Dvojezični transparenti na rimski manifestaciji dijakov in šolnikov j (r1 OH T ^ ■T. ■ ¿Ü- dfe Ífii-í t 1 1 j- r il Deželni odb obiskal slov v dolinski o Boris Pahor predstavil svoja dela v divaški knjižnici Pred devetdesetimi leti nekajdnevna slovenska oblast nad Gorico in slovenskim delom dežele >/16 Primorski SOBOTA, 1. NOVEMBRA 2008 Št. 260 (19.350) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Martin Brecelj Slovensko stalno gledališče je imelo srečno roko, ko je izbralo muzikal Kabaret v postavitvi Mestnega gledališča ljubljanskega za odprtje nove sezone. Pa ne samo zato, ker je svojemu občinstvu posredovalo imenitno gledališko izvedbo, ampak ne nazadnje zato, ker je tudi naš mali svet opozorilo na danes iz več razlogov posebno aktualno resnico, kako zna biti drsenje v epohalno katastrofo nadvse lahkotno. Muzikal Joea Masteroffa, Johna Kandera in Fredda Ebba prikazuje, kako se je nacizem povzpel na oblast v Nemčiji takoj po gospodarski krizi, ki je pretresla svet v letu 1929. Ni šlo za nasilen pohod, saj je Hitler postal dia-bolični nemški vodja, potem ko je zmagal na demokratičnih volitvah. Seveda je bilo nič koliko znamenj, ki so opozarjala, kdo se skriva v njem, a ljudje so jih večinoma spregledali tudi pod pritiskom splošne ekonomske stiske, ki sili v majhne in velike kompromise ter pred katero se je najlažje zateči v hrupno veseljačenje, ki navidezno briše vse skrbi, kakršno nudi kabaret. Današnji svet je zabredel v gospodarsko krizo, ki jo marsikdo primerja s tisto v letu 1929. Nemški notranji minister Wolfgang Schäuble je pred kratkim v pogovoru za tednik Der Spiegel celo izrecno opozoril, da bi sedanja kriza lahko imela podobne politične učinke, kakršne je imela depresija v 30. letih prejšnjega stoletja, »iz katere so se rodili Hitler ter posredno druga svetovna vojna in Auschwitz«. Schäublov opomin je seveda na mestu, čeprav bi smeli upati, da je človeštvo po strahotah 20. stoletja le postalo imuno na nekatere klice. Verjetno bi danes morali biti bolj pozorni na katastrofe drugačne narave od tiste, v katero je svet pripeljal nacizem. Nič koliko znamenj že dalj časa kaže, da se Zemlji obeta ekološki zlom. Tako je Svetovni sklad za naravo (WWF) ta teden v svojem zadnjem poročilu Living Planet (Živi planet) opozoril, da če bodo naše zahteve do planeta še naprej tako hitro naraščale, kot so doslej, bomo že v slabih 20 letih za vzdrževanje življenjskega sloga, kakršnega smo vajeni, potrebovali ekvivalent dveh planetov. In vendar je ena izmed naših današnjih največjih skrbi še vedno potrošnja. Tudi ob sedanji gospodarski krizi nenehno govorimo o tem, kako spodbuditi potrošnjo, da bi se gospodarstvo dvignilo na noge. Saj, v katastrofo rinemo sami, tako kot so Nemci v 30. letih prejšnjega stoletja. Kabaretno lahkotno. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € ITALIJA - Družba CAI jo je predstavila sinoči le nekaj ur pred zadnjim rokom Končno prevzemna ponudba za Alitalio Zvezni sindikati podpisali sporazum, avtonomni ne GORICA - Slovenska gimnazija in klasični licej Trubarjevi dediči Svečana predaja kamnitega obeležja, daru nekdanjih dijakov in profesorjev M^VIIJ |jq,| pf.ujjj /ii.i lin GORICA - Slovenski klasični licej v Gorici je s proslavo počastil očeta slovenske književnosti, po komer nosi ime. Svoje poslanstvo so povzeli v naslovu in Trubarjevi misli: Dobra sejmena za sebo pustimo. Dvo- rana se je za to praznično priložnost napolnila. V prvih vrstah so sedeli vidni gostje iz šolstva, kulture, pro-svete in politike. Na odru so nastopili dijaki, govornik je bil zgodovinar Igor Grdina, najbolj svečan trenutek pa je bila predaja kamnitega obeležja s Trubarjevo podobo, ki jo na pobudo Sindikata slovenske šole poklanjajo liceju nekdanji dijaki in profesorji. Na 15. strani RIM - Družba CAI (Compagnia Aerea Italiana) je sinoči okrog 20. ure komisarju Augustu Fantozziju predstavila prevzemno ponudbo za Alitalio. To je storila le štiri ure, preden bi rok zapadel, in ob koncu razburkanega dne, v katerem je njen upravni svet že enkrat sklenil, da ponudbe ne bo predstavil. Sporazum o delovni pogodbi in o selekciji osebja so namreč podpisali le zvezni sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl, medtem ko so se avtonomni sindikati Anpac, Up, Avia, Anpav in Sdl postavili po robu, češ da ponudba družbe CAI krši predhodne septembrske dogovore. Na 5. strani SSO o težavah slovenske manjšine Na 3. strani Čudno zadržanje pobudnikov stališča o »Slovanih« Na 3. strani Nagrade ZKB dijakom ob dnevu varčevanja Na 9. strani Goriški dijaki vztrajajo pri samoupravi in razmišljajo o zasedbi Na 14. strani Slovenski jezik naj bo na vrhu prioritet Na 14. strani ZDA - Volitve Obama vodi, McCain računa na presenečenje NEW YORK - Zadnja anketa ameriške tiskovne agencije AP kaže, da se še 14 odstotkov ameriških volivcev ni odločilo, za koga bodo 4. novembra oddali svoj glas na predsedniških volitvah. Demokrat Barack Obama sicer v tej anketi vodi proti republikancu Johnu McCainu z 51 proti 43 odstotkom. Kljub zaostanku v povprečju nacionalnih anket za šest ali več odstotkov pa se McCain ne predaja in skupaj s podpredsedniško kandidatko Sarah Palin vodi kampanjo po državah, kjer meni, da lahko pripravi presenečenje. Na 13. strani TRST - Ob dnevu mrtvih Lokalne uprave so položile vence v vseh občinah tržaške pokrajine TRST - Župani okoliških občin Sardoč, Križman, Premolin, Ret in Ne-sladek so včeraj v spremstvu tržaškega občinskega odbornika Rossija in pokrajinske predsednice Basse Poropat položili vence in se poklonili padlim v vseh občinah tržaške pokrajine. Občina Trst je tudi prvič obiskala Narodni dom pri Sv. Ivanu. Odbornik Rossi se je na vseh krajih spomina prvič poklonil žrtvam z dvojezičnim »Onore ai ca-duti, Slava padlim«. V zvezi z openskim streliščem pa je povedal, da namerava občinska uprava vsekakor urediti spominski park miru in da je birokratski postopek že stekel. Na 7. strani 2 Sobota, 1. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Koliko je 500 evrov Vojko Flegar_ Zaradi instituta konstruktivne nezaupnice se je v Sloveniji vlade pred rednim potekom mandata skorajda nemogoče »znebiti«. Kdor predlaga njeno zamenjavo, mora imeti namreč pri roki tudi že mandatarja za sestavo nove z večinsko podporo v poslanskem domu parlamenta. Zato se je v osemnajstletni zgodovini parlamentarne demokracije v samostojni Sloveniji doslej le enkrat zgodilo, leta 2000, da je vlada padla pred »rednim rokom«, pa še takrat bolj po volji premiera, Janeza Drnovška, samega kot zaradi prizadevanj opozicije. A kakor so snovalci ustave iz bojazni pred »ita-lijanizacijo« parlamentarizma zapletli postopek »odvolitve«, so do skrajnosti zadlakocepili in razvlekli tudi izvolitev nove vlade po volitvah. Najprej z roki, saj so, recimo, predsedniku države dali celih trideset dni po konstituiranju parlamenta za posvetovanje z vodji poslanskih skupin in imenovanje mandatarja, potem pa so imenovanje oziroma izvolitev nove vlade razdelili v dva dela, glasovanje o zaupnici mandatarju in nato, najkasneje po 15 dneh, še glasovanje o ministrski ekipi. Čeprav torej, kot je zapisal Jože Poglajen v Dnevniku, vsa Slovenija že od 21. septembra ve, da bo prvi mandat dobil socialdemokrat Borut Pahor, se bo to zares zgodilo šele čez dan ali dva, torej skoraj 45 dni po volitvah, nova vlada pa bo v najboljšem primeru zaprisegla komaj kakšen dan pred 20. novembrom. In pri tem nihče od tistih, ki imajo s postopkom in opravili kaj opraviti, od predsednika države in parlamenta oziroma novih poslancev do bodočega premiera in njegove koalicije, sploh ne bodo do skrajno- sti izkoristili vseh rokov za posamezna dejanja. A navzlic temu, da ma-lodane vsi pravzaprav hitijo in je tako tudi koalicijska pogodba, razen v kadrovskem delu, že nared, se marsikomu zdi, da vse skupaj poteka veliko prepočasi. Kajpak zaradi čedalje temnejših finančnih in gospodarskih oblakov, ki se zgrinjajo nad državo. Medtem, ko vlade po Evropi kot po tekočem traku sprejemajo ukrepe, ki jih parlamenti obravnavajo prednostno, bo od napovedi slovenskega »reševalnega svežnja« (prejšnji teden, v znesku najmanj 8 milijard evrov) za banke, zavarovalnice in pokojninske družbe do njegove obravnave v parlamentu minilo več kot štirinajst dni. Vlada v odhajanju ga je ta teden poslala v državni zbor, vendar ta še nima ustanovljenih delovnih teles, zato prej kot v desetih dneh ni mogoče pričakovati, da bo sprejet. Dosedanji premier Janez Janša je ob tem izrazil obžalovanje in zaskrbljenost, ob tem pa pozabil, da je bila prav njegova stranka, v novem sklicu parlamenta največja opozicijska stranka, zadnja, ki je ustanovila poslanski klub, in to na zadnji dan roka. Kaj vse podrobno skriva oznaka zaupno na omenjenem svežnju vlade in centralne banke, tako še ne vemo, še manj pa, kaj bi ta sveženj lahko pomenil za slovenske javne finance. Kot je po seji vlade v četrtek povedal premier Janša, gre predvsem za spremembe zakona o javnih financah, s katerimi bi »zaradi finančne krize dovolili dodatno zadolževanje, izdajanje državnih poroštev izven obsega določenega v zakonu in brez predhodnega rebalansa proračuna oziroma brez sprejetja posebnega zakona o poroštvu, posojila in kapitalske naložbe v kreditnih institucijah, zavarovalnicah, pozavarovalnicah in pokojninskih družbah«. Ta »pomoč« naj bi obsegala tudi možno dokapitalizacijo finančnih ustanov, če bo ta potrebna, pri čemer bo svež denar povezan z nekaterimi pogoji, podobnimi tistim, ki so jih »re-nacionaliziranim« bankam in zavarovalnicam določile tudi druge evropske vlade. Kakšnega posebnega sodelovanja med poslavljajočo se in prihajajočo vlado v tem pogledu doslej ni bilo opaziti in tudi tisto, kar slovenska javnost ve o menda že dogovorjeni koalicijski pogodbi nove vlade, ni prav spodbudno. Še zlasti veliko prahu je dvignila napoved enkratnega popravka najnižjih pokojnin (javne finance bi »draginjski dodatek« za vse z manj kot 500 evri pokojnine prihodnje leto obremenil s 60 milijoni evrov dodatnih izdatkov), ki jo vsi komentatorji brez izjeme vidijo izključno kot nepotrebno in nevarno popuščanje DeSUSu, eni izmed bodočih vladnih strank. In prav v tednu, ko so delodajalska združenja prišla na dan s prvimi številčnimi ocenami posledic finančne krize v realnem sektorju (med njimi o izgubi do 50.000 delovnih mest), vrsta podjetij pa je napovedala prva množična odpuščanja, so svoj glas povzdignili tudi sindikati, ki zahtevajo dvig minimalne plače za skoraj petino (na 500 evrov neto). Vladna koalicija levosredinskih strank bo očitno najprej imela veliko dela zgolj s tem, da »svoji« interesni, cehovski in sindikalistični »bazi« razloži, kar morebiti še njej sami ni povsem jasno. Da smo se namreč že znašli v bistveno drugačnih časih, kot je kazalo še v času predvolilne kampanje. PISMA UREDNIŠTVU Mladi za mlade je stranka Parole, slogani zelo hitro primejo pri mladih. To si upam trditi tudi iz osebne izkušnje, ko poučujem na višji srednji šoli že osem let. Mladi doživljajo svet iz veliko bolj idealnega zornega kota kot starejši, so bolj kategorični, stvari so ali bele ali črne, vseh vmesnih sivih odtenkov ni. Mladi so prepojeni s čustvi, ki jih prava parola, izrečena v primernem trenutku, lahko zanese. Tu se postavi vprašanje etičnega odnosa, poštenosti, ki jo moramo imeti starejši, ki smo bolj cinični, pragmatični in smo preživeli obdobje utopije, da se mladim ne la-žemo. Nanašam se na skupino Mladi za mlade, ki se je v zadnjem obdobju predstavila naši manjšini s sloganom »Vsi skupaj, enotno, pre-sezimo zgodovinske delitve«. Kot osebo, ki se ukvarja s politiko in se vsakodnevno srečuje z mladimi, me je pobuda zelo zanimala. Med mladimi včasih opažam preveliko apatičnost do družbenih problemov in do politike, mladi za mlade se mi je zdela kakovostna pobuda, ko bi predstavljala neopredeljeni forum, ki združuje mlade različnih prepričanj, ki bi med sabo primerjali svoja mnenja in bi tako znova prebudili zanimanje tudi do politike. Žal se je takoj v naslednjih dneh izkazalo, da je to le podmladek SSk in torej kot tak ne more zastopati mnenj vseh mladih ampak samo določene niše. To ni več forum, ni društvo, je stranka in torej tudi pri vsakem vprašanju opredeljena. Zastonj je, da Nataša Žerjul v svojem pismu uredništvu (PD 30. 10. 08) razlaga, da je Mladi za mlade le iz pravnih razlogov vpisana kot podmladek SSk, v resnici pa je svobodna organizacija, ko že na enajsti strani iste številke našega dnevnika bereš, da sta Tomaž Špa-capan in Tanja Peric člana pokrajinskega izvršnega odbora SSk za Tržaško kot predstavnika novoustanovljene strankine mladinske sekcije. Torej Mladi za mlade je mladinska sekcija SSk ali ne? Mlade bi rad posvaril naj tehtno premislijo na to, kar jim v skupini Mladi za mlade ponujajo. To bi rad povedal tudi vsem mladim, ki jih srečujem na svojem delovnem mestu, kjer pa se mi ne zdi etično izrabljati tisti prostor za take namene. Bojim se, da je za skupino Mladi za mlade načrt da, s fasado besed in pomanjkanjem konkretnih vsebin, izvabimo mlade z drugimi končnimi cilji. Zelo zanimiv je del pisma uredništvu, ki sem ga prej omenil, kjer se trdi, da bi radi zvabili v skupino (točneje stranko) mlade, ki imajo tudi zelo različna mnenja in pristope do določene problematike. Si predstavljate, da bi na primer lahko sobivali v isti stranki ljudje, ki se zavzemajo za pravico žensk do splava in tisti ki so mu popolnoma nasprotni? Katero od dveh načel bi zastopala stranka? Če pa predstavim problem, ki se od blizu tiče slovenske manjšine, se lahko zamislim nad šolstvom. Ko je ena od vladnih strank predlagala, naj se v našem šolskem sistemu uvede ločene razrede za tujce, ki ne poznajo dovolj dobro učnega jezika, se je po vsej Italiji dvignil protest, tudi pri nas. Mogoče so načrtu nasprotovali tudi tisti, ki so ne dolgo od tega podpirali »čistost« razredov v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom. Kaj menijo o tem predlogu tisti, ki so se spraševali ali je pri- nia merno, da se v slovenske šole vpisujejo otroci iz italijansko govorečih družin ali celo iz mešanih zakonov? Se zavedamo hipokrizije nekaterih in predvsem tega, da tudi v manjšini nimamo enega samega odgovora na zastavljeno vprašanje? To je ločevanje po svetovnih nazorih in zastopanje svojih prepričanj. To je vprašanje aktualnih razlik med ljudmi in ne starih ideoloških kalupov ali zgodovine. Ena sama stranka ne zmore zastopati vseh, niti ko si postavljamo le vprašanja, ki se tičejo samo slovenske manjšine. V prejšnjem primeru na katero stran bi se postavila hipotetična edina slovenska stranka? Za ali proti mešanim razredom? Nimam odgovora, vem pa, da ne bi zadovoljila vseh. Če že toliko verjamemo v vlogo manjšin, v prednosti multikul-turne družbe, potem se družimo po idejah in ne po narodni pripadnosti. Izrabil bom besede prijatelja Iztoka Furlaniča: raje se politično združujem z Italijani, ki mislijo 90% podobno meni kot s Slovenci, ki mislijo 10% podobno meni. To je minimum, v kar lahko verjamemo danes, ko združujemo Evropo. Družil se bom z vsemi: Madžari, Estonci, Poljaki... po mnenju, po ideji, po prepričanjih in ne po narodni pripadnosti, sicer Evropa ne obstaja in je ne bo nikdar! David Peterin, pokrajinski koordinator Slovencev v DS za Goriško SKLAD MITJA CUK SVETUJE Spomin na mrtve Na vse svete ali vseh mrtvih dan se katoličani ali nekatoličani na poseben način spominjamo svojih mrtvih. Tudi po šolah skušajo ohranjati to tradicijo in otroke vodijo v dneh spomina k polaganju cvetja na pokopališče, k spomeniku ali k obeležju. Nekateri otroci smrti sploh še niso izkusili, drugi pa so jo že. Za otroka je smrt nova izkušnja, kot nova je nepoznana in vzbuja strah ter zmedenost. Kaj sledi nenadni izgubi prijatelja ali znanca? Zelo majhni otroci pa sploh ne morejo razumeti, kaj pravzaprav smrt pomeni. Vidijo odziv družinskih članov in ta neobičajni odziv jih lahko popolnoma zmede in prestraši. Kadar so okoliščine smrti tragične, pa sta otroška zmeda in strah še hujša. Odrasli, ki so navadno že izkusili smrt drage osebe, vedo, kaj to pomeni, kaj je žalovanje, kako poteka, kako je treba obvladovati srd, zmedo in globoko žalost, ki te prevzame, ko je nekdo nenadoma odšel za vedno. Ko se nekaj podobnega zgodi otrokom, iščejo ti pomoč pri tistih, ki naj bi zanje skrbeli in jih varovali: pri svojih starših. Travmatska smrt pa pušča tudi odrasle (starše) velikokrat nemočne in brez pravih odgovorov. Tako nastane začarani krog: otrok sprašuje, odrasli v lastni zmedi ne najde pravega odgovora in pušča otroka v nejasnosti in strahu. Tudi otrok je namreč žalosten, ko se ga smrt dotakne od blizu, pri žalovanju pa mu morajo pomagati odrasli: starši, učitelji in drugi, ki imajo z njim pobliže opravka. Včasih odrasli ne vedo prav, ali naj razpravljajo z otrokom o tragičnem dogodku, o nenadni boleči smrti. Izvedenci menijo, da je treba o tem govoriti: saj malček opaža, da so odrasli okrog njega obsedeni od tragičnega dogodka in se torej tudi sam ne more pretvarjati, kakor da tega enostavno ne bi bilo. Če je oseba, ki je bila blizu, umrla na travmatičen način, potem je treba biti pozorni na dvoje: otrok mora najprej preboleti tragični dogodek, hkrati pa mora priti do načina, kako upravljati z izgubo drage osebe. Takoj po dogodku se bo otrok ukvarjal predvsem z mislijo o dogodku samem, šele kasneje bo začel predvsem misliti na izgubljeno osebo. Najprej bo torej predvsem prestrašen, kasneje pa bo predvsem žalosten. Vemo, da so otroku vzorniki odrasli, zlasti starši: tudi v primeru žalovanja se bo zgledoval po njih. Zanimalo ga bo, kaj si odrasli ob takem dogodku mislijo, kaj čutijo, kako se s temi čustvi spopadajo. Zaradi tega je pomembno, da z otrokom govorimo, tako da bo z novimi čustvi strahu in žalosti opravil na najbolj primeren način in da se njegovo žalovanje in strah ne bosta vlekla predolgo. Zelo primerno in za otroka koristno je, če se lahko kasneje osebe, ki je umrla, spominja v svojih pripovedih, da se udeležuje obredja v njegov spomin, da obuja in podoživlja njegove misli in želje. Tudi formalna obredja skupnega žalovanja kulture, h kateri otrok pripada (naj bo to krščanska, muslimanska ali katera druga), pomagajo pri predelavi ostrih bolečih čustev. Zlasti takrat, če je bil otrok hkrati tudi priča tragičnega dogodka in vse dotlej, dokler si otrok ne bo znal sam pomagati pri obravnavanju zanj žalostnega in travmatičnega dogodka. Pomemben je zlasti način, kako odrasli (starši) z njim govorijo o samem dogodku in o smrti. Otrok mora imeti dovolj časa, da v sebi vse, kar je novega in hudega doživel, »premelje in prebavi«. Včasih je potrebno ob njem le sedeti in mu dati čutiti svojo bližino ter mu zagotoviti, da je povsem normalno o hudem dogodku veliko razmišljati. Seveda na način, ki je otrokovi starosti primeren. Ne prenaglimo se. Za tako močne in po- vsem nove občutke potrebuje otrok čas. Takoj po tragični smrti otrok ne bo zmožen predelati v sebi tistega, kar je konkretno doživel in občutil. Predelati pomeni biti zmožen ab-strahiranja konkretnih informacij. Tako moramo biti odrasli pripravljeni otroka kadarkoli poslušati in mu tudi povedati, da lahko govori o žalostnem dogodku, kadarkoli to želi; sam naj sproti odloča, kdaj, kako in kako dolgo bo govoril o tem. Otroci so različni: nekateri ne bodo veliko govorili o dogodku, ki jih je močno prizadel, drugi se bodo o tem raje pogovarjali s tujci, nekateri pa sploh ne bodo hoteli spregovoriti o zanje tako hudi travmi. Šele čas jim bo omogočil drugačen pogled na dogodek in njegovo razumevanje. Zelo majhni otroci si bodo kasneje lahko celo predstavljali, da se bosta njihova mamica ali bratec vrnila čez čas k njim. Tudi to je način, kako skušajo otroci z različnimi tehnikami, (ki jih odrasli včasih ne razumejo pravilno ali so zaradi njih celo nejevoljni), doseči nekakšno sožitje z zavestjo o hudem dogodku. Pri majhnih otrocih se moramo zelo pozorno izogniti primerjanju smrti s spanjem. Sicer se lahko zgodi, da bo otroka strah zaspati. Raje poskušajmo izvedeti, kakšno predstavo ima otrok o smrti, ali misli da je to nek način življenja v onostranstvu ali kaj si sploh predstavlja. Na tak način bo komunikacija lažja in primernejša. Otroku morajo odrasli prisluhniti in mu odgovoriti na najboljši način, saj ti odgovori otroka tolažijo in mu dajejo oporo. Opora pa je glede na dolgotrajen proces žalovanja potrebna večkrat. V času namreč otrok vedno znova podo-življa izgubo. Lahko jo celo ponazori v svojih risbah, v igri ali v pisanju, v celoti ali le delno v podrobnostih. Včasih otrok vedno na novo sprašuje isto. Ali pa svoje čustvovanje prenaša na resnične ali na fiktivne (v pravljicah, risankah) izgube drugih. Izgubo, ki ga je zelo prizadela (recimo mamina smrt), lahko otrok še celo po mnogih letih - ko stopi v neko novo fazo svojega razvoja -podoživi z zelo močnimi in novimi občutki žalosti. Žalost in žalovanje sta dva različna pojava. Žalost ali bridkost pomeni vrsto čustvenih, kognitivnih, vedenjskih in fizičnih reakcij, ki so razpoznavne, ko umre ljubljena oseba. Hkrati z njimi se lahko pojavi odklanjanje resnice, čustvena blokada, jeza,bes, navali anksioznosti, strah, zmedenost, motnje v spanju, pri otroku tudi re-gresija, slaba prebava, pomanjkanje apetita ali celo histerični prividi in prisluhi (ljubljene osebe) in podobno. Žalovanje pa je že proces, s katerim se človek odzove na smrt. K njemu običajno spadajo pogreb in drugo obredje pri pokopu, bedenje, žalna obleka, žalne seje, žalni govori, spominske maše in podobno. Velikokrat so otroci iz vsega tega izvzeti. Izvedenci pa menijo, da je pomembno, da so pri teh elementih žalovanja navzoči. Največji zdravilni učinek žalovanja je ponovni občutek žalujoče osebe, da ima ponovno nadzorstvo nad načinom izkušnje smrti in travme ob izgubi. Namesto da bi se zaprl v svoj lastni ozki krog, se tako lahko posameznik z drugimi spominja človeka, ki ga ni več, ne da bi pozornost usmerjal izključno v njegovo smrt. Tako nadzorovanje upravljanja s smrtjo drage osebe je zelo pomembno, ker znatno lahko ublaži stopnjo kasnejših destruktivnih posledic za življenje žalujočega posameznika. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 1. novembra 2008 3 MANJŠINA - SSO kritičen do Rima Nedopustno ravnanje Krčenje prispevkov 4-dnevni deficit AHtalie BENEČIJA - (Ne)dogajanja v deželnem svetu Zaščitniki »Slovanov« so se na koncu odločili za odložitev razprave GORICA - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na svojem rednem zasedanju v Gorici zaskrbljeno izpostavil problematiko krčenja javnih sredstev za delovanje slovenskih ustanov, ki jih predvidevajo ukrepi italijanske vlade. Predvideno krčenje 1.110.000 evrov za leto 2009, 1.220.000 evrov za leto 2010 ter 2.220.000 evrov za leto 2011 bo nedvomno močno ohromilo delovanje vseh velikih slovenskih ustanov, kar je po mnenju izvršnega odbora krovne organizacije nedopustno. Izvršni odbor opozarja, da vprašanje javne finančne podpore za delovanje slovenskih kulturnih ustanov nikakor ne gre obravnavati v luči splošnega krčenja državne javne porabe, ki se jo je lotila Ber-lusconijeva vlada. SSO poudarja, da je status slovenske manjšine opredeljen v mednarodnih pogodbah, ki jih je Italija podpisala, kar po mnenju odbora pomeni, da ima italijanska vlada dolžnost zagotoviti slovenskim ustanovam razvoj in delovanje. Trenutna odločitev vlade je zato res nerazumljiva. S krčenjem 4.550.000 evrov v treh letih bo namreč javni prihranek odgovarjal le deficitu, ki ga je državna letalska družba Alitalia ustvarjala v štirih dneh delovanja oziroma deficitu, ki ga pomorska družba Tirrenia še danes ustvarja v enem tednu. Očitno je torej, da je za italijanski državni proračun financiranje slovenskih manjšinskih ustanov s finančnega vidika prezirljivo. Predsednik SSO Drago Štoka Prav zaradi tega je predvideno krčenje sredstev po mnenju izvršnega odbora SSO neopravičeno in predstavlja dejansko nižanje standarda zaščite manjšine. Izvršni odbor SSO je nato zaskrbljeno obravnaval stanje Slovenskega stalnega gledališča, ki je trenutno brez predsednika. Ostro je tudi obsodil stališče pristojnih oblasti, ki so se odločile, da ne bodo namestile dvojezičnih tabel na novem avtocestnem odseku v tržaški okolici. Izvršni odbor SSO je mnenja, da je sprenevedanje okrog tega vprašanja nedopustno. Sklicevanje italijanskih nacionalističnih krogov na dejstvo, da predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo do danes še ni podpisal dekreta o določitvi teritorija, na katerem bi veljal zaščitni zakon za slovensko manjšino, je namreč po mnenju izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij brezpredmetno. Dvojezične napise bi lahko postavili tudi na osnovi zakona 482 (zaščita jezikovnih skupnosti), na osnovi katerega že stojijo dvojezični napisi v goriški pokrajini. TRST - Dogajanja oziroma nedo-gajanja v zvezi s stališčem o zaščiti »sta-roslovanskih« narečij v Benečiji postajajo vse bolj čudna. Zlasti po četrtku zvečer, ko je deželni načelnik Mavrične levice Igor Kocijančič osamljeno zahteval obravnavo tega vprašanja. Za odložitev so se spet opredelili predsedniki svetniških skupin desne sredine. Obnovimo torej še enkrat, kaj se je »zgodilo» od torka do četrtka. Načelniki svetniških skupin so se prejšnji teden sporazumeli, da bo stališče o »Slovanih« (prvi podpisnik Roberto Novelli) predmet razprave na torkovi seji deželnega sveta. Debata bi morala biti dopoldne, za kar je zmanjkalo časa, ob začetku popoldanske seje pa je odbornik Roberto Molinaro zahteval in z glasovi desne sredine dosegel odložitev razprave na četrtek, potem ko bo skupščina odobrila zakon o trgovini. Gianfranco Moretton (Demokratska stranka) ni verjel izgovoru, da ima odbornik ravno takrat druge obveze. Za odložitvijo se skrivajo politični izgovori in nesoglasja v desni sredini. Podobnega mnenja je bil Kocijančič, ki je zahteval, da se stališče uvrsti na dnevni red četrtkove seje, in sicer kot zadnjo točko zasedanja. S tem je soglašal tudi Novelli, ki je zanikal trditve opozicije, da večina nima skupnega mnenja o zadevi. V sredo se v deželni dvorani ni zgodilo nič, nekaj pomembnih stvari pa se je zgodilo izven nje. Edoardo Sasco (UDC) je v izjavi za naš dnevnik izrazil velike vsebinske in politične pomisleke nad Novellijevim stališčem. Podobne pomisleke so na srečanju z Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko izrazili tudi zastopniki Severne lige. Njihov deželni načelnik Danilo Narduzzi je poskus ločitve Benečanov od slovenske Deželni svetnik Roberto Novelli manjšine označil za neumestnega. Deželni parlament se je v četrtek ves dan ukvarjal z nedeljskim odpiranjem trgovin in trgovskih centrov. Približno ob 21. uri je zakon tudi odobril, nakar je Ko- cijančič v skladu s sprejetimi obvezami zahteval debato o Benečiji in tamkajšnjih narečij. Predsednik sveta Edouard Bal-laman je sklical sejo načelnikov skupin, ki je trajala le nekaj minut. Kocijančič je ponovil svojo zahtevo, zastopniki desne sredine pa so jo zavrnili, češ da za to ni časa in da bo stališče prišlo na dnevni red enkrat drugič, če sploh bo. Hvala bogu, da so zadevo odložili, kar je samo dobro. Pošteno bi vsekakor bilo, ko bi vlagatelji priznali, da njihovo stališče ne uživa zadostne podpore in da je treba papir umakniti. To pa bi bilo nečastno in bi vprašanju odvzelo politični naboj, kar se očitno ne sme zgoditi. S.T. DA 5. CROCE Zdravnici Ciana - Maraspin JU 1ÍIÍ íederazione Eserozi farmaceutica 9Vudim& umne Zdravila brez recepta Fitoterapija Homeopatija Veterina Živila Zdravstveni izdelki Merjenje krvnega tlaka Avtodiagnostika Sv. KRIŽ, znn, tel. u^u zzd9gz9 DANES m JUTRI ODPRTO JESENSKE SLADKE SKUSNJAVE URNIK: PONEDELJEK 14:30 - 20:30 OD TORKA DO SOBOTE 9:00 - 20:30 NEDELJA9:30 - 20:00 40 TRGOVIN IN HIPERMARKET MISFeRO TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRŽIČ (GO) -ULICA POCAR , 1 4 Sobota, 1. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Haiderjevi nasledniki zvesti njegovi protimanjšinski politiki Narodni svet razmišlja o vložitvi zahteve po prepovedi BZÖ CELOVEC/DUNAJ - Pred dnevi izvoljeni vodja poslanskega kluba Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) v avstrijskem parlamentu, Korošec Josef Bucher, ne dopušča dvoma, da bo stranka nadaljevala s protimanjšinsko politiko svojega ustanovitelja, umrlega koroškega deželnega glavarja Jörga Hai-derja. Kot Haider, se je tudi Bucher izrekel proti postavitvi dodatnih dvojezičnih tabel. Na Bucherjeve izjave je že odgovoril Narodni svet koroških Slovencev in ga opozoril, naj se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot poslanec avstrijskega parlamenta in da naj upošteva avstrijsko ustavo, na katero je zaprisegel na začetku tega tedna. Če ne, bo NSKS vložil pri notranjem ministrstvu predlog za prepoved BZÖ-ja. Kot pred njim novi deželni glavar Gerhard Dörfler in tudi poslujoči predsednik zavezništva Stefan Petzner se je tudi Bucher izrekel proti postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem (čeprav to zahteva avstrijsko ustavno sodišče v številnih razsodbah!). V pogovoru za dunajski časnik »Die Presse« je menil, da je bil izid držav-nozborskih volitev 28. septembra letos na Koroškem bil »neke vrste popis prebivalstva«. »Koroški Slovenec Rudi Vouk, ki je kandidiral za Liberalni forum, je na Koroškem prejel le okoli 4.000 glasov, mi pa bistveno več,« je dejal Bucher. Pristavil je še, da je zdaj mir v deželi in s tem v zvezi govoril o odličnem sožitju med obema narodoma na Koroškem. