimajo v njem nikake opore. Tem ljudem so veličastne ljudske manifestacije za dr. Korošce bile še prav poseben opomin, da jih ljudstvo ne mara. To pa jih je razkačiio. Sklenili so se maščevati. In maščevali so se podlo, kakor se' maščuje kraiežijav slabič, ki ima slučajno orožje v rokah, nad zvezanim orjakom. Kaj so storili? Po svoji stari navadi so proglasili vse to ljudsko navdušenje — za protidržavno rovarjenje. Zažgati kup drač-ja: protidržavno dejanje. Prijeti v roko narodno zastavo: protidržavno dejanje. Zaklicali Korošcu: Živijo —- protidržaven vzklik. Ce si zaklical: Živijo svoboda, si lahko mesece in leta sedel kot obsojenec.po zakonu o zaščiti države. Ljudstvo je gledalo in strmelo. Proglasili so ves narod za sovražnika države. Ves narod )e postal brezpraven. Zapirali so mu prosvetne domove, zapečatili ogromne zaklade ljudskih knjižnic, zaklenili godbene instrumente, zapodili igralce z odrov. Čuvarji zakona so pozabili na svoje visoko dostojanstvo in so se udinjali političnim mogotcem. Kdor se ni brezpogojno uklonil, je bil ob kruh in vržen na cesto. Ječe so bile prepolne nedolžnih žrtev, "rvič, odkar so nemški valpti zgubili svojo oblast, so padale batine po hrbtih slovenskih Mož in žena. Krivični oblastniki so nalagali ljudstvu ogromne denarne kazni. Politične voditelje so preganjali kot zločince in jih nazadnje po paragrafu o preganjanju potepuhov in-ternir&li. Ljudstvo je stisnilo pesti, trpelo in <-»kalo dneva, ko bo lahko svobodno izrazilo svoje mnenje. Uklonilo se pa nil Odkar so politični nasilneži morali izgi-m« s pozorišča, se razmere boljšajo. Krivic in nasuja ni ve«, velike napake bivših režimov se s trudom popravljajo. Svojemu veselju nad zadobljeno svobodo je dalo med drugim slovensko ljudstvo izraza tudi v nedeljo na veličastnem slovanskem taboru v Mengšu, katerega se je udeležilo nad 15. zbrnovalcev V nedeljo je ljudstvo lahko mirnim srcem dalo izraza svojim notranjim Sustvum, zlasti svoji zvestobi do države in do svojega voditelja dr. Korošca. Vsi nasprotniki naroda in bivši nasilniki pa so na tem zboru lahko videli, da naroda ni mogoče s silo uničiti. Veličastni tabor v Mengšu je zbral ogromne množice ljudstva iz prelepega kamniškega kota. 400 rediteljev je skrbelo, da se je vse v redu izvršilo. Prelep je bil sprevod, v katerem je bila nepregledna vrsta kolesarjev, narodnih noš is fantov -in mož z želenimi kravatami. Shoda sta se udeležila ministra dr. Miha Krek in Hrvat dr. Kožulj. Navzoč js bil tudi ban dr. Natlačen ter mnogo drugih odličnikov. Množice so z nepopisnim navdušenjem odobravale izvajanja govornikov. Zlasti so užigala besede g. dr, Žvoklja, ki se je podrobneje pečal s krivicami, ki jih je ljudstvo trpelo od nasilnikov v kamniškem okraju. Prelepe besede je izgovoril g. minister Kožulj, ki je poudarjal, da bomo samo kot dobri Slovenci res tudi pravi Jugoslovani. V naslednjem prinašamo v izvlečku govora g. ministra dr, Kreka in g. tajnika JRZ Franca Smodeja: o pravem iugosiovanstvu - . Dolgo dobo težkih preizkušenj smo met: rali preživeti in pretrpeti, da ae je nazadnje vendar našla oblika politične tvorbe, ki naj da državi takšno obliko, v kateri bo zasidrana popolna in dejanska enakopravnost Srhov, Hrvatov in Slovencev, tako da bs ne samo dejansko, ampak tudi v vseh stopnjah našega življenja resnično naša država. Zakaj to poudarjam? V dobi preganjanj, krivic in nasilja »e je marsikateri zvest državljan, ki je bil pripravljen na največje žrtve za državo, začel spraševati: ali je to tista država, po kateri Smo tako hrepeneli in koprneli kakor izraelsko ljudstvo po obljubljeni deželi, kakor od žeje izmučen jelen po hladni studenčnici? Iz svobodnih državljanov smo postali sužnji.i Prijatelji nikdar ne smemo pozabiti, da ni država, ki smo jo ustvarili, kriva vsega tega, kar se je dogajalo, ampak tisti, ki so bili vzeli v zakup jugoslovanstvo in so pod to firmo, ki so ji« samo sebi prisvajali, izkoriščali državo in državno oblast v svoje osebne koristi in koristi svojih umetne in proti ljudstvu ustanovljenih stranki Ali ni danes vsakomur jasno, da so bili po pretežni večini tisti, ki so se imenovali demokrate in dajali svojim strankam zveneče ime demokratska stranka, največji nasprotniki demokracije, da so nosili samo na jeziku besedo demokracija, v rokah so pa vihteli bič nad ljudstvom? Ali ni danes jasno, da so bili tisti, ki so ves čas vpili, da ao, edini državotvorni element, gro-bokopi države? Ali ni danes vsakomur jasno, da so tisti, ki so vpili, da so samo oni resnični predstavniki jugoslovenske inisli, da ao vsi drugi, ki niso pripadali njihovim državo izko-rišČevalnim vrstam, prbtidržavni, separatisti in ne vem kaj še, ali ni danes vsakomur ja- J!8.%-Jl£. ML bili t i samobvalni^ Jugoslovani ubijal« jugoslovanske misli iii da je TBJ16 treba samo že par let njihovega paševaiija, pa bi bili popolnoma »gasili platnoaečo. jugoslovansko misel v srcih in dušah ljudstva? Mi ae jugoslovanski misli od majniške deklaracije do danes nismo odpovedali, marveč smo obsojali samo njeno zlorabo in hoteno napačno tolmačenje. Mi smo se kot Slovenci borili za jugoslovanstvo, mi smo se kot Slovenci združili v eno nedeljivo državno celoto s Srbi in Hrvati in nikdar ničesar drugega nismo v tej skupni državi zahtevali, kakor da se spoštuje naše ime in naš jezik, kakor mi spoštujemo druge, da se uvede v državi resnična demokracija, da ne bo v državi gospo-dujočih, ki imajo vse pravice, in sužnjev, ki naj imajo samo dolžnosti! Mi nismo ničesar drugega zahtevali kakor poštenost v državni upravi in jamstvo, da se ne bo ena pokrajina izkoriščevala na račun druge, marveč da bomo uživali vsi in bodo uživali vsi sestavni deli države enake pravice, kakor nosimo tudi vsi enake dolžnosti! Z drugo besedo povedano: Mi hočemo po patentiranih jugoslovanskih nacionalistih omadeževani jugoslovanski misli vrniti njen blesk in sijaj in v dejanjih pokazati, da smo resnični Jugoslovani, z vso dušo in srcem, in ne nekakšni jugoslovanski deklamatorjit Mi ne pozabljamo, da so se vsi zavedni Slovenci in to smd bili po velikanski večini, jasno in odločno in brez omahovanja izrekli za majniško deklaracijo, da pa so bili proti združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v en« državo vsi naši narodni odpadniki, vsi nem* Skuta rji! Če naša slovenska narodna zavest tedaj ni motila naše iugoslovankse orientacije, 1« « kakšno pravico se drzne kdo trditi, da smo separatisti, da nismo dovolj jugoslovanski nato. ker sme in hočemo ostati Slovet'.«, zavedajoči se, da drugih Jugoslovanov ni kakor so tisti, ki se imenujemo Slovenci, Hrvati in Srbi, ki še niso z nami združeni? Ker smo in hočemo ostati Jugoslovani, in to za vetko eeno, zato smo in hočemo tudi ostati Slovenci, Hrvati in Srbi! Kdor je pod Avstrijo izdajal svoj narod in se prodajal tujcu, ta predstavlja tudi v naši Jugoslaviji manjvreden element, nevreden, da se diči z lepim jugoslovanskim imenom, ker tak človek, ki zatajuje svoj narod in prodaja sebe in svoj narod dragim, četudi pod iirmo jugoslov&nstva, ni in ne more biti dober Jugoslovan; taki ljudje so vedno in vsikdar na prodaj. Minister Krek o kmečkem vprašanja Glede kmetskega stanu in njegovega gospodarstva je predsednik nase stranke in vlade g. dr. Stojadinovič ca ustanovnem zboru stranke dal naravnost programatično izjavo, ki je več kot razveseljiva. Treba je, tako je rekel, urediti vprašanje prezadolženosti kmeta, vprašanje likvidnosti kmetskega zadružništva in vprašanje cen kmetekih produktov v odnosu s cenami industrijskih izdelkov, ki jih kmet potrebuje. Vse to troje in vsako zase je tako veliko, obsežno in zapleteno gospodarsko in finančno vprašanje, da dane« redko kdo veruje, da bomo mogli kaj odločilnega - kmalu storiti. Toda mi smo tekom tega leta že večkrat imeli priliko poslušati neverne Tomaže. Kakor nam marsikdo ni verjel, da bo naša vlada stalna ni trdna, kakor nam niso. verjeli, da bomo uspeli a organizacijo stranke, kakor so mnogi zmajevali z glavami, da bomo mogli prehranitj letošnjo zimo cele pokrajine države, ki so bile v jeseni brez vsake hrane, tako zmigujejo z ramami danes, Ito mi s popolnim zaupanjem trdimo, da bomo tudi v vprašanjih kmetskega dolga, v vprašanjih novega kredita za kmeta in uravnoteženju kmetskega gospodarstva napravili odločilne poteze. Mi pa se zavedamo vse težavnosti te naloge, vendar nič ne obupujemo in uič ne dvomimo, nasprotno, s polnim zaupanjem in liajodločnejšo voljo hočemo spraviti v obratovanje zopet kmečki kredit in hočemo z vplivanjem na naše narodno gospodarstvo dvigniti donosnost kmetskega go-. spodarstva, Da bi se dvignila delavnost, zmanjšala brezposelnost in pospeševal splošni napredek v vseh^ krajih naše države, zato smo polagali vso važnost na i.itenzivno pospeševanje javnih del. Mislim da ni okraja v-dravski banovini, v katerem bi se iz javnih sredstev letos ne porabilo vsaj 100.000 dinarjev. Številne ceste se popravljajo, nova pota se grade, vodnjake in vodovode zidajo, reke regulirajo in razne gospodarske naprave izvršujejo. Gotovo je, da je vsega tega še premalo, ali pojdite gledat v gradbeno ministrstvo ali k banski upravi v Ljubljani, pa boste videli, da smo vse moči, ki so sploh na razpolago, zaposlili samo z izdelovanjem načrtov za nova dela. Tudi dva velika načrta, ki sta življenjskega pomena za vso Slovenijo in ki se nista mogla uveljaviti nikoli v prejšnjih letih, sta letos našla svoje Izvršitelje. Trasira se avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak in že ta mesec se začnp trasi rati ieleznttsfr« zveza z morjem RAZGLED PO SVETU Abesinski poglavarji se po italijanskih poročilih še vedno predajajo italijanskim oblastem in jim izjavljajo pokorščino. Kar 50-tisoč ahesinskih vojakov je baje oddalo orožje v preteklih dneh. Italijanom se pa še vedno upirajo samo »razbojniške tolpe«. Italija pošilja tudi nadalje nove čete v Afriko. Tako je te dni odplula v Abesinijo iz Napolja ladja s 600 oficirji in 1000 možmi. — Ob zasedbi Addis Abebe po Italijanih je imela začasna abesinska vlada pod svojo oblastjo več kot dve tretjini abesinske zemlje. Italijani so sicer javili pohod v še nezasedeni zapadni de! te države, niso pa še poročali, kako dale? so že prodrli? Cesar Hajle Selasije. kakor tudi njegovi poveljniki menijo, da so štrli abesinski odpor plini oziroma plinske bombe, ki so se jih Italijani v obilni meri posluževali v nasprotju s tozadevnimi medna/odnimi dogovori. - Da se imajo Italijani zahvaliti za svoje uspehe predvsem svojemu zrakoplovstvu, kažejo tudi naslednje številke: V teku vojne so italijanski bombarderji vrgli na obesinske položaje botnb v teži 1,500.000 kg. Pri tem so spustili iz zrakoplovnih strojnih pušk 260.000 strelov. Zrakoplovi so prevažali bojni niaterijal in pa hrano v skupni teži en milijon kilogramov. Aeroplaiii so nosili sprednjim četam v pustinjo celo žive vole in koze. Po zraku so postavili na določeno mesto 630.000 kg bencina in raznih mazil! -- &d«5\Vojui zrakoplovi v Vzhodni Afriki vzdržujejo pron&t med As-maro, Makalo, Desijem in Addis Abebo. Za časa vojne je bilo ubitih 86 zrakoplovskih italijanskih oficirjev in pilotov in 148 je bilo ranjenih. Abesinski cesar je bi! te dni v Londonu zelo navdušeno sprejet, ne aicer od vladnih krogov, ampak od velikih množic naroda. V Londonu je Hajla Selasija obiskal »neuradno« tudi poseben odposlanec angleškega zunanjega ministrstva. V abesinskem poslaništvu je abesinski cesar priredil svečan sprejem h kateremu je povabil zastopnike vseh držav razen Italije in je s tem nekatere gospode diplomate, ki imajo pred Italijo strah To in ustaljenost novega režama. njegova pravičnost in skrbnost, red v javni upravi, pomirljivost v političnem življenju, so vplivale tudi na zasebno gospodarstvo toliko koristno, da se že na mnogih poljih kaže večja inicijativnost, boljša podjetnost in zato tudi uspešnejša produktivnost. Gospodarsko delo vlade se je v prvem letu moralo omejiti na to, da popravlja in urejuje najrazličnejše nerednosti in neskladnostih v javnih financah in gospodarstvu. Treba je bilo povsod uvesti red, zakonitost in poštenje. Treba je bilo do najvišjih mej možnosti uveljaviti garancije, da enkrat prenehajo korupcionistične afere in pa razne nepoštene manipulacije z javnim, ljudskim" in državnim premoženjem. Upamo, da je danes Že vsa javna uprava tako dovršena, da bo vsakdo takoj dobil najhujšo kazen, kdorkoli bi samo poskušal stegniti svojo roko v nedovoljeni nameri po javnem denarju. ali vsaj rešpekt, spravil v nemalo zadrego Hajle Selasije je obiskal v Londonu tudi spo menik, postavljen angleškim vojakom, paAli je mar pravično, če se v 25 tednih uniči abesinska svoboda, ki je stara 25 stoletij in to na divjaški način, ki bi bi! primeren edino m predkržčansko dobo. Zaupam Angležem in Vsem 52 državam, ki so obsodilo Italijo kol napadalko. V Društvo narodov zaupam tudi zato, ker je mnogo malih držav lahko v blii-nji bodočnosti prav tako prizadetih, kakoi Abesinija«, Neguš je najbrž pozabil, da je na svetu predvsem zato tako hudo, ker gre tolikral moč pred pravico. Naj abesinski cesar prouči tudi vzroke bursko-angleške vojne in hitro mu bo jasno, da tudi od Anglije zaman pričakuje obnovitve svoje do včeraj še svobodne države. KATOLIŠKA CERKEV s To in ono. V ameriškem Klevelandn je umrl bogati žid Lehman Richman, ki je vse svoje imetje naklonil v dobrodelne namene Nad 48 tisoč dolarjev go dobili tudi katoliki zavodi in šole. — Marsikdo ne ve, da so v Kitaju tri katoliška vseučilišča, namreč v Pekingu, v šangaju in v Tientsinu. Te šole po-sečajo večinoma pogani, okrog 2100 dijakov. V katoliških misijonskih Mah je nad 417 tisoč mladih kitajskih dijakov. ITALIJA s Razno. Dne 15. junija se bodo pričeli v južnem Tirolu veliki italijanski manevri, v katerih bo sodelovalo 5 divizij. Kmetje so že dobili nalog, da pospravijo do 15. junija letos svojo žetev, enako pa se bo šola končala 10. junija, ker bodo šolska poslopja služil« vojakom za prenočišča. Gradilo se bo tudi nekaj novih vojašnic. V pokrnjini med Brenner-jem in Vipiteno se z največjo nagliro gradi pet novih strateških cest proti avstrijski meji. — V Bazovici pri Got ici je umrla gostilničar-ka Tončka Tance. -- Trojčke je rodila 38 letna Štefanija Kodrič v Mirni pri Gorici. — Veliki železni most, ki veze Gradež s eelino, »o otvorili v tem kraju. — V bolnišnici v Deseic v Abesiniji je umrl Andrej Batič iz Postojne. — Granata je ubila v panoviškem gozdu pn 8AWKA~BARIJCH It Sine AHber. s»ar«s OdpreiRtja denur »• fusostavi!" na fhltreje In po najboljšem dnevnem Vrši vse bančne posle najkulantnejf Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luki««-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne rs«"™ MMilM. ti« W»( 54 Brasdto. RUKO-Ui N« II!'-«' SUAl K. UM-M »Ai. Dtaut MTgfamMlR«: ' Na zahtevo pošliemo brespladno n»i» «ek, n<"B,"lt" in za namakanje Ženska hvala : Gorici 18 letnega Gresta Oswalda iz Celovca. Za dograditev cerkve Srca Jezusovega v Gorici je dal g. Mussolini iz zasebnih dohodkov 25.000 lir. — S strehe je padel v St. Vidu in si zlomil hrbtenico 81 letni Jožef Keuda iz gebrelj. A VST RiJ A s To in eno s Korotana. Srebrni šilingi z letnico 1925-26 in sliko parlamenta so z majem potegnjeni iz prometa. — S 1. junijem je otvorjena letalska proga Celovec—Ljubljana —Sušak. Iz Celovca v Ljubljano vozi letalo pol ure. -- Minuli teden je v okviru običajnega letalskega izleta pristalo v Celovcu 48 letal, med njimi nad 30 inozemskih. Na poletu proti Gradcu je neko češko letalo izgubilo smer ter pristalo na Likebovem travniku v Šmihelu pri Pliberku. — V Celovcu so minuli teden paradirali po ulicah mali tanki za dva moža. Meščanstvo jih je opazovalo z velikim zanimanjem. — Siidmarka je nabrala v Avstriji v maju skupno 93.000 S za svoje nacionalno delo ob meji. — Celovško kopališče ob jezeru je otvorieuo z junijem. — Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Pšenični-ka, p. d. Fischerja pri Tinjah. — V Strmcu so pokopali Magdaleno Piber iz Krstne vasi. AMERIKA s Razno. V Manorju Pa je umrla Mary Kaspet iz Poljan nad Škofjo Loko. — V Armi Kans je preminul Martin Ocepek iz Tirne pri Litiji. — V Forest City je odšla v večnost 45-ietna Karolina Kotar iz Gorenje vasi pri Zg. Logatcu. -- V Willardu Wis jo bil ponovno izvoljen za župana rojak Martin Klarič. Vodstvo občine je skoraj izključno v slovenskih rokah. — V Leadville Colo so djali v grob 60 letnega Josipa Gačnika iz Polja pri Stični, — V Eve-lethu Miriti je bil ubit pri delu v rudniku 50-letni Alojz Oberstar iz Sodražice na Dolenjskem. — V Pueblo Colo je umrl Adolf Lovšin i/, Ribnice. — V Canonsburgu je preminul 45-letni Jožef Sedinak iz Knežaka pri St. Petru na Krasu, — V Universal Ind je odšel v večnost 75 letni Anton Fink iz Friž na Štajerskem, — Istotam so pokopali 61 letnega Josipa Cigaleta iz Zadrtja pri Celju. — V Little Falls so položili v grob 85 letnega Matevža Cigaleta iz Rečice v Savinjski dolini. — V Govvandi je na veke zatisnii oči 47 letni Mike Primožič iz Radgone. — V So. Chikago je odšel po večno plačilo bivši večletni organist Jakob Sinrekar. — V Frantierju Wyo je umrl 75 letni Andrej Florjančič iz Podbrda na Goriškem. — V Oleanu je avto ubil rojaka Leopolda Vesela. — V Clevelandu so umrli: 52-letni Rudolf Pate iz Repč pri Trebnjem, 39-letni Jožef Roječ nekje s Primorskega in 55 letni Pavel Antonin iz Dobravice na Gorenjskem in 46 letna Neža Mir, \z Nemške vasi Pri Ribnici. — V Evebeth Minn je preminul Jakob Debevec nekje iz Ložke doline. — V Ročk Springs Wyo je umrl 48 letni Anton Je lovčan iz Javorja nad Skofjo Loko. V Stra-bane Pa je izdihnila 49 letna Lucija Mikec iz Smolevje vasi na Dolenjskem. — V Park Hill Pa je zapustil šolano dolino 55 letni Josip Volk, doma v litijski okolici. — V Clevelandu so odšli v večnost: 46letni Andrej Furlan iz crančičev pri Reki na Primorskem, 48letna ™arrja Gliha roj. Miklič z Brega pri Stični na dolenjskem, in 48 letni Anton Jaklič iz Dvorca kota pri Žužemberku. — V Gilbertu nn J6 umrl 50 letni John Bradač iz Kosnpo- Ija na Dolenjskem. — V Cliff Miune Pa je šel prostovoljno v smrt 57 letni Ferdinand Pregelj iz Št. Lamberta pri Litiji. ~• V Bear Creeku Mont je preminul 60 letni Edvard Ba-bič iz Radovice pri Metliki. — V Daviš W. se je v rudniku smrtno ponesrečil Jože Sluga iz Kozjane na Primorskem. — V Chikagu so pokopali 60 letnega Tomaža iz Jesenovca pri Celju. — V Cliff Mine Pa «o djali v grob 62-letuega Johna Koniča z Bleda na Gorenjskem. — V Cantonu V. je nepričakovano umrl 56 letni Avgust Kompare, nekje iz Vipavske dolino. — V Willoch Pa je zapel mrtvaški zvon 46 letnemu Franku Udoviču iz Rilovč na Notranjskem. — V Barbertonu O. je zaspala v Gospodu 72 letna Felicija Rupnik iz Sodražice. V Buenos Airesu, Argentina, je umrl 54 letni Vinko Centa iz Mirne pri Gorici. — V Cantonu, Ohio, je preminul Josip Franko-fič iz Lokve pri Divači- na Primorskem. — V Kemerer Wyo je bil pri delu v rudniku ubit rojair John Starovašnik. — V Roch Springs Wyo je podlcgol poškodbam 48 letni Anton Jelovčan iz Javorja nad Skofjo Loko. — V Broughtonu Pa je odšel v večnost 48-letui Andrej Ferlič iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko — V Biwabiku Minn se je smrtno ponesrečil rojak Fr. Vodnik. — V bližini Chis-holma Minn so našli na cesti mrtvega Antona Samso Sodražice. — V Park Hillu Pa je odšel v večnost 58 letni John Jernejčič z Unca pri Rakeku. — V Chisholmu Minn je zapustil ta svet 48 letni Jožef Rudolf iz Dol. Logatca. V Standarville Utah je na veke zatisnila oči 44 letna Marija Avsenik iz Podgore pri Straži na Dolenjskem. — V Pittsburghu Pa je v bolnišnici umrla 49 letna Lucija Mikec iz Smo-lenje vasi pri Šmihelu na Dolenjskem. — V Chisholmu Minn so položili v grob 58 letnega Johna Kordiša iz Malega Loga pri Loškem potoku. — V Evelethii Minn je zapustil solzno dolino 48 letni Jak Debevc. DROBNE NOVICE So ni ponehal odpor Arabcev v Palestini, Napadi ila policijo, vojaštvo in javna poslopja trajajo dalje. Trije do štirje piloti se vsak dan smrtno ponesrečijo pri nemškem vojnem zrakoplov, stvu. Odškodnino bodo plačali češkoslovaški državi kandidati, ki bodo v bodoče pri volitvah propadli. /tu. zaupnico Blumovi vladi je v parlamentu glasovalo 72 komunistov, 146 socialistov, 110 radikalnih socialistov in 58 članov republikanske zveze. Na postaji Ebelsberg je skočil s tira brzl vlak Dunaj—Pariz; dva mrtva, 85 ranjenih. V KAJ JE NOVEGA ZAHVALE Podpisana Marija Prezelj iz Križa, občina Komenda, okraj Kamnik, potrjujem prejem 1000 Din, beri en tisoč, od občine Komenda, kateri znesek se mi je nakazal od uprave lista »Domoljub« za pogorelo hišo na Križu. Ob tej priliki se podpisana najtopleje zahvaljujem upravi lista >Domoljub« za nakazano plačilo, saj sem kot naročnica tega lista prejela izredni in hvalevredni znesek kot mojo največjo podporo. Zato vsem in vsakemu priporočam, da se na list >DomoIjub< naroči. Komenda, 5. julija 1936. Marija Preaelj, 1. r. Upravi »Domoljub*« v Ljubljani. Dne 23. maja 1936 mi je pogorela stanovanjska hiša. Uprava »Domoljuba« mi je koi naročniku takoj izplačala podporo v znesku 1000 Din, za kar se najlepše zahvaljujem in > Domoljuba« toplo priporočam. Rakitna, 4. junija 1936. žot Jože, 1. r. * posestnik, Rakitna 4, p. Borov;.' 