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pa je v zvezi z Bucherjevo izjavo v sporočilu za javnost zapisal: »Ta izjava dokazuje, da ima Bucher nevaren odnos do ustave in do manjšinskih pravic. Po njegovem mnenju je treba manjšinske pravice očitno samo tedaj upoštevati, če se za to izreče večina in se lahko glasuje o veljavnosti manjšinskih pravic. Ob takem razumevanju manjšinskih pravic se moramo bati, da politična gru-pacija, kakor je to BZÖ, v primeru, da pride na oblast, docela odpravi manjšinske pravice.« Predsednik NSKS Matevž Grilc v sporočilu hkrati poudarja, da moramo »potem, ko so v zadnjih dneh vsi vodilni predstavniki - sprva Petzner, nato Dörfler in sedaj Bucher -zavzeli enaka stališča do vprašanja dvojezičnih napisov, izhajati iz tega, da gre pri BZÖ za stranko, ki meri na to, da se vzamejo manjšini pravice, zagotovljene v Avstrijski državni pogodbi. Po sedmem členu, odstavek 5 državne pogodbe je treba dejavnost takih organizacij prepovedati.« NSKS zato poziva BZÖ, naj se za- Potrdili identiteto moškega,ki je utonil pri Pulju PULJ - Na Hrvaškem so včeraj potrdili, da je umrli moški, ki so ga v četrtek našli v morju pri Pulju, 63-letni Pirančan, za katerega domnevajo, da je eden izmed dveh pogrešanih slovenskih državljanov, ki sta pred dnevi izplula iz Pirana. Dodali so, da so včeraj nadaljevali iskanje še drugega pogrešanega Slovenca, pri čemer je sodelovalo tudi vojaško letalo. Slovenija je v četrtek obvestila hrvaške reševalce, da iščejo moška, ki sta 25. oktobra s petmetr-skim čolnom izplula iz Pirana proti hrvaškemu otoku Olibu. Potem pa se je za njima izgubila vsaka sled. Hrvaški urad za iskanje in reševanje na morju s sedežem na Reki je takoj preveril pri policiji in luški kapitaniji, kjer pa so zanikali, da bi se Slovenca oglasila v pristaniščih ali prečkala državno mejo. Novo vodstvo BZO glede dvojezičnih krajevnih napisov ne bo odstopalo od protimanjšinske politike umrlega Jorga Haiderja veda svoje odgovornosti in vzame na znanje veljavnost avstrijske ustave vključno z državno pogodbo. Če bi še naprej bili priča takim izjavam, bo NSKS kot predstavniška organizacija, katere na- loga je, da se zavzema za spoštovanje pravic slovenske narodne skupnosti, vložil pri notranjem ministrstvu predlog za prepoved BZO, še piše v izjavi NSKS. ŠOLSTVO - Zanimivi projekti za šolske izlete Dijaki za dijake V okviru vsedržavnega projekta Po stopinjah... - Med sodelujočimi tudi slovenski šoli iz Celovca in Trsta TRST - Učenci in dijaki šol iz Fur-lanije-Julijske krajine ponujajo vrstnikom iz drugih dežel Italije izlete, preko katerih se krepi izmenjava med deželami. Gre za projekt italijanskega ministrstva za šolstvo z naslovom Po stopinjah..., v okviru katerega je bilo v šolskem letu 2006/2007 pripravljenih šest izletov. O le-teh je že lani poročala italijanska potopisna revija Trekking, zdaj pa so zaobjeti v brošuri deželne sekcije Državne agencije za razvoj šolske avtonomije (nekdanjega zavoda Irre) in Deželnega šolskega urada za Furlanijo-Julijsko krajino. Publikacijo, ki je izšla v italijanski, slovenski, nemški in furlanski verziji, so predstavili na sredinem srečanju na sedežu agencije v Trstu z ravnatelji šol, nosilk projektov, ob prisotnosti direktorice agencije Alessandre Missana in deželnega šolskega ravnatelja Uga Panette. V okviru projekta so se oblikovale mreže šol, pri čemer so dijaki skupaj s profesorji z raziskavami in delom na terenu pripravili zanimive večdnevne izletne programe (od štiri do šest dni), ki so bili posvečeni kaki znani osebnosti, pri čemer so se tudi posebej pripravili za sprejemanje in vodenje gostov, ki s tem ne gredo le na turistično ekskurzijo, ampak jih pri gostiteljih čakajo tudi razne delavnice. Tako sta mreži, ki sta jima načelovali višji šoli Jacopo Linussio iz Tolmeča in Don Bosco iz Pordenona, pripravili izleta, posvečena furlanskemu trgovcu iz 18. stoletja Ja-copu Linussiu. Po stopinjah Juliusa Kugyja je ime čezmejnemu izletu, katerega nosilka je višja šola Ingeborg Bachmann s Trbiža, v mreži pa sodeluje tudi Zvezna gimnazija za Slovence iz Celovca. Poklicni zavod Stringher iz Vidma je nosilec projekta izleta Po stopinjah Adelaide Ristori, višja šola Malignani iz Červinjana pa projekta Po stopinjah Luigija Chiozze. Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška je sooblikoval izlet Po stopinjah Abdusa Salama, katerega nosilec je poklicni zavod iz Tržiča in ki ponuja obisk znamenitih krajev in izletniških točk na italijanski in slovenski strani meje. Pobuda, ki so jo podprle deželna in krajevne uprave ter številne ustanove in organizacije (med temi naj omenimo SDGZ), ne bi uspela, če ne bi bilo tu zagnanosti profesorjev, ki so svoje navdušenje znali posredovati dijakom, je bilo rečeno na predstavitvi. To v brk tistim, ki šolnike zmerjajo z lenuhi... Zanimiva so tudi priznanja, ki so jih prejele šole nosilke: poleg digitalne kamere je vsaka prejela tudi knjižni dar - Nekro-polo Borisa Pahorja z avtorjevim posvetilom. (iž) Ponudba izletov je zdaj zaobjeta v brošuri, ki je izšla tudi v slovenski verziji HRVAŠKA - Policijska akcija Balkan Express Za umor Pukanica ovadili pet oseb ZAGREB - V akciji Balkan Expres, kakor je hrvaška policija poimenovala operacijo po likvidaciji vodilnih ljudi Na-cionala, je bilo včeraj vloženih pet kazenskih ovadb. Za umor Iva Pukanica in Nike Franjica so osumljeni trije hrvaški in srbski državljan ter oseba s hrvaškim in državljanstvom BiH. Načelnik urada direktorja policije Krunoslav Borovec je dejal, da sta osebi s srbskim državljanstvom ter z dvojnim, hrvaškim in državljanstvom BiH, še vedno na prostosti. Medtem so tri hrvaške državljane prepeljali na zagrebško sodišče. Borovec je dodal, da so ovadbe za pomoč storilcem vložene proti še enemu državljanu Srbije, proti črnogorskemu državljanu ter neznanim osebam. "Prijavljene osebe so pripravile kaznivo dejanje, iz ukradenega avtomobila so nadzirale stanovanje Iva Pukani-ca in sedež Nacionala, kjer je delal Pu-kanic. Najeli so tudi stanovanje, da bi ga evro 1,2757 $ -2,13 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. oktobra 2008 Poslovodja deželne Enotne liste (EL) Adrian Kert pa v tiskovni izjavi meni, da skoraj dnevna zatrjevanja iz vrst vodilnih politikov BZO, ki se izrekajo proti vsakršnim dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom na dvojezičnem ozemlju Koroške, pričajo o politiki, ki stavi na konfrontacijo in se izreka proti sožitju v deželi. »Če hoče BZO v deželi vladati tako, da kulturno danost, kakršna so koroški Slovenci, spolitizira samo zaradi tega, da tako umetno ohranja pri življenju politični konflikt, potem bo stranka zelo škodovala ozračju v deželi in razvoju Koroške. Koroška bi veliko bolj nujno potrebovala pozitivno informacijsko kampanjo, ki bi večinsko prebivalstvo splošno informirala o koroških Slovencih in emocionalno ustvarila pozitivno sliko o slovenski narodni skupnosti. Finančna sredstva bi lahko pridobili iz sklada za prihodnost«, meni Kert, ki vidi »veliko informacijsko vrzel o koroških Slovencih tudi v koroških šolah«. Ivan Lukan lahko nadzirali, ter nabavili skuter in eksplozivno napravo, s katero so ubili Pu-kanica in Franjica," je še dejal Borovec. Dodal je, da je Pukanica iz avtomobila nadzirala oseba z območja Srbije, ki je bila v določenih vojaških skupinah in je imela določene vojaške sposobnosti. Kot je opisal, se je na dan umora 23. oktobra eden od storilcev s skuter-jem pripeljal na dvorišče Nacionala in ga parkiral zraven Pukanicevega avtomobila. Nato so nadaljevali z nadzorovanjem dvorišča, tako da so, ko so zagledali Pukanica in Franjica, ob 18.27 sprožili eksplozivno napravo, ki ju je ubila. Predsednik uprave in vodja marketinga Nacionala sta v napadu umrla. Borovec je poudaril, da so storilci omenjeni napad načrtovali dlje časa ter da se preiskava umora Pukanica in Franjica nadaljuje, prav tako kot policisti še naprej preiskujejo tudi ostale nerešene umore. (STA) valute evro (povprečni tečaj) 31.10. 30.10. ameriški dolar japonski jen 1,2757 124,97 8 7252 1,3035 128,73 8,9133 kitajski juan ruski rubel 34,5256 74467 34,7912 7,4478 Ual IJKCI MUlla britanski funt 0,7869 99060 0,7907 98110 JVCUJKU MUlla norveška krona 8,530 24,220 8,520 24,480 LOM M Ul 1 a švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,4686 15,6466 261,43 3,5966 1,4800 15,6466 257,24 3,5650 UUIIJM ¿.1UL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,5681 1 9247 1,5697 1 9204 avjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rrtmi mcKi A\/ 1,9558 3,6798 1,9558 3,6375 IUI 1 lUl OM 1C V slovaška krona II1y\\/CK I ifac 30,445 3,4528 30,390 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7095 2,6906 0,7093 2,7521 uici^.iijjr.1 itrai islandska krona ti lira 305,00 1 9906 305,00 1 9842 LUl jNg lila hrvaška kuna 7,1696 7,1699 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 31. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,58125 3,02625 3,12125 3,17375 LIBOR (EUR) 4,4225 4,76875 4,80625 4,87125 LIBOR (CHF) 1,855 2,71833 2,85833 3,08667 EURIBOR (EUR) 4,434 4,76 4,804 4,865 zlato (999,99 %%) za kg 18.269,64 € -302,94 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 17,05 IMTTIDCI IDDDA -0,93 -1 96 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,79 34,49 +1,35 -2,02 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 190,65 362,93 +2,24 -0,44 TELEKOM SLOVENIJE 179,57 -0,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,95 AERODROM LJUBLJANA 44,50 DELO PRODAJA - ctni 3,79 -1,22 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 /IQ O _!.-) NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 13,79 +1,62 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 52,90 17,01 +4,57 +4,42 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 253,34 +2,97 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 23,97 -1,40 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 31. oktobra 2008 +2,87 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,425 5,200 1429 +2,08 -0,12 -0,28 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,69 1 51 +5,38 +5,01 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,55 1,127 +4,77 +2,73 EDISON ENEL ENI 5,22 1853 -0,95 +4,34 FIAT FINMECCANICA 6,175 9,549 +3,12 +1,15 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,66 2,40 +3,47 +7 19 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,841 18 246 +1,83 +9 15 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,74 4,245 +4,88 -0 12 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,88 1,370 +1,23 +5,30 PIRELLI e C PRYSMAN 0,275 9,45 -1,75 +5,06 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 14,515 3,963 +0,85 -0,08 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,405 0,895 +3,16 +1 94 TENARIS TERNA 7,672 2,525 +0,97 +1 65 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,6806 1313 +2,64 +7,36 UNICREDIT 1,888 +5,77 ■ sod nafte ■ (159 litrov) ■ 67,75 $ +3,61 IZBRANI BORZNI INDEKSI 31. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 5.031,55 1.141,60 +0,97 +0,84 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 2.191,84 1.196,01 +0,66 +0 18 DII\J, Dal IIaIUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.234,09 668,99 -0,54 -2,54 DCICA I -j, DCUUlaU SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 323,75 2.666,32 11.096,00 3.002,20 -0,17 +0,48 -0,36 +1,52 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.325,01 1.720,95 +1,57 +1 32 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 968,75 952,147 4.987,97 4.377,34 +1,54 +3,01 +2,44 +2,00 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.487,07 1.997,90 +2,33 +4,64 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 877,9 2.591,76 +1,55 +2,52 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.576,97 1.794,20 13.968,67 1.728,79 9.788,06 -5,014 -0,427 -2,52 -1,974 +8,22 / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. novembra 2008 5 ALITALIA - Potem ko je upravni svet še včeraj zagrozil, da se bo družba umaknila Družba CAI je naposled predstavila prevzemno ponudbo Dosegla je sporazum le z zveznimi sindikati - Avtonomni sindikati menijo, da je bil kršen predhodni dogovor RIM - Družba CAI (Compagnia Aerea Italiana) je sinoči okrog 20. ure komisarju Augustu Fantozziju predstavila prevzemno ponudbo za Alitalio. To je storila le štiri ure, preden bi rok zapadel, in ob koncu razburkanega dne, v katerem je njen upravni svet že enkrat sklenil, da ponudbe ne bo predstavil. Kaj se je zgodilo? Kot že med septembrskimi pogajanji se je zataknilo na relaciji CAI- sindikati. Septembra je družba CAI s posredovanjem vlade z veliko težavo dosegla načelni sporazum s sindikati o industrijskem načrtu nove letalske družbe, vključno o številu bodočih zaposlenih, pa tudi načelni dogovor o delovni pogodbi. Zdaj je bilo treba podpisati delovno pogodbo ter se dogovoriti o kriterijih za selekcijo osebja. Ponudbo družbe CAI so včeraj dopoldne po daljših pogajanjih podpisali zvezni sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl, medtem ko so avtonomni sindikati Anpac, Up, Avia, Anpav in Sdl izjavili, da ponudbe ne bodo sprejeli. Ko se je to zgodilo, se je zbral upravni svet CAI in sklenil, da ne bo predstavil prevzemne ponudbe. Šlo je seveda za dramatično sporočilo, ki je vznemirilo uslužbence letalske družbe in širšo javnost, saj se je Alitalia spet znašla na robu stečaja. Medtem je podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta izdelal posredniški predlog, ki je omogočil obnovitev pogajanj. Zvezni sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl so ga sprejeli, avtonomni še vedno ne, upravni svet CAI pa se je ponovno zbral in sklenil, da predloži prevzemno ponudbo. Ob tem je objavil sporočilo za javnost, v katerem potrjuje, da družba namerava vložiti milijardo evrov za prenovo Alitalie in da je v ta namen izdelala ambiciozen, vendar realističen načrt, po katerem bo nova Alitalia eden izmed vodilnih letalskih prevoznikov na evropski ravni. Nota za tisk nadalje potrjuje, da bo nova Alitalia v prvi fazi zaposlila 12.500 ljudi in da bo v njeno lastništvo vstopila evropska letalska družba kot manjšinski partner. Avtonomni sindikati so na tiskovni konferenci pojasnili, da ne morejo pristati na ponudbo CAI, ker le-ta odstopa od septembrskega načelnega sporazuma. Zvezni sindikati so takšno tolmačenje zavrnili. Odzvali so se tudi politiki. Ministra Mauri-zio Sacconi in Altero Matteoli sta izrazila prepričanje, da bo nova Alitalia zdaj končno vzletela, predstavnik Demokratske stranke Michele Meta je zahteval, naj vlada nemudoma poroča parlamentu o zadevi, voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je izrazil podporo avtonomnim sindikatom, češ da so v vsej zgodbi še najbolj nastradali uslužbenci. Predstavniki družbe CAI, sindikatov in vlade med pogajanji v vladni palači Chigi ansa TRG NAVONA - Po četrtkovih incidentih Vlada: kriva je levica Po mnenju podtajnika Palme so nemire sprožili levičarski študenti, policija pa je ravnala pravilno So se neofašisti samo branili? ansa RIM - Podtajnik na notranjem ministrstvu Francesco Nitto Palma (ki je v vladi Silvia Berlusconija med drugim zadolžen tudi za stike s slovensko manjšino) je včeraj v parlamentu poročal o četrtkovih incidentih na Trgu Na-vona. Tu so se, kot znano, »spopadli« levičarski in desničarski študenti, med katerimi so izstopali skrajni desničarji skupine Blocco studentesco in somišljeniki levo usmerjenih Collettivi universitari ter tako imenovane antagoni-stične levice. Po mnenju vladnega podtajnika so prav slednji krivi za incidente, medtem ko naj bi bilo obnašanje varnostnih sil pravilno: izognili so se spodbujanju napetosti in posegli le, ko sta se obe »frakciji« fizično spopadli. Vladni podtajnik je tudi zavrgel govorice, ki so se razširile, potem ko so se na spletu pojavili posnetki, iz katerih se je dalo razbrati, da je bil med člani gibanja Blocco studentesco tudi policijski sodelavec. Omenjenega mladeniča iz vrst »študentskega bloka« so sile javnega reda kasneje odvedle na kvesturo, njegov položaj pa še preučujejo. Podtajnikove besede so kajpak dvignile veliko prahu v vrstah opozicije. Tako je na primer Walter Verini iz Demokratske stranke poudaril, da so nekateri dnevniki natančno dokumentirali, kako so se člani skupine Bocco stu-dentesco znesli nad dijaki in študenti s pasovi in palicami. Draghi: Znižati obdavčitev bančnih računov RIM - Guverner italijanske narodne banke Mario Draghi predlaga manjšo obdavčitev za vse bančne račune. S tem ukrepom bi banke šle na roko predvsem malim in srednjim varčevalcem, ki najbolj občutijo negativne posledice sedanje finančne in gospodarske krize. Draghi je tudi pozval banke, naj z olajšavami na posojila in stanovanjske kredite pomagajo manj premožnim družinam. Guverner je vsekakor prepričan, da bo gospodarska recesija v Italiji in v Evropi trajala do srede prihodnjega leta. Leta 1986 Craxi rešil Gadafija pred ameriškim napadom RIM - Nekdanji italijanski prvi minister Bettino Craxi je leta 1986 pravočasno obvestil libijskega predsednika Muamarja Gadafija, da se ameriške sile pripravljajo na napad na Libijo. O tem je na libijsko-italijanskem srečanju v Rimu spregovoril libijski zunanji minister Abdelrahman Šal-gam, njegove trditve pa je potrdil dosmrtni senator Giulio An-dreotti. »Italija je obvestila Libijo o napadu, ker je bila poteza ZDA prenagljena in napačna,« je dejal Andreotti, ki je bil pred 22 leti zunanji minister. Do napada je prišlo 14. aprila 1986: šlo je za odgovor na atentat v berlinski diskoteki La Belle. 45 ameriških letal je v 12 minutah spustilo na Tripoli 232 bomb in 48 raket. Ubitih je bilo 10 civilistov, med temi Gadafijeva posvojena hči, diktator pa se je rešil. Gelli: Berlusconi je moj naslednik RIM - Silvio Berlusconi je moj naslednik, ker zelo dobro vodi Italijo. Vodja nekdanje prostozidarske lože P2 Licio Gelli je na včerajšnji predstavitvi programa "Ve-nerabile Italia" (predvajala ga bo zasebna TV postaja Odeon) zelo hvalil aktualnega ministrskega predsednika, čeprav je prej zaupal predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju, ki naj bi ga potem močno razočaral. Gelli je tudi hvalil šolsko ministrico Ma-riostello Gelmini in njeno šolsko reformo. Govoril je tudi o terorizmu in prevratništvu. Gellijeve besede, ki jih v vladni večini niso komentirali, so doživele ostre kritike levosredinske opozicije, ki meni, da predstavlja napovedana televizijska oddaja pravo sramoto za Italijo. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Za ugledno revijo Nature je krčenje sredstev za šolstvo kratkovidno, El Periodico de Catalunya pa meni, da je levica »vstala od mrtvih« Sergij Premru_ Britanska revija Nature, ki se v podnaslovu predstavlja kot »najboljša znanstvena in medicinska revija na svetu«, objavlja oceno krčenja prispevkov za italijansko univerzo in raziskavo. Da bi podprla majavo gospodarstvo, se je vlada po njenem osredotočila na cilje, ki so po eni strani dosegljivi, po drugi pa nerazsodni, saj ne upošteva ali pa ne razume, kakšne bodo posledice takega posplošenega klestenja. Odpustili bodo okrog dva tisoč prekernih raziskovalcev, ki predstavljajo ogrodje italijanskih raziskovalnih centrov, ti pa že danes razpolagajo s premajhnim številom osebja. Nature meni, da ne gre za prvi Berlusconijev napad na univerzitetni sistem in da je poseg skrajno kratkoviden, saj upošteva raziskavo samo kot izdatek, ne pa kot investicijo, ki bi morala prispevati k razvoju ekonomije znanja vredne enaindvajsetega stoletja. Zaključek revije je zelo oster: Berlus- coni ne bi smel zasledovati samo prihranke na kratki rok, ki mu jih zagotavljajo ustrežljivi ministri. Če res hoče prispevati k prihodnosti Italije, bi moral razumeti, kaj predstavlja raziskava v sodobni Evropi. Frankfurter Allgemeine Zeitung meni, da reforma ministrice Gelminije-ve ne upošteva resničnih potreb šolstva in prihodnosti mladine, pač pa da gre samo za krčenje strokov in zmanjšanje osebja. Šolski sistem je doslej nudil veliko delovnih mest in slabo kakovost: Italija je na dnu lestvice izobrazbe mladih, kar je tudi privedlo do uveljavljanja zasebnih šol. Pa vendar, je res Berlusconi, mogotec, ki je svoje otroke poslal v drage zasebne šole in ne zna angleško, najprimernejši človek za reformo slabega šolskega sistema, sprašuje FAZ. Kot tudi na drugi strani sindikati in paralizira-na opozicija, ki ponavlja samo, da Ber- lusconi hoče uničiti javni šolski sistem. Resnično vprašanje je, ali je res v teku spopad za šolo ali pa za oblast, za denar, za delovna mesta. Kaže, da nikogar v resnici ne briga, da je v igri prihodnost mladine, pač pa je problem vedno bolj stvar politikov in policije, piše FAZ. Madridski El Mundo poroča, da so dijaki in študenti, njihovi šolniki in starši preplavili rimske ulice, demonstracije pa so bile tudi po drugih italijanskih mestih. Proteste proti klestenju šolskega in vseučiliškega sistema pa so zabeležili tudi v Madridu, piše desno usmerjeni španski dnevnik, kjer se je več sto italijanskih študentov, ki so na specializaciji ali na izmenjavi v španskem glavnem mestu, zbrali na protestnem shodu pred italijanskim veleposlaništvom. Podobno je bilo v Valencii, pa tudi drugod po svetu, kot v Kobenhavnu, piše El Mundo. Glede Veltronijevega shoda De- mokratske stranke v Rimu verjetno ne bo nikoli znano, če je na manifestaciji bilo dvesto tisoč ali pa dva milijona udeležencev, vsekakor gre za izreden uspeh le-vosredinske opozicije, poroča britanska BBC na svojih spletnih straneh. Opozicija ocenjuje, da je vlada na vedno bolj desnih stališčih in da Berlusconi ni sposoben, da bi Italijo vodil iz hude gospodarske in družbene krize. Berlusconije-va premoč v parlamentu pa je nedvomna in ga opozicija ne ogroža, zaenkrat razpolaga pa tudi s široko podporo javnosti, meni BBC. Za El Periodico de Catalunya je italijanska levica z velikim shodom dobesedno »vstala od mrtvih«. Zbral se je tisti del Italije, za katero Berlusconi ni sposoben, da bi vodil državo, ki zavrača njegove zakone o šolstvu in priseljencih, ki je zaskrbljena zaradi naraščanja fašizma in mafije. Množica, ki se je zbrala na Vel- tronijevem shodu v Rimu pol leta po Ber-lusconijevi volilni zmagi, predstavlja prvi veliki dokaz moči levice, meni dnevnik iz Barcelone. Medtem narašča protest dijakov, njihovih družin in šolnikov proti dekretu šolske ministrice Gelminijeve. Reporters sans Frontieres. Večina evropskih držav je na vrhu lestvice o svobodi medijev: na prvih 20 mestih jih je kar 18 s Stare celine. Italija pa je zdrknila z lanskega 35. mesta na letošnjega 42. in se uvrstila med Urugvajem in Hrvaško (Slovenija je na 30. mestu, med Japonsko in Ciprom). Razlogi za nazadovanje Italije so predvsem napad na jamstvo novinarjem o zaščiti virov informacije, prepoved objave informacij o telefonskih prisluškovanjih (ki ga je sicer odredila Prodijeva vlada) in grožnje novinarjem s strani kriminalnih organizacij. Sergij Premru 6 Sobota, 1. novembra 2008 ^^^BHBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ŠOLSTVO - Na četrtkovi rimski demonstraciji tudi slovenske šolnice in šolniki »Gelmini, Gelmini, povej, kje bomo učili od danes naprej?« Včeraj so dijaki in profesorji Prešerna ter Zoisa spregovorili o tudi o usodi Primorskega dnevnika Kot smo že poročali v včerajšnji izdaji Primorskega dnevnika, se je mogočne demonstracije, ki je v četrtek dobesedno preplavila Rim, udeležila tudi slovenska delegacija iz Fur-lanije-Julijske krajine. Učitelji, profesorji, neučno osebje, a tudi dijaki so v italijansko prestolnico pripotovali s posebnimi vlaki in avtobusi, da bi protestirali proti odloku ministrice Gelmini, ki ga je medtem že izglasoval italijanski parlament. S svojimi transparenti so opozarjali na obstoj slovenskih šol, vzklikali proti nevednosti in ministrico ironično spraševali, na katerih šolah bodo poučevali v prihodnjih mesecih, ko bi jih rada dobršen del zaprla ... Medtem se na nekaterih tržaških višjih šolah nadaljuje dijaško-profe-sorska »souprava«, med katero prirejajo različna predavanja in informativna srečanja. Tako je včeraj v jutranjih urah zavoda Prešeren in Zois obiskal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, saj je dijake in šolnike zanimala usoda našega časopisa. Udovič je najprej dijakom in profesorjem izrazil solidarnost Primorskega dnevnika, na dveh različnih srečanjih pa je predstavil položaj časopisa, ki mu grozi klestenje državnih prispevkov, ki jih prejema po zakonu za založništvo. Če bi se uresničile napovedi, bi bil resno postavljen pod vprašaj sam obstoj dnevnika, ki je za Slovence v Italiji temeljnega pomena. Srečanje urednika z dijaki obeh zavodov je bilo priložnost za razpravo o dnevniku samem, pa tudi o položaju naše skupnosti nasploh. Tudi ob tej priliki je bila šolska »reforma« ocenjena kot poseg, ki bo poleg celotnega šolskega sistema v Italiji prizadel tudi slovensko šolo v naši deželi. Udovič je kot udeleženec prve dijaške zasedbe šol iz leta 1969 povedal, da so cilji današnjih protestov dijakov in šolnikov v marsičem podobni onim iz leta 1969, kar je dokaz, kako malo pozornosti je italijanska država posvetila razvoju lastnega šolskega sistema. Upor dijakov, študentov, učnega osebja je zato povsem upravičen in zasluži najširšo podporo vseh demokratičnih sil. Tržaški učitelji in profesorji so nam posredovali posnetka z rimskih ulic, ki ju z veseljem objavljamo Cene so se dvignile za 0,1% V Trstu so se cene proizvodov in storitev v oktobru v primerjavi s septembrom dvignile za 0,1 odstotka. To je sporočil včeraj pristojni občinski urad, ki tudi ugotavlja, da so cene v primerjavi z oktobrom leta 2007 poskočile za 3,2 odstotka. Podražitve so zabeležili na področju živil, oblačil, obutev, pohištva, sprejemnih storitev in šolanja. Znižale pa so se cene vode, električne energije, prevozov in komunikacij. Proga Trst-Sežana ukinjena do torka Avtobusna proga Trst-Sežana bo ob dnevu mrtvih ukinjena do torka, ko bo spet začela redno peljati. Prevozno podjetje Trieste Trasporti obenem obvešča, da bodo zaradi manifestacije na nabrežju jutri od 7.30 do 14. ure nekatere spremembe na avtobusnih progah št. 8, 9, 24 in 30, ki bodo peljale po alternativnih progah. Tečaj za filmarje V kinodvorani Ariston se bo danes ob 10. uri začel tridnevni tečaj za filmarje oziroma za ljubitelje filma nasploh. Predaval bo profesor Eugenio Premu-da, ki bo udeležencem spregovoril o scenariju; udeležba je brezplačna (tel. 040/304222). Srednji vek na sv. Justu V mestnem muzeju na gradu sv. Justa je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu. Institucije, umetnost in družba v 14. stoletju«. Danes bo ob 15. uri (jutri pa ob 11. uri) vodeni ogled z Gior-giom Potoccom. Za vstopnico bodo morali udeleženci odšteti 3,5 evra. Evangeličanska liturgija Tržaška protestantska skupnost vabi jutri v Luteransko cerkev (Trg Panfili 1), kjer bodo ob 10.30 evangeličanska liturgija v spomin na začetnika reformacije nemškega duhovnika in teologa Martina Luthra, ki je ravno 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil list s 95 tezami, s katerimi je obsojal tedanje ravnanje rimskokatoliške cerkve. Vabilo v Bazovico V ponedeljek, 3. novembra, bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici odprt od 10. do 17. ure. Na ogled je tudi razstava »Ko so se v Bazovici rojevale ladje«, del razstave »Cosulich - dinastia adriatica«. Vstop je prost, informacije pa so na voljo na telefonski številki 040/3773677. Uspeh naših filmarjev na devinskem tekmovanju V Devinu se je prejšnji konec tedna zaključila štiriinštirideseta izvedba natečaja Fotogramma D'oro. Za nagrade se je potegovalo devetinpetdeset filmov, med končnimi zmagovalci pa so bili tudi nekateri slovenski avtorji. Žirija, ki so jo sestavljali Mauro Bonifacio, Aleš Doktorič, Stelio Fenzo, Giorgio Gregorio in Claudio Sepin, je srebrno nagrado v kategoriji Potopisi podelila Oskarju Volpiju za film Sul lago degli Incas. Med dokumentarnimi filmi je dve bronasti nagradi odnesel večletni udeleženec natečaja Aljoša Žer-jal (za filma o Mariu Scarpatiju in Marcellu Mascheriniju). V isti kategoriji je srebrno nagrado prejel Pino Rudež s filmom Le infinite vite della pietra, ki je odnesel tudi nagrado občinstva. Tržaški režiser je bil uspešen tudi v kategoriji igranih filmov; njegov Sette cerchi da dieci je prejel bronasto nagrado. Med filmi, ki jim je žirija podelila priznanje, pa je tudi slovenski režiser Davorin Mrak iz Idrije; v kategoriji dokumentarnih filmov so evidentirali njegov film Kanomeljsko hribovje v XVIII. stoletju. V kinu Ariston od danes tečaj pisanja scenarijev Vsem, ki želijo pobliže spoznati svet filmskih scenarijev, a tudi osvojiti pravila, ki jih morajo upoštevati, če se želijo preizkusiti v pisanju, se ponuja edinstvena priložnost. V kinu Ariston (Drevored Romolo Gessi 14) se danes pričenja tridnevni tečaj filmske govorice, ki je letos posvečen scenariju. Tečaj je namenjen širšemu občinstvu, v prvi vrsti filmskim ljubiteljem, ki bi radi osvojili osnovne pojma pisanja scenarijev, a tudi »interpretacije« filmov. Predavanja univerzitetnega docenta Eugenia Premude se bodo zvrstila danes, jutri in v ponedeljek, med 10. in 13. ter 15. in 19. uro. Danes ob 21. uri si bo mogoče tudi ogledati ameriški film Il petroliere (režija Paul Thomas Anderson), jutri pa angleški L'incidente (režija Joseph Losey). V ponedeljek bosta tečajnike obiskala Giuseppe Gaudino in Isa Sandri, ki bosta predstavila svoj film Giro di lune tra terra e mare. Udeležba na tečaju, ki ga prireja krožek Lumiere, in ogled filmov so brezplačni. ŠOLSTVO - V sredo zvečer v Domu Alberta Sirka v Križu Zaskrbljeno o odloku Gelmini in posledicah za slovenske šole Problematika slovenskih šol v Italiji v luči nedavnih ukrepov italijanske vlade na področju šolstva je bila v ospredju tudi srečanja, ki ga je v sredo zvečer v Domu Alberta Sirka v Križu priredilo domače Slovensko kulturno društvo Vesna. Društvo je ob tej priložnosti v svojo sredo povabilo tako predstavnike politike kot sveta šole, pri čemer so se odzvali senatorka Tamara Bla-žina, deželni svetnik Igor Gabrovec, ravnateljica Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa Milena Padovan, bivša openska didaktična ravnateljica Stanka Čuk in predstavnica Sindikata slovenske šole Barbara Lapornik, profesorica na Liceju Franceta Prešerna (na sliki KROMA). Da je tematika trenutno žgoča, je pričala tudi lepa udeležba na okrogli mizi, na kateri je bil govor o »reformi«, ki to ni, saj gre le za krčenje sredstev na vseh ravneh, glede izvajanja pa vlada velika negotovost. Vladni ukrepi pa lahko kot znano usodno prizadenejo slovensko šolsko mrežo, ki večinoma ne izpolnjuje meril ministrstva za šolstvo, zato bo potreben nastop na vseh ravneh, potrebna pa bo tudi pomoč Slovenije. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. novembra 2008 7 DAN MRTVIH - Ob udeležbi pokrajinske predsednice Basse Poropat Župani položili vence vsem žrtvam v tržaški pokrajini Odbornik Rossi se je prvič poklonil dvojezično - Občina Trst prvič pri Sv. Ivanu Župani okoliških občin Mirko Sardoč, Aleksij Križman, Fulvia Premolin, Giorgio Ret in Nerio Nesladek so včeraj v spremstvu tržaškega občinskega odbornika Giorgia Rossija in pokrajinske predsednice Marie Terese Basse Poropat položili vence in se poklonili padlim v vseh občinah tržaške pokrajine. Občina Trst je tudi prvič obiskala Narodni dom pri Sv. Ivanu. Občinski odbor je zastopal odbornik Michele Lobianco, ko-memoracije pa se je udeležil tudi pokrajinski odbornik Mauro Tommasini. Župani so s polaganjem vencev začeli v nabrežinski občini in so se nato padlim poklonili v zgoni-ški in repentabrski občini ter na openskem strelišču. V zvezi s slednjim je Rossi dejal, da občinska uprava namerava vsekakor urediti spominski park miru in da je birokratski postopek že stekel. Sledilo je polaganje vencev na spomeniku bazoviškim junakom na bazovski gmajni in na fojbi. Delegacija je nato obiskala Rižarno, od koder se je podala v Dolino in nazadnje v Milje. Poudariti velja, da se je občinski odbornik Rossi žrtvam prvič in povsod poklonil žrtvam z dvojezičnim »Onore ai caduti, Slava padlim«. Na fotografiji desno župani, odbornik Rossi in predsednica pokrajine ob spomeniku bazoviških junakov. Spodaj polaganje občinskega venca pri Sv. Ivanu, desno sinočnja slovesnost v Zgoniku kroma VELIKI TRG Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne Združenje AssoArma bo v Trstu priredilo svoje drugo državno srečanje, ki bo sovpadalo z 90-le-tnico konca prve svetovne vojne. Ob tej priložnosti si je zamislilo več komemoracij, ki so se sicer začele že v preteklih dneh. Danes je ob 9. uri na sporedu maša v cerkvi sv. Antona Novega, ob 10. uri se bodo poklonili padlim na bazovskem šohtu in v Rižarni. Slavnostne fanfare se bodo oglasile ob 15.30 na Trgu sv. Antona Novega ter Verdijevem in Borznem trgu. Z Velikega trga, kjer bodo delili bakle alpincev, se bodo praznovanja pomaknila k spomeniku padlim pri sv. Justu, kjer bodo ob 18. uri zagorele bakle alpin-cev. Ob 19. uri je napovedan pozdrav oblasti, medtem ko bo ob 21. uri v Verdijevem gledališču koncert fanfar Brigate Alpine Julie. Nedeljski praznični dan se bo začel ob 8.30 z dvigom zastav na Velikem trgu, kamor se bo ob 10.15 pripeljal tudi obrambni minister Ignazio La Russa, ki se bo udeležil uradne svečanosti. Nad mestom bodo medtem letela letala akrobatske skupine Frecce tri-colori, na Veliki trg pa bo ob 11. uri prihitel maratonec Michele Mad-dalena, ki bo županu Robertu Di-piazzi izročil pergament. Okrog poldne bo nabrežje preplavil mimohod oddelkov javnih sil. Promet po nabrežju in okrog Velikega trga bo zaradi vojaške slovesnosti zaprt od 7.30 do 14.30. NŠK - Prva otroška urica v novem šolskem letu Biserka postregla z zgodbico o živobarvnem slončku Elmerju Prostore Narodne in študijske knjižnice Trst je v četrtek popoldne napolnil prijeten direndaj otrok, ki so v družbi staršev prisluhnili prvi otroški urici v novem šolskem letu. Sodeč po številu obiskovalcev lahko sklepamo, da bodo tudi letošnje »bralne čajanke« predstavljale velik magnet za malčke in njihove starše, ure pravljic, ki jih bodo brale študentke tržaške in koprske pedagoške fakultete, pa bodo tudi letos potekale vsak mesec. Na včerajšnjem prvem bralnem srečanju se je v čudežni svet pravljic zateklo skoraj trideset otrok različnih starosti, tokratna pripovedovalka Bi-serka Cesar pa je druščini malčkov prebrala poučno zgodbico z naslovom Elmer. Avtor slikanice je David Mckee, ki je obenem tudi likovno upodobil pripoved, njen slovenski prevod pa je izšel pri založbi Epta. Otroci so z velikim veseljem in radovednostjo prisluhnili dogodivščinam slončka Elmerja, ki je bil vse prej kot navaden slon. Elmer namreč ni bil takšne barve, kakršne so bili drugi sloni v njegovi čredi. Bil je drugačen slon iz živopisanih krpic blaga. Bil je oranžen, rožnat, rumen, zelen, pa moder, rdeč ... Ker ni bil običajne slonje barve, so se drugi z njim šalili, zaradi česar si je Elmer zelo želel postati siv slon. Nekoč je šel na sprehod skozi džunglo in naletel na veliki grm jagod slonje barve. Ko je vse jagode stresel na tla, je Elmer legel nanje in se valjal vse dokler ni postal takšen kot vsak drugi slon. Ko se je vrnil v svojo čredo, so ga vsi z začudenjem gledali. Sive barve je Elmer ostal vse do prvega dežja, ki je spral njegovo barvo in na plano so spet prišle barvne krpice. Ob koncu pravljice so poslušalci izvedeli, da so slončki od tistega dogodka naprej vsako leto praznovali Elmerjev dan, praznik torej, ko so se vsi sloni pisano pobarvali, Elmer pa je bil tak, kot navadni sloni, sive barve. Ob koncu pripovedovanja so bili malčki bogatejši za poučno pravlji- co, ki otroke uči sprejemati drugačnost. Pripovedovalka Biserka Cesar je nato otroke povabila, naj z barvanjem dopolnijo slončka Elmerja, likovna delavnica pa je med drugim prispevala k boljšemu razumevanju, utrjevanju in poglabljanju doživljanja besedila in še enkrat pokazala, da konstruktivna interakcija ostaja najbolj priljubljen trenutek otroških uric v Narodni in študijski knjižnici Trst. (sč) Polaganja vencev Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolonkovca prireja danes ob 11. uri komemoracijo pri spomeniku (Istrska ulica 192). Govornika na proslavi bosta občinska svetnika Roberto Decarli in Iztok Furlanič, sodeloval pa bo ŽPZ Ivan Grbec pod vodstvom Mar-jetke Popovski. Sekcija VZPI - ANPI Dolina -Mačkolje - Prebeneg obvešča, da bodo spominske svečanosti s polaganjem vencev pred spomeniki padlim v NOB danes, 1. novembra, ob 13.30, v Prebenegu in ob 14.30 v Dolini; sodeluje MoPZ V. Vodnik. Emergency na Trgu Cavana Prostovoljci humanitarne organizacije Emergency bodo danes od 10. ure prisotni na Trgu Cavana s svojo informativno stojnico. Zbrane prispevke bodo namenili zdravstvenemu centru v Angharamu v Afganistanu. Razstava »Galicija, naši nonoti v vojni 1914-18« Ob devetdeseti obletnici konca prve svetovne vojne je SKD Vigred pripravilo razstavo, ki nosi naslov »Galicija, naši nonoti v vojni 19141918«. Razstavo bodo odprli jutri ob 16. uri v šempolajski Štalci. Nastala je po zamisli člana društva Bruna Santinija, ki je bil v preteklih sezonah že pobudnik dveh razstav, ki sta prikazali življenje v tistem obdobju. Santini je v veliki meri prispeval večino razstavljenega materiala, na pomoč pa so mu priskočili še nekateri zbiratelji iz Trsta. V Štalci si poleg slik in raznih dokumentov lahko ogledamo predmete kot so svečniki, pisala, keramične pipe s prekrasnimi motivi (te so večinoma našli v zemlji), pribore, razne božične in druge okraske, trakove in podobno. Vsi predmeti in slike nam pričajo, kako so vojaki, ki so bili vpoklicani v vojsko in so morali zapustiti domači kraj, skušali na tujem živeti čimbolj normalno življenje. Ko gledamo nekatere slike z nasmejanimi obrazi, imamo včasih celo občutek, da je bila vojna fronta, z vso svojo krutostjo, zelo oddaljena. Razstava bo na ogled v nedeljo in v ponedeljek, ter prihodnji teden; v petek, soboto in nedeljo od 16. do 21. ure. V četrtek, 6. novembra, bo ob 20. uri v Štalci srečanje s Pier-paolom Russianom, ki bo s sliko in besedo prikazal vlogo jam in votlin med prvo svetovno vojno. Komedija v Miljah V miljskem gledališču Verdi bo dre-vi ob 20.30 zaživela komedija »I no-bili ragusei« v izvedbi gledališke narečne skupine. Jutri bodo predstavo ponovili ob 16.30. Domeneghettijeve cvetlice Do 10. novembra bo v kavarni Stella Polare (Ul. Dante 14) na ogled razstava slikarja Gian Carla Domeneghettija posvečena očarljivim cvetlicam (v oljni tehniki). Torbe in torbice v Devinu Razstavo starinskih torbic »Torbe in torbice na gradu« so podaljšali še do prihodnje nedelje, 9. novembra. Na ogled je nad 200 torbic z vsega sveta, od leta 1800 do današnjih dni. Razstava bo odprta javnosti vsak dan (razen v torek) od 9.30 do 16. Zakaj se je Bordon uprl Casti? V sredo, 5. novembra, bo ob 18. uri v dvorani Costantinides Mestnega muzeja Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII) bivši senator in bivši miljski župan Willer Bordon predstavil svojo knjigo »Perché sono uscito dalla Casta«, v kateri navaja razloge svojega umika z državne politične scene. Srečanja se bo udeležil tudi župan Dipiazza. 8 Sobota, 1. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / OKUSI KRASA - V openski kavarni Vatta Degustacija prigrizkov iz zelišč ob kvalitetni kapljici Ob številnih gurmanih se je večera udeležil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza V okviru letošnje že 7. tradicionalne enogastronomske prireditve Okusi Krasa se je na Opčinah, po uspešni predstavitvi v gostilni Veto, zvrstila že druga predstavitev. Tokrat so se številni gurmani kar v precejšnjem številu zbrali v kavarni Vatta, katere lastnik je Paolo Grabar in kjer so lahko degustirali najrazličnejše proizvode proizvajalcev z Opčin in okoliških vasi, ki letos sodelujejo pri pobudi. Prireditve se je udeležil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza v spremstvu odbornika za gospodarstvo Paola Rovisa. Sicer pa so o pobudi, pri kateri letos sodeluje 35 obratov, od tega 16 gostiln tržaškega in goriškega Krasa, 7 pekarn in 14 trgovin, spregovorili tajnik in predsednik gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Davorin Devetak oz. Niko Tenze, predsednik rajonskega sveta vzhodnega Krasa Marko Milkovič, predsednik konzorcija vin Kras Andrej Bole in cvetličarka Ateljeja - galerije ADA Vivijana Kljun Castellan. Prisoten je bil tudi predsednik sekcije trgovine na drobno SDGZ Ervin Mezgec. Novosti letošnjih Okusov Krasa sta mednarodna pobuda, saj se je v akcijo vključilo kar sedem gostiln iz Slovenije, in poudarek na zelenjavi in zeliščih, ki so dolgo časa veljali za hrano revežev. Vendar pa so se številni prisotni tudi tokrat prepričali, da so prav zelišča in zelenjava okusna hrana. Ob degustaciji prigrizkov z zelišč in kvalitetnih vin, so lahko pokušali razne vrste sira, medu, oljčnega olja, sladic in kruha, pa tudi tako značilne »fancle z dušo«. Na večeru so se predstavile gostilne Daneu, Kras, Pri pošti, Veto in Križ-man, pekarne Bukavec, Čok in Starec ter trgovine Conad, kavarna Vatta, Kukanja, Self Service Katja in Slavec. Za aranžiranje sta poskrbela atelje - galerija ADA in trgovina Cobez s 104-let-no tradicijo, ki je pripravila tudi zelo privlačno izložbo, v kateri poleg starih eksponatov in pa izdelkov, ki jih prodajo, ni manjkalo kraških narodnih noš šivilje Adrijane Cibic. Izložbo si je v spremstvu organizatorjev Okusov Krasa ogledal tudi tržaški župan Dipiazza. Okuse Krasa, ki se nadaljujejo vse do 9. novembra (nekateri sodelujoči jih bodo sicer podaljšali v jesen in na zimo), spremlja privlačna brošura, v kateri je mogoče najti informacije o jedilnikih ter gostilnah, trgovinah in pekarnah, ki sodelujejo v akciji. Olga Knez Predstavitev pobude Okusi Krasa v kavarni Vatta kroma REZERVAT GLINŠČICE - Pregled gozdnih poti Sporazumno in na najboljši način gospodariti s teritorijem Odkar je občina Dolina postala upravni organ Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice, je pri upravljanju vedno sledila načelom soudeležbe in je, glede na obravnavano temo, vključevala razne dejavnike, ki so bili z njo povezani. Prav zato je občina organizirala srečanje, na katerem je želela preveriti trase nekaterih gozdnih poti, sledeč opozorilu srenje. V tem smislu so odbornica za okolje, javna dela in evropske projekte Laura Ri-cardi Stravisi, občinski tehniki, predstavniki srenj iz Gročane in Doline, ter predstavniki gorskih združenj izvedli 28. oktobra terenski pregled. »Kot je bilo domenjeno na sestanku s srenjami, smo opravili pregled gozdnih poti, na katerega so bi- la, poleg občine in srenj, vabljena tudi gorska združenja, ki delujejo na tem teritoriju, to sta italijanska gorska zveza CAI in slovensko planinsko društvo SPDT. Cilj pregleda je bil preverjanje možnosti, da bi se spremenilo nekatere manjše poti zaradi zaščite naravnih značilnosti (mokrišč, travnikov, itd.) in zavarovanja interesov lastnikov zemljišč, ki bi slednje lahko uporabljali za kme-tijsko-gozdarske-pastirske dejavnosti,« je pojasnila odbornica Stravisi. Kljub neugodnim vremenskim razmeram, so udeleženci izvedli pregled na terenu v duhu medsebojnega sodelovanja. Odbornica je z zadovoljstvom ugotovila pozitivno sodelovanje vseh, ki so kakor koli vezani na Rezervat doline Glinščice in njegovo upravljanje. S strani lastnikov zemljišč je prišla namreč na dan ne samo potreba po zaščiti njihove imovine, temveč tudi volja, da se prostor ovrednoti z izletniškega vidika. Združenji CAI in SPDT sta pozitivno sprejeli predloge o majhnih spremembah prog nekaterih gozdnih poti, je povedala Stravisijeva. Odbornica ocenjuje, da je treba prostor upravljati pozorno ob soudeležbi vseh zainteresiranih dejavnikov, brez tega namreč ni mogoče doseči povezave med zaščito in razvojem. Tako so dokazali pozornost do opozoril srenj in pristop je bil pravilen, kakor je bilo očitno zanimalo vse sogovornike. Odprl se je dialog med lastniki in športnimi organizacijami in to je po oceni občinske odbornice zelo pomemben dosežek, saj imajo vsi isti cilj: sporazumno in na najboljši način gospodariti s teritorijem. OTROCI BEREJO Z zgodbami od Saleža v Boljunec in Milje V soboto, 25. oktobra, je skupino otrok iz zgoniške, dolinske in miljske občine pričakalo nenavadno popotovanje, poimenovano Zgodbe potujejo. Vse se je začelo v Občinski knjižnici v Saležu, kjer sta otroke pričakali pridni pripovedo-valki Urška in Ingrid ter številne živalice, ki so nastopile v zgodbicah, in še posebno v zgodbi Trije volkovi. Od saleške občinske knjižnice so se zgodbice z otroki in nekaterimi mamicami z avtobusom odpeljale do Občinske knjižnice v Boljuncu, kjer so jih pričakali še drugi otroci ter druge zgodbe, Juri Muri v Afriki in zgodbica o opici. Kraško-breška druščina se je nato podala še proti Miljam, kjer je prisluhnila zgodbi o Odiseju in njegovih dogodivščinah, ki sta jo na privlačen način podali animatorki zadruge Damatra, ki je pobudo tudi priredila. Po malici so si otroci ogledali še Občinsko knjižnico v Miljah in z velikim užitkom listali in brali knjige v otroškem oddelku. Za vse udeležence je bila to prav gotovo pozitivna izkušnja. Otroci so pridno in pozorno spremljali pripovedovanje zgodb, se nanje odzivali in svoje potovanje zabeležili v zvežček, ki so ga dobili v dar. Prireditelji so vsekakor pričakovali večji odziv, kar pa ni skvarilo lepega vzdušja nekoliko nenavadne oktobrske sobote. Kdor je bil zraven, je izrazil željo, da bi se na tako, svojevrstno potovanje še kdaj podali. Zgodbe na potovanju je projekt, ki ga je omogočila Pokrajina Trst, Občine Zgonik, Dolina in Milje pa so letos prvič sodelovale v sklopu državnega projekta »V oktobru padajo knjige-kraji branja« na pobudo Centra za knjigo in branje in v sodelovanju s Konferenco dežel in avtonomnih pokrajin, Združenjem italijanskih pokrajin in državnim združenjem italijanskih občin za spodbujanje in širjenje branja med občani, še posebno med otroci. MIRAMARSKI DREVORED - Požar v baru osmega »topolina« Gost črn dim obudil grde spomine Požar je najverjetneje povzročil kratek stik, marsikdo pa je takoj pomislil na junijski dogodek v bližnjem baru La Voce della Luna - Škoda ni velika Gasilci so včeraj dopoldne prejeli kakih dvajset klicev z barkovljanskega nabrežja. Sprehajalci in vozniki so opozarjali, da se iz bara enega izmed desetih kopališč Topolini širi gost črn dim. Vsi se spominjajo podtaknjenega požara, ki je pred meseci uničil bar La Voce della Luna in marsikdo je pomislil na dogodek podobnega kova. Črn dim je bil viden tudi iz velike daljave. Ekipa tržaških gasilcev je bila ob 10.50 v mestnem središču, v par minutah pa je dospela do osmega »topolina«, točno nasproti pivnice Befed. Kmalu je bilo jasno, da požar v zaprtem baru ob morju ni bil kdo ve kako nevaren, saj ognjenih zubljev v bistvu ni bilo. Za gašenje je bil dovolj gasilni aparat na prah. Gasilci so nato preverili stopnjo prisotnosti ogljikovega monoksida in dobro prezračili pogorišče. S tem so omogočili poseg osebja podjetja AcegasAps, ki je preverilo stanje električne napeljave. Karabinjerji so medtem ugotavljali, kdo je upravitelj bara, da bi mu sporočili, kaj se je zgodilo. Vse kaže, da je požar povzročil kratek stik. Gasilci so sprva mislili, da se za požarom skriva človeška roka, saj je bil spodnji del kovinskih vrat bara nekoliko upognjen navznoter. A vnelo se je pri glavnem stikalu in števcu električnega toka, ki sta bila tudi edina poškodovana predmeta. V baru, ki je v tem času zaprt, ni pohištva, dim pa je pošteno očrnil stene in strop. »Ko bi kdo podtaknil požar, bi verjetno prižgal ogenj na drugem koncu stavbe, kjer leži kup plastičnih posod,« je dejal eden izmed gasilcev. Možno je, da je kratek stik povzročila morska voda: bar se nahaja v neposredni bližini morske gladine, s plimo in deževjem pa je voda najbrž pljusknila skozi odprtino v vratih do stikala. Barkovljansko nabrežje v zadnjih letih nima sreče. 14. junija je, kot omenjeno, podtaknjen požar uničil bar La Voce della Luna, ki se nahaja kakih 600 metrov daleč. Bar so že obnovili, preiskave pa še ni konec. Tri leta prej, 28. marca 2005, je na vrat na nos popustil strop velike pivnice Befed, prav nasproti osmega »topolina«, prizorišča včerajšnjega požara. Tedanjo nesrečo je baje povzročilo površno načrtovanje zgradbe, čisto slučajno pa žrtev ni bilo. Včerajšnji požar v kopališču Topolini (le-te so med drugim ravno letos obnovili) je dopolnil neke vrste »prekleti trikotnik« med Barkovljami in Miramarom. (af) Gasilec si ogleduje notranjost bara: zgorela je v bistvu samo električna napeljava kroma / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. novembra 2008 9 OPČINE - Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu varčevanja ZKB nagradila najboljše slovenske in italijanske šolarje ter dijake Množico nagrajencev je nagovoril predsednik banke Sergij Stancich Ob svetovnem dnevu varčevanja je Zadružna kraška banka po že ustaljeni navadi nagradila najboljše šolarje in dijake slovenskih in italijanskih osnovnih in nižjih srednjih šol. Nagrajenci so prejeli ček (šolarji za 75 evrov, dijaki za sto evrov) in simpatičen hranilnik v klasični obliki prašička, v katerega bodo lahko vložili svoj prvi denarni znesek. Slovesnost nagrajevanja je potekala včeraj pozno popoldne v veliki dvorani zadružnega zavoda na Opčinah, ki je bila za to priložnost skoraj pretesna, saj so jo povsem napolnili številni otroci in mnogi njihovi sorodniki. Tudi vzdušje je bilo na višini, saj so takšne nagrade vedno nadvse dobrodošle, povrh pa je za še prijaznejše in razigrano vzdušje poskrbel čarovnik Mr. Li s svojimi iz niča ustvarjenimi golobicami in drugimi vragolijami. O dnevu varčevanja, kot danes nadvse aktualni temi, je na kratko spregovoril predsednik upravnega odbora ZKB Sergij Stancich, ki je hkrati naglasil, da ta dan sovpada letos s praznovanjem stoletnice nekdanje Posojilnice in hranilnice in današnje Zadružne kraške banke. Sledil je zanimiv filmski zapis, ki ga je pripravil Videoest prav za stoto obletnico. Predsednik Stancich je nato izročil nagrade več kot petdesetim šolarjem in dijakom raznih šol na Tržaškem. DVE NESREČI Obilo dela za mestne redarje Včeraj zvečer je prišlo do dveh podobnih prometnih nesreč v presledku kakih desetih minut. V obeh primerih sta trčila motorno kolo in avtomobil, poškodovala sta se oba motorista. Z obema nesrečama so se ukvarjali tržaški mestni redarji in služba 118, med vzroki pa je vlažno cestišče. Ob 18.45 je občinska policija ugotovila, da je prišlo do prometne nesreče na Drevoredu Campi Elisi, na višini hišne številke 29 (v bližini Ul. De Coletti). Iz še nepojasnjenih vzrokov sta silno trčila avtomobil in vespa, pri padcu pa se je poškodoval voznik slednje. Rešilec službe 118 ga je prepeljal v katinarsko bolnišnico, poškodbe naj ne bi vzbujale pretiranih skrbi. Deset minut pozneje je operativno komunikacijski center občinske policije prejel klic v zvezi z nesrečo na Ul. Flavia, nedaleč od Ul. Benussi, kjer sta se prav tako zadela avtomobil in motorno kolo. Motorista so odpeljali na Katinaro, poškodbe pa so bile zanemarljive. Nastale so težave v prometu: redarji so morali zaradi čiščenja ceste vzpostaviti izmenično enosmerno vožnjo. SDGZ Srečanje o finančni krizi Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja zanimivo srečanje na temo finančne krize, ki je pred kratkim prizadela vse svetovne borze in bančne trge in se sedaj seli v gospodarstvo. Informativno srečanje, pri katerem bo sodelovalo več glasov, bo v Dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v torek, 4. novembra, ob 18.uri. Zaradi aktualnosti vprašanja, ki ima in bo nedvomno še imelo velike posledice za varčevalce in za t.im. »realno gospodarstvo«, sta pobudnici srečanja sekciji mednarodnih operaterjev ter svobodnih poklicev (finančnih svetovalcev) pri SDGZ. Da bi bilo skupno razmišljanje o tem čimbolj vsestransko, sta pa povabili k razpravi univerzitetnega profesorja Stefana Mianija, docenta bančništva na ekonomski fakulteti Videmske univerze, finančnega svetovalca Ivana Grudna in predstavnika Zadružne kraške Banke. Prof. Miani je izredni profesor ekonomije finančnih posrednikov na omenjeni fakulteti, direktor masterja za bančne operaterje in predsednik univerzitetnega tečaja bančništva in financ. Zato bo njegov poseg usmerjen v tehtno analizo izredne finančno-bančne »ujme« Gruden bo kot ustanovni član družbe Copernico Sim in predstavnik finančnih svetovalcev v odboru sekcije profesionalcev SDGZ orisal vidik samostojnega finančnega svetovalca v tem procesu. Predstavnik gostujoče ZKB pa bo osvetlil problematiko iz vidika bančnega zavoda oziroma poslovanja. Vabljeni so člani, krajevni gospodarstveniki in varčevalci, ki jih to zanima. Za dodatne informacije se lahko pokliče na tajništvi sekcij MTS (tel. 0406724824) oz. svobodnih poklicev SDGZ (0406724824). KMETIJSTVO - Deželni odbornik Claudio Violino obiskal ribogojnico Zobec in klet Parovel »Ozemlje mora upravljati in o njem odločati, kdor tam živi in dela« »Na ozemlju morajo imeti glavno besedo kmetje oz. tisti, ki na njem živijo in delajo.« To je poudaril deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, ki si je včeraj ogledal podjetje Edija Zlobca in Zorana Parovela v dolinski občini. Poleg njega sta se obiska udeležila Danilo Slokar in poslanec Severne lige Massi-miliano Fedriga, na obisk pa sta delegacijo pospremila predsednik in tajnik Kmečke zveze Franc Fabec in Edi Buka-vec. Violino je ob udeležbi dolinskega občinskega odbornika za kmetijstvo Antonia Ghersinicha na srečanju izvedel za lokalno proizvodnjo in tudi za težave, s katerimi se soočajo slovenski kmetje, še zlasti zaradi vinkulacij in pretirane birokracije. Odbornik se je zavzel za izboljšanje stanja in naglasil, da je v ta namen tudi že govoril s pristojnim ministrom Luco Zaio. Dodal je, da je ozemlje od nekdaj v lasti kmetov, katerim gre zasluga, da ga ohranjajo. Zato ne smejo o njem odločati javne ustanove, temveč kmetje, je naglasil, in morajo torej vselej prevladovati izbire ljudi, ki na njem živijo. Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino je obiskal tudi Edija Zlobca, ki se ukvarja z ribogojništvom in proizvodnjo piva kroma OBLETNICA - Srečanje bivših maturantov iz letnika 1 982-83 liceja F. Prešerna spomini ne zbledijo Pred dnevi smo se v znani gostilni na Krasu srečali bivši sošolci 5.B razreda znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta, maturanti v šolskem letu 1982-83. V tistih letih sta bili na realni dve pa-ralelki, ki pa sta imeli isti študijski program. Razlikovali sta se le pri predmetu tujega jezika: A-jevci so se učili angleščino, B-jev-ci pa nemščino. S tem so v bistvu nadaljevali študij tujega jezika iz nižje srednje šole. Na šolah iz tržaške okolice (Nabre-žina, Prosek, Opčine, Dolina) so imeli nemščino, medtem ko so imele mestne srednje šole angleščino. Zaradi tega sta se potem tudi na realni razlikovali paralelki po kraju bivanja dijakov: v oddelku A so bili večinoma dijaki iz mesta, v oddelku B pa dijaki iz okolice. Kot vemo, je sedaj stanje drugačno, saj imamo na znanstvenem liceju tri različne študijske smeri. Letos smo torej obhajali 25-letnico mature. V prijetnem vzdušju smo obujali spomine iz dijaških let in si pripovedovali razne prijetne anekdote iz šolskih klopi. Večkrat je pogovor nanesel tudi na profesorje, do katerih imamo vsekakor lep in hvaležen spomin. Naj tu omenimo nekatere profesorje, ki so več let poučevali naš razred: Boris Fabjan matematiko in fiziko, Marija Cenda slovenščino in latinščino, Diomira Fabjan italijanščino, Sheila La-vrenčič filozofijo in zgodovino in Emil Auersperg nemščino. Na spodnji sliki so se nastavili fotografu naslednji »srebrni« maturanti: Paolo Starec, Viviana Bukavec, Dinora Peric, Kajetan Kravos, Kristina Spetič, Andrej Vremec, Damjana Ota, Ivan Visentin, Lorena Celea, Gorazd Pučnik, Liana Drašček, Paolo Vidoni, Andrea Vassallo, Marko Kojanec in Mitja Terčon. IG Sobota, 1. novembra 2GG8 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 1. novembra 2008 VSI SVETI Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.51 - Dolžina dneva 10.06 - Luna vzide ob 9.45 in zatone ob 18.33. Jutri, NEDELJA, 2. novembra 2008 DAN MRTVIH VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,4 stopinjE C, zračni tlak 1013,2 mb raste, veter 8 km na uro ju-go-VZhodnik, vlaga 91-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C. 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino CI3 Lekarne Sobota, 1. novembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18, Bazovica (040 226165). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296) Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »High school musical 3«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Teoria e prassi del cinema«. CINECITY - 10.45, 11.00, 13.15, 14.40, 15.30, 16.50, 17.50, 19.00, 20.00, 22.10 »High school musical3: Senior year«; 11.00, 14.40, 17.15, 19.50, 22.15 »Pride and glory: il prezzo dell'onore«; 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Giu al Nord«; 12.45, 16.35, 20.15, 22.15 »Tropic thunder«; 12.65, 14.50, 18.35, 22.00 »Babylon A.D.; 10.45, 11.15, 13.30, 15.30, 17.40, 20.00, 22.00 »Wall-E«; 14.40, 18.30, 22.20 »Vicky Cristina Barcelona«; 12.30, 16.30, 20.20 »Mamma mia!«; 10.45, 12.30, 14.40 »Donkey Xote«; 10.45 »Kung fU Panda«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vicky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »La banda Baader Meinhof«; 18.45 »L'uomo che ama«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 14.30, 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 11.00, 14.30, 16.15, 18.00 »High school musical 3«; 20.15, 22.15 »Il passato e una terra straniera«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Divjakinja«; 20.30, 22.40 »Max Payne«; 14.40, 16.30, 18.30 Muhice osvajajo luno 3D«, 19.30, 21.30, 22.30 »Nevarnost v Ban-kogu«; 15.20, 17.30 »Roker«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Kung fu Panda«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tropic Thunder«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Wall-e«; Dvorana 3: 11.00 »High school musical 3«; 14.30, 16.30, 1B.30, 20.30, 22.30 »Giù al Nord«; Dvorana 4: ii.00, i4.30, iS.30 »Donkey Xote«; 16.00, 1B.00, 20.0S, 22.15 »Pride and Glory - Il prezzo dell'onore«. SUPER - i6.00, i7.30, 20.30, 22.00 »Babylon A.D.