'a. OSEBNE VESTI d Zlato poroko »ta praznovala zakonska Ivčeva iz Gor. Suhorja. d 25 let ie sioži pri eni in isti družini, namreč pri notarju Hafnerju, Jerica Hočevar-jeva. Čast ji! DOMAČE NOVICE d Kmetijske družba je imela te dni v Ljubljani občni zbor, na katerega pa niso imeli dostopa časnikarji. Vendar smo izvedeli sledeče podrobnosti: Računski zaključek za 1935 izkazuje 232.497 din izgube, dočim je bil za 1934 izkazan čisti dobiček 12.611 din. Zadolžitev dražbe pri denarnih zavodih se je povečala od 2.1 na 4.36 milj., terjatve upnikov pa »o narasle od 2.3 na 2.8 milj. Zviš&tiju obveznosti odgovarja povečanje blagovnih zalog od 2.8 na 4.4 in dolžnikov od 3.4 na 4.8 milj. din. Promet družbe je naraste! od 164.3 na 275.26 miij. din. Žal izredno kratko tiskano poročilo družbe tudi ne navaja števila zadružnikov kot je običajno pri vseh zadružnih poročilih V odbor so bili izvoljeni samo liberalni in samostojni »kmetje«. d Vsi, bi imate sorodnike aii znance v nemškem Gradcu, ste naprošeni, da opozorite svoje znance, da je v Gradcu vsako zadnjo nedeljo ob pol petih popoldne slovenska pridiga pri cerkvi minoritov, Maria Hilf; to je cerkev ob Muri, edina v Gradcu z dvema zvonikoma. Zaenkrat, dokler se ne nabere več ljudi, je v kapeli, ki je na samostanskem i hodniku. Priporočite jim, da naj se slovenske I božje službe gotovo udeleže in še druge znan- | ce povabijo! ; d Otroški tabor Marijinih vrtcev za les- ' kovško dekanijo bo letos na dveh krajih, in sicer: dne 21. junija ob 2 popoldne na ftučki za župnije: Skocjan, St. Jernej, Kostanjevico, Bučko in P*ko: dne 12. julija (ne kakor je bilo mišljeno že 14. junij«) iato tako ob 2 popoldne v Rajhenburgu za župnije: Sv. Križ, Cerklje, Čatež, V. Dolino, Leskovec, Krško, Sv. Duh, Studenec in Boštanj. d 266.000 km peš v tridesetih letih je prehodil Blagoje Bojanič, pismonoša iz Dragalja pri Boki Kotorski. Vso službeno dobo ni bil niti en dan bolan. Je še vedno pismonoša in trdi, da ga bo zadel največji udarec, tisti dan, ko bo moral zapustiti službo in iti v pokoi d Za 50 para dobiš kilogram gozdnih jagod ali pa najlepših češenj na trgu v Sanskem Mostu. d Ako hočete biti postreženi z dobrim blagom in po najnižji ceni, potem kupite le v manufakturni trgovini Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10. d Tudi vžigalice nesejo. Družba »Drava« d. d. za proizvodnjo vžigalic je imela iani po posebnem dodatku rezervnemu fondu v višini 600.000 Din 2.94 milijona Din čistega dobička. Družba bo izplačala 26% dividendo, 13 Din od vsake delnice, ki se glasi na 50 Din. Večina delnic družbe je v švedskih rokah. d Tudi zaslužek. Kmetje v bližini Zagreba love v Savi premogov prah, ki ga prinaša ta reka iz Trbovelj. Premogov prah prodajajo tvornicam po 15 Din za 100 kg, kosovec pa po 20 Din d Na omrežje kranjskih deželnih elektrarn so priključili na binkoštno soboto Sevnico. V kratkem pride na vrsto tudi Krško. d 50 milijonov aa vodovode ia kapnice je dovolil ministrski svet. Dravska banovina dobi od tega zneska nad 2 in pol milijona. d Z dinamitom so fih ngnalL V Artičah pri Brežicah so tamošnji igralci nedavno pripravljali igro »Slehernik«. Igrati so jo nameravali na prostem pred cerkvijo in so zato istotam napovedali glavno vejo. A, gorje! Igralci ne slišijo režiserja in režiser ne igralcev. Pod zvezdnato nebo namreč buči silni jek mogočne armade £ab, ki vsako noč »vatujejo v neposredni bližini cerkve. Kaj storiti? Igre niso mogli preložiti, mlak« ne izprazniti, žab tudi ne poloviti. Vpričo žsbje rnuzike igrati pa je nesmisel. Na seji so fantje sklenili, da užu-gajo žabe z dinamitom. Pripravili so se kot Italijani n« Abesince in sredi veselega piro-vanja je zagrmelo bumf! bumf! — mlaka je utihnila in zmaga je bila popolna. Igra se je vršila v polno zadovoljnost. Čujejo pa se glasovi, da bo treba ob naslednji ponovitvi sličnih manevrov, ker je mlaka Že spet »obljudena«. d Od 46 na 90 milijonov dinarjev je zvišala svojo delniško glavnico Kranjska industrijska družba. d še eno peč za kuhanje apna je dogradila Trboveljska premogokopna družba v Zagorju. d 32.000 vreten. Tovarna Hutter in drug v Mariboru gradi nove objekte za tkalnico hlačevinc in klota, obenem pa povečuje predilnico. Dosedaj je imela tovarna 16.00« vreten, povečala pa se bo na 32.000 vreten. d Izlet v Postonjsko jamo z avtom v nedeljo, dne 21, junija. Prijave sprejemamo do 15. junija, pojasnila pošljemo zastonj. Pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpeterska vojašnica. d Romanje na Sveto Goro pri Gorici bo letos samo enkrat in sicer štiri tedne potem, I ko bomo imeli zaključen romarski spisek, j Kdor se zanima za to lepo romanje, dobi brcr plačna pojasnila, če se javi najpozneje 4; 1. julija po dopisnici na naslov: »P0 boije, »vetu«, Ljubljana, Sentpeterska vojašnic«. d V Rim in Neapelj, zanimivo, p0U{m potovanje po Italiji z avtom od 27. julij, 7. avgusta: ogled vseh večjih znamenitih kra-jev: Benetke, Padova, Firence, Rim, Neape!! Pompej, Loreto itd. Podrobni spored pošljemo vsakomur zastonj. Dopise nasloviti: »P0 bož-jem svetu«, Ljubljana, Sentpeterska vojaSnicn. d 1 milijon 800.000 kg rib so vlovili preteklo leto v vodah Hrvatskega Primorja. d Nov kolodvor dobi — Sarajevo. Zagrebška arhitekta inž. Haberle in inž. Bauer sla izdelala načrt za zgradbo novega kolodvora v Sarajevu. Ta načrt je izmed 54 na prvem mestu. Novi sarajevski kolodvor bo v vsakem ozi-ru moderen in dovolj prostoren. Kakor porir če.io hrvatski listi, so krediti za zgradbo ie zagotovljeni in se bo z delom začelo v naj. krajšem času, ker sedanji kolodvor ne obvlada več potniškega prometa, ki iz dneva v dan zelo narašča. Stroški za novi kolodvor so preračunani na deset milijonov dinarjev. Sarajevčani se silno vesele novega kolodvora in so hvaležni prometnemu ministra dr. Spahu, da jim bo zgradil moderen kolodvor. Tudi Ljubljančani bi bili g. ministru zelo hvaležni u nov kolodvor. d Cela vrsta stavk je bila te dni v Jugoslaviji. Tako stavkajo v Zagrebu brivski pomočniki, stavko napovedujejo nadalje totogra-lični in optični pomočniki. V Guttmanovea podjetju v Slanih vodah stavka 400 delavce?, v opekarni v Kustošiji pa 600 delavcev. Nadaljuje se stavka v tvornici gumbov v Zagrebu in piav tako stavke, ki so se začele preji-nji teden in tudi že preje. W HJ pristno in poceni dobite pri J& i^g SLI' Ceaatrain- viitarnl d Pravilno! Okrajni cestni odbor v Kamniku je pri oddaji gramoza za znižanje klanci na Kavranu stavi! med druge pogoje tudi to, da dražitelj delavcev, ki jih bo najema! v to svrho, ne sme plačevati nižje kot 2.50 Din nt uro, voznike z dvovprego pa 8 Din na ura Glavni povod temu je bil, ker so bili prijavljeni cestnemu odboru slučaji, da jc delavec-dražitelj plačal svojega sodelavca po 1 Din M uro, medtem ko je sam spravi! v žep 80 Dia ne dan. d Z delom so pričeli na novi banovinsti cesti, ki bo vezala Trbovlje z Zagorjem. Dela 80 brezposelnih iz Trbovelj in prav toliko k Ztgorja. d Je še več takih na svetu. Mestna občina mariborska je podpirala revno staro ženico, ki je morala te dni, zadeta od kapi, v bolmi-nico. Sedaj so ugotovili, da jc imela ubož"-3 doma shranjene zlatnine v vrednosti 80 000 Di" in hranilne knjižice, glaseče se na 60.000 Din S takim premoženjem bi si bila lahko preskrbela brezskrbno starost, je pa vse krčevito hranila za svoja otroka. Sin ji je državni uradnik v Celovcu, hčerka pa dobro poročena ' Belgradu. d Delavski nemiri v Belgradu. Mestna uprava Belgrada je izdal« te dni sledeče poročilo: »Kljub temu, da je bila med stavbm-skim delavstvom in delodajalci podpisana pogodba o ureditvi iako spornih odnosov glede zvišanja delavskih mezd kakor tudi glede da-ločitve delovnega časa, se vendar del delavstva ni hotel vrniti na delo na pobudo nekaterih huiskačev, ki jim ni do reda in dela h Pri hitri hoji ob sončem pomladanskem dnevu Vat popolnoma obvaruje pred sončarico W Wadi in osveži« ter prepre* pteve-Uko transpira«!«. Jugoslav. P. Beiersdori Ik Ce. a je neprevidna m je stegnila roko v kletko. trenutku je zgrabil neki lev njeno roko z cobmi in jo zmrcvaril. Vsa oblita s krvjo je jekle padlo na tla. Prenesli so jo v bolnišnico, Eakaj poškodba je zelo težka. d S kopitom jo jc udaril po glavi. Posest-pik Jeran iz Gabra pri Trebeljevem je pripeljal konja na prodaj v Ljubljano. Konj pa se je na sejmu razburil ter je s kopitom udaril Jeranovo ženo Alojzijo po glavi. Žena je takoj omedlela. Dobila je hude poškodbe in pretres možgan. d Pri obešanju perila s! je zlomila nogo na Drenskem rebru pri Šmarju 45-Ietna po-sestnikova žena Kolar Marija. V celjski bolnišnici je za poškodbo umrla. d V vodnjaku je utonil. 47-letni delavec Anton Karo v Hotinji vasi je bil že dalje časa bolan ter je ležal več tednov v hudi vročici. Večkrat se mu je zaradi vročice celo bledlo. |,Ko je te dni prišla njegova žena po kratki j odsotnosti v sobo, kjer je ležal bolnik, je našla ! posteljo prazno. Iskala in klicala ga je okrog [niše, pa zaman. Potem je šla zajemat vodo iz ! vodnjaka, ki je na dvorišču. Pri zajemanju je ! opazila neke pene na vrhu vodne gladine in !* slutnji je poklicala sosede. Preiskali so j jino vodnjaka in potegnili iz njega truplo po-koinega Antona. V vročici je vstal iz postelje, =tekel na dvorišče in skočil v globino vodnjaka. kjer je utonil. ' mvi GROBOVI d o križ, na smrtni postelji prijatelj edinil — V Tulu pri Gradcu je umrla parta Dolejš, učiteljica Glasbene Matice v Ljubljani. — Na Glincah pri Ljubljani je odšel ^ večnost posestnik in strojni stavec v pokoju Anton Grapar. — V Zagorju so pokopali Pavlo "oveišek roj. Lebar. — Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je zapustila solzno dolino Alma Štupica roj. Erhovnic. — V Škofji Loki je odšla po večno plačilo % letna Marička Johan, nekdanja pokojnega dr. Kreka dijaška gospodinja. — V Petrovčah je zaspala v Gospodu Ida Wudier roj. Božič, učiteljica v pokoju. — Pri Veliki Nedelji je zapel mrtvaški zvon županu in posestniku Antonu Kržiču. — V Dolenjskih Toplivah je umrla hči trgovca Poidka Pečjak. — V Ljubljani so umrli: pečar Franc Cerar, akademik B»jan Lovša, Avgust Pašku-lin, blagajnik gasilske čete Jože Cerne, profesor Gvgen Jarc in načelnik ravnateljstva drž. železnic v p. Eraest Vargaioa. — Naj počivajo v miru! IZ DOMAČE POLITIKE d Pametna beseda. Pri odkritju spominske plošče dr. A> Starčeviču v P**arišču pri Perušiču jc izjavil govornik dr. Pernar 15-tisoč-glavi množici tudi to-le: »Kdor zatira vero v Boga, ta naznanja zvezo s hudičem, saj se bori za zmago krivice, hinavščine, laži, tiranije in krutosti. d Is govora ministra dr. Kreka. Na ustanovnem zboru JRZ v Belgradu je minister dr. Miha Krek povedal tudi to-le: Prvo, kar je posebno nam Slovencem milo in drago in na čemur se veselimo, je to, da je naša stranka enkrat za vselej prekinila z delitvijo poštenih jugoslovanskih državljanov v državne in pa protidržavne, v nacionalne in nenacionalne elemente. Nam iz Slovenije s? je mnogokrat očitalo, da govorimo v Belgradu in po srbskih krajih v strogem tonu in na drugi način kct. pa po naših slovenskih vaseh. Toda danes, ko imate v svoji sredi nekoliko desetin najuglednejših javnih delavcev, lahko ob njihovi navzočnosti pred vami vsemi pozivam vse stotine in stotine tlsočev Slovencev za pričo, da je skupina dr. Korošca vodila to isto jugoslovansko politiko že tedaj, ko je napočilo današnje 20, stoletje, ono isto politiko tudi tedaj, kakršno izpoveduje danes. V dobi najstrašnejših režimov avstrijske soldateske ni bilo niti enega drugega slovenskega politika, ki bi branil naše nacionalne stvari razen dr. Korošca in tovarišev. Naši pristaši, naši dobri slovenski kmetje in delavci, vedno ponosni in navdušeni, so polagali svoje življenje in svoje premoženje na kocko s tem, da so izpovedal« nacionalno idejo in da so se borili za združitev s Hrvati in Srbi na jugu vzdolž obale Jadranskega morja. Ze tedaj so naši bratje gledali proti vzhodu kot upu naše osvoboditve. Preživeli smo težke dni in vodili strahovito borbo z mnogo močnejšimi germanskimi in romanskimi elementi, ki so hoteli raznaroditi ta mali košček slovenske zemlje, Mi tudi danes ni- tmmmawKimmrmmMni0v*m'-ii'-, uima—p— mamo druge večje narodne želje, razen da ostanemo za vedno del velike in močne Jugoslavije. Mi vemo, da brez Jugoslavije ne bi bilo Slovencev, niti Slovenije. Želimo samo to, da vsi bratje na jugu smatrajo, da tudi ni cele in popolne Jugoslavije brez Slovenccv. Naš narod je skromen in siromašen, toda delaven in dober. Zaradi tega oni del našega programa, ki govori o socialnih vprašanjih in pogledih na naše socialno in gospodarsko življenje, je kakor ustvarjen za čisto naše razmere. d »Pomlajena JNS«. Vsem so še v spominu strašna leta preganjanja in krivic pod bivšimi režimi, pri katerih je sodelovala Ju-gosl. nacionalna stranka. Da bodo vsi Slovenci vedeli, kdo si še vedno želi čase brezpravja, naj navedemo član® novega izvršilnega odbora te stranka za našo banovino. Poleg Rajarja, Kontana, Kramerja, Pirksnajerja, Putje in Zajca se nahajajo še sledeči gospodje: Arko Ivan, posestnik in trgovec, Ribnica. Anbfožič Josip, posestnik, Ljubno, Babšek Ivau, priv. nam., Ljubljana. Bajuk Martin, posestnik, Božakovo. Barle Janko, župnik, Ljubljana, Bučar l.avo-slav, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. Dermelj Alojzij, posestnik, Boštanj. Dr. Drnovšek Janko, župnik, Brežice. Dr. Gorišek Milan, odvetnik, Sv. Lenart. Grad Iv«n, posestnik, Beričevo. Hajdinjak Anton, kovač, Odranci. Hodnik Ivan, župan, Bohinjska Srednja vas. Dr. Kalan Ernest, odvetnik, Celje. Kane Avgust, posestnik, Podsmreka. Dr. Kloar Fran, odvetnik in župan, Kozje. Krejči Anton, ravnatelj, Ruše. Kristan Franc, posestnik, Selo-Vodice. Lajovic Franc, župan, Litija. Dr, Lipold Franjo, odvetnik, Maribor. Dr, Lo-kar Franc, odvetnik, Ljubljana, Lončar Ivan, posestnik, Tržič. Lorber Rudolf, župan, Žalec. Mačus Franjo, uradnik, Maribor. Matko Josip, posestnik in župan, Gotna vas. Oniladič Josip, posestnik, Braslovče. Ing. Pahernik Franjo, Vuhred. Dr. Pestotnik Pavel, profesor, Ljubljana. Petovar Lovro, posestnik, Ivanjkovci. Pipan Ivan, posestnik, Št. Vid nad Ljubljano, Plaskan Franc, posestnik, Orla vas. Dr. Pučnik Josip, župan, Slovenska Bistrica. Dr, Pušenj&k Stanko, zdravnik, Cerknica. Rejnik Ivan, župan, Slovenjgradec. Ing. Rus Jože, uradnik, Ljubljana. Simonič Vinko, obrtnik, Ptuj. Smerkoli Albin, trgovec, Ljubljena Strma« Josip, župau, Šmartno. Šašel.j Gregor, notar, Ljutomer. Šešek Ivan, obrtnik, Medvode. Tavčar Fran, župan, Rakek. Tome Ignacij, župan, Moravče, Urb&s Miroslav, obrtnik, Ljubljana. Urek Ivan, posestnik, Globoko, Verbič Josip, posestnik, Vrhnika. Vrhovec Stanko, posestnik, Vthovce, Zeheij Anton, župan, Bočna. Žitnik Rudolf, obrtnik, Ljubljana. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! 9 3 V Ljubljani je umrl dne 5. junija v letu starosti g. profesor Evgen Jarc. Z njim je izginila z našega javnega živ. ljenja močna osebnost, ki se je udejstvovala na vseh poljih našega javnega življenja. Po. kojnik je bil eden izmed prvih katoliških sta-rešin, ki je začel organizirati za časa dr. gU- , nedeljske ma.iteataeije « v «.ngj. Slik. nam kaže,a pog.ed na del ogromnih množic. V Montrealu, največjem mestu Kanade, je konec majnika silno metlo, kar je m tiste kraje ncknj nenavadnega. Kaj vse ljubezen stri Češki in naši časopisi obširno pišejo o aegu dveh mladih ljudi iz Brna. Dijak brnske 1 tehnike 20 letni Franjo Gregurič, ki je sin imovitega trgovca v Bedekovčini pri Zagrebu, ' je pobegnil z letalom s 16 letno hčerko bogatega brnskega industrijalca Edito Lieber. Oče I pobegle hčerke je begunca zasledoval s poli- j cijo, kljub temu se jima pa je beg posrečil, j Potniško letalo je pristalo v Zagrebu ter izkrcalo begunca, ki sta se podala najprej v Be-dekovčino, nato pa sta prispela v spremstvu fantovega očeta v Maribor. Dekle je nato govorilo telefonično iz Zagreba s svojim očetom v Brnu, ki je oba pozval, da mu prideta nasproti v Maribor. Bila pa je to najbrž samo pretveza razsrjenega industrijca, ker je takoj nato zaprosil potom brnske policije mariborsko policijo, da oba begunca aretirajo takoj, ko se prikažeta v Mariboru. Mariborska j policija pa ju ni zaprla, pač pa ju je oba postavila pod policijsko nadzorstvo. Mladenka je ponovno telefonično govorila s svojim očetom v Brnu z glavne pošte ter ga prosila, da ji dovoli poroko z izvoljencem, ni pa še dosegla uspeha. Posredovanje je prevzel mariborski odvetnik dr. Koinavli. Oče je obljubil, da pride v Maribor, kjer se bo vse najlepše jredilo. — Mladenka se je zglasila v stolnem župnišču pri vikarju g. Mundi ter prosila, da bi jo krstil, ker hoče prestopiti iz židovske v katoliško vero. Takole vabijo angleški topničarji mlade Angleže v vojaško službo. šteršiča, dr. Kreka in dr. Lampeta naše iz-obraženstvo. Bil je zelo delaven v našem društvenem življenju in je postal deželni poslanec in deželni odbornik na Kranjskem. Kol tak se je zlasti pečal s povzdigo našega kmetijstva in se sploh odlikoval v gospodarskih vprašanjih. Bil je izvoljen tudi za državnega poslanca na Dunaju, kjer je predvsem branil pravice slovenskega naroda. Odlično je bil udeležen tudi pri prevratu ob strani dr. Kreka in dr. Korošca. Postal je občinski svetnik Ljubljane in podžupan in si je na tem polju pridobil neprecenljive zasluge za gospodarski procvit, zlasti pa za olepšavo slovenske pre-stolice. Pokojnika so v ponedeljek, S. junija v Ljubljani pokopali ob veliki udeležbi ljudstva. Naj rtiu bo Bog bogat plačnik! O DOMOVINI Fantovski tabor za novomeško dehanijo Nn Antonovo nedeljo, dne 14. junija 1986 se zberejo fantje novomeške dekanije v Prečni, da se razgovori jo o fantovskih nalogah in ee navdušijo za prave fantovske vzore. Spored: 1. Ob 10. govor j,, prošta Čerina in slovesna sv. maša. 2. Po sveti maši tabor pred cerkvijo. 8. »Povsod Bogat. — Fantje, nasvidenje v Prečni I Proslava Stritarjeve S00 letnice Na predvečer dne 4. julija: ob 8 slavnostna akademija v Vel. Laščah. Na dan proslave dne 5. julija: Ob 4 zjutraj budnica; sprejem gostov pri dopoldanskih vlakih; po prihodu vlakov sprevod iz Vel. Lašč v Podsmreko; v 1'odsmreki sv. maša na prostem z ljudskim petjem ob spremljanju godbe; t po maši odkritje sjKiminske plošče Josipu Stri-j tarju s slavnostnim govorom in petjem pevskih zborov; popoldne ob 3 v Vel. Laščah ljudska veselica z godbo, petjem in dr. Iz raznih krajev Adlešiči. Belokranjci smo potrebni sloge, pa ne take, kakor nam jo kažejo s svojimi deli neki jSlogaši« od one strani Kolpe, ki so te dni porušili več evharističnih križev, vrgli v lužo Marijino znamenje in razbili šipe na kH|«'lici. Tako divjaštvo odločno obsojamo. Belokranjci se želimo združiti v pravi slogi in pod pravim slovenskim voditeljem v Slovenski kmečki zvezi. Skocijan pri Turjaku. Dne 81. utaja smo pokopali Jožefa Adamiča iz Malih Lipljen. Dne 28. maja je bil s svojimi tremi otroci na polju. Nebo so jc stemnilo in pričelo je treskati. Jože Adamič stopi pod hrast, dočint gredo otroci domov. Naenkrat je treščilo v hrast in na očeta, ki je vedril )«id hrastom, naslonjen na inatiko. Bil je na mestu mrtev. — Jože Adamič je bil vsestransko priljubljen mož. Veliko ee je tudi javno udejstvoval, — Te dni je odšel v večnost tudi Jožef Gorjup, tesarski mojster iz Malih Lipljen. Pred par dnevi so ga pripeljali v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je umrl. Uboga žena je zbrala zadnje dinarje, da je plačala prevoz mrtvega očeta domov. Jože Gorjup je bil krščanski mož in zvest naročnik »Domoljuba«. — Pomagajmo zapuščenim sirotam po svojih močeh. Naj sveti blagima krščanskima možema večna luči Sinkov turn. Dne 29. maja je umrl Vrtačnik Janez, posestnik v Sinkov turnu, star 70 let. Bil je naročnik katoliških listov. Domoljub je zahajal od početka v njegovo hišo. Bil je svoj čas tudi občinski odbornik. Počivaj v miru, blagi mož! Sv. Jurij ob Taboru. Tukaj se je vršil dne 1. junija ustanovni občni zbor »Krajevne kmečke zveze«. Novo izvoljeni odbor ie stopil tako? v akcijo z nabiranjem članov. Ljudje imajo sicer zanimanje zo Zvezo, vendar ie ponekod še precej nezavednosti. Za tako važno ustanovo, kot je Kmečka zveza, bi moralo biti več zanimanja. Šentjurčanil Naj nc bo med nami nobenega kmeta, ki bi odklanjal naše drušlvo. Čimpreje pristopite, tem boljše. Bodite prepičaui, da samo tarnanje nam ne pomagalo, ludi zanašali se ne smemo na nikogar. Pravic bomo imeli samo toliko,- kolikor si iih bomo sami priborili. Zato pa V3i v armado Kmečke zveze! Samo združeni predstavljamo moč, ki ji je ispeh zagotovljen. S te-rn bo rasla naša stanovska samozavest, ki je imamo žalibog premalo, dvignili bomo zopet glave, naš pogled bo veder, zakai gledali bomo lahko zopet z veseljem v bodočnosti SI. Vid nad Ljubljano. Drie 5. julija polcče 70 let, odkar ic v St. Vidu nad Ljubljano ustanovil župnik hIož Potočnik čitalnico, katere naloga je bila, vzgajati zlasti mladino v katoliškem duhu. Kako vestno jc Potočnikova čiialnika svoj program izpolnila, nam kažeio razna drušlva, organizacije m razne gospodarske ustanove, kaiere so sad zgoraj omenjene organizacije. St. Vid bo ta lepi jubilej praznoval v okrilju Prosvetne zveze kar nniboli slovesno. Ker ie IMaž Potočnikova čitalnica matica ludi gospodarskega gibanja v 51. Vidu, sta se zedinila odbor Blaž Potočnikove čitalnice in odbor podružnice D)0, da fa dain proslavita DJO, podružnico v St. Vidu, priredi obrtno razstavo, ki bo prekosila obe prejšnji. Pokroviteljstvo nad ireljo obrno razstavo v St. Vidu jc prevzel ban dr. Marko Natlačen, ki bo tudi osebno prisostvoval otvoritvi. Proslava Blaž Potočnikove čitalnice v SI. Vidu bo obenem prosvetni tabor za Gorenjsko in ljubljansko okolico, na katerem postavimo nove cilje in smernice delu, ki nas čaka v bodoče. Skrbimo, da bodo močno zastopane narodne noše. Najlepša narodna noša bo dobila darilo Prosvetne zveze. Piosvetna društva z gorenjske in ljubljanske okolice, prosimo, naj gledajo na to, da vsi člani teh organizacij pridejo v nedeljo, dne 5. julija v St. Vid, da skupno manifestiramo za naše visoke cilje na polju katoliške zveze. štanga. Spoštova ni g. Franc Intihar st. praznuje letos redek jubilej, 60-lefnico, odkar z veliko požrtvovalnostjo opravlja službo zvonarja pri tukajšnji župni cerkvi. Kljub svoji visoki starosti, v jeseni bo izpolni! 78 lei, priti kava ob praznikih na zvonove še vedno z isto vnemo, kakor je to delal koi mladenič pred 60 leti Naj ga Bog ohrani tako čilega in čvrstega, kakor je še vedno, še dolgo vrsto let! — Našo lepo božjepoino cerkev sv. Antona Padovanskegn, ki je čez zimo samevala, so že začeli obiskovati romarji in izletniki. Svoj majski izlet so doslej napravile v Slango že 4 Maiijine družbe. Glavni romarski shod po ho, kakor po navadi, v nedelio 14. junija. Prejšnji dan (god sv. Ant. Padovanskega) bo celodnevno če-ščenje sv. R. T., dopoldne več sv. maš, zvečer pridiga, litanije in spovedovonjc romariev; naslednji dan (v nedeljo') prva sv. maša za romarje bo že ob pol petih zjutraj. Dijaški dom v Ptuju. Pluj s svojo lepo lego in zdravim podnebjem, je kakor nalašč ustvarjen mesto za srednješolsko mladino. Zato je na phij-ski gimnaziji bilo vedno dijakov tudi iz oddaljenih krajev. Večina jih stanuje v dijaškem domu, ki stoji tik državne realne gimnazije. V njem jc prostora za 120 dijakov. Z novim šolskim letom 1936-1937 preide Dijaški dom v samostojno upravo mi- Mlm v Pečeh Spisal Gustav Strniša Nadaljevanje »Pridi Skopnck, zdaj pridi, ne bojim se te, sovražim te in rada bi le zdrobila! O kako le divje sovražim, poginila bi, samo, da bi se mogla znositi nad ieboi, saj si umori! mojo srečo, moje življenje in mojo ljubezen! Kako se želim nad teboj maščevali! Pridi krvoses nesramni, pridi in "c boj se mene slabotne bedne ženske, ki te kliče!