«; i9.00 »Lezione 2i«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana i: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »High school musical 3«; Dvorana 2: i6.00, iB.00 »High school musical 3«; 20.00, 22.15 »Pride and glory - Il prezzo dell'ono-re«; Dvorana 3: 15.50, 17.50 »Tropic Thunder«; 20.10, 22.10 »Vicky Cristina Barcelona«; Dvorana 4: 15.50, i7.50, 20.00, 22.00 »Giù al Nord«; Dvorana 5: i5.30, i7.30 »Wall-e«; 20.15, 22.15 »Babylon A.D.«. ¿j Čestitke Sonček sreče je posijal na Opči-ne in osrečil našo Alenko in Massima. Mali KARIN želimo zdravja, veselega razpoloženja in tisočero sončnih dni! Z novo družinico in presrečnimi nonoti se veseli in iskreno čestita družina Rustja. Cela klapa že nori, ker novo zvezdico imamo mi. Mala KARIN se je rodila, Alenko in Massima razveselila. Srečo, zdravje in brezskrbne dni pa je voščilo, ki ji želimo mi: Di-mitri, Gabri, Aleksandra, Paolo, Jan, Sofija, Sandi, Sara, Martina, Marjan, Milan, Sandro, Nada, Eva, Sandi, Martina in Karolina. Mala KARIN, dobrodošla med nami! Skupaj z mamico Alenko in očkom Massimom se te veselimo, vse »tetke« s Klasične! 1. november 2008 Naša draga Miška polnoletna je postala, tako se bo prav kmalu z avtom po svetu peljala. Annette "Bodi vedno srečna, zdrava, uspešna in nasmejana'' ti iz srca želimo tvoja mam Sonja, tatko Edi, teta Mira in nona Angelca Pogumno in odločno je stopila na ta svet naša Karin S srečnima staršema Alenko in Massimom se veselijo nonoti Nadja, Paolo, Annamaria in Drago ter pranona Rozi Na hribčku tihem je vasica mala, v večernem mraku vse že mirno spava, le eno okno še odprto je, na njem se Manuel neverjetno dre. Vse naj, naj Lidji in Sebastjanu SŠKD Timava Zakrivljeno tipkovnico v roki, za pasom pa električni tok, le sam na internetu neznanem pohajam za tropom številk. Simonu novopečenemu inženirju informatike čestitamo vsi pri SŠKD Timava Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ FRAN MIL-ČINSKI NA KATINARI vabijo v soboto, 8. novembra, ob 11. uri na otvoritev novih šolskih prostorov, ki bo v Športno-kulturnem centru v Lonjerju. ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na BBBaBraBfflSBÖBB Danes, 1. novembra 2008, ob 11.00 uri pri spomeniku padlim v NOB (Istrska ulica 192) Sodeluje ZPZ "Ivan Grbec", vodi Maijetka Popovski Govornika bosta občinska svetovalca Roberto Decarli in Iztok Furlanič M Izleti KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giu-lia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. KRUT prireja 7. in 8 decembra dvodnevni izlet »Med jaslicami in božičnimi sejmi« z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšnji Areni ter sejmov v Trentu in v Levico Terme. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ONAV (Vsedržavna Organizacija Po-skuševalcev Vin) organizira v sredo, 5. novembra enodnevni obisk »Salone del Vino Novello« v Verono. Odhod avtobusa iz Trsta ob 7. uri in Gorice ob 8. uri. Obenem ANAG, Organizacija Poskuševalcev Žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu videmske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis tel. 0481/32283 Daniela Markovič ali E-mail: daniela onav@yahoo.com. FOTOVIDEO TRST 80 organizira od 12. do 16. decembra izlet v Sofijo (Bulgarija) ob odprtju najnovejše skupinske razstave. Odhod v petek, 12. decembra, v poznih večernih urah, namestitev v Hotelu 4* v centru mesta. Rok za vpisovanje in plačilo akontacije (100,00 evrov) zapade v petek, 7. novembra. Za info: Martina (Agencija Adriatica.net 040-637025) ali Mirna (3477937748). PLANINCI SK DEVIN IN ŠD SLOGA vabijo v soboto, 8. novembra, svoje člane in prijatelje na tradicionalno martinovanje in pohod po Brkinih. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 13.30. Za pojasnila sta na razpolago Viktor 040-226283 in Francko 040200782. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - SOCIALNO SKRBSTVO ob vešča da občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet v Padovo v četrtek, 13. novembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanje in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Se-sljan - od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040-2017389). S Poslovni oglasi URADNICO/KA z višješolsko iz-obrazbo-knjigovodjo, s polnim delovnim urnikom, zaposli podjetje v Trstu. Kurikulum na email cv.trieste@libero.it NIKOLI SAMI - Slovenska ženit-na agencija Kocka 00386 (0)31712987 http://www.freeweb.siol.net/mor je05/ PODARIM psičko staro 6 mesecev, mešane pasme. Tel. ob uri kosila na št. 334-9422068. AVTO piaggio ligier nova, 7 let, dvo-sedežni, velik prtljažnik, motor diesel 505 kub.cm, avtomatičen, odlično stanje mehanike in karoserije, edini lastnik, 47.000 km, zadostuje vozniško dovoljenje motornih koles prodam. Tel. št.: 040-200520, v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni dnevno sobo. Tel. št.: 040-44631. PRODAM NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE (4.000kvm) med Opčinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. tel 347-6145807 ali 380-3017723. PRODAM fiat tipo, 1400 cc, v dobrem stanju, taksa plačana do septembra 2009, za 300,00 evrov. tel.: 3408640721. PRODAM otroško košaro (zibelko) vključno s posteljnino. Klicati v večernih urah na tel. št. 349-3114354. PRODAM stanovanje na dveh etažah, tri sobe, klet, garaža, edinstven razgled, predel Rojan - Piščanci. Tel. 335314070. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 Bil Osmice S Mali oglasi IŠČEMO opremljeno stanovanje za štiri osebe, namenjeno sorodnikom na obisku, za obdobje od 19. decembra 2008 do 16. januarja 2009 v predmestju ali v centru Trsta. Tel. 040226123 ali 338-7590016. JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57/A. Tel. št.: 040-228217. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišču odprla osmico. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Zavije (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. / TRST Sobota, 1. novembra 2008 1 1 □ Obvestila DRUŠTVO NOE' obvešča, da tečaj nemščine poteka ob sredah od 19. do 21.15 v Škerkovi hiši v Šempolaju. Info: 3498419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI EVALD ANTONČIČ STOJAN vabi vse vašča-ne ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se danes, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja padlim bo MoPZ Vesna zapel pred spomenikom in na pokopališču. Odhod povorke bo ob 11. uri od Ljudskega doma v Križu. KULTURNA DRUŠTVA SLOVAN-PA-DRIČE IN SKALA-GROPADA vabita na počastitev padlih v NOB pred spomenikoma danes, 1. novembra, ob 9.15 v Gropadi in ob 9.30 na Padričah. Sodeluje MePZ Skala-Slovan. OBČINA REPENTABOR OBVEŠČA, da bo v počastitev dneva mrtvih občinska uprava polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB danes, 1. novembra, po sledečem razporedu: ob 14.30 pred spomenikom padlim borcem v NOB v Repnu; ob 14.40 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu - sodeluje MoPZ Kraški dom; ob 14.50 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nem-garja na pokopališču na Colu. Vabimo vse občane, da se polaganja vencev udeležijo. PD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽCA obveščata, da bo danes, 1. novembra, ob 14. uri, na vaškem pokopališču, zapel bo nekaj žalostink MePZ Slovenec Slavec. Sledila bosta verski obred in blagoslovitev grobov. PROSLAVA 1.NOVEMBRA V MILJSKI OBČINI Danes, 1. novembra, ob 10. uri, Trg Marconi: zbirališče sprevoda za počastitev padlih miljske občine; Občinska palača: polaganje vencev padlim v vojni in Luigiju Frausinu; cerkev Sv. Ivana: polaganje venca na spominsko obeležje padlim za domovino v vojni in na delu; spomenik padlim v osvobodilni vojni: polaganje venca, zbor Jadran bo zapel priložnostne pesmi. Odhod sprevoda na pokopališče. Ob 10.30 polaganje cvetja na grobove Eddija Walter Cosine in gospoda Giuseppeja Leonardellija; pokopališče padlih v osvobodilni vojni: polaganje venca, zbor Jadran bo zapel žalostinke. Ob 10.45 v pokopališki kapeli bo sv. maša v spomin vsem padlim. SEKCIJA VZPI - ANPI DOLINA - MAČ-KOLJE - PREBENEG obvešča, da bodo spominske svečanosti s polaganjem vencev pred spomeniki padlim v NOB danes, 1. novembra, ob 13.30, v Prebenegu in ob 14.30 v Dolini, sodeluje MoPZ V. Vodnik. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bomo danes, 1. novembra, pevci MoPZ Igo Gruden poklonili spominu pokojnih. Zbrali se bomo ob 14.30 pred spomenikom padlim na trgu v Na-brežini. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolici. Ob 14.40 na pokopališču v Nabrežini, ob 14.55 pokopališče v Šempolaju, ob 15.05 spomenik padlim v Šempolaju, ob 15.10 spomenik padlim v Praprotu, ob 15.20 pokopališče v Samatorci, ob 15.30 spomenik padlim v Prečniku, ob 15.40 pokopališče v Mavhinjah, ob 16. uri pokopališče v Slivnem. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA obvešča, da bo danes, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medjevas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Sesljan, 9.40 Vižovlje, 9.50 Cerovlje, 10.00 Mavhinje, 10.10 Prečnik, 10.20 Trnov-ca, 10.30 Praprot, 10.35 Šempolaj, 10.45 Križ, 11.00 Nabrežina. VZPI-ANPI DOMJO IN KD FRAN VEN-TURINI vabita na spominsko svečanost ob vaškem spomeniku danes, 1. novembra, ob 14. uri. VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI vabi na počastitev padlih v NOB danes, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Sodelujejo: Dunja Sosič, MoPZ Tabor pod vodstvom Armanda Škerlavaja in CPZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na komemoracijo danes, 1. novembra, ob 10. uri v Ške-denjski cerkvi, ob 11. uri pri spomeniku (Istrska ulica 192). Govornika na proslavi bosta občinska svetovalca Roberto Decarli in Iztok Furlanič. Sodeluje ŽPZ »Ivan Grbec«, vodi Mar-jetka Popovski. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo dne 2. novembra, ob 16. uri, v domu Briščiki (Zgonik) brezplačno gledališko predstavo za otroke »Favole sotto il letto« - gledališka družina CTA in Gorice. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V OSVOBODILNEM BOJU SV.IVAN -KOLONJA in KD Slavko Škamperle sporočata, da bomo počastili spomin padlim v NOB v nedeljo, 2. novembra. Ob 11. uri bomo postavili vence na spomenik pred Narodnim domom v ul. Guardiella 25. Predvidena je tudi slovesnost pri bivšem ljudskem krožku Zeffirino Pisoni pri Kolonji, ul. Or-senigo. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na razstavo »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918« v nedeljo 2., ponedeljek 3., petek 7., v soboto 8. in v nedeljo 9. novembra, od 18. do 21. ure. V četrtek, 6. novembra, ob 20. uri ,večer s Pierpaolom Russianom »Vojne votline 1914-1918«. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. novembra, na srečanje v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Dr. Edi Kovač, profesor na univerzi v Ljubljani in Toulousu, bo predaval na temo »Pavlov obrat od morale k etiki«. Začetek ob 20.30. V PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici odprt od 10. do 17. ure. Na ogled je tudi razstava »Ko so se v Bazovici rojevale ladje«, del razstave »Cosulich - dinastia adriatica«. Vstop prost. Telefonska številka za informacije je 040-3773677. V ŠEMPOLAJU se bo v'htič z obiskom vaščanov nadaljeval v ponedeljek, 3. novembra. SOCIALNO SKRBSTVO OKRAJ 1.1 (OBČINA DEVIN -NABREŽINA, REPENTABOR IN ZGONIK) obvešča, da bodo zaradi izrednih vzdrževalnih del uradi socialnega skrbstva v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan, zaprti od ponedeljka, 3. do petka, 7. novembra. Za informacije tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča da bo v torek, 4. novembra, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. ONAV (VSEDRŽAVNA ORGANIZACIJA POKUŠEVALCEV VIN) vas obvešča, da je odprto vpisovanje za enodnevni obisk »Salone del Vino No-vello« v Verono, ki se bo vršil v sredo, 5. novembra. Odhod avtobusa iz Trsta ob 7. uri in Gorice ob 8. uri. ANAG, Organizacija Pokuševalcev žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu videmske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis na tel.št.: 0481-32283 Daniela Markovič ali E-mail: danie-la_onav@yahoo.com. SKD FRANCE PREŠEREN - PILATES: v sredo, 5. novembra, bo od 18. do 19. ure v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini nov tečaj Pilatesa za začetnice, sledila bo (od 19. do 20. ure) telovadba za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa. Za informacije, vsak dan od 12. do 13. ure na tel. št. 3333616411 - Sonja. Vabljene. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in prijatelje filatelije na redno sejo, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici S. Frančiška 20. Poleg tega sporočamo, da bodo po naročilu, na sedežu kluba na redno razpolago znamke, zveščki ter pole pošte Slovenije. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 5. novembra, ob 16.30 v centru za prostovoljce FJK (centro servizi volontariato), ul. Torrebianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj. AŠD-SK BRDINA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: samo v četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; sejem bo potekal v petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure, v soboto, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. Sejem bo v prostorih doma Brdina na trgu Brdina na Opčinah. Zainteresirane obveščamo, da sprejemamo samo tehnična oblačila v dobrem stanju in da bo vsa oprema sortirana s strani organizatorjev. Za informacije lahko kličete na štev. 347-5292058. SKD PRIMOREC vabi na Praznik kostanjev, novega vina in... klobas v petek, 7. novembra, ob 20.30, v Ljudski dom v Trebče. Poleg tombole bodo večer popestrili Mladi kraški muzi-kanti. TRADICIONALNI PROIZVODI V TRŽAŠKI POKRAJINI - Spoštovani, vljudno Vas vabimo, da se udeležite predstavitve vodnika »Tradicionalni proizvodi v tržaški pokrajini«, ki bo: v petek, 7. novembra, ob 18. uri, v veži na trgu Marconi v Miljah po posvetu o kmetijstvu v Miljah in v ponedeljek, 10. novembra, ob 18. uri, v Društveni gostilni na Proseku. Sodelovali bodo: Antonio Paoletti - Predsednik Tržaške trgovinske zbornice; prof. Boris Pangerc - urednik; gospa Vesna Guštin - izvedenka; dr. Roberto Cuzzi - direktor Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva za Gorico in Trst; dr. Mario Gregori - strokovnjak Kmečke zveze - Associazione Agri-coltori. 35-LETNI KI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »vecer-ja1973@yahoo.it« ali tel. št. 3298012528 in 338-9436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! SINDIKAT SPI-CGIL pri Domju (Cesta za Glinščico 58) obvešča, da nudimo strokovno pomoč ob izpolnitvi obrazca, ki ga je podjetje Enel poslalo uporabnikom prebivalcem Dolinske in Miljske Občine v katerega morajo vnesti katastrske podatke ter ga nato poslati omenjenemu podjetju. vabljeni. Tel.: 040829681. TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testu-do.ts@gmail.com »BARVANJE NA SVILO« je naslov novega tečaja, ki bo stekel pri Krut-u dne 11. novembra 2008 ob 16.30. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040360072. FOTOVIDEO TRST 80 organizira za-četniški tečaj fotografije, ki ga bosta vodila prof. Samo Onič in Borut Hočevar. Odvijal se bo enkrat tedensko ob sredah v večernih urah na sedežu društva, ul. San Francesco 20 in predvideva 5 -6 lekcij po 2 uri ter skupni izhod z delom na terenu. Prva lekcija bo 12. novembra ob 20. uri. Info in vpisovanje: 347-7937748 (Mirna). ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA - Spoštovani član, cenjena članica, obveščamo Vas, da bo v petek, 14. novembra, v dvorani KD Ivan Grbec (Škedenjska ulica,124) občni zbor ob 18.30 uri v prvem sklicanju, ob 19. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika občnega zbora in volilne komisije, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, predstavitev kandidatov, volitve za novi odbor, izidi volitev in razglasitev članov novega odbora, razno. Člani so naprošeni, da pred občnim zborom pooblaščenim pokažejo člansko izkaznico (ali prosijo za duplikat). Vsak član ima lahko le eno pooblastilo. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in povratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! DRUŠTVO TAO organizira v soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom Profesorja Daria Frandoli-ča od 2. do 6. januarja 2009 zimski nogometni kamp »Čarobni nogomet na snegu«. Celoten pedagoški proces se bo odvijal v kulturno-naravnem okolju ter v športni dvorani Danica in Vodnem parku v Bohinjski Bistrici. Vabljeni so otroci (fantje in punce) rojeni od leta 1994 do 2002. Za starše in druge družinske člane, ki med drugim hočejo izkoristiti bližnja smučišča Koble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni. Informacije in vpisnina na tel. št.: 335-6041844 ali mail in-fo@juren.it. H Prireditve DANES, 1. NOVEMBRA, ob 15. uri bo potekala proslava pri spomeniku padlim v NOB na katinarskem pokopališču. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). GLASBENA MATICA vabi na koncert v okviru mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi 2008«, ki bo v četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu. Nastopili bodo baritonist Markus Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v petek, 7. novembra, ob 20. uri v kulturno društvo Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, na predavanje: »Planeti v znakih in ozvezdjih - astronomski položaj v planetih 2009«. Predava inž. Dario Anderle. Vstop prost. SKD, MZ LONJER-KATINARA IN KK ADRIA vabita v petek, 7. novembra, ob 20.uri, v ŠKC v Lonjer na kulturno srečanje z naslovom »Kitajska in Olimpijske igre v očeh Nataše Gom-bač«. KD ROVTE- KOLONKOVEC ul. Mon-tesernio 27, vabi v soboto, 8. novembra, ob 19.30, na večer z moško pevsko skupino Kraški Dom iz Repna. Vodi Vesna Guštin Grilanc. Prispevki Ob 12. obletnici smrti dragega Marjana Dolgana daruje žena Neva 25,00 evrov za Kd Ivan Grbec iz Škednja. V spomin na drago Tatjano Šmuc-Ko-ren daruje Neva Dolgan 25,00 evrov za Dom Zore Perello v Škednju. V spomin na papa Štefana ob 100-le-tnici rojstva darujeta Elda in Štefka 100,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin.V spomin na dra- ge pokojne darujeta Rosanda in Silva Gasperčič 25,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin.V spomin na drago Karlo Malalan darujejo za SKD Tabor: Rudi Wilhelm in Olga Kalc 25,00 evrov, Mira Hrovatin 15,00 evrov, Irma , Mira in Ivana 100,00 evrov, Gina in Stanka 50,00 evrov, Katty in Torči 30,00 evrov.V počastitev spomina Karle Malalan daruje Ema Tul 25,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na brata in strica Zvonka Ra-doviča darujejo sestra Marta in Franci ter nečakinji Laura in Liana z družinama 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev, 50,00 evrov za SKD Igo Gruden in 50,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na svoje drage daruje Mara 50,00 evrov za moški pevski zbor Rdeča Zvezda. V spomin na Tarcizija Limoncina darujejo Lučka, Marko in Erika 100,00 evrov za knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Carlo Malalan daruje Krožek pletenje in še kaj 20,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Karlo Malalan darujeta Pavla in Edi Bratoz 30,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na gospo Karlo Malalan daruje Danči z družino 30,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na dragega Zvonka Radovi-ča darujeta Vera in Pavel Kukanja 50,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. V spomin na nepozabno Almo Trobec por. Kjuder darujejo mož Anton in hčerki Vilma in Sandra 150,00 evrov za župnijo na Katinari. V spomin na Karlo Malalan daruje Rudi Sosič 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opči-nah. V spomin na mamo Pierine Furlan, Pepko Škrlj vd. Furlan, darujejo Darko Kobal, Nino Bole in Paolo Giugo-vac 60,00 evrov za Krut. V spomin na Marijo Pernarčič vd. Ko-bal daruje Lucio Kobal 50,00 evrov za SSKD Timava. V spomin na predrago hčerko Majdo darujeta mama in tata 30,00 evrov za dekliški pevski zbor Kraški Slavček. ZAHVALA Marta Semolic vd. Motta Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Nabrežina, 1. novembra 2008 1.11.1996 1.11.2008 Marjan Dolgan Mojemu milemu možu v spomin. Žena Neva 1.11.1988 1.11.2008 Ob dvajseti obletnici smrti dragega v Alojza Cernjave (Gičko) se ga spominjajo svojci Gabrovec, 1. novembra 2008 12 Sobota, 1. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR TOMIZZOV DUH V Zene brez meja Milan Rakovac_ Gledan teve-film iz Liberije, žie-na je prežidiente, žene su ministrice vanjskih poslova, financija i policije -pričiža amazonija, me par, a siguran san da smo muški špendali sve ča smo znali, i da rabi dati svu vlast ženami. U gu-štu gledan i slušan naše Mitteleuropske i skandinavske ministrice; ma ča mi muški tuote iščemo? Guarda caso, cio, pensajuči tako potle tega filma, u tri dana u tri teatra u tri mista gledan tri drame u kojima su žene heroine. Vol dir da almeno dire-turi teatra pensaju da potle ča smo dali »svu vlast sovjetima«, sada moramo dati »svu vlast ženuon«?! Plus, žene su mi, iz sve tri predstave, igrom slučaja, jako bliske; indi-rektno u Ledi, izvrsna pjesnikinja Barbara Korun dobra prijateljica. Autorica drame »Mama« Vesna Furlanič Va-lentinčič, dobra poznanica, bliska mi prijateljica i glumica (prevoditeljica, novinarka...) Sonja Polanc. Pa glumice (i glumci) u mojoj drami »Riva i druži« več su mi prijatelji, kao, naravno, i glavni lik, napisan prema sudbini moje pokojne matere Duše. V Novi Gorici najprej, kot vedno, ritualno stojim tam kje v kamnu piše da teater nadaljuje tradicije Igralske skupine IX Korpusa, in na Sabotinu je vse v redu! Potem je na odru Krležina »Leda«. Piše Barbara Korun: »Se ta 'mala Leda' v igri poimenujejo (revno) dekle iz nižjega sloja (ki pa se na odru ne pojavlja), model slikarja Aurela, njegovo 'inspiracijo z veliko začetnico', o kateri pravi: AUREL: Okoli mene živi na tisoče oseb, sami zamorci v frakih, vse neke nove mode, inovacije, avantgarde, programi, stili, to me bega, čutim, da postaja v meni vse nekam utrujeno, zaspano, ta mlada ženska pa vrača vame tisti prvobitni, animalni nemir'. / In, replika Klare iz Lede: Jočem, ker sem v situaciji, da ne morem drugega kot jokati. Fakt, da ženske niso samostojne, je tako porazen, naše razmere so tako barbarske, položaj, v katerem smo prisiljene živeti, je tako nemogoč..." U Kopru drama Mama Vesne Furlanič Valentinčič, izniman tekst o su-kobu majke i kcerke, gotovo antičke, mitske konotacije. Pravi Vesna o svoji drami: »Protagonistka izrabi ljubimca, da razreši dramo med mamo in seboj. Žrtvuje ga kot žrtveno jagnje (agnus Dei) na oltarju. Njegova kri je 'daritev jeznemu božanstvu', v tem primeru mami«. U Zagrebu, na »Gavellinim veče-rima«, konačno »Riva i druži«, i - žene! Želimir Ciglar u Večernjem listu (je-dini medu kritičarima do sada !), izvla-či samu dramsku srž, dajuci naslov svo-me prikazu predstave KAD BI MAJKE CRTALE DRŽAVNE GRANICE: »Kako je to mladoj istarskoj seo-skoj udovici, čiji je muž poginuli partizan, uci u tudu kucu? Kako je talijan-skoj udovici ostaviti sve i otici u nepo-znato?«. Naravno, uživam, tu je Nedjeljko Fabrio, tu je Joško Juvančič, tu su Ton-ko Lonza i Neva Rošič, ali još više ka-da me pred početak netko dozove; direktor moje, III Zagrebačke gimnazije (na kojoj sam maturirao prije, ajbuoh-muoj, točno PEDESET godina!!!) doveo je gimnazijalce na predstavu, ističuci kako je dramatičar Milan Begovic bio profesor na našoj školi, a ja, evo, učenik, i sada nas obojicu gledaju novi učenici. Strepio sam kako ce Zagreb ra-zumijeti »štokavski, kajkavski, čakavski; urbani, ruralni, talijanski jezik, svi u jed-noj matici do konačnog razrješenja« (Ž. Ciglar); Zagreb je upio sve kao kap vode, i ne samo zbog titlova (kot v trža- škem slovenskem Gledališču za Italijane). Jer, vidio sam da skoro nitko ne či-ta prijevod, i čuo mladica iza sebe kako ponavlja repliku Lucinu: »Muž pod zemlju, zemlja u zadrugu, mi u grad«. Ay, mujeres! Velika Žena tek treba doci medu nas, istrošene mužjake, koji više ne zna-ju što početi sa Ženom, sa dionicama i hipotekama, dividendama i ordenima, raketama i onim Krležinim smradom trulih jaja iz gebisa generala, predsjed-nika i bankara. Ako još nije konac civilizacije, ako možda ne slijedi sutra smak svijeta; posve je jasno da je muška nomenklatura potrošila svoje armije i simfonije, svoje elegantne bukete i koljač-ke piruete. Zato čekamo Ženu, koja je, dakako, Godot; ali samo zato što ju mi mistificiramo i diviniziramo - zato da i dalje možemo upravljati, njome i svi-jetom! Jer Žena je posljednja šansa ove muškaračke civilizacije, ona je kadra spasiti ju, jer prihvaca čak i patetičnog mužjaka, kojega ipak nece kastrirati (što bi bilo preporučljivo, ako vec ponegdje kastriraju pedofile!), nego ce održati (barem kao prolaznu tranziciju ovu bi-jednu i inkompetentnu mušku civiliza-ciju) kako-tako živom. Žena je rješenje, žena koja vlada Liberijkom, i koja u Skandinaviji unaprijed (!!!) ima ozako-njenih pedeset posto položaja, spolno odredenih, nakon izbora. To je izlaz, ali Žena mora pokušati osnovati posvuda ženske stranke, ženske banke, ženske pokrete, ženske parlamente: Ali, ne bojte se! Pokušaj je tak-i-tak osuden na propast; mi cemo vas jednostavno pohapsiti, ili poslati ki-lere, ili proglasiti izvanredno stanje, ili vas zatvoriti u ludnicu, ili s oltara pro-kleti kurve i kučke i mačke - kojima vas vec 15.000 godina civilizacije (by Krleža) i smatramo! TRST - Festival sodobne glasbe Trieste prima • • • • ponuja niz zanimivih glasbenih sugestij Flavtistka Luisa Sello, ki se pravkar vrača s triumfalne turneje po Kitajski in Japonski, se bo tržaški publiki predstavila 5. novembra TRST - Piše Marija Bergamo, kako zaznamujejo glasbo XX. stoletja - pa tudi današnjo - namesto relativno enovitih stilnih formantov, v okviru katerih opazujemo in obravnavamo osebne avtorske sloge, le izrazite ustvarjalne osebnosti. Njihovi opusi so mejniki in osišča, orientacijske točke in zgledi, ki so vzor za mnoge. Sodobni skladatelj razgrne svojo izpoved v širokem prostoru, sega daleč nazaj v preteklost, ki jo oživlja na svojski način, in ima do konsekventnih mnogovrstnih obrazov glasbe svojega časa nenehno živ in ustvarjalen odnos. Soočanje teh različnih predznakov v današnji globali-zirani umetniško-glasbeni stvarnosti je bilo vodilo artikuliranja tržaškega festivala DIVAČA - Literarni večer v divaški knjižnici V gosteh pisatelj Boris Pahor V pogovoru z Nejcem Ivančičem je Pahor spregovoril o svojem življenju in predstavil svoji deli Nekropola in Moje suhote DIVAČA - Tokratni gost divaške knjižnice je bil ugledni tržaški pisatelj prof. Boris Pahor, ki je predstavil svoji deli Nekropola in Moje suhote. Zanimanje številnih obiskovalcev večera za izredno živahnega 95-letnika Borisa Pahorja je bilo izredno. Pisatelj je v razgovoru z mladim 24-letnim profesorjem slovenščine Nejcem Rožmanom Ivanči-čem, ki je na prireditev pripeljal tudi svoje učence iz hrpeljske osnovne šole, prikazal svojo dolgo življenjsko pot, zaznamovano s požigom Narodnega doma v Trstu, življenjem pod fašizmom, nacizmom, taborišči, pisateljskim delom in ne nazadnje tudi z ženskami. Prav o svoji kompleksni življenjski izkušnji kot o literarnemu opusu je pisal v avtobiografski knjigi Moje suhote, ki je izšla ob letošnjem visokem pisateljevem jubileju. Obiskovalcem je zaupal, kako se počuti v 21. stoletju ob tem, da je bil rojen pod Avstro Ogrsko in da je preživel številne družbenopolitične režime. Kljub temu, da je sodeloval s številnimi znanimi osebnostmi, je bil vse življenje samohodec in izviren iskalec resnic. »Edino to, kar nekaj velja v življenju, je ljubezen. Veselim se življenja in vsak dan živim in to vse od takrat, odkar sem prišel iz taborišča. Vsak dan si čestitam k življenju,« je na vprašanje, kaj ga ohranja mladega pri 95. letih, odgovoril Pahor, ki ima in izkazuje še veliko življenjske energije kljub številnim udarcem usode. S pisateljem Borisom Pahorjem in Nejcem Ivančičem, ki je vodil pogovor, so se z zadovoljstvom fotografirali učenci hrpeljeske OŠ o. knez Medtem ko bodo stene knjižnice do novega leta krasile oljna dela in ilustracije akademske slikarke Emi Vega, pa so ob tej priložnosti odprli tudi razstavo knjižnih del Borisa Pahorja, ki jo je postavila strokovna sodelavka in vodja divaške knjižnice Magda Bezlaj. Večer je z igranjem na kitaro obogatil Tomaž Ban iz Sežane, ki se bo v divaški knjižnici predstavil s samostojnim koncertom 7. novembra, medtem ko bodo ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 20. novembra predstavili knjigo Vremska dolina med Krasom in Brkini, obsežno delo domače avtorice Klelije Potokar. Olga Knez sodobne glasbe Trieste prima 2008. Letošnja že dvaindvajseta zaporedna izvedba festivala ponuja kar zajetno število glasbenih sugestij, ki znajo potešiti željo po spoznavanju in uživanju široke palete umetniške poante, ki bo izzvenela pro-nicljivo in, kot je bilo vse do danes, izredno učinkovito v mali dvorani - Dvorani De Sabata - tržaškega Verdijevega gledališča. Festival sam bo v ponedeljek, 3. novembra ob 20.30 otvoril ansambel MD7 iz Ljubljane z dirigentom Stevenom Loyem. Koncert je v koprodukciji s Festivalom Unikum iz Ljubljane, na sporedu pa bodo skladbe Bojana Glavine, Pavla Mihel-čiča, Poljaka Sigmunda Krauseja, Giam-paola Corala, Lojzeta Lebiča, ob tem pa še eksotične sugestije Sukhi Kanga in Davida McMullija. Protagonistka drugega koncerta, ki bo na sporedu v sredo, 5. novembra ob isti uri, bo flavtistka Luisa Sello, ki se pravkar vrača s triumfalne turneje po Kitajski in Japonski, s scensko-instrumentalnim koncertom, ki je prejel prestižno nagrado Start Cup 2008 za glas in flavto s sugestivnim izhodiščnim naslovom Pierrot solaire-Una fiaba senza eta' . Gre v bistvu za homage Schoenbergovi skladbi Pierrot Lunaire z glasbo, ki je tesno povezana z besedno pripovedjo. 