« Skopncka ni bilo. Cilka se je počasi pomirila. Potem ic zapela žalostno pesem, ki ji je še edina ostala v njenem razbolelem spominu. Poiuglosno jo je pričela, a potem je poslajal nicn glas vedno močnejši in zvočnejši: Mati prešiva tri dolge dni, šiva tri žaloslne, črne noči, belo obleko za hčerko bledo, ki kmalu pogrcbci jo odneso. Mati žaluje iri bele dni, trudna prejoka tri črne noči, soj hčerki umira nemirno srce, nezvesti njen ljubi šel je od nje. Mali prešiva tri bele dni, prejoka tri žalostne črne noči, četrti dan hčerka na vek zaspi, ludi ljubezen jc več nc vzbudil Nato jc prisluhnilo. V Pečeh jc odjeknil tih, komaj slišni odjek, ki jc odmeval vedno silneje. " razpok, iz vode, iz voflin in drevja, od vsepovsod so zadoneh glasovi, se spajali z njenim glasom brneli glasneje ječali in zabobneli. In bluzna Cilka je zočula svojo pesem, ki je odtekala in postajala vedno silnejša ier naposled divje bobnela med sivimi kamnitimi stenami, kakor bi bučala iz strmega mogočnega vodopada in s silnim grmenjem padala v globel. To ni bil več spev o žalostni hčerki in materi, bil ic stok prirode, klic duho\, krik ranjenih in užaljenih, jok zaslrtili in pozabljenih. Pesem ie utihnila in Cilka ic odhajala vsa zamišljena in nekam nemirna počasi domov. Ločnikova Spela sc je pač motila, ker je menila, da se ie pečovski gospodar iako hilro odločil, da zasnubi njeno nečakinjo, ki jc bila nie-gova prva in ludi edina ljubezen. Borba v njem se ie nadaljevala, dvom in nemir sta se stopnjevala. Vstajala so mu v duši vprašanja, ki so ostala nerešena, zamotana in si ni zjial odgovorili nanja. Neštetokrat si ic predočil, da ie za zakon že prestar, da bi zdaj žc lahko oženil sina Aleša, čc bi bil živel. A vsi predsodki so skopneli, ko sc je spomnil na Minco in ljubezen. Sam sebi ni mogel verjeti, da spet ljubi, dn se je vzdramilo v njem nekdanje mladeniško čuvslvo, tista nežna skrivnostna ljubav, ko je zahajal vasovat pod okno Mincc in sanjat o sreči, ki mu ie tedaj povsod sijala v vsaki cvetki, v petju pličev, v soncu in zarji, v snegu in dežiu, o sreči, kateri se je moral odpovedati na ljubo svojemu očetu, mlinu in zemlji, kakor je zahteval njegov roditelj, kj sam pač ni poznal tega čuvsiva, sicer bi ga pač nc skušal zamoriti v srcu svoiegn sina Ljubezen! Čimbolj io ie čuvslvoval, tembolj jasno ic sijalo pred njim življenje, zrl ga jc v vedno lepši in svetlejši luči, zazdelo se mu je, da sc polagoma sam drami iz fežkega mučnega sna, da se življenje pred njim preraja in preosnavlja, da vslaja nova čudovita pomlad, ki jo je nekdaj samo slutil, o zdoj prihaja vso čarobna in mila. Spet se je zasramoval sam pred seboj. Česlo mu je bilo, da postaja otročji, do so taka nežno čuvsfva zanj premehka, saj je vendar mož, ki sloji na najvišji točki življenja in bo v dveh letih nastopil že pot nizdol. Včasih ie bil ves zbegan, lrapil se je, si predmetaval vse, na kar se je sploh spomnil, se jezil sam na sebe in si obie-žcval srce, a ostal ie vendarle vedno isti in je vedel, da se mora zgoditi, da mu jc ljubezen enkrat odšla za dolgo, dolgo, a zdai se mu vrača, življenje mu jo spet nudi in sprejeti jo mora, hvaležen mora bili usodi ter veselo seči po čaši Iju-bavi, piti mora iz nie in biti mora res srečen, preden se poslovi za vedno od življenja. Pečovski posli so začudeni opazovali go-i spodarja Marsikateri ic skrivaj zmuial z glavo, i saj niso mogli razumeti njegovega obnašanja, ki j se ie nanaglo spremenilo, postal |e ves drugačen, zamišlienost in mrkost sta se umeknili njegovi dobri volji, ki je ni rnogel več skrivali. Vsa otož-nost je splahnela v tih smehljaj, trda beseda pa v mirno željo. Postal je kakor vosek, ki se stopi na soncu. In prav le zunanje spremembe se je še posebno sramoval, češ, da ie neznačajen, ker se nc more brzdati niti na pogled, da lahko vsi opazijo spremembo na njem Nekega dne ic na vse juiro vstal in se v drncu odpeljal. Hlapec, ki je gospodarju zapre-gcl koleselj, je zmajal z glavo, kimal in si ni vedel ne znal odgovorili, ko se ic spraševal, kam se ie pač gospodar odpeljal tako zgodaj, saj mu je vedno prejšnji večer že deial, naj drugo jutro napreže voz, da se odpelje t je in tje. Zdai mu je samo razburjen in skoro jezen na kratko ukazal: »Jernej, julri zarana zaprezi konja, po nujnem opravku moram! Glej, da bo koleselj lepo očiščen in pa tudi konja mi dobro očohaj, da bo snažen!« In lo ie bilo vse. Zato se je hlapcu kar malo pod nosom pokadilo, sai je mislil, da ima že nekako pravico vedeti kam je gospodar vsakič namenjen Naposled se jc vendar mora! zadovoljili z mislijo, da ga jc gnalo na posestvo na poljani, kamor je večkrat zahajal in se nepričakovano hitro vračal. Dn, da, na j>oljc ic poč šell Morda ■-tt ua-i *t>* ■'■' » ■•t ,. u. »v *.T"L v-t>;w« > rt- -c nt v— «i i-^nfdiT -LTi p «»r:rf-t— ji«!- i«. <•-Ter trot »t ji «*. ?•»>• Vriboc- , —H O r—£f-rf *' - i.p?' v* * .Ili^Sti ti ur ■ m tt*t ■ -n ' "I"'futr K'>W-'| ;rmi: ^Tutt. Mnu— ■■ rr 7 7'j'?** ~ Mtr- m "'.p* Tn V :t te -Ki- .- ■ t- ».»f. ?tlT!iv*fit.i nt. v koi t tem— t"« »vrnit ib!«t t.**s< jjin««0ste» aJl» e i/ii« »mu--.-, i«t»vt wr <»*»£ mm «i «t » l/.»3o! m- nrjT trn u-.-': it »TiijiiC-t usmiliti p-. mo -v tinrtin '»r Ni'ii--i-,f a. m pi±a ^.OiiL. — ■<•<. tr* v :»pui<;.tii im»>m. * ajmevae nt-gir vr. 11 r pfsitati v.mct - «hm SKBM-ot-.. ■ «- ••jHiai<-> tr .trtl« .i ntaw it io«nis» •'.-vO:-.«mir rrirt •JKfSBrti ;it st «rnw snrrvUR: Hi 5t irrti.' vaiait tu rtmii m trti * vtit »morit > - intu-i lut ai ui«? n J-i-jin. št — :.<-Ttr- h lt"«dcge J»rftt str Ulit nt ~ -ir, p T;č '-»'.f -r? n -<.- T>'.">:r!*.i ' — ' rt > ' -"r.i- jr rr.-r -- ne.-;« Trr r ui-jj-o-""'. »t •wb«-<* a« »n» jn- t-.i.'—-t— iiririiii.* it »jb« '( {waw.in fec t." t ' ts« rmnWM6 nit*-- ~«h«t ti'.>v»i v-t^-v^jM lfwt%t it f »• I Tli ' ir r ft TU T ft trt f t JI"*' TUHTitrt T j*. >»-ii -'"'.»"i i if-' -»-'- r.tr;M-»(r — : ' »■ t ii 11 wt»»wnTt. tujmi n ir.Kcvc >1 irnaTit ; - r :c ',<•. :-io- ilf.T- tJ '*. 1 r nv.vn- iuih—ovgtrrl} Tr š>- iti; i»t %fuir&n*t . s* t»-.r-r i.'IT '.'" i rr< : ■ ^T-'I T^ - \'ig" <• b p-' -.ie s-i*-' Kmečka zveza za našega kmet m . >Jt. ^ fiiliiji. jfi ITTfi^at i«sSiifitrUt >*'»J iiiil'' ■>«i2< rfiiifjrt Lnnrfb-'- 7-v-Ot K out vuKitMif iiiti miiSiaiia. testa k iu jirift. i-sa. ir®«: uomih cuKMsunnj^jt irgeiusait,-K.-sfu m« u »Taei t stnumum rpnr lUHKa S .-i, laK^it ikfli^U, jr ' iifttf* '.HI nuw»vi>i WTV1 , .(--UI. ti» mi ft Ma- f.tl'. -Oliii. 2:' i-i »r« »riuratj acMDi Kan&>* jt- hiku j.- r ■'.iLiiir ir--': i ^iiuii-t-ST — - T t»n » s Liki Silni, -sunili mmičik vs« udMrniKi" UM s vmrpnjMrf ko" e X--a r.TEimt c !1 l« (l-lipjC I »IHVMlfjStVDIl 11 jKiiio^uc j« :»or-iAii ua« w»o«Be;i. oaiavc it 1I.I-" ta T t/ti i.:.:,: r- tp :i Kt t''t Saiji * m< arufSK. m1 i.;ua«w w mb,- o-.u t'"!" ■■■t »oz*vt ' ■*■ i- Tier 2- m- vili r-* n !■--:,.'. i u«-! n *J- feonu biirk.. -aasfm ln ti".*' iiUiiEŽ' ittlt m 2UBT. r -eiT!- "S>< wr<*»»iia * IjmmšiHB" »r1 t*i**n «wr i: ti-.t p-.-"i. Cnn% ri« •<■ aev^ot t>f ji' ait ap»oi!»-ni o«'«l tla- TUiO" k- iir »ri h nim—t- ' j.n »—*i. i iutO*'vti tt**ionii tiri-;- nt fi"ti :it tih»*i t nt **vi'-ri' it ki- unimlit-iii. iim»ni n- Ti-iiitjri»(iTi -"ft4' i: n i "H' i T«fi-*ini: ;if iT!."Ti i.i-T Jt IT fiuHTin. ui 111 l -Bllil l>l»v»-OUt«) It Hl »fliM- o**K' k .1» tre« Miinrrit oiitmr «»•'—. ■»- kil« im- p-iir.-(iiT. Vlliliei :t(."£l ijlni. .' JHiCU. T:t i'- fc o- ^ l TiK E» tt tl«T"»t » r nrvi«Pw !«- aenr1' t n-*-**.t rv^-r 'k i7w v t'j- o—ii- tn»—le nt V H"»t de ^ feaH»ti iilu» wmw»1.i irin-f it' -t«' Zfcltf siiii>witiii fcn>«!l:t) jrtKiuhrijii maj m »širiti w H» o-pKiiTSi-i l. i* nt 7ei?<««sr,lj»*f -T«- Z.« j»nof>lr* TI*' T«-iotrt»» "loma tržiKe T.t i:tn»»S->(- tr-.nrj^.' tii" &» *i»"»Miiie wi« it r tieii f m najviije «»nf » Tnaniitni-»if r. vtir oriii mintnuBkih kmečkih |iriil»ll;<«r ki s» iRbtMi na»i»0iir».* »fc llnwS»:t r»w» t* i«1 amnauai* st nvtftn p'Tii i.u-i jni iM.v^ii nuiont. ti mT>fi"-7"-nr ■ i r-teihh.t ;t r 11'iiii' usiiotioat.i* ri iziHitjkEi.j- t*-jjruoveiiH* }»'•»» ti :h* 't'-tu vr*iir* jlč jt r^turemt cr •** litvai*- 17'-- i st ssmtst t in-6ei>ettaii oarani">soi)bdi Stk-Mffiit jr li-Uti. te K It rderti- ntivt k« ;»i»ciik£i » smi cmtičt iv-acruti ktnetct 11». kom««* t«ij i»ozt»r;ia«C. »bV» v tem fitnis'i. at fcikmikf zimrnicf vr*: fcb sin; omunit td,:.sk sn- r ten amcit. at stKr-c!"" » reamr« tuktent te t*orip iwt-n»if |«s-et>i:ii .1 i imerefsoju luutnzi krnela oltvit »f. tod: tirvi: i fnorfiei^*-!! ':»■ " Biti K ninrirt pri delt Stei-ihi" odHomfi:. w {iriitierah. da jr tnM< dan«r oSrmer od nujfat>%» slrvita šzvmnlkpv. ci wv difclirrjs ren» p» mil: v»'ii. Z«U' j» sntnert rf«». ia -t t»«s» v *srr i.aiv-i r— n. i- ».o :*miif : i*m»i «ti m.-jr. st 5*-t«'h» k'Jt jirčka """ r- rirrc "tt i.tiiiiičb * dr i ' Tir i''- IC. -"f* TliJT iOntJ k -rt i*- tr tnvdifc mtiif itmsiio. v.tirti rčs st r '>*Tt -'^r - *,- t- ti7- p st: i.f iti- ti i »as ie f-ni sir sr p t^- «-tttett t»'.dko kesa!. », tt? o'.' k trn'.« Ttt?« Iitrt« VSish so t »f miniti tii-ga, <9 a$< ttt.s os r trtr-^riia. tt: tiri~i'.!ii9:li f.Vr titii-ti' *>i m; li-.ri*-1 "i:.--i-r.ii* iTiniit st it titmw tmemt%iio ■ T-.trMT^-rrT« kr Hi. i— ' »>*j .-'r,- ur v-" *>xnikwia it t.edt« ti« p-jii« » Sahavj it siraia rin-tniii «rta «se mas ir t tiita it sn«ii® 00 r.?r-:.t ' 1 t.- ir T'J-r~.- fcii-. k^i loč mtnnr stttir. Ltdm, >m prozorn t>bittE , Vi it 3{«ni>scE3o utikkau. mto kiasieir »t te- i n.a '■o--'- — i*ii is <*' .^II- i ** in r,-"' I*3«-sie r tn jioaok. s>«lei m «*<»&>. • Tri'*"j5fi V tšifan, noč »oločk-j» st it dvigat« ,tmn«. ••rtra nrevat-a. nas »it> it Met i«tr- • "tcrr. »':št, svr vf>Qai m zarniš- i it v v& s*r. wi*šjvv>«: 1 v/Kvf. it Tnini! pod titto jn Vr vs -jr.i nao i»vJtt >•»•>« gerit:*- ir*t.t ni »t suiKt-itic »jati,3 tt-Oft v.»št Ptšsurskemt .t jr-šit*. 35 'sw tv: iifflfcsS s fc.litsijt i;« >t)>s:«3 pts«r. tia ■ "^ts^-is n,onii m tne99v Bubenč St ' taiitf ati. it tilto titkur icsno rit>asTC ■Vf.i>S, it * šftpti«: m st tisto E»- rano s boite v> Mikb lr:'» f^it- <5a4a r a. tt tt,v s;.."t> {«3 ->toBSfj®. Tr»is te ti«iri- « te! rts« latt^ tiksži-jT"- ^ K V«,?« Itst it '.--.It tvsook»v9»li Pr»«e _ve čacitn"1t> ntža-, usil-t-aS^ »ia," SS-Tir« k sii-iti is aj>»:. « « m vm r!-«;tata. da je res «cj»tb m »»ara 9osw>4tii?i k »ara xa San; te -r ,t,2 dtt ier .r i^-g-itf w/|bM or^jetna. kakti- t« st t»at« srečama Cui 9 it .'iikttV si:ša!, iud; sj listih ne. ki tt niso maral: Znano tt biio, da it potfepalc t- posli dtikai idrc- ' 30, toda tirav.i^no To pa n. bito čudno, »sti tt rsitr ala biti teka, de it prt d ntošt-iine >osli ohranila Meno nudotrtasl ir. spttMoianit ir. zda. st ptiic tiaTevKtst k nji., k svo« M:r»-ci. O»inko> ne lnaia' Čemu na pošilja druot posriedovsS. £t se vdo»-a Soft ai nt"* Sani« tis 5t. san.a 113; s. sdopuie nr.5jiroi ir si razrtia v oitra/ ter s. jasno tr, odkritosrčno pt»-»tsia. t.ar s uiičrt« p&itdrf1 bi te :zi»:»td t>a; -jditidž? _ A!: bo Mnica roS- ->iir.i/ Ali sc bt earve-stiiie nte^tnega Kako bo sjctirla"' Ai bo spe! kakor rakdad. ko ie nt nit- : ntUi oknu šeptia! bcstas iiabtziii. da kk k-sn:ia »cfeo in rte st pofeobile fer o&žjubaa .tč-no ritrtvbo, k: to te cc iHciamS"' !>a. al ms rt t«flit>usSa ? V:, tako r.t b:i kako; leda;. »-tdc.'ica Soba tt nrits, »koto dvajsd iti Zda' sla obe rtsns m zrela. 