7. novembra bo na vrsti mladi Ensemble MDI iz Milana, ki si je pridobil izjemen mednarodni prestiž z izvedbami in sodelovanjem z najpomembnejšimi glasbeniki našega časa. Ob skladbah sodobnega repertoarja gre omeniti predvsem praizvedbo mladega tržaškega mojstra Paola Longa. V ponedeljek, 10. novembra bo v sodelovanju z društvom Chamber Music nastopil zmagovalec lanskoletnega mednarodnega natečaja komorne glasbe Tria di Trieste Ars Trio iz Rima. Ob poklonu pred kratkim preminulemu mojstru Mauriciu Kagelu in izvedbi Šoštakovičevega Tria op.67, ki spada v železni repertoar komorne literature XX. stoletja, bo komorni ansambel izvajal tudi skladbo Nella not-te za violino, čelo in klavir, ki jo je spominu Oliviera Messiaena namenil slovenski tržaški glasbenik Corrado Rojac. Z izvedbo zahtevnega koncertnega programa, v katerem izstopata imeni Luciana Beria in Gyoergyja Ligetija, bo17.no-vembra gost festivala ansambel Antidogma iz Turina, ki spada med najprestižnej-še zgodovinske izvajalce sodobne glasbe na svetovnem prizorišču. Velika novost, ki bo zaključila letošnjo 22. izvedbo festivala Trieste prima, predstavlja praizvedba nove opere v sedmih scenah Mr. Hyde najbolj pronicljive-ga tržaškega glasbenega mojstra Giam-paola Corala, ki bo na sporedu 2. in 3. decembra na odru dvorane Tripcovich. Soliste, zbor in orkester tržaškega opernega gledališča bo vodil Paolo Longo. O dogodku se bomo še razpisali pred premie-ro. Aleksander Rojc / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. novembra 2008 13 ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - Pred predsedniškimi volitvami 4. novembra Obama v anketah še vedno vodi pred svojim tekmecem McCain odločno zavrača ankete in trdi, da bo v torek pripravil presenečenje NEW YORK - Zadnja anketa ameriške tiskovne agencije AP kaže, da se še 14 odstotkov ameriških volivcev ni odločilo, za koga bodo 4. novembra oddali svoj glas na predsedniških volitvah. Demokrat Barack Obama sicer v tej anketi vodi proti republikancu Johnu McCainu z 51 proti 43 odstotkom. Kljub zaostanku v povprečju nacionalnih anket za šest ali več odstotkov pa se McCain ne predaja in skupaj s podpredsedniško kandidatko Sarah Palin vodi kampanjo po državah, kjer meni, da lahko pripravi presenečenje. McCain je v petek nadaljeval kampanjo v državi Ohio, kjer mora nujno zmagati, če želi računati na končni uspeh. V petek se mu je pridružil tudi guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger. Palinovi pa se je v Pensilvaniji, ki jo morata z McCainom prav tako nujno iztrgati iz rok demokratov, pridružil slavni trener ameriškega nogometa Mike Ditka. Zatrdil je, da sta McCain in Palinova edina pametna izbira ter kritiziral Obamo, češ da ni pojasnil, kako bo ZDA spravil iz težav. Obenem je zatrdil, da ZDA ostajajo dežela priložnosti, v kateri lahko najde delo vsak, ki želi delati. Obama se medtem posveča kampanji v "republikanskih" državah, kot sta Iowa in Indiana, ter izkorišča četrtkovo poročilo ministrstva za trgovino, da je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju letošnjega leta doživelo negativno rast v višini 0,3 odstotka. Po tako imenovani "anketi anket" televizije CNN, ki izraža povprečje osmih anket, Obama v Iowi, ki jo je leta 2004 osvojil George Bush, vodi za osem odstotkov. Enako velja za državo Ohio, v Pensilvaniji, kjer je leta 2004 zmagal demokrat John Kerry, pa Obama vodi za 11 odstotkov. Presenetljivo pa se je približal McCainu v Indiani, kjer po isti anketi zaostaja le za odstotek (47 proti 46 odstotkov). O težavah kampanje senatorja iz Arizone zgovorno priča tudi odločitev Obame, da začne nekaj dni pred volitvami oglaševati celo v McCainovi državi, kjer demokrat zaostaja le za štiri odstotke. Omenjena anketa CNN na nacionalni ravni kaže prednost Obame s 50 proti 43 odstotkom. McCain odločno zavrača ankete in trdi, da bo v torek pripravil presenečenje. Njegovi podporniki upajo na ponovitev leta 1948, ko je demokrat Barack Obama Harry Truman ugnal republikanca Thomasa Deweyja, ki so ga mediji še John McCain pred koncem volitev razglasili za zmagovalca. Nekaj podobnega je uspelo tu- di leta 1980 republikancu Ronaldu Reaganu, ki je v anketah zaostajal za demokratom Jimmyjem Carterjem. McCain se letos sicer sooča z zelo slabim političnim ozračjem za republikance. ZDA so v gospodarskih težavah in Američani ponavadi za to krivijo stranko, ki ima predsednika v Beli hiši. Obama ima trikrat več denarja za svojo kampanjo, ki se lahko po organiziranosti primerja s tistimi, ki jih je za Georgea Busha vodil strateg Karl Rove. Po uvodnem navdušenju pa ankete kažejo, da se je večina Američanov ohladila do Palinove. Celo nekdanji državni sekretar Lawrence Eagle-burger, ki podpira McCaina, je v pogovoru za nacionalni radio NPR dejal, da guvernerka Aljaske ni pripravljena na prevzem položaja predsednice ZDA. McCain, ki bo v soboto skušal volivce prepričati tudi s humorjem v oddaji "Sobotna noč v živo", je to komentiral z besedami, da Eagleburger še ni imel priložnosti pogovora s Palinovo. (STA) RUSIJA-LIBIJA - Včeraj prispel na 3-dnevni obisk Gadafi po 23 letih spet v Moskvi na pogovorih o nakupu orožja MOSKVA - Libijski voditelj Moa-mer Gadafi je včeraj začel tridnevni obisk v Moskvi, ki bo, kot upajo v Kremlju, vodil predvsem v velike nakupe ruskega orožja. Ruski mediji ugibajo o dve milijardi dolarjev vrednem nakupu ruskih tankov, letal in raket ter o dogovoru za postavitev pomorske baze v Libiji. To je Gadafijev prvi obisk v Rusiji po letu 1985. Ruski poslovni dnevnik Vedemo-sti piše o dve milijardi dolarjev vrednih pogodbah za nakup ruskih lovcev SU-30 in mig-29, bojnih tankov T-90 in drugega orožja, ki naj bi jih na srečanjih z najvišjimi predstavniki Rusije, med drugim s predsednikom Dmitrijem Med-vedjevom, podpisal Gadafi. Pogodbe naj bi zajemale tudi nakup ruskih raketnih sistemov zemlja-zrak S-300 in tor-M1. Dnevnik Komersant medtem ugiba, da je Libija pripravljena ugoditi prošnji Rusije, da v libijskem pristanišču Ben-gazi namesti svojo sredozemsko floto. Rusija skuša obnoviti svojo prisotnost v Sredozemskem morju, eskadra ruskih la- Moamer Gadafi dij pa se je pred dnevi na svoji poti na Karibe celo ustavila v Tripoliju. Z ruskim predsednikom Med-vedjevom se je Gadafi sestal že sinoči na večerji, danes pa bo na vrsti srečanje z ruskim premierom Vladimirjem Puti-nom. Gadafi bo sicer tudi v Moskvi, tako kot že v številnih svetovnih prestolnicah, bival v svojem velikem beduin-skem šotoru, v katerem ob državniških obiskih sprejema tuje goste. Pogovori naj bi se osredotočili tudi na jedrsko sodelovanje, in sicer naj bi Rusija gradila jedrsko elektrarno v Libiji. Poleg tega je ruski energetski gigant Gazprom že podpisal začasen dogovor o skupnih projektih z libijsko državno naftno družbo, ruski železniški monopolist RZD pa se pogaja o 2,3 milijarde dolarjev vredni pogodbi za izgradnjo 554 kilometrov dolge železniške povezave v Libiji. Večletna mednarodna izolacija Libije se je končala leta 2003, ko se je Ga-dafi odpovedal tako razvoju jedrskega orožja kot podpori teroristom. Rusijo v zadnjem času skrbi krepitev vezi med Tripolijem ter ZDA in Evropsko unijo, zato si je začela letos aktivno prizadevati za ponovno otoplitev svojih odnosov z Libijo. Aprila se je tako v Tripoliju mudil takratni ruski predsednik Putin. Rusija je takrat pristala, da Libiji v zameno za sklenitev dragih energetskih in orožar-skih pogodb z ruskimi podjetji odpiše njen 4,5 milijarde dolarjev vreden dolg. (STA) Češko ustavno sodišče preložilo odločanje o Lizbonski pogodbi PRAGA - Češko ustavno sodišče je na predlog predsednika države Vaclava Klausa z 10. na 25. november preložilo odločanje o tem, ali je Lizbonska pogodba skladna s češko zakonodajo,. "Takšna preložitev ni običajna, a ker predsednik sodeluje v postopku, smo to morali storiti," je pojasnil tiskovni predstavnik sodišča Michal Spacil. Dodal je, da so razlog za preložitev potovanja predsednika Klausa v tujino. Na programu ima namreč potovanji na Irsko in v Savdsko Arabijo. Češki parlament ne more odločati o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, dokler svojega mnenja ne poda ustavno sodišče. Poleg češkega pogodbe ni ratificiral le še švedski parlament, medtem ko so Irci junija na referendumu pogodbo zavrnili. Češki premier Mirek Topolanek je že večkrat dejal, da si želi, da bi Češka pogodbo ratificirala še pred začetkom predsedovanja EU 1. januarja prihodnje leto. Po drugi strani pa je predsednik države Klaus, znan kot velik evroskeptik, pogodbi nenaklonjen in se zavzema za to, da je češki parlament po irski zavrnitvi ne bi podprl. Nadgradnja vesoljskega teleskopa Hubble odložena za nedoločen čas WASHINGTON - Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da vesoljski teleskop Hubble po mesecu dni znova deluje in pošilja na Zemljo sijajne posnetke vesolja, hkrati pa je razočarala z novico, da je misija, namenjena popravilu oziroma nadgradnji teleskopa, preložena za nedoločen čas, zagotovo pa je ne bo pred majem. Konec septembra je prišlo do nepričakovane tehnične okvare deset milijard dolarjev vrednega teleskopa, zaradi katere je ta avtomatično prenehal delovati, vendar pa so ga po slabem mesecu dni znova usposobili in od 25. oktobra spet deluje, so v četrtek pojasnili pri Nasi. Hkrati so sporočili, da je misija popravila oz. nadgradnje priljubljenega teleskopa preložena za nedoločen čas, zagotovo pa je ne bo pred majem, saj eden od nadomestnih delov, ki je prav zaradi septembrske okvare bistvenega pomena, ne bo pripravljen še vsaj šest mesecev. Gre za zadnji preobrat v zgodbi tega 18 let starega teleskopa, ki je sprva delal zelo nerazločne fotografije, nato pa je po popravilu ljubiteljem vesolja ponudil vrsto neverjetnih in znanstveno pomembnih posnetkov, vključno z najnovejšim, ki ga je Nasa predstavila v četrtek. (STA) SAN SALVADOR - 18. srečanje držav Iberskega polotoka in Latinske Amerike Tudi Ibersko-ameriški vrh zaznamovala svetovna finančna kriza SAN SALVADOR - Voditelji Španije, Portugalske, Andore in 19 držav Latinske Amerike so se na XVIII. Ibersko-ameriškem vrhu zavzeli za sprejetje dodatnih ukrepov, ki bi njihove države zaščitili pred najhujšo finančno krizo v več desetletjih, ki že uničuje finančne trge in gospodarstva od Washingtona preko Pariza do Tokia. Voditelji so se v četrtkovi skupni izjavi strinjali, da je treba "sprejeti nujne ukrepe" za zaščito njihovih držav pred grozečo gospodarsko krizo. Kot so sicer ugotavljali, je njihova regija na prihajajoče neurje pripravljena bolje kot druge, kljub temu pa ne gre "podcenjevati potencialnih učinkov krize na gospodarske sektorje ali na politično in socialno stabilnost v regiji". Države Iberskega polotoka in Latinske Amerike so zato "potrdile svojo zavezanost sprejetju ukrepov, potrebnih za zaščito delovnih mest in investicij, zagotavljanje stabilnosti financiranja proizvodnje ter vodenje socialnih politik, ki še posebej koristijo najbolj ranljivim". Poleg tega so voditelji v skupni izjavi, ki so jo soglasno sprejeli na četrtkovem večernem plenarnem zasedanju, predlagali sklic nujnega regionalnega zasedanja, ki bi potekalo pod okriljem Združenih narodov. Izpostavili so še svojo odločenost, da sodelujejo pri procesu "transformacije mednarodnega finančnega okvira", ki bo "preprečila ponovitev sedanje krize v prihodnosti ter zagotovila učinkovito regulacijo mednarodnih trgov". Ibersko-ameriški vrh se se je zaključil včeraj. Gostil ga je salvadorski predsednik Elias Antonio Saca. Skupno izjavo naj bi v El Salvadorju zbrani voditelji predstavili na srečanju skupine G20 15. novembra v Washingtonu. V četrtkovi skupni izjavi so se voditelji tudi strinjali s ciljem boja proti revščini med mladimi, kar naj bi bila glavna tema vrha, dokler je ni izrinila trenutna kriza. Voditelji pozivajo k zavezam glede izobraževanja, zdravstva, dostojnega dela in zagotavljanja kakovostne prehrane ter izpostavljajo pomen sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. (STA) Argentiska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner in španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero na vrhu KONGO - V imenu EU Miliband in Kouchner sta se odločila za poskus direktnega posredovanja KINŠASA - Spričo najnovejšega izbruha nasilja na vzhodu DR Kongo sta včeraj tja pripotovala francoski in britanski zunanji minister, Bernard Kouchner in David Miliband. Obiskala naj bi prestolnico DR Kongo Kinšaso, glavno mesto province Severni Kivu Gomo, načrtovan pa naj bi bil tudi krajši obisk Kiga-lija, glavnega mesta sosednje Ruande. Oblasti DR Kongo Ruandi namreč očitajo, da podpira upornike pod vodstvom Laurenta Nkunde. Še posebej napeto je v okolici regionalne prestolnice, strateško pomembnega mesta Goma, ki je glavna tarča upornikov. Zunanji minister trenutno predsedujoče EU, Francije, je v četrtek pozval k napotitvi enote EU v DR Kongo. Poziv je takoj podprla Belgija, nekdanja kolonialna sila na območju, medtem ko je Nemčija idejo odločno zavrnila. Po besedah Kouchnerja bi enota EU štela 1500 vojakov in bi pomagala 17.000 pripadnikom mirovnih sil Združenih narodov, ki so že na območju. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je medtem v četrtek sporočil, da EU preučuje vse možnosti za pomoč pri umirjanju napetih razmer v DR Kongo. Evropska komisija je beguncem na vzhodu te afriške države namenila nujno pomoč v višini štirih milijonov evrov. (STA) Sobota, 1. novembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Odločitev o obliki nadaljnjega protesta bo padla v ponedeljek Mobilizacija se nadaljuje Samouprava ali zasedba? Slovenski višješolci nameravajo tudi v prihodnjem tednu nadaljevati z mobilizacijo zoper zloglasno šolsko reformo ministrice Mariestelle Gelmini. Med včerajšnjim zborovanjem v avditoriju višješolskega centra v ulici Puccini se dijaki obeh polov še niso odločili za obliko protesta, izbirajo pa med nadaljevanjem samouprave in zasedbo šole. Dokončna odločitev, so povedali, bo padla v ponedeljek, nagibajo pa se k okupaciji. Po udeležbi na četrtkovem shodu po mestnih ulicah so se včeraj slovenski dijaki ponovno zbrali v avditoriju šolskega centra v ulici Puccini. V okviru samouprave so tokrat povabili na srečanje deželnega tajnika stranke Slovenska skupnost in odvetnika Damijana Terpina, ki jim je spregovoril o prizadevanjih SSk za zaščito slovenskih šol pred negativnimi učinki reforme in pravnih aspektih okupacije šole. Gost se je zaustavil predvsem pri disciplinskih in kazenskopravnih vidikih takega dejanja. »Osnovno vprašanje je, kdaj se zasedba šole sprevrže v kaznivo dejanje. Italijansko pravosodje namreč predvideva na eni strani pravico do zborovanja, stavke in izražanja lastnih prepričanj, po drugi pa pravico do študija,« je povedal Terpin in nadaljeval: »Seveda je po- Odvetnik Terpin (levo) nagovarja slovenske višješolce (desno) bumbaca membno, da med okupacijo ne pride do uničevanja javne imovine in da ostanejo šolski prostori urejeni. Treba je tudi poskrbeti, da imajo dijaki, ki ne soglašajo z zasedbo šole, možnost obiskovanja pouka: na razpolago jim je treba dati prostore, ki jih potrebujejo. Obenem je treba dovoliti ravnatelju, da vstopi v šolo in preveri, ali je vse v redu.« Po srečanju s Terpinom so si dijaki ogledali posnetke oddaje »Le iene«, ki je bila posvečena krčenju sredstev italijanski univerzi, sledila pa je razprava. Dijaki so povedali, da so v teh dneh stalno v stiku z vrstniki italijanskih šol - tu- di ti naj bi v prihodnjem tednu nadaljevali z mobilizacijo -, kar se že dalj časa ni dogajalo. »Izkušnja samouprave je ne nazadnje služila tudi k temu, da je med predstavniki slovenskih šol tehničnega in licejskega pola ponovno prišlo do tesnega sodelovanja,« so še ocenili dijaki. Ob višješolskih dijakih se vladnim načrtom na področju šolstva upirajo tudi študentje Videmske in Tržaške univerze. Študentje smeri diplomatskih ved, ki ima sedež v Gorici, so svoje skrbi za prihodnost visokega šolstva izrazili v pismu, ki so ga naslovili na Gelminijevo in rektorja Francesca Peronija. (Ale) GORICA - Plodna in strokovna razprava z gostoma Goriškega loka Miranom Košuto in Matejko Grgič Jezik na vrhu prioritet Matejka Grgič in Miran Košuta v klepetalnici Goriškega loka bumbaca Jezik naj bo na vrhu skrbi in prioritet, ker je temelj narodne in človekove identitete. Slovenskemu jeziku je bila namenjena klepetalnica Goriškega loka, ki je sredi minulega tedna potekala v Tumovi dvorani goriškega KB centra. V goste sta tokrat prišla dva odlična poznavalca in raziskovalca slovenskega jezika, in sicer univerzitetna profesorja Miran Košuta in Matejka Grgič. Zgovoren naslov Jezik na robu je obetal veliko. Sicer maloštevilni, a »izbrani in kvalificirani gostje« - je ocenil Košuta -, res niso ostali razočarani, saj je bil to nedvomno eden najlepših de-batnih večerov o jeziku, ki smo jim prisostvovali v letošnjem letu na Goriškem. Tako Košuta, ki je uvedel večer po iztočnicah predsednika Slovenske kulturne zveze za Goriško Livia Semoliča, kot Grgičeva sta bila prepričljiva in predvsem optimistična glede usode slovenščine v našem prostoru. Njuno sporočilo je: slovenščina je živa, se spreminja, je obenem zdrava in za prihodnjih sto let se ni treba bati, da TRŽIČ - Preprodaja mamil in upiranje policiji Podrla policista in nadaljevala pot domnevna razpečevalca v priporu Zaradi suma posedovanja in razpečevanja mamil so odvedli v goriški zapor 24-letnika in njegovo 19-letno dekle. Oba imata stalno bivališče v Tržiču, po rodu pa sta Sicilijanca. Moškega so pred dnevi že enkrat aretirali, sodnik ga je nato izpustil na prostost, po naknadnih ugotovitvah pa je prišlo do ponovne, tokrat dvojne aretacije. Policisti goriškega mobilnega oddelka in tržiškega komisariata so v teh tednih nadzorovali neko stanovanje v Tržiču. V njem sta živela mlada A.T. in J.N., fant in dekle, na obisk pa so prihajali razni mamilaši, policistom znani obrazi. Sum, da v stanovanju razpečujejo mamila, se je izkazal za pravilnega. Policisti so pri nekdanjem miren-skem mejnem prehodu skušali ustaviti omenjeno dvojico, ki se je z avtomobilom vračala v Italijo. Par naj bi kupoval mamilo v Sloveniji, kjer so cene nižje. Na ukaz policistov pa A.T. ni ustavil vozila: pritisnil je na plin, trčil ob agenta in nadaljeval pot. Policistom je po kakih sto metrih le uspelo ustaviti ubežnika. 24-let-nik se je še naprej upiral, po prerivanju pa so mu nataknili lisice. Aretirali so ga zaradi upiranja javnemu funkcionarju, nasilja, poskusa umora, namerne povzročitve poškodb, vožnje brez vozniškega dovoljenja in posedovanja droge. V avtu je ležal manjši odmerek heroina, ostalo mamilo pa je verjetno pred tem zletelo iz avta na cesto. Dekle so zaradi posedovanja droge ovadili na prostosti. Po odločitvi sodnika za proučitev postopkov je aretirani zatem zapustil goriški zapor, sledila pa je hišna preiskava v tržiškem stanovanju. Policisti so zasegli nekaj ekstazija in pripomočke za pripravljanje odmerkov droge. Sodnik za predhodne preiskave je izdal nalog za pripor in oba sta morala v ječo. Preiskava se nadaljuje, policija pa omenja, da v goriškem zaporu sedi tudi brat aretiranca, C.T. Pred dnevi so mu odvzeli prostost zaradi upiranja, groženj in povzročitve poškodb javnemu funkcionarju. bi izginila, čeprav vsak mesec na svetu izgineta dva jezika. Na svetu je še 6.800 jezikov, je navedel Košuta in dodal, da jih večina izgine zato, ker nimajo pisane besede. Povedal pa je tudi, da 95 odstotkov jezikov na svetu govorijo le štirje odstotki ljudi, vse ostalo odpade na druge, večje jezike. Če vemo, da so mandarinska kitajščina, angleščina in španski jezik prvi jeziki sveta, potem moramo tudi vedeti, da je ravno današnja globalizacija tista, ki pospešuje odmiranje jezikov. »Valjarska in homologna global-nost je smrt za manjše jezike,« je dejal Košuta, ki je glede slovenskega jezika sicer optimističen, vendar opozarja, da je položaj slovenščine v zamejskem prostoru vse bolj problematičen. Raven znanja se namreč niža na vseh ravneh, kar je pravi paradoks, v kolikor imamo zakonsko zaščito za slovenski jezik in našo narodnostno skupnost, ki pa se žal v praksi premalo izvaja. Zato - je še zatrdil Košuta - »bi se morali odločati za slovenščino na vseh ravneh,« saj je »najbolj razpoznaven znak različnosti slovenske manjšine ravno jezik«. Nadalje je Košuta spregovoril tudi o tem, kako se znajti danes s slovenščino v razkoraku med izjemnim tehnološkim napredkom, v katerega smo ujeti, in vedno manjšim besednim zakladom. Opozoril je na poguben upad jezikovne kompetence na vseh ravneh, ker naši otroci dejansko ne prakticirajo slovenskega jezika v družbi in ga večkrat nimajo kje uporabiti. Bil je sicer vesel podatka, s katerim je postregel Semolič, da je v minulem letu prvo Cankarjevo nagrado osvojila učenka goriške nižje srednje šole Ivan Trinko, ki prihaja iz čiste italijanske družine, a je tudi opozoril, da je potrebno v šolah na vseh ravneh govoriti izključno slovensko, saj je to sicer res državna šola v Italiji, a šola s slovenskim učnim jezikom. Dotaknil se je tudi slabega jezika v medijih in opozoril na dejstvo, da sta prav v medijih močno prisotna problem odvečnih tujk in osnovno neznanje jezika. Zavzel se je zato za takšno jezikovno politiko, ki bi imela dolgoročno vizijo, kajti »v jezik je treba vlagati«. »Skrb za naš jezik bi morala biti na vrhu vseh prioritet, a žal ni tako,« je zaključil Košuta. Matejka Grgič se je zaustavila pri jeziku in robu ter dejala, da ga ni jezikoslovca, ki bi znal definirati jezik, saj jezik sega na področje nezavednega. Jezik ima globlje dimenzije, take, ki jih velikokrat ne poznamo. Vprašala se je, kje so meje jezika in kje narečja, ter opozorila na pomanjkanje besednega zaklada med nami na vseh področjih, saj večina ljudi določenih izrazov tako v lekarni kot pri mehaniku ne pozna. Grgičeva je tudi zelo nazorno opozorila na imidž jezika in pri tem navedla primer valonščine v Španiji, ki je sicer eno od mnogih španskih narečij, a se uveljavlja kot jezik, in to samo zato, ker so ljudje ponosni, da jo govorijo. Nasprotovala je trditvi, ki je prepogosta v naši sredi, da moramo ohranjati jezik, ker je po njenem prepričanju to odločno premalo: »Če ga samo ohranjamo, postane to klasičen jezik, mrtev jezik, estetsko sicer lep, a mrtev jezik!« Grgi-čeva se tudi ne boji sprememb, ki za jezik pomenijo razvoj in ne smrti, je poudarila. »Spremembe so v vsakem jeziku - in tako tudi v slovenskem jeziku - dobrodošle. Pomenijo, da je naš jezik živ,« je izjavila in odločno potrdila, kar je že povedal Miran Košuta, namreč to, da je zmotno, če v šoli otroku, ki ima pomanjkljivo znanje slovenskega jezika, skušajo pomagati tako, da mu priskočijo na pomoč z italijanščino. Plodna, umirjena in zrela debata, ki je sledila obema posegoma, je pokazala, kako res je, da se moramo o jeziku pogovarjati na umirjen, spoštljiv in strokoven način. Izraženo je bilo tudi mnenje, da sta bila posega prekratka, čeprav je goriški večer trajal dve uri. Očitno je problem jezika med nami močno zaznaven. Jezik namreč osmišlja in je temelj narodne in človekove identitete. Vendar je okrog tega vprašanja vedno križ, ker so pač na istovetnost različni pogledi, kot je povedal Košuta, pogledi, ki pa lahko postanejo imenitno izhodišče za ploden dialog, kakršnega so bili sposobni udeleženci zadnje klepetalni-ce Goriškega loka. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 1. novembra 2008 1 5 GORICA - Klasična gimnazija in licej počastila očeta slovenske književnosti, po komer nosita ime Trubar je zanje vzornik, zato da za sabo puščajo dobra semena Svečana predaja kamnitega obeležja, dar nekdanjih dijakov in profesorjev - »Naj bo vez med generacijami« Lucrezia Bogaro med telefonskim »pogovorom« s Trubarjem (levo), spominsko obeležje, ki ga bodo pritrdili na steno šolskega poslopja v ulici Puccini (spodaj), in vitrini z dragocenima Biblijama (desno) bumbaca Na Trubarjevo proslavo v Gorici so ob profesorjih prikapljali tudi bivši dijaki - posamezniki iz različnih razredov in generacij. Bili so nit skozi obstoj goriške klasične gimnazije in liceja, ki nosi ime očeta slovenske književnosti. Bili so obenem znamenje pripadnosti slovenski šoli v mestu, ki ji - morda še edini šoli - rafal reform do danes ni izmaličil obraza. Ni ji niti načel poslanstva, ki so ga povzeli v naslovu četrtkove počastitve Primoža Trubarja ob 500-letnici rojstva: Dobra sejmena za sebo pustimo. Dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž se je za to praznično priložnost napolnila. V prvih vrstah je sedelo nekaj vidnih gostov iz šolstva, kulture, prosvete in politike. Da se ne bi komu zamerili, bomo imenovali samo najvidnejše javne upravitelje - novogoriškega župana in poslanca v državnem zboru Mirka Brulca, pokrajinskega odbornika Marka Marin-čiča in občinsko odbornico Silvano Romano, ki je s pomočjo sosede, improvizirane prevajalke, ujela nekaj drobcev slovenske prireditve. Naj omenimo še pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andrejo Duhovnik in vodjo Urada za slovenske šole pri deželnem šolskem ravnateljstvu Tomaža Simčiča. Na odru so nastopili današnji dijaki. Z izbranimi pesmimi je posamezne točke proslave imenitno spremljala moška vokalna skupina Musicum z zasedbo šestih pevcev. Bile so izrečene lepe, za priložnost primerne besede. Uvodoma je ravnateljica Mihaela Pirih poudarila, da se šola prepoznava v Trubarjevem odnosu do izobraževanja in znanja: »Posamezniku omogočamo, da dozoreva, da raste, da spozna samega sebe, da razvija sposobnost raziskovanja in samostojnega razmišljanja. Takšna šola je pomembna za skupnost, v katero je vraščena, ki pa mora v šolo vlagati, jo spremljati, z njo živeti, drugače tudi skupnost se ne bo razvijala. S podporo okolja bomo premostili tudi težave zaradi pravkar sprejetih vladnih ukrepov.« S posebno svežino je bil prežet prizor, ki ga je sede za mizo in pred zaslonom prenosnega računalnika odigrala dijakinja Lucrezia Bogaro. V internetu je staknila Trubarjevo telefonsko številko in se z njim zapletla v poučen pogovor o stanju duha v Gorici šestnajstega stoletja. Sledil je recital Trubarjevih misli iz knjižnih odlomkov in pridig, zlata nit pa so bila njegova prizadevanja za jezik in učenost slovenskih ljudi. Osrednji govornik je bil gost iz Slovenije, zgodovinar Igor Grdina. O Trubarju je povedal, da je postavil slovensko besedo na zemljevid evropskega duha: »Bil je slovenski Evropejec in hkrati evropski Slovenec. Videl je slovensko enotnost prek vseh meja. V 16. stoletju Slovenije ni bilo na političnem zemljevidu, a govoril je o slovenski deželi in ne o slovenskih deželah. Imel je torej vizionarsko sposobnost, ki je vizionarska še danes. Malokrat so se med Slovenci širile tako neizključujoče misli. Obračal se je na vse rojake. Bil je izjemen mislec tudi v najtežjih časih, člo- vek humanističnih idealov. To ga dela našega sodobnika.« Najbolj svečan trenutek je bila predaja kamnitega obeležja s Trubarjevo podobo, ki jo je tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič pospremil s temi besedami: »Obeležje, delo kraškega umetnika Pavla Hrovatina, predajam šoli v prepričanju, da bo znala ohranjati najpomembnejše Trubarjevo sporočilo, ki tiči v spojitvi širine duha odprtega intelektualca in njegovih prizadevanj za identiteto lastnega jezika. Izdelavo in postavitev obeležja so omogočili nekdanji dijaki in profesorji. To je znak njihove navezanosti na šolo, ki je zaznamovala njihovo življenjsko pot.« »Naj bo vezni člen med bivšimi, sedanjimi in prihodnjimi dijaki liceja,« je o daru dejala ravnateljica Mihaela Pirih. Na oder je stopil še licejski oktet - šest deklet in dva fanta pod taktirko profesorice Ka- ren Cossutta - in, kot se za klasike spodobi, zapel latinsko Gaudeamus igitur. Po koncu proslave so se ljudje še nekoliko zadržali v preddverju centra Bra-tuž, kjer sta bila na ogled dragocena izvoda Dalmatinove Biblije iz leta 1584 - eden iz semeniške knjižnice, drugi last Romana Gergoleta -, pa še Trubarjev Ta celi cate- hismus, eni psalmi iz leta 1595. Praznovanje se je nadaljevalo v bližnji telovadnici, kjer smo ujeli še Hrovatinovo pojasnilo, zakaj je ob Trubarju na kamnu upodobil še sonce: »Dognano je, da žarek traja v vesolju petnajst milijard let. Naj toliko traja tudi naša slovenska beseda.« Igor Devetak POKRAJINA Razvojni »talenti« Goriške Infrastrukture, promocija izobrazbe, nižanje stroškov za energijo, skrb za dohodek družin, jamstva za podjetja in socialna podpora delavcem, ki tvegajo, da izgubijo službo. To so prioritete, ki jih je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta izpostavil na zborovanju partnerjev pri Paktu za razvoj, ki je potekalo včeraj na sedežu pokrajinske uprave. Omizja so se ob pokrajinskih upraviteljih udeležili predstavniki goriške in tržiške občine, dalje goriške Trgovinske zbornice, pokrajinskih tajništev sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL ter goriške zveze industrijcev. Med zasedanjem so prisotni ugotavljali, da ima goriška pokrajina iz gospodarskega vidika kar nekaj prednosti. Tržiško pristanišče in drugi logistični objekti so izjemen razvojni adut, kar je povezano z lego goriškega ozemlja, saj je tu prva nižina na razpotju med vzhodno in zahodno Evropo. Naša pokrajina skoraj ne pozna kriminala ter je zgodovinski kraj srečevanja med kulturami in narodi s posebnim »talentom« na področju mednarodnega trgovanja, so ugotavljali. Včeraj so se tudi dogovorili, da bodo v okviru Pakta za razvoj prirejali občasna omizja, kjer bodo skupaj načrtovali strategije za razvoj gospodarstva. GORICA - Zaključil se je salon študijskega in poklicnega usmerjanja Go Orienta Na obisku »Trinkovci« Spoznali so splošne značilnosti slovenskih višjih srednjih šol, na natančnejše informacije pa bodo morali počakati Včeraj se je zaključil tridnevni salon študijskega in poklicnega usmerjanja Go Orienta, ki ga goriška pokrajina že več let prireja na sejemskem razstavišču v ulici Barca. Stojnice višjih srednjih šol, univerz, vojske in raznih organizacij si je včeraj ogledalo tudi 44 tretješol-cev nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki so se zaustavili predvsem pri stojnicah slovenskega višješolskega središča. Učence šole Trinko so sprejeli dijaki in profesorji licejskega in tehničnega pola ter ravnateljica Mihaela Pirih. Predstavili so jim splošne značilnosti šestih učnih smeri, ki delujejo v višješolskem centru v ulici Puccini, niso pa jim mogli predstaviti predmetnikov. »Vsebina reforme, ki se tiče ponudbe višjih Dijake nižje srednje šole so v hali sejmišča sprejeli višješolci in njihovi profesorji bumbaca srednjih šol, ni še znana. Pojasnila naj bi višje šole dobile čez en mesec,« je povedala odgovorna za usmerjanje na šoli Trinko Michela Riggio. Pirihova je vsekakor v prejšnjih dneh povedala, da bodo tudi po reformi ohranili v ulici Puccini šest učnih smeri. Osnovni principi in dejavnosti, ki so značilni za posamezne šole, bodo ohranjeni, neznanka pa so predmetniki, urniki in učni načrti. »Negotovost v zvezi z reformo nam povzroča težave: navadno smo v tem času že osveščali tretješolce o ponudbi in predmetih, ki so zaznamovali vsako študijsko smer, letos pa bo treba te dejavnosti prenesti. Možno je, da bo posledično tudi rok za predvpis na višje šole nekoliko podaljšan.« 16 Sobota, 1. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Prvi november pred devetdesetimi leti Slovenska oblast v Gorici trajala nekaj dni Prevzem oblasti brez pravne veljave, bilo pa je legitimno dejanje, simbolika in opozorilo svetu V pričakovanju skorajšnjega konca vojne in v pričakovanju, da bo ta konec ustvaril take upravne in politične razmere, ki bodo Slovencem zagotovile večjo stopnjo družbene samostojnosti, se je avgusta leta 1918 v Ljubljani ustanovil Narodni svet kot koalicija slovenskih političnih strank. Naloga sveta je tudi bila, da se pripravlja na razmere, ko se bo po vojni odločala usoda Slovencev in njih ozemlja, zlasti zaradi možnosti uveljavitve določil tajnega londonskega sporazuma iz aprila leta 1915. Prav zaradi te okoliščine je bilo še zlasti na Primorskem delovanje Narodnega sveta posebej potrebno. Zato sta bila v Trstu (11. septembra) in v Gorici (13. septembra) ustanovljena krajevni oziroma pokrajinski odsek Narodnega sveta. Na Goriškem so zaradi vojne in njenih posledic vladale posebne razmere. Nekdanje politično delovanje Slovencev v Gorici in na podeželju se je tedaj polagoma obnavljalo, veliko ljudi pa je bilo še vedno v begunstvu. Katoliški politični tabor, ki je začetek vojne pričakal razdeljen, se je spravil in 19. septembra 1918 pričel izdajati svoje glasilo Goriška straža. Težjo nalogo, da obnove svoje delo so imeli liberalci, socialdemokrati dr. Henrika Tume pa niso želeli politično sodelovati s tako imenovanimi meščanskimi strankami. Pokrajinski odsek Narodnega sveta v Gorici je tako povezoval poleg Slovenske ljudske stranke še Narodnonapredno stranko in Slovensko kmečko stranko. Predsednik odseka je bil liberalec dr. Karel Podgornik, podpredsednik predstavnik Slovenske ljudske stranke dr. Anton Brecelj, tajnik pa dr. Peter Medvešček, predstavnik kmečke stranke. Ena izmed temeljnih nalog goriškega odseka je bilo ugotavljanje narodnostnih razmer v deželi Goriško-Gradiški. Najbolj viden znak tega delovanja je bilo podpisovanje Slovencev na spomenico, ki jo je pokrajinski odsek naslovil na Narodni svet v Ljubljani. Spomenica nosi datum 17. oktober 1917, v njej pa je bila izpovedana želja in zahteva Slovencev, da so za vključitev v samostojno jugoslovansko državo, da se »slovenski del Goriško-Gradiščanske s svojim glavnim mestom Gorico vred utelesi v samostojno državo SHS«. Zahteva je bila podprta s 84.985 podpisi. V tem času se je konec vojne naglo približeval in s tem tudi prepričanje, da je končano dolgotrajno obdobje habsburške monarhije. Pokrajinski odsek je moral kar naglo delovati in sprejel zato, da bi prehitel Italijane, odločitev o prevzemu oblasti v slovenskem delu dežele in v deželnem glavnem mestu Gorici. Prvega novembra 1918 je predsednik Pokrajinskega odseka Narodnega sveta v Gorici dr. Karel Pod-gornik podpisal proglas, da »v imenu in na poziv Narodne Vlade Samostojne Jugoslovanske Države prevzema... celotno javno upravo slovenskega dela bivše goriško-gra-diščanske dežele z njenim glavnim mestom Gorica vred«. Pozval je vse javne urade, da se mu pokore, pozval je vse slovanske in jugoslovanske vojake avstro-ogrske vojske, da se združijo Narodni obrambi, pozval je k sodelovanju slovensko inteligenco v Gorici in nazadnje je povabil »goriške meščane italijanske narodnosti«, da sodelujejo pri ohranjevanju skupnih interesov in za vzdrževanje javnega reda. Naslednji dan so prisegli pred dr. Podgornikom, kot sestavni del jugoslovanske vojske, vojaki drugega gorskega strelskega polka razpadajoče av-stro-ogrske armad. Pokrajinski odsek je izdal še nekaj proglasov. Dne 4. novembra 1918 pa je tudi goriški nadškof Sedej posredno priznal slovensko vladanje v Gorici in v slovenskem delu dežele. Goriški Italijani so 2. novembra ustanovili »Governo provvisorio«, ki je tudi razglasil svojo oblast nad deželo, a ni začrtal meje svoje uprave in tiste dni tudi ni bil tako aktiven kot Podgornikov pokrajinski odsek. Dogajanja na Goriškem so se odvijala v času, ko je še vedno potekala vojna in ko je habsburška država pravno še vedno obstojala. Prav zato prevzem slovenske oblasti ni imel pravne veljave, bilo je le legitimno dejanje, simbolika in opozorilo svetu, zlasti zmagovitim antantnim silam, da na Goriškem žive Slovenci, ki želijo postati državljani bodoče jugoslovanske države. Že 3. novembra 1918 je habsburška država podpisala premirje z Italijo in antantni-mi silami. Premirje je določilo, da zasede Italija v duhu določil londonskega pakta iz aprila 1915 nekatera avstro-ogrska državna ozemlja, z njih pa se mora umakniti avstro- PROGLHS. T lm*nu I» p» pailv Narodne Vlade SamosiEp Jugoslovanske Držim = celotno = javno upravo Siri* to pttj-piftwfc «tó i BUi -tato mL = Proglas Pokrajinskega odseka Narodnega sveta v Gorici z dne 1. novembra 1918 foto b.m. ogrska oblast z vojsko vred. V Gorico je prvi oddelek italijanske vojske prišel 6. novembra. Naslednje dni se je začela uveljavljati tudi v Gorici nova okupacijska oblast, ki je zahtevala, da zapuste mesto vojaki avstro-ogrske armade, kar se je zgodilo 8. novembra. Dne 14. novembra je bil razpuš-čen Pokrajinski odsek narodnega sveta, istočasno je bil razpuščen tudi »Governo provvisorio«. Tako je nekajdnevna slovenska oblast v Gorici prenehala. Svoj zadnji proglas je pokrajinski odsek izdal 8. novembra in v njem opozarjal goriške Slovence, da se vedno in povsod pokažejo kot Slovenci, pripadniki velike jugoslovanske države SHS: »Potem ni dvoma, da bo končna sodba, ki jo izreče mirovni kongres, za nas ugodna. Živela Jugoslavija!« Nekajdnevno delovanje in vladanje Pokrajinskega odseka Narodnega sveta ocenjujemo predvsem na simbolni ravni. V posebnih krajevnih razmerah so ob koncu vojne delovali tudi Slovenci v Trstu. Problematika tržaških »prevratnih dni« pa kliče po samostojni obravnavi. Te dni se v Gorici pripravljajo na proslavo devetdesetletnice konca prve svetovne vojne. Goriškim Italijanom je ta konec prinesel združenje z matično domovino, Slovencem pa poleg razočaranja tudi upanje, da bodo pravične želje in zahteve upoštevala mednarodna pogajanja. Rapalska pogodba (1920) pa je tudi taka pričakovanja zatrla. Spomin na konec vojne novembra 1918 nosi za Slovence zato veliko grenkobe. Dejanje Pokrajinskega odseka Narodnega pa vendar kaže, da so Slovenci na Goriškem prvič v svoji zgodovini želeli aktivno odločati o svoji usodi. To so storili bolj uspešno četrt stoletja kasneje, takrat so imeli že dovolj izkušenj in izhodišča njih zahtev ter dejanj pa razsežnosti, ki so presegale lokalne okvire. Prav je, da se spominjamo tudi neuspelih, a z veliko pozitivne simbolike prežetih dejanj naše preteklosti. Branko Marušič Okence za asistenco zaprto Pokrajinsko okence družinskih asistentov, ki deluje od ponedeljka do četrtka v okviru centra za zaposlitev v Tržiču, ob petkih pa v tovrstnem centru v Gorici, je začasno zaprto. Pokrajina sporoča, da ga bodo ponovno odprli pred koncem leta. Pri okencu skrbijo za pomoč družinam, starejšim osebam in priseljenkam, hkrati nudijo informacije o delovnih pogodbah, stroških, plačah, socialnem skrbstvu, pridobitvi dokumentov ter ugodnostih in javnih prispevkih. V času zaprtja okenca se pomoči potrebni lahko obrnejo na patronate pri sindikatih. Mladinska sekcija pri SSk Goriška sekcija stranke Slovenske skupnosti naslavlja na mlade vabilo k udeležbi na ustanovnem srečanju mladinske sekcije v okviru pobude Mladi za mlade. Sekcija nastaja z namenom, da mlade približa politiki in vsemu temu, kar je s politiko povezano. Ustanovna seja bo v sredo, 5. novembra, ob 19. uri, na goriškem sedežu stranke v ulici 20. septembra 118. Udeležencem bodo predstavili smernice bodočega delovanja sekcije, izvolili bodo tudi predsedstvo (za informacije gorica@slovenskaskup-nost.org). Žiberna spet kirurg Slovenska vlada je z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje razrešila Darka Žiberno. Državni sekretar, ki je na to mesto bil imenovan 15. oktobra lani, je sam predlagal svojo razrešitev. Z vladno odločbo je bil razrešen včeraj. Pred imenovanjem na vladno mesto je bil Žiberna direktor šem-petrske bolnišnice. Da se sedaj v ustanovo vrača, in sicer na delovno mesto kirurga, je potrdil sedanji direktor, Silvan Saksida. (km) Prispevki za šolanje Goriška pokrajina sporoča, da bodo tudi v novem šolskem letu prispevali višješolcem za nakup šolskih učbenikov in za stroške prevozov. Obenem bodo šolarjem vseh stopenj zagotavljali prispevek za vpis in šolnino. Prispevke za knjige in prevoze bodo koristile družine, ki so v letu 2007 prijavile manj kot 39.127,75 evrov dohodka, prispevke za šolnine pa družine, ki so v letu 2007 prijavile manj kot 57.939,77 evrov. Obrazec je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it, delili pa ga bodo tudi po šolah. Maša lovskega okraja Lovski Okraj št. 7 Brda vabi na tradicionalno mašo sv. Huberta, ki bo jutri, 2. novembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Mavra v Štma-vru pri Gorici. 4. NOVEMBRA Predsednik republike v Redipulji m ^ Letošnja svečanost pri monu-mentalni kostnici v Redipulji v torek, 4. novembra, bo potekala ob udeležbi predsednika republike Giorgia Napolitana in obrambnega ministra Ignazia La Russe. Na dan obeleževanja državne enotnosti in vojnih sil bosta počastila padle ob 90-letnici konca prve svetovne vojne. To so potrdili z deželnega poveljstva vojske. Ceremonija se bo začela ob 10.30 z razporeditvijo vojaških enot. Ob prihodu najvišjih državnih oblasti se bodo poklonili posmrtnim ostankom petnajstih italijanskih vojakov brez imena, ki so padli na ukrajinskih bojiščih. Državni poglavar bo položil venec, sledil bo blagoslov. Ob koncu bo Pao-la Carnielli Del Din prebrala motivacijo za najvišje državno odlikovanje neznanemu vojaku. Zaradi svečanosti bo promet skozi Redipuljo onemogočen. OB PRVEM NOVEMBRU - Komemoracije na pokopališčih in pri spomenikih Danes dan spomina Spomin na umrle bo zaznamoval današnji dan. Pri grobovih se bomo spomnili svojih dragih, obenem bodo potekale slovesnosti ob obeležjih padlim v NOB in žrtvam vojne. Prve komemoracije so potekale že včeraj. Tako kot vsako leto so dopoldne prišle polagat vence delegacije borcev iz obmejnih slovenskih občin. Mimohod so začele pred spomenikom v Pevmi, nato so šle še v Koprivno, Štandrež, Šte-verjan in Sovodnje. V Laškem so najprej počastili spomin padlih pri grobnici na pokopališču v Ronkah, nato na pokopališču v Tržiču in pri spomeniku pred vhodom v tržiško ladjedelnico. Občino je zastopala podžupanja Silvia Altran, pokrajino predsednik sveta Alessandro Fabbro, v slovenski delegaciji pa so bili člani novogori-ške zveze borcev in predstavniki krajevne skupnosti iz Opatjega Sela, ki se jim je pridružil župan Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič. Včeraj dopoldne je vence k obeležjem na ozemlju goriške občine polagal odbornik Sergio Cosma s poveljnikom mestnih redarjev Marcom Muz-zattijem. Večina komemoracij bo danes. V Pevmi bo ob 9.15 pred spomenikom padlih v NOB, nato še pri skupnem grobišču padlih na pokopališču; cvetje bodo položili tudi na grob bivšega župnika Antona Rutarja in na grob medicinske sestre Angele Boškin. Pred spomenikom v Podgo-ri bo svečanost ob 10. uri. V Štandrežu bo- do ob 10.40 položili venec v domu Andreja Budala, ob 11. uri k spomeniku sredi vasi; predstavili bodo tudi publikacijo Štan-drež v duhu NOB. Goriška občina prireja komemoraciji v spominskem parku (ob 17.30) in v kostnici na Oslavju (ob 18. uri). V občini Doberdob bodo počastili padle ob 11.10 na pokopališču v Jamljah, ob 11.20 pred spomenikom NOB v Jamljah, ob 11.30 pri Bonetih, ob 11.45 na Poljanah, ob 12. uri na Palkišču in ob 12.20 v Doberdobu. V občini Sovodnje se bodo padlim poklonili ob 10.10 z zbirališčem pri sedežu društva Danica na Vrhu, ob 10.30 v Gabrjah, ob 10.45 v Sovodnjah, ob 11. uri v Rupi in ob 11.15 na Peči. Na trgu pred cerkvijo v Števerjanu bo danes ob 10.30 slovesnost ob 60-letnici postavitve spomenika padlim. Svečanost s polaganjem vencev k spomeniku na Jazbinah bo ob 12.15. Delegaciji Republike Slovenije in goriške SKGZ bosta prinesli venca danes ob 13. uri k spomeniku in h grobnici na glavnem goriškem pokopališču. Prisotna bo delegacija SSO, ki bo venec položila tudi na grob Lojzeta Bratuža. Osrednja komemoracija v mestni občini Nova Gorica bo danes ob 11. uri v Parku spomina na Trnovem. Občinska delegacija bo pred tem ob 9.10 položila še venec h grobišču nad Grgarjem, ob 9.30 pri spomeniku padlim vojakom na Škabrije-lu v Ravnici ter pri dveh grobiščih na Trnovem (10.10 in 10.25). Polaganje slovenskega venca k spomeniku pred vhodom v ladjedelnico altran / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. novembra 2008 17 GORICA - Zaradi narasle Soče Alarm preklican Prihodnji teden napovedane nove plohe, gasilci v stanju pripravljenosti Alarm zaradi narasle Soče je zaenkrat preklican. Vodostaj reke na ozemlju goriške pokrajine se je zaradi obilnih padavin v minulih dneh močno povišal. Včeraj dopoldne pa so goriški gasilci opravili kontrolo in ugotovili, da je vod-natost reke upadla. »Prihodnji teden, ko so napovedana nova neurja, se bo problem morebiti spet pojavil,« so povedali gasilci. Najvišji vodostaj je deželna služba za nadzor naraslih voda zabeležila v sredo ob 22.40, nakar je nivo vode postopno upadel, včeraj pa je bil alarm preklican. Gasilci so še navedli, da so v stiku s podjetjem Soške elektrarne, ki jih v primeru spuščanja večje količine vode s solkanskega jezu obvesti preko faksa. Na povečano vodnatost Soče je novogoriškega župana Mirka Brulca med četrtkovim obiskom spominskega parka v Gorici opozorila vicepre-fektinja Gloria Allegretto. Brulc ji je pojasnil, da za to ni pristojna mestna občina, temveč država, da pa bo vsekakor pozoren na problem. Kanal pred elektrarno v goriških Stražicah, kjer je Soča dosegla rob bregov bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.00 »High School Musical 3«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »Wall-e«; 19.50 - 22.00 »La classe«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tropic Thunder«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »High School Musical 3«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »High School Musical 3«; 20.00 - 22.15 »Il prez-zo dell'onore - Pride and Glory«. Dvorana 3: 15.50 - 17.30 »Tropic Thunder«; 20.10 - 22.10 »Vicky Cristina Barcelona«. Dvorana 4: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Giu al Nord«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Wall-e«; 20.15 - 22.15 »Babilon A.D.«. pia infedele«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v sredo, 5. novembra, ob 9. uri in 11.45 predstava v angleškem jeziku »A Christmas Carol« v izvedbi gledališke skupine The American Drama Group. Predstava je namenjena dijakom višjih srednjih šol. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo do 5. novembra možen nakup novih abonmajev; prva predstava bo »Adorabili amici« Carole Greep (nastopajo Ettore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado) in bo v četrtek, 6. novembra, ob 21. uri; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE za Goriško prireja redni letni občni zbor v petek, 7. novembra, ob 19. uri v gostilni Pri Drejčetu v Doberdobu; sledila bo družabnost. Koncerti fï Razstave Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Maraton v New Yorku (4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo 11. novembra, ob 20.45 nastopil Eugenio Finardi s skupino Sentie-ri Selvaggi z večerom posvečenim Vladimirju Vysotskyju z naslovom »Il cantante al microfono«; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v ponedeljek, 3. novembra, ob 20.45 bosta nastopila Cochi & Renato z »Una cop- V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. ŽIVLJENJE V STRELSKIH JARKIH (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v ul. Latina v Romansu v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ricordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra; na ogled bo 1. in 2. novembra med 10. in 18. uro, 8. in 9. novembra med 10. in 20. uro (za šole predhodna najava na tel. 0481-966904). V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču je na ogled razstava slikarja Evarista Cia-na; do 16. novembra. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava z naslovom Primož Trubar (1508-1586) veliki neznani Evropejec; do 8. novembra od ponedeljka do petka med 9. in 12. ter med 16. in 18. uro. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za Trubarjevo obeležje na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). SDZPI vpisuje na tečaj angleščine - osnovna stopnja A1, trajanje 48 ur, cena 48 evrov. Potekal bo ob torkih in četrtkih od 19. ure do 21.30; informacije in vpis na sedežu zavoda, kor-zo Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it). PD ŠTANDREŽ prireja v petek, 7. novembra, ob 20.30 v cerkvi v Štandre-žu koncert v spomin na 80. obletnico rojstva lani umrlega goriškega skladatelja Stanka Jericija z naslovom K tebi spomin budi. Nastopili bodo sopran Alessandra Schettino, mezzosopran Mirjam Pahor, bas Goran Ruzzier, Marco Colella(orgle), Roberto Caterini in Francesco Ivone (trobenta), Erik Zerjal (pozavna) in mešani pevski zbor Štandrež. UNIONE GINNASTICA GORIZIANA prireja danes, 1. novembra, ob 140-le-tnici delovanja koncert z naslovom »Contrasti e riflessi - Giacomo Puccini / Pier Adolfo Tirindelli« na sedežu združenja v Gorici ob 20.45. Nastopili bodo sopran Lucia Premerl, tenor Paolo Pieruzzo in pianistka Sabina Arru. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 1. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert ob 250-letnici smrti Pao-la Benedetta Bellinzanija; nastopili bodo flavtist Giorgio Samar, violon-čelist Andrea Musto in klavičembalist Fabio Cadetto; vstop prost. S Izleti KRUT prireja 7. in 8. decembra dvodnevni izlet Med jaslicami in božičnimi sejmi z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšni Areni ter sejmov v Trentu in v Levicu Terme; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. SPDG sporoča, da v nedeljo, 2. novembra, odpade napovedani izlet v okviru Kekčeve poti na Trstelj. SPDG vabi v nedeljo, 2. novembra, na izlet na Kobiljo glavo. Odhod z vlakom z Novogoriške železniške postaje ob 7.35, povratek predviden za 18.45; informacije na tel. 320-1423712 (Andrej). □ Obvestila KŠD DANICA IN KŠD KRAS vabita v soboto, 15. novembra, ob 20. uri na martinovanje v gostilni Pregelj na Lo-kvici; vpisovanje do 4. novembra v večernih urah na tel. 333-6734565 (Zdenko) in 333-9950610 (Zvonko). GLEDALIŠKA DELAVNICA na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Na programu odkrivanje gledaliških prvin, zabavoa, priprava igric, katere naslov pa je še zaenkrat neznan. Prvo srečanje bo 8. novembra ob 10.30. Otroke bosta sprejeli Petra Miklus in Aleksandra Maraž. DRUŽINSKI AKORDI, namenjeni otrokom od poldrugega do tretjega leta starosti in staršem (mati ali oče) bodo potekali ob četrtkih na sedežu kulturnega društva Briški grič v Štever-janu. Projekt vodi Tanja Gaeta. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA vabi na dan odprtih vrat danes, 1. novembra, in v nedeljo, 2. novembra, med 9.30 in 12.30 in med 15.30 in 19. uro na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev, za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele. BOLJŠI SEJEM NA PLACUTI poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. V nedeljo, 2. novembra, bodo ponudili pečen kostanj in kuhano vino, v nedeljo, 7. decembra, pa pecivo in kuhano vino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo avtobus za martinovanje 8. novembra odpeljal iz Doberdoba ob 15.45, nato s postankom na Poljanah in Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu, Podgori pri športni palači in pri pevmskem mostu (pri vagi). Priporočajo točnost. DRUŠTVO TRŽIČ organizira začetniški tečaj in tečaj pogovorne slovenščine; vpisovanje in informacije na tel. 3472471222 (Lucia). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Udine - torek, 4. novembra, 14.30-15.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. NA SEDEŽU SOVODENJSKIH KRVODAJALCEV v Gabrjah poteka 60-ur-ni tečaj šivanja in krojenja; informacije na tel.329-41006925. PREDSTAVNIKI DRUŽBE AUTOVIE-VENETE se bodo sestajali z občani iz goriške pokrajine, ki jim bodo razlaščena ozemlja za širitev odseka Gori-ca-Vileš. Rok za vložitev pripomb bo zapadel 11. novembra. Za občino Fa-ra 4. novembra ob 18. uri in za občino Gorica 5. novembra ob 18. uri na občini, v dvorani občinskega sveta. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. SPDG obvešča, da je še nekaj mest na avtobusu za martinovanje v nedeljo, 16. novembra; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) med 12. in 13. uro. SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE bodo potekala v telovadnici osnovne šole Duca d'Aosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15 od 5. novembra dalje; informacije na tel. 347-2471222. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 19. novembra, na sedežu rajonskega sveta Svetogorska-Placu-ta v ul. del Santo 26 (na vogalu z ul. della Croce 8) v Gorici. ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom Daria Frandoliča od 2. do 6. januarja zimski nogometni kamp Čarobni nogomet na snegu. Celoten pedagoški proces bo potekal v kul-turno-naravnem okolju ter v športni dvorani Danica in v vodnem parku v Bohinjski Bistrici in je namenjen otrokom (fantom in puncam) rojenim od leta 1994 do 2002. Za starše in druge družinske člane, ki bi med drugim želeli izkoristiti bližnja smučišča Ko-ble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni; informacije in vpisovanje na tel. 335-6041844 ali na in-fo@juren.it. H Prireditve V SKLOPU SREČANJ ZGODOVINE IN KULTURE v organizaciji krmin-skega združenja Austria bo danes, 28. oktobra, ob 18. uri v palači Locatelli v Krminu predavanje Luigija Tavani-ja in predstavitev knjige »Ricordo di Monte Santo - Spomin na Sveto Goro« Liliane Mlakar in Giacoma Vit-toria Busilacchia. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predavanje Katje Mihurko Poniž z naslovom Narodnost in ljubezenska sreča v slovenski književnosti v torek, 4. novembra, ob 20. uri. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 1. novembra, ob 20.30 projekcija fotografij narave Sergia Vacchera z naslovom »Attimi«. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 6. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige Vlada Klemšeta Krajevna imena in priimki na doberdobskem Krasu. Knjigo, ki jo je ob 100-letnici ustanovitve izdala Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, bo predstavila Danila Zu-ljan Kumar. S Poslovni oglasi SLOVENSKA ORGANIZACIJA IŠČE SODELAVCA/KO za tajni-ško-organizacijsko poklicno vlogo. Pišite na info@slovik.org 0 Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. Id Osmice OSMICA ŠTOLFA pri Kukuku v Doberdobu je odprta; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Prispevki V spomin na Ivana Petejana darujejo Teresa, Danila, Rajko in Rudi 200 evrov za CRO v Avianu. Pogrebi V PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA, V GORICI: 11.00, Ildegarda Gottardi vd. Szollosi v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na glavnem pokopališču. V PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA, V KRMINU: 14.30, Maria Hlede vd. Kristancic (ob 14. uri iz splošne bolnišnice v Gorici) v stolnici Sv. Adal-berta in na pokopališču. V PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA, V TRŽIČU: 10.50, Mariagrazia Drag-hicchio por. Colonnello iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev; 11.50, Elsa De Odo-rico vd. Ermacora iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na glavno pokopališče. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Sobota, 1. novembra 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Urnik: v petek, 7. novembra, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 8. novembra, ob 20.30 (Red B), v nedeljo, 9. novembra, ob 16.00 (Red C, varstvo otrok) in v petek, 14. novembra, ob 20.30 (Red F). Gledališče Rossetti Vincenzo Cerami, Giampiero Solari, Riccardo Cassini in Mariangela Me-lato: »Sola me ne vo«. Režija: Mariangela Melato. Urnik: danes, 1. novembra ob 20.30 in jutri, 2. novembra ob 16.00. Sala Bartoli Roberto Damiani: »La vita xe fiama«. Poklon Biagiu Marinu, režija Furio Bordon. Nastopa: Massimo De Francovich. Urnik: danes, 1. novembra ob 21.00 in jutri, 2. novembra, ob 17.00. GORICA Kulturni dom V torek, 4. novembra, ob 20.30 / v priredbi SSG Trst, Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 3. novmbra, ob 20.00 / Mestno gledališče Ljubljansko: »Mo-bilec«. HRPELJE Kulturni dom V sredo, 12. novembra, ob 17.00 / Igrana predstava za otroke »Pipi in Melkijad«. Igrata Jurij Souček in Andrej Murenc. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 3. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Tit Andronik«. V torek, 4. novembra, ob 18.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. V sredo, 5. novembra, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V četrtek, 6. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V petek, 7. ob 16.00 in v soboto, 8. novembra ob 19.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. Mala drama V ponedeljek, 3. novembra, ob 20.00 / Dušan Jovanovic »Življenje pode-željskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 4. novembra, ob 20.00 / JeanLuc Lagarce »Samo konec sveta«. V sredo, 5. novembra, ob 20.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«. V četrtek, 6. novembra, ob 20.00 / »Slovenec Slovenca gori postavi«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V sredo, 5. novembra, ob 19.30 / August Strindberg: »Gospodična Julija«. Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. V petek, 7. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V soboto, 8. novembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena V petek, 7. in v soboto, 8. novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 6. in v petek, 7. novembra, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. V soboto, 8. novembra, ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija: Janez Starina. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 6. novembra, ob 20.00 / Koncert ruskega otroškega pevskega zbora Navdih iz Moskve. DIVAČA Knjižnica V petek, 7. novembra, ob 19.00 / Koncert kitarista Tomaža Bana. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 2. novembra, ob 20.15, Gallusova dvorana / "Glasbe sveta '08", Rokia Traoré (Mali). V ponedeljek, 3. novembra, ob 20.15, Gallusova dvorana / Vlatko Stefanov-ski Blues Project. Hala Tivoli V petek, 7. novembra, ob 20.00 / Koncert Jeana Michela Jarraja. ■ KOGOJEVI DNEVI V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od danes, 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. PRIREDITVE OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: razstavlja Peter Cvelbar, pod naslovom »Brazde, struge in sledi v kamnu...«. Obisk je mogoč do 7. novembra, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. NABREŽINA SKD I. Gruden, prireja do 2. novembra, razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Ogled je možen med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo, od 10.00 do 12.00. Za informacije: 349-8430222 (A. Pahor). Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, razen ob sredah, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠEMPOLAJ Štalca: jutri, 2., v ponedeljek, 3., v petek, 7., v soboto, 8. in nedeljo, 9. novembra, od 18.00 do 21.00, na ogled razstava »Galicija - naši nonoti v vojni 19141918«. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni dom: do 8. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, je na ogled dokumentacijska razstava »Primož Trubar (1508-1586) veliki neznani Evropejec«. V deželnem avditoriju v Ul. Roma, bo ob 90-letnici konca prve svetovne vojne, do 11. novembra, na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Go-rizia«, vsak dan med 9.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00 uro, danes, 1. novembra samo med 16.00 in 22.00 uro, ko bo tudi, kot vse druge sobote, voden obisk razstave. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15, januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti: ob 100-le-tnici tržiške ladjedelnice je na ogled do 2. novembra razstava z naslovom »La forza motrice nella storia navale mon-falconese«. Odprto ob sobotah in praznikih od 10.00 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, (vstop prost). ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ri-cordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra. Na ogled bo danes, I. in jutri, 2. novembra med 10.00 in 18.00, 8. in 9. novembra med 10.00 in 20.00 (za šole predhodna prijava na tel. 0481-966904). V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med II.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ IZOLA Palača Manzioli: do 7. novembra od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00, razstavlja mozaične izdelke umetnica Megi Uršič Calzi z naslovom »Med starim in novim«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Mala galerija Mira Kranjca: na ogled je razstava slik Rajka Ferka. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. -/ Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. Mestna galerija 1: do 9. novembra, retrospektivni izbor slik, grafik, kipov, ilustracij, arhitekturnih in oblikovalskih rešitev Bogdana Groma, pod naslovom »Dva svetova«. Urnik: od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00 ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina od 7.11 do 28.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Eva Petrič »Znaš Plavati« / Mestna galerija Ljubljana do 2.11. Jelena Vivoda »Urbano - ruralno« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 3.11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Igor Bijuklic »Na rezilu horizonta« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 11.11. Andrej Perko »Vode« / Galerija MOL Ljubljana do 9.11. Matej Sitar »Tsuriai« / Atelje 2050 Ljubljana do 11.11. Barbara Jakše & Stane Jeršič »Iz te snovi se tkejo snaje« / Galerija Art.si Ljubljana do 6.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana od 4.11. do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana od 3.11. do 3.12. Tomaž Lunder » Gladina spomina« / Prvo preddverje Cankarjevega doma Ljubljana od 10.11. do 21.11. »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana od 13.11. do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana od 14.11. do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana od 17.11. do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga- relija-Atelje Mikado Ljubljana od 20.11. do 5.12. Bojan Salaj »Interiors« / Galerija Photon Ljubljana od 24.11. do 10.12. Robo Blaško »The Lost Project« / Galerija Alkatraz Ljubljana od 24.11. do 14.12. »Miniatura 2008« / Gorenjski muzej Kranj od 6.11. do 30.11. Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj od 27.11. do 20.12. Viljem Cigoj »Fotografije« / Galerija Stolp Maribor od 7.11. do 10.12. LAHKA GLASBA - Pestro dogajanje v Sloveniji V prvi polovici novembra se obeta vrsta zanimih dogodkov Čast uvodnega koncerta v mesecu novembru nosi nekdanji pevec skupine Parni Valjak Aki Rahimovski. Makedonski pevec, ki se je pred dvema letoma odločil za solo karijero, bo 6. novembra od 21. ure dalje nastopal v Cvetličarni v Ljubljani. Vstopnice so že v predprodaji po 22 evrov. Istega dne bosta s koncertom v dvorani Bonifika v Kopru začeli turnejo po Sloveniji dve »cover« skupini. Gre za Bon Jovi cover band in za skupino CCR Remember, ki izvaja največje uspešnice legendarne skupine Cleer-dance Clearwater. Koncert v Kopru bo ob 20. uri (kot vsi ostali koncerti te turneje), vstopnice so na razpolago po ceni 29 evrov. Dan kasneje bo na vrsti Maribor (29 €), sledijo koncerti v Celju (8.11., 24 €), Domžalah (12.11., 29 €), Slovenj Gradcu (14.11., 24 €) in Novi Gorici (15.11., 29 €). 7. novembra pa bo ljubljansko Halo Tivoli očaral francoski glasbenik Jean Michel Andre' Jarre, eden izmed pionirjev elektronske glasbe. Koncerti mladostnega 60-letnika so pravo doživetje tudi zaradi čarobnih svetlobnih iger, ki so pomemben del njegovih nastopov v živo. Scenografija in lazerji prevzamejo gledalce, temu pa gre dodati še posebno glasbo, tudi sad neobičajnih inštrumentov, ki jih je ustvaril sam Jarre. Koncert bo ob 20. uri, vstopnica 45 €. V soboto, 15. novembra, pa bo v mariborskem Štu-ku večer, namenjen ljubiteljem trde glasbe. Od 20. ure da- lje bodo namreč tri skupine, Sonata Arctica, Pagan's Mind in Vanishing Point, poskrbeli za vrhunski metal večer. Sonata Arctica so power metal skupina, ki je nastala leta 1996 v mestu Kemi v Laponiji (Finska), na turneji pa predstavlja album Unia iz leta 2007. Pagan's Mind so progressive metal skupina iz Norveške, ki nastopajo skupaj že od leta 2000, tokrat pa promovirajo lanski album God's Equation. Nazadnje pa imamo tu še avstralsko power/progressive metal skupino iz Melbourna Vanishing Point, ki je nastala leta 1995. Vstopnica za celoten večer je v prodaj po 22 €. Isti dan bo v Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nastopal Edin Dervišhalidovic, širši publiki znan z umetniškim imenom Dino Merlin. Bosanski kantavtor znan po etno-pop uspešnicah bo na tem koncertu prepeval stare uspešnice, a tudi pesmi iz zadnjega letošnjega albuma Ispočetka. Vstopnice stanejo v predprodaji 32 €. V ponedeljek 17. novembra bodo za nov koncert pripravili športno dvorano v Ljubljani, Halo Tivoli, kjer bodo od 20.30 dalje nastopali člani skupine Arrival - Ab-basolutely. Gre za švedski kvartet, ki je nastal leta 1995 in je po mnenju strokovnjakov med najboljšimi »tribute« skupinami nepozabne glasbene skupine Abba. Švedska pop band iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je navduševala na milijone poslušalcev, kdor želi znova poslušati vse njihove uspešnice, pa ne sme zamuditi tega koncerta. Vstopnice so v prodaji po 29 evrov. (I. F.) w Sobota, 1. novembra 2008 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Danes v A in B-ligi »Spočita« Roma trd oreh za Juventus brez menjav Inter proti Reggini - Triestina želi na »Roccu« proti Dediču prekiniti serijo brez zmag MILAN - Trojica, ki se je lani borila za naslov, Inter, Roma in Juventus, bo igrala že danes. Začel bo (ob 18. uri) Inter, ki bo znova igral v gosteh. Po Firencah čaka tokrat Mourinhove varovance precej lažja tekma pri pepelki prvenstva Reggini. Zaradi ponočevanja bo še kaznovan Adriano, tako da naj bi v napadu, ob Ibrahimovicu igrala Quaresma in Mancini. Na večerni tekmi se bosta spopadla Juventus in Roma. Črnobeli so v sredo v Bologni še tretjič zapored zmagali, medtem ko so igralci Rome lahko počivali, saj je moral sodnik tekmo proti Sampdo-rii po šestih minutah prekiniti zaradi razmočenega igrišča. Igralci Rome bi lahko daljši počitek izkoristili, tudi zato, ker ima trener Juventusa Ranieri zaradi številnih poškodb omejen izbor igralcev. Na razpolago le bodo Camoranesi, Del Piero in Legrottaglie, medtem ko bo lahko Spalletti razpolagal z Mexesom, ki bo še kako koristil drugi najslabši obrambi v ligi. Jutrišnji popoldanski program je zatorej dokaj skop. Najbolj pomembna postane tekma v Vidmu, kjer bo vodilni Udi-nese gostil nevarno Genoo. Marinova četa želi z novo zmago utrditi nepričakovano, a povsem zasluženo prvo mesto na lestvici, vendar Gasperinijevi varovanci lahko presenetijo. Pri Udineseju zaupajo mlademu Čilencu Sanchezu, za Genoo pa bo, kot običajno, najnevarnejši Milito. Pravi užitek bo najbrž večerna tekma med Milanom in Napolijem. Črnor-deči doslej z igro niso še popolnoma prepričali, a so kljub temu dokaj uspešni in v sredo so po več kot dveh letih prehiteli na lestvici Inter. Z zmago bi isto naredili še z Napolijem, a Ancelotti se dobro zaveda, da bo naloga se prej kot lahka. Napoli igra zadnje čase vrhunsko, med tednom je z levo roko odpravil Reggino, v Kampaniji pa lahko sanjajo, kot za časa Diega Arman-da Maradone. TRIESTINA - Tržačani bi želeli danes (ob 15. uri, čeprav je sobota, ne pa ob 16. uri, kot so napačno napisali tudi nekateri mediji) proti Frosinoneju prekiniti serijo tekem brez zmag. Tudi zato, da bi ohranili stik z vodilnimi. Frosinone, ki je v prejšnjem krogu premagal Piacenzo, ima na lestvici le točko manj, zlasti nevarna pa je napadalna dvojica Eder-Dedič. Prav ta dva igralca sta dosegla deset od skupno trinajstih doseženih golov lacijskega moštva, A-liga Zlatko Dedič, ki zdaj zabija gole tudi s slovensko reprezentanco, bo danes na stadionu »Rocco« s Frosinonejem igral proti Triestini kroma napadalno vrsto pa dopolnjuje ravno tako kakovostni Santoruvo (več let je igral z Barijem). Trener Frosinoneja Piero Bra-glia bo za tekmo proti Triestini lahko znova računal na doprinos Carmineja Cop-pole (v preteklosti je že oblekel dres Trie-stine v C2-ligi) in bo tudi v Trstu najbrž potrdil značilno postavitev s po tremi branilci in napadalci. Pri Triestini bodo morali biti posebno pozorni na slovenskega napadalca Zlatka Dediča (na Roccu bo skoraj gotovo njegovemu nastopu sledila običajna skupinica sorodnikov in prijateljev), ki je v preteklosti povzročal nemalo preglavic Tržačanom. Domači zrak mu najbrž prija in ga dodatno motivira. Maran bo znova razpolagal z Mi-nellijem, ki je prestal diskvalifikacijo, a zaradi torkove izključitve mu bo tokrat zmanjkal Cacciatore. Po vsej verjetnosti ga bo zamenjal Milani. Še bo odsoten Gra-noche (njegove odsotnosti postajajo že sumljive, saj povratek prestajajo iz tedna v teden), tako da so trenerjeve izbire obvezne. V vezni vrsti se bo po tekmi oddiha vrnil Gorgone, prve znake utrujenosti pa je v Parmi pokazal kapetan Allegretti. Verjetna postava Triestine: Agaz-zi, Milani, Minelli, Cottafava, Rullo, An-tonelli, Allegretti, Gorgone, Tabbiani, Testini, Della Rocca. Sodil bo Cavaret-ta iz Trapanija. DANES ob 18.00 Reggina - Inter; ob 20.30 Juventus - Roma. JUTRI ob 15.00 Atalanta - Lecce, Cagliari Bologna, Lazio - Catania, Palermo - Chievo, Sampdoria - Torino, Siena - Fiorentina, Udinese - Genoa; ob 20.30 Milan - Napoli. B-liga DANES ob 15.00 Avellino - Sassuolo, Bari - Pisa, Empoli - Ancona, Mantova - Grosseto, Modena Cittadella, Piacenza - Parma, Salernitana Vicenza, Treviso - Albinoleffe, Triestina Frosinone. POJUTRIŠNJEM ob 19.00 Ascoli - Rimini; ob 21.00 Livorno - Brescia. APrimorski ~ dnevnik NOGOMET Sramoten poraz Real Madrida IRUN - Aktualni španski državni prvak Real Madrid se je v tekmi španskega pokala povsem osramotil. V Iru-nu ga je s 3:2 premagalo tretjeligaško baskovsko moštvo Real Union. FEDERER DOMOV- Švicar Roger Federer, drugi nosilec zaključnega teniškega mastersa sezone (2,27 milijona evrov) v Parizu, je zaradi poškodbe hrbta odpovedal svoj četrtfinalu dvoboj z Američanom Jamesom Blakom. OSTAJA - Nizozemski nogometni trener Dick Advocaat (61 let) bo ostal na klopi ruskega kluba Zenit St. Peterburg. TRBIŽ 2009 - V Modeni so včeraj predstavili tekme za svetovni ženski smučarski pokal, ki bodo od 20. do 22. februarja 2009 na progi Di Prampero na Trbižu. Na sporedu bodo kombinacija, smuk in superveleslalom. V SLOVENIJI - Izidi 14. kroga Prve Lige Telekom: Interblock - Domžale 0:0, Luka Koper - Ptuj 3:1 (2:0), Rudar Velenje - Primorje 0:1, HIT Gorica - Nafta 3:1, Maribor - MIK CM Celje 2:1. Vrstni red: Maribor 32, Nafta Lendava 24, Celje 23, Interblock in Hit Gorica 22, Domžale 20, Veenja 18, Ptuj 17, Primorje 15, Luka Koper 13. FORMULA ENA - Jutri odločitev v Braziliji Massa mora biti prvi ali drugi Hamiltonu zadostuje peto mesto SAO PAULO - Dobro leto po razburljivem razpletu svetovnega prvenstva formule 1 bo brazilsko dirkališče v Sao Paolu jutri (ob 18.00 po RAI 1) spet prizorišče odločilne dirke. Tudi izhodišče je podobno: Britanec Lewis Hamilton (Mclaren-Mercedes) ima sedem točk prednosti pred Ferrarijevim zasledovalcem. Lani je klonil proti Kimiju Raikkönenu, letos bo njegov tekmec domačin Felipe Massa. Za oba dirkača je vložek velik: Hamilton bi, kljub temu, da je leto dni starejši kot ob ponesrečenem lanskem poskusu, z osvojitvijo naslova postal najmlajši dirkač v zgodovini formule 1 (januarja bo star šele 24 let) s takšnim dosežkom. Massa pa bo, če mu bo uspelo pred domačimi pristaši premagati Hamiltona, postal prvi Brazilec z lovoriko v formuli 1 po legendarnem Ayrtonu Senni leta 1991. Precej boljše izhodišče ima Britanec. Po 17 od 18 dirk ima dirkač McLarna 94 točk, Massa pa 87. Le ta dirkača pa še ima- NAŠ POGOVOR - Branilec Triestine Cacciatore V A in B-ligi se razlika v kvaliteti med moštvi • v Fabrizio Cacciatore je eden izmed mladih upov Triestine. 22-letni desni bočni branilec iz Turina (sicer je navijač In-terja) je v dveh letih »napredoval« iz C2 v B-ligo. Maran mu je vseeno takoj zaupal mesto v standardni postavi, danes pa ga ne bo med enajsterico zaradi izključitve, ki jo je staknil v torek v Parmi. Pogovor smo začeli prav z opisom tega dogodka: »Moja izključitev sicer ni bila odločilna za potek srečanja, saj je bilo takrat že 2:1 za Parmo, mislim pa, da je bila odločitev sodnika pretirana. Nič žaljivega nisem rekel na račun stranskega sodnika, morda pa je kot takega ocenil moj gib roke. Prepričan sem, da bi dogodek spregledali, ko bi se imenoval Del Piero ali Totti. Oziroma že Lucarelli se je v prvem polčasu precej bolj žaljivo izrazil, a on je Lucarelli, jaz pa Cacciatore.« Triestina je osvojila le točko v treh tekmah. Nemogoče pa je govoriti o krizi, saj je z igro v glavnem zadovoljila. »Popolnoma se strinjam. Mislim, da smo tako v Brescii kot na domačem srečanju proti Albinoleffeju bili celo boljši tekmec. V glavnem smo mi napadali in ustvarjali igro, medtem ko se je nasprotnik zadovoljil s protinapadi. Sploh ni realno govoriti o krizi. Navsezadnje sta dve ekipi na igrišču in nemogoče je misliti, da boš vedno zmagal. V nekaterih primerih je treba pač priznati, da je nasprotnik boljši.« V A-ligi je na zgornjem delu lestvice kar devet ekip v razmahu petih točk. V B-ligi je v istem razmahu kar dvanajst ekip. Si pričakoval tako izenačena prvenstva? »Nikakor. Zlasti v A-ligi nihče ne bi mislil, da bomo imeli po devetih tekmah tako gnečo na vrhu. A to ne pomeni, da je sprememba negativna. Prej obratno. To je dokaz več, da vlada v prvih dveh ligah neverjetna izenačenost, da se je razlika med boljšimi in slabšimi zmanjšala. In prav zato, ker so razlike v kakovosti majhne, postane vsaka tekma zelo zahtevna in nepredvidljiva.« zmanjšuje V dveh letih si se preizkusil v C2, C1 in B-ligi. Katere razlike si opazil? Si sploh pričakoval, da ti bo trener takoj zaupal? »Nikakor ne bi pričakoval, da bom takoj uvrščen v začetno enajste-rico, saj sem prišel k Triestini iz nižje lige. A začel sem takoj trenirati maksimalno, da bi si izboril mesto in Ma-ran mi je zaupal. Razlike so zlasti v psihološki pripravi. Medtem ko v C2 in C1 ligi si lahko morda privoščiš napako, saj nasprotnik te ne vedno kaznuje, moraš biti v B-ligi stalno maksimalno koncentriran. Tu nimaš na razpolago popravnih izpitov. Razlike v tehniki so majhne, skorajda pa jih ni s taktičnega in fizičnega vidika.« Cacciatorejeva napoved: Reggina - Inter 2, Juventus - Roma X, Atalanta - Lecce 1, Cagliari - Bologna X, Lazio - Catania 1, Palermo - Chievo 1, Sampdoria - Torino 1, Siena - Fiorentina 2, Udinese - Genoa X, Milan - Napoli X; Triestina - Frosinone 1. (I.F.) ta možnosti v boju za naslov, saj tretji Robert Kubica s 75 zaostaja že za nedosegljivih 19, iz boja pa je že pred finalom izpadel tudi Raikkonen (69), ki bo prvak le še do nedelje zvečer. Massa bi moral za osvojitev naslova zmagati ali pa končati na drugem mestu, že tretje mu ne bo pomagalo, saj prinaša le šest točk; obenem pa mora upati, da bo Hamilton samo šesti ali slabši. Hamilton bo na drugi strani povsem neobremenjen: ne bo potreboval uvrstitve pri vrhu, povsem dovolj bo, če bo peti. Dokler bo uvrščen na enem izmed prvih petih mest, mu niti ne bo potrebno razmišljati, kje je njegov tekmec iz rdečega moštva. In še spomin na lanski razplet. Takrat se za naslov nista borila le dva, pač pa kar trije dirkači, saj je bil v igri še takratni drugi McLarnov voznik Fernando Alonso. McLarnova dirkača sta bila v prednosti (Hamilton 107, Alonso 103 točke), Finec jih je imel le 100, na koncu pa so se smejali pri rdečih. Raikkonen je zmagal, Hamilton je bil po napakah in tehničnih težavah le sedmi, Španec pa tretji. Tako jima je Finec pred nosom speljal naslov prvaka s 110 točkami, takrat že pošteno sprta McLarnovca pa sta bila druga s 109. Valentino Rossi na reliju TOKIO - Valentino Rossi, svetovni motociklistični prvak v kraljevskem razredu motoGP, bo decembra sodeloval na reliju po Veliki Britaniji, ki šteje za svetovno prvenstvo. Rossi je v reliju doslej tekmoval dvakrat: leta 2002 v Veliki Britaniji, pred dvema letoma pa na Novi Zelandiji. Prvič se ni najbolj izkazal, saj je Peugeota 206 že po nekaj kilometrih zapeljal s ceste, pred dvema letoma pa je bil že precej uspešnejši, saj je s Subarujem Imprezo končal na 11. mestu skupnega seštevka. KOŠARKARSKA B2-LIGA Budin jutri proti NPG Tržaški AcegasAps s svojimi nastopi spet navdušuje tržaške ljubitelje košarke. Jutri zmagovite serije najbrž ne bo prekinil, saj bo v Trstu (pričetek ob 18.00) gostovala zadnje uvrščena Castellanza. Jutri bo doma ob isti uri igral tudi goriški NPG, čaka pa ga derbi z Budinovim Cornodi-rosazzom. Tržiški Falconstar bo že drevi igral v Monzi. KOŠARKA - NBA Belinelli navija za Obamo SAN FRANCISCO - Mladi italijanski košarkar Marco Belinelli, ki z moštvom Golden State Warriors drugo leto zapored nastopa v ligi NBA, je vnet pristaš Baracka Obame. »Ne zanima me politika, a s impati-ziram za Obamo. On je kot neustavljivi center, ki je v tej volilni kampanji dosegel že ogromno točk. Obama je košarkarski navdušenec in inovator, v ZDA pa od novega predsednika vsi pričakujejo velike spremembe, zato verjamem, da bo zmagal,« je povedal 22 let stari Belinelli, ki je krstnemu nastopu »bojevnikov« (poraz proti New Orleansu) sledil s klopi za rezerve in kot vse kaže, ga 68-letni trener Don Nelson tudi letos ne jemlje preveč resno v poštev. Slabo sta v ligi debitirala tudi ostala dva Italijana. Član Toronta Bargnani ni v 20 minutah zmagovite tekme proti Phi-ladelphii (95:84) zadel niti enega od štirih metov, ki jih je izvedel (imel pa je pet skokov in dve podaji), Andrea Gallinari (New York), ki igra z bolečinami v hrbtu, pa je v 4 minutah proti Miamiju (120:115) imel met iz igre 0:3. Slovenski debitant Goran Dragič, ki si kruh služi pri ekipi Phoenix Suns, je s 95:108 doživel poraz proti Sršenom iz New Orleansa, Dra-gič pa je v 13 minutah dosegel tri točke in dva skoka. 20 Sobota, 1. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / KOŠARKA - V državni C-ligi naši moštvi proti ekipam iz pokrajine Treviso Jadran Mark na Alturi proti favoritu št. 1 Roncadam Bor Radenska gost izpadlega in letos pomlajenega Oderza, ki doslej še ni zmagal Matteo Marusic (na sliki) in Peter Franco bosta imela jutri precej dela s klasičnim centrom Spaderjem, ki je že igral tudi na drugoligaški ravni kroma V šestem krogu v C skupini državne košarkarske C lige bosta oba naša predstavnika igrala jutri ob 18. uri proti postavama iz pokrajine Treviso: Jadran Mark doma proti Roncadam, Bor Radenska pa v gosteh pri Oderzu. Jadranovci sprejemajo v goste eno od dveh doslej še nepre-maganih peterk in hkrati glavnega favorita za prestop v B2-ligo. Dolgoletni udeleženci play-offa C-lige so tudi letos zaupali v celoti starejšim in že preverjenim košarkarjem: to so play-maker Vettori, branilca Mene-gon in Visentin, krili Casonato in Brugnera, krilni center Sales in klasični pivot Spader. Ob teh sedmih odličnih posameznikih (glavnina jih je igrala tudi v B2 in celo B1-ligi) se uspešno uveljavlja tudi mladi Basso, zamenjava za organizatorja igre. Dosedanji nastopi moštva trenerja Sena so sicer dokazali, da je postava ru-tinirana in učinkovita, pa vendar se z nasprotniki ne poigrava, tako da je najbrž - tako kot vsi tekmeci v tej NAMIZNI TENIS - Doslej presenetljivi fantje Krasa v B2-ligi prvič doma »V dveh, treh letih nam lahko uspe preboj v višjo ligo« Tako meni »veteran« moštva, 26-letni Bojan Simoneta, ki hvali mlajša soigralca Micheleja in Stefana Rotello Bojan Simoneta zaseda v hudi moški konkurenci 143. mesto na državnih lestvicah, v sedanji pomlajeni Krasovi postavi pa je pri 26 letih najstarejši igralec kroma izenačeni skupini! - premagljiva. Na Alturi, kjer bo Jadran iskal letošnjo prvo zmago doma, bosta pravico delila Zobbi in Balzarini iz Milana. Trener Popovič najverjetneje tudi tokrat ne bo mogel računati na poškodovana Christiana Slavca in Danjela Zaccario, medtem ko je Dean Oberdan normalno treniral ves teden. Tudi vsi ostali, vključno z rekonvalescentoma Francom in Ma-rusicem, so se primerno pripravili na dvoboj, v katerem bodo lahko povsem neobremenjeni skušali presenetiti favorizirane goste. Borovi košarkarji bodo potovali v Oderzo (sodnika Sardinca Mon-tisci iz Nuora in Zepponi iz Caglia-rija) k edini ekipi, ki po petih krogih še ni okusila zmage. Veneti so nazadovali iz B2 lige, precej pomladili postavo in najbrž še plačujejo psihološki davek po lanskem hudem udarcu. Pa vendar so fantje trenerja Tisona vse tekme izgubili za par točk (dve po podaljšku, kot na primer doma z Jadranom) in vsi poznavalci trdijo, da nikakor niso ekipa za zadnja mesta. Jasno je torej, da bodo varovanci trenerja Mure ranjeno zver srečali prav v najslabšem trenutku, se pravi, ko krvavo potrebuje uspeh in bo pred domačo publiko gotovo nastopia s podvojeno vnemo. Oderzo je ekipa strelcev iz razdalje, saj znajo konstantno zadevati furlanska branilca Da Ponte in Maran, krilo Fioretti (več kot desetletje duša ekipe) in zlasti krilni center Moro, do zdaj celo najboljši strelec prvenstva. Slednji igra sicer večinoma kot edini visok igralec v nenavadni peterki, v kateri so lahko koristni tudi Cescon, Fingolo in Toffoletto. Kralj in kolegi imajo za sabo dve zaporedni zmagi in so med tednom dobro trenirali ter v sredo odigrali prijateljsko tekmo proti C2-ligašu Santosu, ki ga vodi bivši Borov trener Ferruccio Mengucci. Mirovala sta sicer oba centra: Monticolo počasi okreva od nategnjene mečne mišice, Visciano pa ima težave z vnetim kolenom. Sinoči sta sicer oba trenirala, jutri pa bo najbrž igral le tisti od dveh, ki se bo do tekme počutil bolje. K sreči sta lahko z vsemi ostalimi normalno vadila vsaj Furigo in Krizman. Domači šport Danes Sobota, 1. novembra KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Breg; 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: San Vito - Dom UNDER15 DRŽAVNI - 17.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Codroipese UNDER 17 DEŽELNI - 18.00 v Trstu, Morpurgo: Libertas - Bor ZKB NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štarancanu: Staranzano - Juventina 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Chiarbola - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA - 18.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea - Mladost DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna -Muggia ZAČETNIKI 11:11 - 15.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni A - Pomlad A ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 19.00 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - PAV Natisonia; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita -Buia; 21.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Olympia Tmedia ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Martignaccu: Libertas Martignacco - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - Aquileia ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Vidmu, Ul. del Pioppo Rizzi - Bor Breg Kmečka banka UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: Kontovel - S. Andrea NAMIZNI TENIS MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - Vicenza Jutri Nedelja, 2. novembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Altura: Jadran Mark - Roncade; 18.00 v Oderzu: Oderzo - Bor Radenska ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI - 10.30 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Olympia Hlede11.00 v Sovodnjah: Soča Rast - Altura; 11.00 v Vidmu: Volleybas - Sloga NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Centro Sedia; 14.30 v Gorici, Ul. Capodistria: Pro Gorizia - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - San Lorenzo; 14.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Begliano; 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Breg DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Vidmu, Ul. Fornaci: Donatello - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Juventina NAMIZNI TENIS DEŽELNE LIGE - 10.30 v Zgoniku: Kras - Trieste Sistiana B (Moška C2-liga); 10.00 v Fiumicellu: Fiumicello A - Kras (moška D1-liga) Pojutrišnjem Ponedeljek, 3. novembra 2008 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Štandrežu: Juventina - Kras Članska Krasova namiznoteniška ekipa je kot novinec v B2-ligi napovedovala boj za obstanek, po prvih treh gostovanjih pa je še nepremagana. Danes bo ob 18. uri proti Vicenzi prvič igrala na domačih tleh v Zgoniku. V letos pomlajeni ekipi (veterana Edija Boleta je zamenjal 15-letni Stefano Rotella, že lani pa je v članski vrsti igral njegov dve leti starejši brat Michele) je najbolj izkušen igralec 26-letni Bojan Simoneta (143. igralec na državnih lestvicah), ki je sicer že več let prva violina Krasovega moškega sektorja in je v B2-ligi v preteklosti tudi že igral. »Res nisem pričakoval, da bomo tako uspešni. Izredno je presenetil najmlajši član moštva Stefano Rotella, ki je nepričakovano osvojil kar polovico dvobojev, ki jih je odigral, veliki psihično stabilnost pa je pokazal tudi Michele Rotella, ki je kar na petih dvobojih odigral pet setov in vsakič izšel kot zmagovalec. To bi mu lani verjetno ne uspelo,« je uvodne tri nastope komentiral Simoneta. Po njegovi oceni je bil med dosedanjimi nastopi resnično slab le en nasprotnik, proti močni goriški Azzurri, ki velja za enega od favoritov, pa so imeli srečo, da je manjkal njihov najboljši igralec. Slabši od krasovcev naj bi bil tudi današnji tekmec Vicenza, za vse ostale ekipe pa Simoneta meni, da jih lahko tudi premagajo, če igrajo na višku svojih moči. »Este Padova je verjetno močnejši, z ostalimi pa lahko hkrati zma- gamo ali izgubimo, odvisno od tega, ali nam bo uspelo igrati dobro. Nič ni nemogoče, katera pa bo naša končna uvrstitev je ta čas pretežko napovedati.« Simoneta je vsekakor priznal, da je prvenstvo nekoliko slabše kvalitete kot so pričakovali. »Lani so bili v ligi tudi štirje tujci, letos pa ima le Marling enega Avstrijca. Več dobrih igralcev se je odselilo v B1-ligo, vsekakor pa lahko zasluge za naše dosedanje uspehe pripišemo predvsem samim sebi,« je prepričan Simoneta, ki zaradi delovnih obveznosti trenira »le« trikrat na teden, medtem ko njegova mlajša soigralca trenirata po petkrat na teden, s tekmami vred skoraj vsak dan. »Mislim, da imata Michele in Stefano še veliko možnosti, da napredujeta, saj veliko trenirata in imata dober občutek za igro. Upam, da me bosta po znanju prehitela. Če bosta marljiva, lahko v dveh, treh letih merimo na napredovanje v B1-ligo. Upam, da se nam bo ta želja izpolnila. In takrat bom rade volje tretji igralec v moštvu,« pravi Bojan. Krasove prvoligašice bodo ta konec tedna proste, ker bo 3. krog A1-lige na sporedu v torek, 4. novembra, ko jih v Zgoniku (pričetek ob 18. uri) čaka nastop proti državnemu prvaku Castelgoffredu. Jutri dopoldan pa bo zgoniška dvorana rezervirana za nastop deželnih moških ekip C2 in D1-lige. (ak) Ljubitelji Proseka bodo letos igrali na »Ervattiju« Predstavitev nogometne ekipe ljubiteljev Proseka in novega spozorja Latteria Guštin je bila v četrtek v Baru pri Jagodi na Proseku. Moštvo bo tudi v tej sezoni nastopilo v prvenstvu »Lega Calcio Nordest« s ciljem, da nadaljuje serijo štirih zaporednih končnih zmag v tej ligi. »Sestavili smo konkurenčno ekipo skoraj tridesetih igralcev, treningov pa se redno udeležujemo v petnajstih-dvajsetih. Ravnokar smo končali nastope v jesenskem pokalu, ki smo ga tudi osvojili. Torej ekipa je dobro pripravljena in upajmo, da nam bo tudi letos uspelo svojiti prvo mesto v prvenstvu,« je dejal eden od dveh koordinatorjev ekipe Luka Švab. In nadaljeval: »Rad bi se zahvalil našemu novemu sponzorju za finančno pomoč in tudi proseškemu Primorju, ki nam je omogočilo, da bomo domače prvenstvene tekme igrali na igrišču Ervatti pri Briščikih ob sobotah ob 14.30. Poudaril bi še to, da je naš cilj sicer osvojitev prvega mesta ali vsaj mesta pri vrhu lestvice, še važnejše pa je, da se ob igri zabavamo in da v ekipi vlada pravo prijateljstvo.