5tda ie bfts ana št ntrr>V. i:t>®ai ostTi- j aajrfitfeia , Take« si it 'jtJgotonii. de i)« ona i»č nt b^ zaiučei-ata. čt tud: 52 bo zavrwte, ss st st z»-itdaie. da jt biia eiut.b sr »i^s-^vs pgb^zes :e >-TiičTia la^VejM. č-epta» s« st-»o uesmciie ntarit s«'«. Ktto it trikt«; teio 5i«bi iraje^a 50 -rt n.r>rt rekok »cf prtzaraL, fu4 čt n. »-tč ®t« >:,- ijabavt. *s< oriant ne*- g^ktookemti »-jfc*. >»wi sučneaa. nek« ka: 5 spc*nuri t® >tpoto it; čsar. k. >s »t-r tte* Jt Mri. a m-.*l so M« wwtlie tsf »-tmttč, id it "-tstVo i>rrt iti isšsr.i K ^vi j tov-'* ustaiih. fcjnJe ». st EBSrtr.a«. st ime- 1 ša5t jk tomae ler se zatbkite* n so t-t ias-rst w -r»eit fcait»r gfcoc .-»f-a* -- »•« i ■ ^itisiaic ji»a,T!»t. | TtOoi st it mirna- spomni', oe »c J>tji- stui-bit Sarii gre brer š:>pke ni p-ič. tn» * na, sam s 10 hoče p-ioobrt. & 1 Ttese tv:-t »•:«. Z Tiiim gtt diarits .s; nit©:" o v:noe Trnsšrirt. k sr tr TiiKT' :nT>» 71:-..."'.ti*'., jtfl? sc pcirarritrit borbt, ptizablicno k ar»i£o »"mtsit; !>oiat>lic.nc so bolest «• s*jb s. ar. srr- ni. »e, os n. bi! rtikDl pcro:«i< x drug^. as it m to hi. dane; snubi Lo9wtef ir.-. -c. kako- b se zria- vst, kar ja tt hča nnč:i: m težilo :*d mega posli v ".sir., fcai^- t» i' t»3 ■ dotii-ianiu aejcif Iijjcim. tst spiahnrio m_st -Bzrtšilo. ker bc "'iat>trrT vst "tri-jitia kak« sonce temu oblak «* bo oste same. šc s;»-m:r, t tui spcunm ga nt bc muči. ko: vse Prt >r; dalw;. kakpr b. s« iais ttiSo > iriučanh 'i-jij. Zoa n reč Tn:si;\ is st bkže iiit' I .Vi- -J.' »•olienkt. bilo mL it. 3s dirla w*2nr SaVti t b-ti-kccičTtprt. kit- aa ca« ara ir se ;>»:«$« 7 -in naprt,. daite » »ts.->'it, » oaiiave. t sla iii1 kda sar.iala. ko rte st nrvjč tebila. ndsr. kff čiovti.; pozabi, da »p)ofc fcvi, gi Jiit«ea oofenicire h> dvigne de st Jiiša irvifkB r * srtčna Saro t, ttttei »da sc >c r;.ašt prte '^io foUrgniea * »rfegnjl ra »aicfe, da >e kar. risi it' hriatoč obrta! Pfčo^sid it skoC3 2 ii-ko: niiaanuč. č-trtt ie. de st tttc tr rcJ-,» ko sdiitrova] vaiet ^i.ša >t bala :•" ptrjazna \ r i feeko ir. svttio \eia. v ktfen ie n- b mkot Z.a casc*. sc >c ?ii5;cdai okoi To K b-j 5i>rt Msifm don hs .t r»t!a fcsia. k» to •.; p^ofeser s.i.-H or.fcuf je pa :<* svraš«. DtftK sea Aobi: «r«*k.* «10. Ur V»V5»i * ^str- rs-ssrirraka . ■ti "K. rtnaasat ?■■ i-f- pc^-rtoicc- -.rr-. ps^ra*. ki jo ie pef*at objav« ie5e v*? -voji »c.r i-« PISANO POLJE 1,voznih kontingentov odstopi zadrugam, ki ne Ičfcjo svojih dobičkov. I'panje, ki smo ga glede kmečke »veze stavili v slovenske kmete, se je uresničilo. Oklenili (0 s« te »voje organizacije polnoštevilno in lire« pridržkov. Naj se uresniči tudi npanje, ki ga stavimo t v o d i t o 1 j e tega mogočnega pokreta, da bodo anali B»jl> P»'» i® sredstva, kako pomagati pašemu kmetu h sedanjega težkega položaja. Nove organizacije Kmečke zveze V Sostrem. V nedeljo dne 7. junija je bil ustanovili občni zbor Krajevne kmečke zveze za obči -ao Dobrunje v Sostrein. Glavni odbor je zastopal g. dr. Voršič, katerega jedrnata izvajanja so prepričala slehernega, kako potrebna je našemu kmetu stanovska organizacija. Navzočih je oilo nad 100 zavednih kmetov, ki so izvolili g. Trkova za načelnika. V Kočevju. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo okrog 100 kmetov. Glavni odbor je za-itopal g. Benko. ki je zbranim pojasnil naš kmeč Ki program, podrobneje pa obrazložil našo akcijo za kmečko zbornico. Za načelnika je bil izvoljen g. Marolt. V Preski p. Medvodah. Uasi so se mnogi odpravljali v Mengeš, vendar je bila udeležba zadovoljiva. V imenu Glavnega odbora je poročal predsednik g. B r o d a r. Ustanovni občni zbori Kmečkih zvez V nedeljo, dne 14. junija. V Št. Jurju p. Grosupljem: Ob 7 zjutraj v DruStvenein doiiiu. Govori tajnik OI. odb. gosp. Benko. — V Grosupljem: Ob 10 dop. Govori gosp. Benko. — V Poljanah nad ftkofjo I»ko: Ob 7 zjutraj v društvenem domu. Govori predsednik Km. tveze g. B r o d a r. — Na Trati nad Škofjo Loko. Popoldne po litanijah v društveni dvorani. Govori b. Brodar. — Na Ježici p. Ljubljani: Ob 10 v Društvenem domu. Govori g. dr. Voršič. n Kokrica pri Kranju, Gasilska četa priredi v nedeljo dne 14. junija ob 3. uri popoldan žrebanje dobrodelne loterije v korist zgraditve novega gasilskega doma. Dobitki, ki jih je gasilska četa pripravila so visokovredni, zato kupujte srečke, ker je njih število omejeno. Na vite naiaknjena v grobu V Studencih pri Mariboru so na pokopališču prekopali grob pokojne zasebnice Rožič Terezije, ki je umrla meseca julija 1914, da bi položili poleg nje truplo Marije, poročene Ozimič, ki je te dni umrla. Grob sta kopala grobar Simou Lešnik in njegova pomočnica Terezija Mali. Ko sta prikopala do dna groba, sta našla za deskami strohnele krste še precej dobro ohranjen okostnjak. Komaj sta dvignila ostanke krste, se jima je nudil nenavaden prizor. V okostnjaku so tičale čisto rjave železne vile v višini trebuha. Na prvi pogled je bilo jasno, da vile niso bile slučajno prišle "rob. temveč so se nahajale v zemlji od takrat, ko je bila pokopana pokojna Rožič Te-i.i/.ija. Njenega groba namreč do danes uiso nikoli prekopali. Tudi položaj, v kater,em so j se vile v grobu nahajale, je kazal posebno na to, da so bile zasajene v telo, ker so roglji ranili celo kost in so tičali med hrbteničnimi vretenci. O najdbi so takoj obvestili orožnike v Studencih, ki so napravili prijavo državnemu pravdništvu. Vile so shranili v mrtvašnici, medtem ko so k ostankom pokojne Ro-žičeve položili truplo Marije Ozimič. Slučaj je vzbudil v Studencih ogromno zanimanje. Po-kojnica je Umrla v začetku vojne, ko je bilo vse razburjeno in se ljudje niso dosti brigali, če je umrl v soseščini star človek. Gotovo je bilo truplo pregledano od preglednika mrli-čev, vendar so taki ogledi na deželi, kar je bilo pred vojno še sludenško predmestje, zelo površno. Oglednik mrličev tudi danes ai več med živimi in tako ni nikogar, ki bi danes vedel kaj več povedati o smrti pokojne Roži-čeve. Vile, ki so jih našli v grobu zasajene v telo, pričajo o nasilni smrti. Ker pa po zakonu po 20 letih nastopi zastaranje takšnih deliktov, je malo verjetno, da bi se slučaj zasledoval naprej. Ženo ie imel dva meseca zaprto v hleva To je bilo v vasi Jasihovice v trsteniškem okraju. Prizadeti mož pa je bil posestnik Ra-divoj Vukojičič. Zaprl je svojo ženo Marijo v hlev in jo tam obdržal brez zadostne hrane cela dva meseca. Marija je seveda zelo zmed-lela, umrla pa — kar je bila najbrže moževa želja — pa ni. Za slučaj je nazadnje doznalo orožništvo, ki je Marijo osvobodilo, Radivoja pa spremilo v zapore okrajnega načelstva v ; Trsteniku. Rdeči „reveži" če pogledamo raznovrstne socialistične, marksistične in komunistične voditelje, kakor že spreminjajo ime in zunanjost, notranjosti itak nikdar ne spremene, pa moramo ugotoviti, da so sicer pričenjali trojo politično delovanje v kaj skromnih razmerah, a si kmalu prav udobno postlali. Seveda je lo po njih mnenju popolnoma pravilno in v redu. Prav nič jih ne peče njihova vest v tem oziru. In seveda so sodrugi, socialisti in marksisti tudi zadovoljni. Poznamo zagrizenega socialista, voditelja, ki ima v sredi med bednimi i delavci, ki se potikajo po slabih stanovanjih, | krasno vilo, tako da ima v ondotnem kraju I najbolj razkošno stanovanje. Razni denarni Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) I i ine preizkušaš, Publij! Saj te ljubim, ljubim te tako, da bom brez mržnje sprejela vsako obsodbo iz tvojih ust. Poplačaj mi mojo ljubezen s tem, da me ne mučiš z izkušnjavami, da bi le en del svojega svetega prepričanja opustila. Pomisli tudi, da bi bili mi drugače hinavci, in nam ne bi mogli nikdar odkrito gledati v obraz. Umrjem rada in moja smrt bodi tvoj ponos.« Publij je pokril svoj obraz z rokami in molčal, čez nekaj časa je govoril s solznim in tresočim glasom: »O da ue bi ob svoji zadnji uri obžalovala krutosti tega trenotkaU Pri tem je dvignil svoje roke s srečnim vo- ščiloin za Mučijo in zapustil ječo. ★ Zastonj je sramotila (kuhal pretorja na ee-sh z drznimi pogledi, da bi videla v skrivnost njegove duše. Zavist u bornih je zamanj čakala, da bi se naslajala na bolesti mogočnega gospoda. »Prostor za slavnega pretorjal« so klicali lektorji in Publij je stopal mirno na Forum, k°t bi bil po mirno prespani noči zapustil svojo "jso. Nobena mišica ni ganila na njegovem obrazu. Samo še njegove na pol zaprte oči so zan-Ir za radovedneže kot od .mrzlice. Korakal J(' počasi z dvignjeno glavo. Ravno je šel mimo Julijske govorniške tri-ne ko ga je srečal mestni prefekt. 5AH si bil pri njej?« je vprašal mestni načelnik 'Ničesar nisem dosegel; ni se dala pregovoriti,« je odgovoril Publij. "refektov obraz »c jc stemnil. 'Bužanstveni Mark Avrelij ne bo v tem slučaju ničesar popustil. Ravno prihajam od njega. Zaradi zgleda zahteva, da se mora proti Muciji Korneliji z vso strogostjo zakona postopati. Dovolil bi samo, da se da8 ti zastopati, ako nočeš predsedovati sodišču.« »Kvinktilijec se ne bo pri nobenem Anto-ninu učil državljanskih dolžnosti,« je odgovoril Publij. >Povej imperatorju, da bom storil, kar mi ukazuje moja rimska vest... Ali si. izvedel, kdo je naznanil zbirališče kristjanov?« >Pismo je prinesel suženj Tulije Kornelije.« Pulil i j ni vprašal dalje. Sedaj je vedel, da je Tulijina zavist izročila Mučijo krvniku v roke. Poslovil se je od prefekta in odšel v tempelj rimske Venere. Tiho in pusto je bilo v marmornatem svetišču, v katerem je postavil Rim simbol veličine in moči. Jasno so odmevali Puibljevi koraki v dolgem in visokem poslopju. Tu jc bil pretor popolnoma sam Nihče ni prisluškoval skrivnosti njegovega src? nihče se ni pasel z nesramnim smehom na r govi nosreči. Tu se je lahko vdal svoji nc ne da bi bil izpostav- ljen neslanim opazkam. Kc je korakal sredi templja in se bližal rim-ski kapeli, je klonilo njegova glava na prsi in njegovi koraki so bili težki, kot bi mu noge hotele odpovedati pokorščino Nr slonokostenem tronu po zlatim nebom je sedela Roma, s sulico v rokah. Mračno so zrle njene mrtve oči izpod čelade. Publij je pade! pred podobo Rome na kolena, Prišel je rimski državljan, da potoži geniju svoje domovine svoje neizrekljivo gorje. Kakor je bila njegovim prednikom iz časa kraljev in konzulov, tako je bila tudi njemu blaginja države prvi cilj, pred katerim so se morale skriti vse zasebne zadeve. Domovinska ljubezen je zatrla v njem vsn sorodna in prijateljska čustva. tn ta domovina, katero je tako iskreno lju- bil in oboževal, je začela nekaj časa sem kazat rane, kot mogočna stavba, pod katero popu ščajo temelji. Vedno mamj rimskih državljano' je posvečalo svoje življenje državni služil ii vedno več barbarov je stopalo na njihova me sta. V miru in vojski so prednjačili tnjei, da s< varovali rimsko čast in moč. Publij je opazoval svojo dobo preveč pa zno, pa ni opazi!, da spada sam k onim redkim izjemam. Povsod se je čutil obdaneca od površnih značajev, od veseljakov, od bogotajcev, od lažiučenjakov, od ljudi brez energije in čuta dolžnosti. Ni bila zvezda vodnica tem ljudem blaginja države, ampak njihove osebne zadeve. Ako je stal Rim še v bleščobi in strašen svojim sovražnikom, je bila to zasluga okol-ščin, da niso podjarmljeni narodi še poznali propalosti Rima in niso še znali ceniti svojih moči. Stare rimske kreposti pa so vedno bolj izginjale. To spoznanje je večkrat pregnalo spanje s Puiblijevih oči. Kolikokrat se je zgodilo na bojišču, da je skočil ponoči s svojega ležišča, pograbil meč in obhodil straže, ker je mislil, da sliši pod in nad seboj, v zraku in pod zemljo bojne pesmi -— bojne pcemi premaganih narodov, ki so grozili, da bodo napadli njegove legije in uničili zadnjo oporo Rima. Drugikrat je sanjah o uporu brezpravnih in razdedinjenih. Milijoni sužnjev so se nalili od vseli strani proti glavnemu mestu sveta, da zahtevajo državljanske pravice. Kot daleč čez strugo izstopajoča roka se je valila ta množica proti zlatemu in marmornatemu Rimu. še tretji sovražnik je grozil. Naetale so wve vere in filozofi v zakotnih krajih, vsi skupaj enako sovražni stari državni veri in izročilu, no katerem se je dvigalo rimsko poslopje. Najbolj pa so se med vsemi temi zlobnimi, kapitalskemu Jupitru grozečimi nauki, ki so morili in skrbeli domoljube, zgražali nad ghipim »orijentalskim praznoverjem«, ki je bilo ljudje, ki jih v ondotnem okraju tudi ne manjka. s* naravnost, tepejo, kdo bo dobil njegovo stanovanje v najem. Ce pa pogledamo izven naše države, se bomo mogli prepričati, da ao oni. ki jih marksizem proslavlja za idealne voditelje, večkratni gtomiiijoaarji. »španski Lenin« Caballiero imata ogromno premoženje, ki gre v stomiiijoce. pa se jih marksisti ne upajo niti rahlo pograjati Kakšni reveži so »prijatelji proletareev in stoproeentai komunisti«, je razvidno iz zagrebške revije »Život«. ki v zadnji številki opisuj« finančne razmr-re numega meiikan-»kega Serona Cailesa. Imenovani mož. ki velja za velikega »prijatelja proieiance. in sto-proeectnega komunista«. je najbogatejši človek v Mejaki V Banco de Londres ima vloženih 250.000 p*iet (4550.000 Din); nadalje ima 3 gtrspodansk« podjetja, in sicer Ei Mante (vrednost iG.OOQ.OOQ pezet ali 170 milijonov j dinarjev); Santa Barbara (vrednost 28 milijonov dinarjev in Soledad de la Mota (23 milijonov dinarjev). Nadalje ima veliki »prijatelj proletareevr večino delnic v Federacion In- ! dustria! de Urbanizacion S A. Petroieo S. A. j in v sladkorni tovarni Aru--ar S. A. (samo ta tvorniea ima okrog 130 milijonov dinarjev mesečnega prometa). Nadalje dobiva kot i upravni svetnik Ferrocarriles Nacinales, v ' Banco de Mexico in v Beneficencia Publica j mesečne plače okrog 15-000 pezet <27.5000 dinarjev mesečno). Nadalje je Calles za sebe monopoliziral proizvodnjo fosforja, sladkorja. | kave in dobave mleka. Poleg vsega tega se : brezplačno poslužuje še državne pošte, brzo-java in železnice. Tudi Ca i lesovi prijatelji in sodelavci za blagor proietarcev niso bili za svojim mojstrom mnogo zapostavljeni. Naravnost izropali so ljudski denar ter si zidali krasne palače in razkošno živeli. Toda kljub temu so veliki prijatelji marksistov vseh narodov. In tudi naši marksisti jih imajo zelo radi. Da so voditelji marksizma in komunizma največji kapitalisti, to marksističnih in komunističnih sodrugov prav nič ne moti. Glavno je lo. da so sovražniki Cerkve in krščanskih na?el v javnosti. rt» drugo 3e jim že spregleda Toda. kaj to imelo delovno ljudstvo od takšnih voditeljev, je pa drugo vprašanje. Naše rudniško vprašanje ugodno rešeno Ker slovenska zastopnika v vladi nikakor Eista hotela in mogla pristati aa znižanje državnih nabav premoga iz Slovenije, je odločitev zavlekla do sedaj. Toletna razdelitev ne »3ma. da ne predstavlja nikakega znižanja napram lanskemu letu. ampak celo povišanje. Slovenski rudniki bodo po tej razdelitvi dobavili sledeče količine: glavni rudnik TPD 28.6000 ton. to je 1600 ton mesečno več kakor lansko leto, in Kočevje 1000 ton. to je 200 ton mesečno več. kakor prejšnje leto. Ostali slovenski rudniki bodo dobavljali iste količine kakor lansko leto. Celotno znaša povišek napram lanskemu letu 1800 ton. Zdaj je odvisno samo od rudarskih podjetij, da naši rudarji in nameščenci ohranijo dosedanje ugodnosti in pravice. Divji lov ni tatvina 2e pred leti je bil Stol sedntorice v Zagrebu izrekel, da lovska tavina v nezagraje-nih revirjih ni tatvina, temveč samo prestopek protipravne prisvojitve izven primerov tatvine ali utaje po § 322 k. z., ki se kaznuje z navadnim zaporom od enega tedna naprej. To pa je vse kaj drugega; tak" kazni so navadno pogojne, se dajo spremeniti v denarne kazni in se ob ponovnem povratku taka de- SLOVENEC K VODILNI SLOVENSKI KA?oi«„ i CHIVNIK, HU V DUHU KATOtrtV, AKCIJE. STANE MA MIŠIC 2| r,J PifiTE, DA VAM POŽUHO NSItii ŠTEVILK BRSmAČHO NA OOlis NASLOV: »SLOVENEC«, UUBUAH1 JUGOSLOVANSKA IISKAItMA. janja ne kaznujejo kot zločin in kar je gljv. no: obsojene« ni ožigosan kot tat. Pred kratkim se je Stol sedmorice vy i pet postavil na stališče, da divji lov ni tat-vina. šlo je za primer, ko je obtožene« ne. opravičeno lovil ribe v potoku, kjer je imel drugi upravičenec ribolovno pravico. _stol sedmorice pravi, da je zakon postavil kot m, ločileu kriterij med tatvino in prestopkom po § 322 k. z. okolnost ali je storilec tujo stvar odvzel dragemu ali je drugemu ni odvzel. -Za tatvino je potrebno odvzetje stvari kam« dragoma. Za § 322 k. z. pa zakon tega ne zahteva. V predmetnem primeru, ko gre za lovenje rib v potoku, ki je javna voda in ni ograjen, ni mogel obtoženec rib odvzeti komu drugemu, ker ribe v potoku še niso od nikogar Ribe so vendar lahko prehajale ii enega ribolovnega revirja v drugi. Zakupnik ribolova ima samo priviligirano okupacijsko pravico do rib v smislu zakona o lovu in § 383 o. d. z. in še to samo toliko časa. dokler se riba drži v njegovem revirju. Ker ribe še niso bile last lovskega zakupnika, ki inia le prednostno okupacijsko pravico, zato jih neupravičeni lovec ni vzel i&kapniku, temvei se je le neupravičeno nekaj prisvojil, kar ie ni bilo last dragega, za kar pa ima ta drugi le pravico, da si to z okupacijo, z vzetjem is vode, prisvoji. saperjeno proti vsema dosedanjemu redu. Publij ni sreairai to kot kako vero. ampak kot nekak nov. škodljiv io nasproten ustroj, kate-r»«a je bilo treba neusmil jeno teptati kot stru-pkačo. Hlinili so pristaši ravnodašnost napram zemskim stvarem, na videz navezani sa-3K> na nekako izmišljeno nebeško kraljestvo io so varali labkoverneže z obljubo večne blaženosti ca drageji svetu, Me-sto. da bi ubijali sužnjam is drueira malim ijndem spoštovan je do države ia njenih odredb, so odvračali njihova «rca easirašer>o junaštvo, zaničevanje smrti in brezobzirno resničen govor. 'j ^ imu f3®''0 T amfiteatra. Novi so se mu zdeli krščanski raučenri, ki so izpostavljali svojo trdovratnost ljudski radovednosti Tako je ime! Pabli; za krščanstvo srd Rimljana m aristokrata. kos Rimljan ni imel nobenega usmiljenja za pristaš« te*a nauka, ki je ogrožal državo. Kot aristokrat je preziral vero brezpravnih, ki so bili samo za to ta. da s.ozijo svojim gospodarjem. In sedaj je v to zločinsko zablodo padlo bitje, katereca je izmed vseh hčera Rima edino izbral in vzlfabiL Gotovo je začarana in orišla s tem v iujo oblast, da je pozabil« na dolžnost plemtanje ia se odrekla nalori ženske«® srca. osrečiti moža. Saj je bilo sedaj znano Mariji. d I1??00 f riweaila Pubiijevo ljube?en. . »\ubiij se je naslonil s čelom na kip Rome hi žarel premišljevati dogodke zadnjih dni veeje sovraštvo je dobil do krščanstvu. Ako je doslej zametava! »orijemalsko praznoverje« kot družaben nanfc. gts je spoznal danes kot osebnega sovražnik«, ki se je postavil med dolžnost ur ljube«« mi se norčeval U ajeeove odločne volje, kot vihar norčuje z zlomljenim dre vesom Ako bi postavili pred njegov sodni sto! kako dugo plerakinjo, bi prav nič nc omahoval m bi uporabil brez obotavljanja vso strogost zakona. Toda Mueija!... Vse sanje za svoje prihodnje življenje je razpredei okrog Mucije. Ona je bila začetek in cilj vseh njegovih mi«li. Kar je bilo na njem doorega in' človeškega, vse je prenesel na njo. Da njo osreči, mu je bilo več. kot njegova lastna sreča. Stisnil je obe roki na prsi kot bi hote! za-treti bolest, ki je trgala njegovo srce z bes-nostjo divje zverine. On naj evojo ljubljenko izroči krvniku... aa? Prikleni! se je na simbol Rome in šepetal z umirajočim glasom: >Roma, o Roma, "preveč zahtevaš od mene... preveč!« In vendar! Popustljivost napram plemkinji bo podkrepljevala druge kristjane iu potenj se bo državi nevarna zabloda razširila po ce!i državi kot kuga. Morda je ZMiietenih več plemkinj v to, kot bi kdo mislil. Potem imajo vse pravico do enakega postopanja. Zgled od zgoraj bi bi! sele nevaren. Nc, ni nobenega izhoda!... Sploh pa nima rimski državljan nobene pravice, podvreči državno blaginjo svojim lastnim željam, rravi rodoljub mora utešiti svoje srce. mko se njegova čustva ne skladajo z državnimi potrebami. Tako go pojmovali Pufelijevi predniki svoje dolžnosti. Ali nai oa oskrani več stoletij stara izročila Kvinktilijevega rodu?... Pretor je dvignil svoje oči k Romi. kot bi jo hotel vprašati za svet v svojem razdvojenem poiožaja. Tesno stisnjene ustnice boginje s prezirljivimi in neizprosnimi potezami niso govorile o popustljivosti in milobi. Njene v daijo smneče oči niso Tideie njegove razdvojenosti. Videla je na tvsoč* radi sebe iikrvav!jenih, ne da bi vMj mak) popustila od svoje strogosti... Bodi Rimljan! jc odgovarjal marmornati obraz. Cas bo izbrisa! vbo tTojo bolest ia vsako sled za »jo. Tvoje ime pa mora biti to{*io. Kdo mi bo žrtvoval svojo razdvojenost, ako ue ti. ki ii moj ljubljeni sin' Bodi Rimljan in patririj! Publij ee je zamakni! v kameniti obraz Rome in sesal toliko časa hrabrost, ponos ia krvoločnost, da se je polegel vihar v njegovih prsih. »Hočem biti!« je rekel, ko je globoko rzdi-hni! in vstal. Bil je tako izmučen, da jc le s težavo stal ua nogah. Toda kjnalu je stopi! močno in i gotovim korakom in mračnim čelom zapustil tempelj. »K Tuliji Korneliji!« je ukaza! lihtorjem. ti so ga čakali v preddvoru templja. ★ Lepa prokonzulova vdova je ravno poslušala poročilo svojega vrhovnega oskrbnika f pisarni umrlega moža. ko je naznanil glasnik, da prosi za sprejem pretor Publij Kvinktilij. To ime je privabilo temno rdečico na Tu-lijinem obrazu, njene oči so žarele veselega razburjenja. »Končno!« si je mislila. »Moje maščevanje jf bolje delovalo kot hlinjena krepost.« Ukazala ie oskrbniku, ki ji je naznanil p«-polen propad njenega premoženja, naj se odstrani, nato je vstala in se skušala prijazno smehljati. Toda, ko je Publij prestopi! prag. je iakoj izgini! ti smeh, katerega je pregnala zato« pretorjeva obleka. Hotela se mu je približati in ga prisrčno pozdraviti. »Čutim se zelo srečno...« je rekla. Toda sredi govora je umolknila, prestrašena radi gostovega pogled«. Tolike zaničevanja je bilo v Publijevih očeh, da je Tuiija p'«' bledela in izgubila sebi lastno prisotnost duha. ALI STB 2E PLAČALI NAROČNINO ZA >»0St9UUBA. Vse te osebe, ki žele, da se jim prknajo te pravice, so dolžne v roku 0 mesecev, začenši od 1. aprila 1933, predložili pristojnemu invalidskemu sodišču pri Štabu oblastne divizijske komande prošnjo za 7.0-petno sojenje. Za zopelno sojenje pridejo v zgoraj označenem roku v jx>štev poleg vdov rezervnih častnikov (o izstopanju, ki velja zanje, tu zaradi pomanjkanja prostora, ne moremo pisati, obrnejo naj se na občinske urade, kjer imajo vsa navodila) predvsem rodbin® umrlih vojnih invalidov. Po invalidskem zakonu od leta 1925 so imele rodbine umrlih vojnih invalidov s 50% nesposobnostjo pravico do invalidske podpore. Invalidski zakon od leta 1929 jim je ukinil to pravico s 1. oktobrom 1929. Nova uredba jim zopet daje pravico do invalidske podpore. Vdova, ki je in dokler je v aktivni državni ali samoupravni službi, ali uživa svojo osebno pokojnino, nima pravice do invalidnine za svojo osebo, marveč ima pravico te do prejemanja invalidske podpore za otroke: a) za katere ne prejema hkrati s svojo plačo ali pokojnino rodbinske doklade; b) oziroma tudi za otroke, za katere prejema to do- javo pristojnemu invalidskemu sodišču pri »altu oblastne divisijske komande radi priznanja teh pravic. Opustitev tega roka ima xa posledico zastaranje vsako pravice jio invalidskem nakoau. Ta velja tudi ta one vojue invalide, ki s« bili radi rane, poškodbe ali pohabe, prisnani za take po invalidskem »akoiiu od leta 1928 in so po tem zakonu dobili odkupnino invalidnine, a se niso prijavili pristojnemu sodišču, da jim prisila pravico do proies in dragih ortopedskih pripomočkov, brezplačno zdravljenje in voinjo. Občine imtjo naročilo, da gornje na krajevno običajen način vsem osebam, ki «0 zaščitene z in- najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno iepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. BtB»HWWWMWa»lgHBBBBWBI8«aBB«at Sprejem bolnikov »a opazovalni oddelek dri. bolnišnice v Ljubljani. Ponavljajo se primeri, da v«MikVm ,1T ™ H' «> zaščitene z in- be „ defcIe pripeljejo u mobilne v občo državno va hdskim zakonom, naznanijo, da bi mogle pravo- bollližniM v Liublian i sv,-ho oddale na opazoval- časno zopet zaprositi za sojenje oziroma predložiti prijavo radi priznanja vseh pravic, določenih v invalidskem zakonu. Z občinske deske Podpore k ureditvi gnojil in gnojničnih jam., Vsi interesenti, ki žele biti deležni banovingkega prispevka za ureditev gnojišča in gnojničnih jam, naj vlože najkasneje do 15. junija t. 1. pri svojem okrajnem načebrtvu prošnjo, in sicer na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri okr. načelstvu pri kmetijskem referentu. Prošnjo vloži lahko vsak aam, laliko pa jih vlože najmanj po pet skupaj kmetijske organizacije ali pa občinske uprave. Obenem b prošnjo mora vsak prosilec pri okr. na-čeletvu položiti varščino v višini 250 Din. Prošenj, ki bi bile prepozno vložene ozir. onih, za katere ne klado, toda pod pogojeni, da otroci ne prejemajo ! bi bila pravočasno položena varščina, ne bo mogo- ___it.:—1,« nnl..;,onniai,, 11 nflil (ivalt Pnrlr/ihnn nnv/iflili, mir ,lnln5ila H rodbinske pokpjnine po svojem očetu. Po invalidskem zakonu od leta 1925 so Imele sirote vojnih invalidov s 50% nesposobnostjo pravico do invalidske podpore. Invalidski zakon od leta 1929 jim je ukinil to pravico. Z novo uredbo ki dobile te sirote zopet pravico dO invalidske podpore. Invalidski zakon iz leta 1925 je odrejal, da imajo otroci, ki no umsko ali telesno popolnoma nesposobni za pridobivanje, pravico do invalidske (•odpore ludi po izpolnjenem 16. letu, in furer dokler traja ta nesposobnost. Invalidski zakon od leta 1929 je omejil to pravico samo do dopolnjenega 16. leta starosti, ne glede na njihovo nesposobnost. Z novo uredbo «o z »dobili taki otroci spet pravico do invalidske podpore pod pogojem, da so brez lastne krivde in pred dopolnjenim 16- letom postali umsko in telesno popolnoma nesposobni za opravlajanje katerega si bodi posla Do 1. aprila 1966 ee je smatralo, da so vojni invalidi IV. do IX. skupine ter rodbine in starši slednjih siromašnega stanja le, ako niso plačali več kot 120 Din letno nn Ime osnovnega neposrod nega davka od zemljišča, zgradbe, obrti, poklica in glavnice. Nova uredba Je zvišala ta cenzus od 120 nu 170 Diu letnega osnovnega neposrednega davka in vrnila tem osebam pravico do invalidnine, invalidske podjiore in denarne pomoči, in to nn ta način, da prejemajo one osebe, ki ne plačajo več kot 120 Din osnovnega neposrednega davka, 1()0% predvidenih invalidskih prejemkov, osebe, ki plačajo skupaj od 120 do 130 Din, 90%; osebe, ki plačajo od 130 do 140 Din, 80%; osebe, ki plavajo od 140 do 15(1 Din, 70%; osebe, ki plačajo ni 150 do 1C0 Din, 00%; in osebe, ki plačajo od tfl® (io 170 Din, pa po 50% predvidene invalidnine. Z novo uredbo se priznava onim vojnim invalidom, ki so poslali nesposobni radi bolezni, pravica do invalidnine in do ostalih vrst zaščite in pomoči j h) invalidskem zakonu, če se je ugotovila njihova nesposobnost do 17. maja 1928 in če je slednja znašala najmanj 80%. Vse to pod pogojem, da «« ugotovi pri zopetnem nndpregledu, ki ee bo Opravil, najmanj 80% nesposobnosti, nadalje da so bili taki invalidi prevedeni jx> invalidskem zakonu iz leta 1925 ter da so predložili uradne podatke o ev, vremenska napoved, poročila - 22.15 Radijski jazz. - Nedelja, 14. junija: 8 Jdočnikov iramel — 8.45 Napoved časa, poročila — 9 Verski govor — 9 15 Prenos cerkvene glasbe — 10 Malo Floram* - 11 15 Picnos promenadnego koncerta - 13 Plošče po žeiiah - 17 O poljedelstvu — 17.20 Vesel spored - 18.20 Otroška ura - 19 30 Nac. ura - 20 Harmonika — 20.45 Operni spevi — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročilo, 22.15 Radijski jazz — Ponedeljek, i5. junija: {9.30 Nac. ura — 1930 Koračnice - 20 10 Kultur na kronika - 20 30 Prenos »pere iz Belgrada. — Torek, 16. junija: 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročita — 19 30 Nac. ura - 19.50 7.t>or balaisjk - 20 10 Delavsko predavanje — 20.38 Letni časi v pesmi — 22 Napoved časa. vremenska, napoved, poročila - 22.15 Magistrov Srmnel-kvartet. — Sreda, 17. junija: 1930 Nac. ura - 1950 Mravliinček Pofepinček — 20 30 Produkcija gojencev drž konservatorija — 22 Nepoved časa, vremenska napoved, poročila — 2215 Glasbene slike. DOBRO CTiVO _ k Samouki knjigovez ali kako »e naučim knjige som vezati Knjižica ima 24 strani in stane 5 din, zaiožila jo je lugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pomanjkanje gotovine ie zadelo že marsikatero obrt in tudi privatniku ni bik) pri-zonešeno — 7.a vezavo svojih knjig in če ie teb piecej, zmeče hubileli knjig marsikateri dinar. Kdor hoče priti poceni do vezanih knjig, se bo naučil knjige vezati sam To vam pove in pojasni knjižica, poiiebno jc, da jo dobro preštudirate, predvsem pa morale parkrot opazovati izučenegn knjigoveza pri njegovem delu, da varn bodo nasveti iz knjižice urrrljivejši — Vse potrebščine za knjigoveze pa se dobe pri tvrdki binežič. Ljubljana, Florijanska ulica. NAZNANILA n tupiii urad pri sv. Antonu na Trati. Poljanska dolina, opozarja vse častilce sv. Antona, da se bo služba božja na praznik sv, Antona 13. junija 1936 vršila ob 8. uri. tvrdka Aston Merher; Ljabljsna, Sv. Petra c. 22. DROBTINE Najbolj Hčeai saol raznih poklicev v svetovni zgodovini j« bi) Sv?d Emsinuel Swedetiborg (1688 do 1772); bi! je namrtf: tilozof, matematik, geolv-gist, izumitelj, metaiurjist, botanik, kemist, zoolo-' gist, inženier aeronavtike. godbenik, pisalelj, pesnik, bogosfovec, urednik, izdelovalec godal, strojnik, mizar, p-Miavodjjalee flegislator), rudarski iu-ženj»r urar. lingvist, zvezdoslovec in knjigovez. Dogodek. Nedavno umrli belgijski kralj Albert je na svojih potovanjih skrbe! vedno i. najstrožjo nepoznanost svoje osebe V času, ko je'bil prestolonaslednik, je imel zanesljivo sredstvo, da sc je prepričal o tem. sli so ga spoznali sli m. Ce so v hotelu postregli n. pr. najprvo njegovemu pribočniku, je vedel, da ga niso spoznali Nekoč, ko je obiskal mesto Ostord, st je obleke! popolnoma v kroj angleškega dijak« si natakni! modre naočnike in vze! kup r**-»fif.hr. ie neki rudnik vzel kup knjig pod pazduho. Drugič je obiskal i rudnik v okolfri Liegea in se je z« to priliko oblekel v rudarja visoke postave in vzkliknil: »Ta je pa prav tako vitok kakor jaz.« »To ni nič čudnega,« je odvrnil rudar, »saj sva skupaj služila pri grenadirjih, gospod«. Slomrnski išmm JE NAS CENEN! POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. S cariniki se ni igrati. Neka kanadska farma za kožuharje je sprejela iz inozemstva polarno li- j sico iri zanjo odplačala carinski oblasti lepo vso- ! to. Sedem tednov pozneje pa ie lisica vrgla mla- i diče. Nek ljubezniv so.sed ie na to opozoril cari- i nike, ki so proglosili mladiče kratkomalo za vti- • holapljene in jih zaplenili, ker v carinski deklara- : ciji o preddsioječem srečnem dogodku ni bilo govora. Farma je ugovarjala, da o tihotapstvu ne more biti govora, a visoki sodni zbor v Toronlu jo je obsodil, da mora za mladiče odšteti posebno carino. DriH&liS* P°im ali zamenjam za industrijske stroje. Informacije daje Naglič Franc v Rsdovliiei. B«>ntiu obstoječe iz FSKOTB vinograda, sadnega vrta, redi se 3 glave živine vse v dobrem stanju. '/« ure od postaje Mokroncg, proda«. Cena po dogovoru. Ivan Karlič, Vel. Cirnik Stev 28 p. št Rujiert. Dolenjsko. Sili tSPjltfg hranil-nieah in posojilnicah voovčujem hitro in pošteno. Obrnite se na edino pisarno, ki je oblastveno Oovoljena in priložite znamk'-. Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka ulica št. 12. Telefon 3S-10 Msb fceso" 0in dobite v železnim Fr. Stupica, Liubljana, Go-sposvetska c. 1 Ponudite v nakup staro železo >n čebeloi vosek t mnim perilo kupite prav poceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Ljublj. Brinjem olj« pk0up4 višjih cenah drogerija A. Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra c. 17. ličen Mita, staro 14—lfi tet. Snoj Marija, Sp. Zadobrova it. 27. D. M. v Polju. za vsa kmečka dela sprejmem. Studenec 6 D. M. v Polju pri Ljubljani. spreten in ima veselje za živino. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na naslov uprave Domoljuba pod »Šole prostt št. 8220. naprodaj, obstoječe Iz hiše, gospodarskih poslopij, lepih njiv košenin ter lepo žara-ščenegs gozda, vsa je blizu doma Naslov v upravi Domoljuba pod št. 8229 ^ Betliiee Zadr,Jine ■■rww gospodarsko bauko in članic Za-družne zveze plafaai najbolje. Ponudbe na upravništvo lista pod »Denar pri prav ijeru št. 8088. na deželi ob vodi vibodno Ljubljane kupim. Ponudbe na upravo Domoljuba pod „Blizu železniške postaji-" 84S4 Vuhevntge Jssils si najugodneje nabavite pri Jernej Jeraj. Zapoge 10. p Smlednik. Hapodns noše gorenjsko moško, kupim. Delno ali celoto *. Naslov v upravi Dom>-tjuba pod št. 8352 Ka iaeni drožbi naiirodsj rine 13. junij« 1936. ob 8 uri n i licu mesla v Gradežu, občina škocijan pri Turjaku, posamič: ru2ue gozdne parcele, pašniki, travniki in njive ter hiša št 18 s hlevom pod vložno št. 624 12« in 130 tc. o. Turjak in vložna št. 641 k. o Cesta. Dražbpni pogoji se lahko pogledajo pri sreskem sodišču v Vel. Laščah. Vse informacije daje |>isarna dr. Ivnna Lu I i ka, odvetnike » Ljubljani, FranSiškan-ska ulica 4. ttčtffi teflfiS odlflet naprej, ki bi opravljal sedaj poleti vsa dela, pozimi pa na 3Uhoni in gorkein v delavnici. Ostiboo se zglasili pri Skrabarju, Domžale. Alojzij Planinšek ag. bančnih poslov< Ljubljana, Bcthovnova ul. 14/1. TOOVČaj« ttafboKe terjatve vseh denarnih zavo-dov takoj v gotovini. V vsako hiša »Domoljuba"l Pro0»To°r]enb; t,bneWv^C|nV^e» delu^stane" ^ D?n ~ 'ife^^0 .DoP^f,1" spise sprejema uredniitoo .Domoljuba«. Iel »•« Izdajatelj: D, ^^ ^ "