« Trener ekipe je Christian Zanella, predsednica Jagoda Milič, koordinator pa poleg Luke Švaba še Aljoša Blason, ki bo kot vratar seveda imel v ekipi zelo pomembno vlogo. (lako) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. novembra 2008 21 ODBOJKA - V deželnih ligah dosti zanimivih tekem Sloga Tabor proti Buii, ki je že premagala favorita Valovci proti svojim nekdanjim igralcem - Priložnost za Olympio in Sočo - Doma tudi slogaši Po slabih rezultatih naših ekip v drugem krogu deželnih odbojkarskih lig bo danes spet na sporedu kar nekaj zahtevnih tekem. V moški C ligi bo derbi kroga v Rep-nu, kjer bo Sloga Tabor Televita gostila nevarno Buio. Nasprotniki so prav tako kot slogaši doslej zbrali pet točk: tri na uvodni tekmi proti Valu Imsa, dve pa proti Prati, ki cilja letos na napredovanje v B2 ligo. Spremembam v postavi navkljub so torej Furlani še vedno zelo solidna ekipa, tako da se bodo morali Riolino in soigralci kar potruditi, če bodo hoteli ohraniti svojo ne-premaganost. Trener Bosich še vedno ne bo mogel računati na poškodovanega centra Sorga. Namesto njega bosta verjetno igrala Igor Veljak ali Marko Strain, med tednom pa se je na centru preizkusil tudi Vasilij Kante. Podajalec Vanja Veljak zaradi bolečin v hrbtu že dva tedna ne trenira, ta teden pa ni treniral niti Igor Strain, tako da bo moral mogoče danes ekipi priskočiti na pomoč David Jercog. V isti ligi se bodo Makucevi varovanci pomerili s San Giovannijem, ki ga trenira lanski podajalec Vala Imse Berzacola. Tam igrata tudi bivša valovca Loiacono in Om-brato, za katerega bo to prva tekma proti svojemu matičnemu društvu. Favorit za zmago so nedvomno gostje, valovci pa imajo žal zelo malo možnosti, da bi danes prebili led, čeprav bodo lahko danes računali tudi na Danjela Radetiča. Zahtevno srečanje čaka tudi Olym-pio Tmedia v Pradamanu, kjer se bo pomerila z veliko bolj izkušeno ekipo. Il Poz-zo je sicer prav tako kot Goričani še brez točk, verjetno pa se bo kmalu povzpel proti zgornjemu delu lestvice. Trener Conz bo imel na razpolago iste igralce kot na prvih dveh tekmah razen Špacapana. Priložnost za prvo zmago ima tokrat Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Njen današnji nasprotnik San Vito je sicer še nepremagan, a se je v prvih dveh krogih pomeril z neposrednima konkurentoma v boju za obstanek. Sočani so prejšnji teden na derbiju s Slogo Tabor dokazali, da lahko s pomočjo bolj izkušenih odbojkar-jev kljubujejo tudi boljšim, tako da morajo danes v Sovodnjah absolutno ciljati na zmago. Tudi tokrat sicer Sočani ne bodo igrali v popolni postavi, trener Battisti pa včeraj še ni vedel, katere starejše odbojkarje bo imel na razpolago. Porazov proti ekipam, ki so v njihovem dometu, si namreč ne morejo privoščiti, če hočejo čim prej doseči obstanek v ligi. V ženski C ligi se bodo Drasičeve varovanke pomerile z Martignaccom, ki je letos močno pomladil svojo ekipo. Sloga List je proti Martignaccu igrala že v Deželnem pokalu. Takrat so s 3:1 slavile Furlanke, slo-gašice pa niso bile nič slabše. Če bodo igrale res dobro, lahko zato domačinke tudi presenetijo in dosežejo drugo zmago v letošnjem prvenstvu. Trener Drasič bo imel na razpolago vse igralke razen Barbare Gre-gori, ki je bila prejšnji teden kot korektor v standardni postavi. V moški D ligi morajo mladi slogaši ciljati na svojo drugo zmago. V Repnu bodo namreč gostili Aquileio, ki je bila lani pe-pelka lige, letos pa je bila zaradi reorganizacije moških deželnih prvenstev ponovno vključena v prvenstvo. Nasprotniki v prejšnjem krogu niso igrali, v prvem pa so premagali tekmeca za obstanek. V ženskem delu tega prvenstva bodo odbojkarice Bora in Brega Kmečka banka gostovale pri novincu Rizzi Volley, ki je doslej osvojil že štiri točke. Prešnji teden je gladko premagal Cervignano, s katerim je imela naša ekipa v uvodnem krogu kar precej težav. Tokrat bo lahko trener Smotlak spet računal na Vodopivčevo in Legovic-hevo, prvič pa bo z ekipo igrala tudi Martina Flego. (T.G.) »NAŠA NAPOVED« - Jurij Hlede (Olympia) Za nas bo zelo težko doseči obstanek Sloga Tabor se lahko poteguje za mesto v play-offu Po lanski zelo uspešni sezoni, ko je povsem nepričakovano napredovala v C ligo, Olympii Tmedia letos v najvišjem deželnem prvenstvu ne gre najboljše. Med poletjem je ekipo zapustilo več odbojkarjev, okrepitev pa društvo ni našlo. Tako ima trener Conz letos na razpolago v glavnem zelo mlade igralce. Med bolj izkušenimi je libero Jurij Hle-de, ki je šele pred kratkim začel spet trenirati. Kaj si tudi sam nameraval obesiti copate na klin in si se nato premislil? »Ne, žal pa na začetku zaradi drugih obveznosti nisem mogel trenirati. Zato tudi nisem igral v Deželnem pokalu.« V prvih dveh krogih ste gladko izgubili. Je mogoče C liga za vas prezahtevna? »Letos smo precej bolj šibki kot lani. Upal sem, da bo društvo med poletjem poskrbelo za to, da ekipo primerno okrepi, a se na žalost to ni zgodilo. Tik pred prvenstvom pa nas je zapustil še Lango, ki se želi preseliti v Catanzaro. Mislim, da imamo zato malo možnosti, da dosežemo obstanek v ligi, čeprav bomo seveda skušali zmagati čim več tekem. Upam, da nam bo priskočil na pomoč kak lanski odbojkar.« V ekipo ste letos vključili več mladih odbojkarjev. Bo kdo med njimi že letos presenetil? »Upajmo. Vsi trenirajo dobro in so perspektivni. Mislim pa, da so trenutno vseeno še premladi za igranje v C ligi. Idealno bi bilo, da bi letos s starejšimi igralci dosegli obstanek v ligi, mladi pa bi imeli med tem čas, da dozorijo.« Po nekaj letih pa se je vrnil center Špacapan. »Njegov povratek je za nas gotovo pozitiven, na žalost pa zaradi službenih obveznosti lahko samo igra, na treningih pa ga ni nikoli. Poleg tega pa ne vemo, če bomo lahko nanj računali do konca prvenstva.« Kaj misliš, da lahko dosežejo druge slovenske ekipe v C ligi? »Soče in Vala letos nisem še videl igrati. S slogaši pa smo se pomerili v Deželnem pokalu. Prepričan sem, da lahko ciljajo na mesto v play-offu.« JURIJEVE NAPOVEDI Martignacco - Sloga Ž 2:3; Il Pozzo - Olympia 2:3; Val Imsa - San Giovanni 0:3; San Vito - Soča 3:0; Sloga Tabor - Buia 3:1; Sloga - Aquileia 3:0; Rizzi Volley -Bor/Breg 2:3 □ Obvestila ASD-SK BRDINA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: samo v četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; sejem bo potekal v petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure, v soboto, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. Sejem bo v prostorih doma Brdina na trgu Brdina na Opčinah. Zainteresirane obveščamo, da sprejemamo samo tehnična oblačila v dobrem stanju in da bo vsa oprema sortirana s strani organizatorjev. Za informacije lahko kličete na štev. 347-5292058. SK DEVIN prireja sejem rabljene smučarske, kolesarske in športne opreme od 11. do 26. novembra 2008 v pristaniškem predelu v Tržiču pri Logistiki Eurocar - ul.Grota del Diaul Zot, 5 od 10.30 do 19.00 po sledečem programu: od 11. do 13.novembra zbiranje opreme; od 15. do 23. novembra prodaja; 25. in 26.novembra prevzem neprodane opreme. PLANINCI SK DEVIN IN SD SLOGA vabijo v soboto, 8. novembra, svoje člane in prijatelje na tradicionalno mar-tinovanje in pohod po Brkinih. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 13.30. Za pojasnila sta na razpolago Viktor 040226283 in Frančko 040-200782. NOGOMET Poraz začetnikov Mladosti Mladost - Turriaco 3:6 (1:3) STRELCA ZA MLADOST: Fur-lan, Terpin 2. MLADOST: Visintin, Faidiga, Da-nielis, Furlan, Cosani, Terpin, Peric, Gergolet, Persoglia, trener Peric. Turriaco je bil tokrat boljši nasprotnik, čeprav so se mladi nogometaši Mladosti borili in dali vse od sebe. Kljub porazu je bil trener Paolo Peric zadovoljen s svojimi varovanci. Pri Mladosti sta tokrat dobro igrala Simone Cosani in Saša Gergolet. Mladost bo prihodnjo tekmo igrala šele v četrtek. NOGOMET - V današnjem 7. krogu promocijske in 2. amaterske lige V ospredju Juventina in Zarja Gaja Okrnjena Juventina v Štarancanu, Zarja Gaja za zmago na Ferriniju - Mladost prav tako danes (ob 18.30) gostuje v Trstu - Jutri ostali: na domačem igrišču Kras, Primorec in Primorje PETER CARLI Vesna: težave so mimo Vesnin nogometaš Peter Carli je prepričan, da je ekipa kriškega društva na dobri poti: »Izvlekli se bomo iz krize. Zmaga proti Trieste Calciu nam je vlila precej samozavesti in poguma. Na papirju imamo ekipo, ki se lahko bori za sam vrh lestvice. Težave so mimo.« Peter, ki je lani igral pri tre-benskem Primorcu, se je med poletjem vrnil v Križ. »Pri Vesni sem igral kar nekaj sezon v elitni ligi. Za po-vratek sem se odločil, ker sem želel še naprej igrati na višjem nivoju.« 20-letni napadalec iz Trebč, sicer študent ekonomije, je še dejal, da se po zamenjavi trenerja v glavnem ni spremenil način dela. »Novi trener Veneziano nas mora še nekoliko spoznati. Prepričan sem, da bomo nato popravili položaj na lestvici.« PETROVA NAPOVED: Prejšnji teden je Manuel Pe-teani (Juventina) zbral štiri točke. Staranzano - Juventina X (1:1) Kras - Centro Sedia 1 (2:0) Pro Gorizia - Vesna 2 (0:2) Pieris - Sovodnje 1 (2:1) Primorec - San Lorenzo 1 (1:0) Chiarbola - Zarja Gaja 1 (1:0) Primorje - Begliano 1 (2:1) Romana - Breg 2 (0:1) S.Andrea - Mladost X (1:1) Vesnini navijači pričakujejo, da bo napadalec Elvio Di Donato jutri v Gorici prebil led in dosegel prvi zadetek v »plavem« dresu kroma DANES Promocijska liga STARANZANO - JUVENTINA - Ju- ventinin trener Dante Portelli danes v Štarancanu ne bo imel na razpolago štirih pomembnih nogometašev. To so poškodovani Stabile, Manuel Peteani, Terpin in Negro. V napadu bo tako najbrž od začetka igral Ruffini. Staranzano, ki je v prejšnjem krogu z 2:0 izgubil proti Ponziani, ima na lestvici enako število točk kot Juventina (10). Sodil bo De Reggi iz Vidma. 2. amaterska liga CHIARBOLA - ZARJA GAJA - Ekipa vzhodno-kraškega društva bi morala danes na tržaškem igrišču Ferrini nastopiti s popolno postavo. Odsotna bosta le poškodovana Schiraldi in Mihelčič. Trža-čani imajo le točko manj (8) od rumeno-modrih in v nedeljo so igrali neodločeno v Beljanu (2:2). Sodil bo Furlani iz Trsta. 3. amaterska liga SANT'ANDREA SAN VITO - MLADOST - Tekma na tržaškem igrišču v ulici Locchi bo ob 18.30. Pri Mladosti bodo skušali danes odnesti domov vse tri točke. »Le tako se bomo lahko borili za uvrstitev v play-off,« meni trener Fabio Sambo. Na tržaškem gostovanju bo danes pod vprašajem le nastop Caggiule. DANES ŠE - Elitna liga: Fincantie-ri - Palmanova; 1. AL: Isonzo - San Can-zian. JUTRI Promocijska liga KRAS KOIMPEX - CENTRO SEDIA - Ekipa iz kraja San Giovanni al Nati-sone spada v slabši rang moštev skupine B. Krasovci jih je smejo podcenjevati in igrati morajo prepričljivo, kot so to storili doslej. Odsoten bo diskvalificirani Radenko Kneževič, ki bo moral mirovati kar dva kroga. Pod vprašajem sta še Giacomi in Mania. Sodil bo Fe-leppa iz Gorice. PRO GORIZIA - VESNA - Zmaga proti Trieste Calciu je »plavim« vlila precej samozavesti. Vesna bo tako jutri skušala iz Gorice odnesti domov vse tri točke. Trener Roberto Veneziano ne bo imel težav s postavo. Po treh krogih kazni se bo vrnil Monte. Nekaj težav (vneta Ahilova tetiva) ima le Michele Leghissa, ki pa bo bržkone stisnil zobe. Pri Pro Gorizii bo pod vprašajem nastop nekdanjega Vesninega kapetana Žarka Arandželoviča, ki je lažje poškodovan. 1. amaterska liga PRIMOREC - SAN LORENZO - V Primorčevem taboru vlada optimizem. Ekipa je tudi ta teden trenirala dobro in trener Sciarrone bo jutri imel na razpolago vse nogometaše. Vrnil se je tu- di Krevatin. Ta teden se je kolenske križne vezi operiral Marco Sau in isti dan se je Sau rodila še druga hčerka (čestitamo). Na jutrišnji tekmi bo sodil Vi-demčan Samaria. PIERIS - SOVODNJE - Po dveh zaporednih porazih bodo skušali Sovodenj-ci v Pierisu obrniti trend. Pieris je zadnji na lestvici (2 točki). Tokrat bo odsoten diskvalificirani Feri. Še nekaj tednov pa ne bo niti branilca Pacorja, ki si je na tekmi proti Primorcu pretegnil mišico. Sodil bo Goričan Barlone. 2. amaterska liga PRIMORJE INTERLAND - BE-GLIANO - Tri točke so jutri v dometu rde-če-rumenih, ki bodo nastopili v popolni postavi. Trener Nevio Bidussi bo imel na razpolago tudi Pipana in Mikiviča. Zaradi službenih obveznosti bo odsoten le Braj-nik. Sodil bo Mauro iz Vidma. ROMANA - BREG - Trener Davor Vitulič še ne bo imel na razpolago vseh nogometašev. Odsotni bodo: Bursich, Pe-darra, Matelich, Esposito in Laurica, ki je v torek sicer začel trenirati.Pod vprašajem je nastop Pernoria, ki ga boli gleženj. Sodil bo Marcuzzi iz Vidma. (jng) 22 tisoč in 800 evrov je vsota, ki jo je federacija unovčila od ekip, ki se zaradi raznoraznih razlogov v lanski sezoni niso ukvarjale z mladinskim sektorjem. Slano kazen so plačala tudi nekatera naša društva: Kras (1300€), Primorje (800€), Primorec (800€). 22 Sobota, 1. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / ta teden edinost pred 100 leti Edinost je te dni obširno poročala o javnem shodu istoimenskega političnega društva: »Ob jako častni udeležbi je otvoril to zborovanje predsednik političnega društva 'Edinost' dr. Rybar, pojasnivši v kratkem govoru namen današnjemu shodu. Sedanji volilni red za tržaški mestni svet je že nad petdeset let v veljavi. Vedno se je protestiralo proti temu zastarelemu volilnemu redu radi krivic, ki jih je delal izlasti revnejšim slojem. Ti so pač morali nositi bremena, niso pa imeli v mestnem zboru nikakega zastopstva. Vse je torej klicalo po reformi, ki naj bi našo volilno pravico postavila na širšo podlago. Vse stranke so silile na to, samo vladajoča italijanska stranka ni nič občutila take potrebe, marveč je skušala vse možno, da bi tako reformo zavlačevala ali celo preprečila. Slednjič pa je prišla vlada se svojim načrtom in gospodovalna stranka je bila prisiljena resno ba-viti se s tem vprašanjem in končno je prišlo do te reforme. Odslej torej ne bomo več volili na podlagi sta- tuta od leta 1850, ampak po novem zakonu. S tem zakonom ste zadobili vsi volilno pravico. Sedaj je marsikaj predrugačeno in ne le glede subjektivne volilne pravice, ampak tudi glede razvrščenja volilcev po razredih in okrajih. Volilna pravica je ena največjih političnih pravic. Zato se moramo pravočasno dobro pripraviti, da nas dogodki ne iznenadijo. Mi Slovenci bomo imeli najtežavneje stališče in najtežje delo. Italijanska stranka se bržkone spusti v borbo le v prvih treh mestnih razredih. V okolico si menda ne bodo upali več, a četrti mestni volilni razred prepuste bržkone so-cijalni demokraciji. Ali tudi ta se v mestu bržkone omeji na dva razreda: četrtega in drugega. Druge eventuelne politične struje prihajajo le malo v poštev in gotovo omeje svoje delo le na posamične razrede. 'Mi pa moramo svojo borbo čim bolj razširiti, ker se ne smemo omejevati le na okolico, ampak se moramo tudi v mestu čim najbolj uveljaviti!!'" TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Uslužbenci openskega tramvaja so ponovno pričeli stavkati. »To je že druga stavka tramvajskih uslužbencev, ki Trst le relativno prizadeva, saj pri nas stavkajo samo uslužbenci openskega tramvaja, medtem ko je življenje v nekaterih večjih italijanskih mestih skoraj paralizirano.« Do stavk prihaja, ker delodajalci nočejo ugoditi zahtevam po zvišanju prejemkov in nekaterih izboljšanj normativnega značaja. »Stavkovno gibanje, katero so enotno proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL se bo po vsej verjetnosti še nadaljevalo in v naslednjih dneh se bodo predstavniki sindikatov te kategorije ponovno sestali. Prav tako v naslednjih dneh se bodo ponovno zbrali na skupščino suspendirani delavci ladjedelnice Sv. Justa v prostorih nove Delavske zbornice. Na njej bodo člani izvoljene komisije podrobneje poročali o rezultatih razgovorov z delodajalcem. Suspendirani delavci so namreč predlagali, da bi vsaj za nekatere kategorije našli rešitev na ta način, da bi drugače razporedili turnuse v določenih oddelkih, tako da bi lahko zaposlili še nekoliko delavcev. Lastnik je v razgovoru izjavil, da za sedaj ne more iz gospodarskih razlogov upoštevati tega predloga, da pa bo dal nalog načelnikom tehničnih oddelkov, da pripravijo potrebno za tako ureditev turnusov, ko ne bo več omenjenih gospodarskih zaprek.« Pokrajinska uprava je sporočila, da je razpisan natečaj za dodelitev šestinpetdesetih študijskih štipendij, ki jih je dala na razpolago tržaška pokrajinska uprava za univerzitetne študente in dijake srednjih šol, ki imajo stalno bivališče na tržaškem področju. Na razpolago je pet štipendij po 50.000 lir za univerzitetne študente, petindvajset štipendij po 30.000 lir za dijake srednjih šol druge stopnje ter šestindvajset štipendij po 15.000 lir za dijake srednjih šol prve stopnje. FILMI PO TV Sobota, 1. novembra, Italia 1, ob 23.40 8 mm - Delitto a luci rosse Režija: Joel Schumacher Igrajo: Nicolas Cage, Joaquin Phoenix, James Gandolfini in Peter Stormare Tom Welles je tajni preiskovalec, ki se navadno posveča skrivnim ljubezenskim razmerjem mož in žen svojih strank. Nekega dne pa se pri njem zglasi tudi gospa, ki ima nekoliko svojevrstno potrebo. Po moževi smrti je namreč v družinski blagajni odkrila videoposnetek, ki ovekoveča okrutno nasilje: o dogodku pa ne ve ničesar. Nedelja, 2. novembra, Canale 5, ob 21.30 Ghost - Fantasma Režija: Jerry Zucker Igrajo: Whoopi Goldberg , Demi Moore , Patrick Swayze, Tony Goldwyn, Vincent Schia-velli Molly in Sam sta neskončno zaljubljena. Ko se nekega večera vračata iz gledališča, naletita v mračni ulici na roparja, ki Sama umori. Sam postane nevidni duh in spozna, da ni umrl po naključju. Za njegovo smrt je poskrbel Samov sodelavec Carl. Zdaj je v nevarnosti tudi Molly, ki Sama ne vidi in ne sliši. Zato mora Sam hitro poiskati način, da jo posvari. Obrne se na jasnovidko, ki lahko edina neutolažljivi Molly posreduje dokaj zaskrbljujoče sporočilo. Film je prejel dva oskarja 1991, in sicer za najboljšo stransko žensko vlogo, ki je šla Whoo-pi Goldberg in nagrado za izvirni scenarij. Torek, 4. novembra, La 7, ob 21.30 Fahrenheit 9/11 Režija: Michael Moore Mooreov dokumentarec, ki si je na canne-skem festivalu leta 2004 prislužil celo zlato palmo, je neprizanesljiv portret ameriške družbe, predvsem pa izreden j'accuse predsednika Busha. S vojimi posnetki je Moore razkril marsikaj neverjetnega, začenši z Bus-hevo reakcijo, ko so ameriškega predsednika obvestili o tem, kar se je zgodilo 11. septembra. Moorea so sicer kasneje celo obtožili, da je s svojim filmom bistveno pripomogel k Bushevi ponovni izvolitvi. Predvsem zaradi nekaterih izjav na račun ameriških odločitev glede vojne v Iraku. ^//Juvw Sreda, 5. novembra, Rai 1, ob 03.10 Omicidio in diretta Režija: Brian De Palma Igrajo: Nicolas Cage, Gary Sinise, John Heard in Carla Gugino V Atlantic Cityju je vse nared za izredno boksarsko srečanje. Dogodku sledi tudi ameriški obrambni minister, ki ga nepričakovano ubijejo. Večtisočglavo množico gledalcev seveda ustavijo in zaslišijo, ker morata inšpektorja Kevin in Rick v najkrajšem času izslediti krivca. Četrtek, 6. novembra, Rai 1, ob 03.10 Le invasioni barbariche Režija: Denys Arcand Igrata: Remy Girare in Stephane Rousseaus Rémy umira za rakom, ko ga obiščejo prijatelji, stari znanci in sin Sébastien. Pri tem pričnejo razglabljati in obujati spomine na stare čase, na mladost in na vse ostale lepe trenutke, ki so jih nekoč preživeli skupaj. Režiser Denys Arcand je v filmu ponovno združil igralsko ekipo, ki je navdušila že konec osemdesetih let v Decline of the American Empire. Iskrenost, inteligenten humor, nikakor prekomerno sentimentalen, ovit v sicer zelo melodramatično zasnovo, odlična igra prav vseh igralcev, duhovit in sijajen scenarij so bili zadetek v črno, kar je filmu omogočilo, da si je prislužil tudi oskarja. Že nič koliko filmov se je ubadalo s podobnimi zgodbami, a Arcandu je to še posebej uspelo. Film seže do srca, medtem pa bolečino dostikrat prežene iskren, duhovit smeh. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO SLAVNOSTNA KULTURNA PRIREDITEV SOČUTEN, USMILJEN ČLOVEK EDEN OD DUMASOVIH MUŠKETIRJEV HOLANDSKI SLIKAR (WILLEM) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ANA BRŽAN NAPOVED USODE PO OZVEZDJU INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA NIZ. SLIKAR (ANTHONIS) LJUBLJANSKA GALERIJA TRK, TRČENJE PIJAČA ZA APERITIV PISMENI ŠOLSKI IZDELEK MOŠKO OSEBNO IME AMERIŠKI FILMSKI REŽISER GRŠKA BOGINJA PREPIRA KOŠČEK, GRIŽLJAJ HLAPLJIVA TEKOČINA LEPOTNA KRALJICA BRAZILSKI NOGOMETAŠ APEL, POZIV IVAN TAVČAR VRSTA METALOIDOV ALKALOID V ČAJU PLATONOV PRIVRŽENEC NIZKA TEMPERATURA HRVAŠKA SMUČARKA KOSTEUČ ŠVICARSKO-FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) ŠPANSKO ŽENSKO IME STRAH PRAŠIČEV OMOT, OVITEK POJAVI PRI GORENJU BERI PRIMORSKI DNEVNIK IVER; OKUSNA MORSKA RIBA NAJSVETLEJŠA ZVEZDA POČITNIŠKA PRIKOLICA POČELO TAOIZMA LAVOISIE-ROVO IME ZA DUŠIK RADIO-TELEVIZJJA IRSKI BRINJEVEC POSODA IZ PLOŠČ. GLINE NEKDANJI HOŠIMINH PETER USTINOV AM. IGRALKA WOOD ZDRAVILO PROTI MALARIJI JED IZ PRETLA-ČENEGA KROMPIRJA CIRKUŠKO PRIZORIŠČE AMERIŠKA IGRALKA TUCKER VODNI VRTINEC JOSIP JURČIČ STROJ ZA MLETJE REKA V RUSIJI LJUBEZEN DR. ŽIVAGA SLOV. JEZUIT VIDER SVETOVNI POPOTNIK (MARCO) PRISTANIŠČE V ALŽIRIJI EGIP. BOGINJA LJUBEZNI PLEMIŠKI NASLOV NOGOMETAŠ GATTUSO IME OBEH NOVIH CELIN PODZEMNI ŽUŽKOJED NORVEŠKA POP SKUPINA PREMIKI ŠAHOVSKIH FIGUR PRVOTNA PREB. ITALIJE KIM NOVAK ALEŠ DOKTORIČ ZOLAJEV ROMAN MEHKO USNJE IZ KOZJE KOŽE PREDMET SLEPEGA OBOŽEVANJA GRŠKA ČRKA POVELJE . KARENINA TLA SLOVARČEK - ASAM = indijska zvezna država • ATOR = egipčanska boginja ljubezni • MARIS = holandski slikar • MOR = nizozemski slikar • SKACEL = češki pesnik • TITA = brazilski nogometaš * VITAL = slovenski jezuit Vider / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. novembra 2008 23 18.40 20.25 20.30 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Tako Pako TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.25 Aktualno: Settegiorni 10.15 Aktualno: Aprirai 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Angelus 12.20 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams Road - Nizozemska 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest vodi Alberto Angela 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Volami nel cuore 23.55 Aktualno: Applausi ^ Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Scalo 76 (vodita M. Maionchi, F. Facchinetti) 16.30 Šport: Pit Lane 17.00 Avtomobilizem: VN Brazilije v Formuli 1 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 18.25 Nan.: The District 19.10 Resničnostni šov: L'isola dei famo-si 20.00 Nan.: Piloti 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 - Dossier Storie ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta- bosco 9.00 Dok.: Cult Book 9.30 Aktualno: La storia siamo noi 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale 12.55 Aktualno: Bellitalia 13.20 Aktualno: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Ambiente Italia 15.50 Dnevnik Flash L.I.S. 15.55 17.25 18.10 19.00 20.00 20.10 21.30 23.20 23.40 0.40 17.00 18.00 18.55 19.35 21.15 23.50 0.35 6.00 8.00 8.50 9.30 10.00 10.40 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 0.40 Šport: Sabato sport Magazine Champions League, sledi atletika Šport: 90° Minuto Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo fa Dok.: Ulisse: il piacere della sco- perta Deželni dnevnik Aktualno: Un giorno in Pretura Nočni dnevnik Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Le stagioni del cuore Aktualno: Vivere meglio Aktualno: Fornelli d'Italia 14.50 Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason - L'ospite d'ono-re (krim. ZDA, '93, i. R. Burr) Nan.: Monk Dok.: Il grande squalo bianco 22.35 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Rangeregade Film: Assassins (tril., ZDA, '95, r. R. Donner, i. S. Stallone) Šport: Guida al campionato Aktualno: Sipario notte Canale 5 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Loggione Aktualno: Amici libri (A. Busi) Aktualno: Speciale Tg5 Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il supermercato Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: C'e' posta per te Aktualno: Nonsolomoda - Glo-bish News O Italia 1 6.20 Nan: Prima o poi divorzio 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Una pupa in libreria 11.20 Nan.: V.I.P. 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Resničnostni show: La Talpa 14.15 Film: Dragon - La storia di Bruce Lee (biograf., ZDA, '93, i. J. Scott) 16.45 Film: Beethoven 4 (kom., ZDA, '01, r. D. M. Evans, i. J. Reinhold) 18.30 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Film: Barbie e il castello di diamanti (anim., ZDA, '08, r. G. Nichele) 20.40 Film: Harry Potter e la pietra filo-sofale (fant., ZDA, 01, r. C. Columbus, i. D. Radcliffe) 23.40 Film: 8 mm 2 - Inferno di velluto (tril., ZDA, '05, r. J. S. Cardone, i. J. Schaech) 1.40 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 6.45 17.00 Risanke 8.10 11.45, 13.30, 15.35 Dokumentarec o naravi 8.50 19.00 Klasična glasba 9.30 Formato famiglia 10.40 Nan.: Don Matteo 4 11.20 Nan.: The flying doctors 12.35 Musa tv 12.50 Inf. odd.: Volley time 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.55 Snaidero passione basket 14.05 Videomotori 14.25 Aktualno: Lavoro donna 14.45 23.00 Rotocalco ADN Kronos 15.05 Aktualno: Hard Trek 20.00 Aktualno: Campagna amica 20.30 Film: Arriva John Doe (r. F. Capra, i. G. Cooper, B. Stanwyck) 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.30 Nan.: Centennial 7.00 9.20 9.55 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 17.40 20.00 20.30 21.10 23.20 Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista DFilm: Che cavolo mi combini papà? (kom., Fr, '81, r. J. P. Rappenau, i. Y. Montand) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Jack Frost Film: Motociklizem: Sp Superbike (Portugalska) Dok.: Dogs with Jobs Film: La notte dell'aquila (voj., ZDA/VB '76, r. J. Sturges, i. M. Cai- ne) 1.15 Dnevnik Aktualno: La valigia dei sogni Film: Doppio delitto (tril., It, '77, r. Steno, i. M. Mastroianni) Variete: Crozza Italia (t Slovenija 1 7.15 Nan.: Križ Kraž 8.45 Kino Kekec: Male Pošasti 10.30 Polnočni klub (pon.) 11.45 Pot (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Posnetek festivala: Ritem duha 14.05 Film: Mary White 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint - Vitalnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.05 Dok. oddaja: Žetev '90 20.30 Film: Kačji pastir 22.35 Nad.: Svitanje 23.20 Film: V noči velike poplave 0.50 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 3.15 Zabavni infokanal 9.00 Skozi čas 9.10 50 let televizije 9.35 Tarča: novi plačni sistem 10.45 Posebna ponudba 11.35 Primorski mozaik 12.05 Študentska 12.25 Z glavo na zabavo 12.55 Nan.: Nevljica 14.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Dok. oddaja: Boj za sveto pismo Pogled na... Film: Otrok lune Nogomet: Tottenham - Liverpool Migaj raje z nami! (pon.) In memoriam Bleščica Slovenski magazin Sobotno popoldne Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.20 15.50 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka: NLB Magazin 23.50 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Verska oddaja: Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - zahod 20.00 Košarka NLB 21.30 Alter ECO 22.15 »Q« - Trendovska oddaja, sledi Mediteran Festival 0.35 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Kultura 18.30 Kulturni utrinek (pon.) 18.45 Miš Maš (pon.) 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Filmski festival v Portorožu 21.00 Zelena bratovščina (pon.) 22.00 Med Sočo in Nadižo (pon.) 22.30 WRC - Korzika (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; sledita Kanalska dolina in Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Onkraj mavrice (radijska igra); 19.20 Napovednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK, napovednik; 8.00 Noč in dan; 8.10 Glasbeni utrinek; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 PPo-govor s Tonetom Pavčkom; 11.00 Glasovanje za osebnost meseca; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Torklja; 14.30 Reportaža; 17.00 Nova izdaja pesnitve Križev pot goriške in tolminske pesnice Ljubke Šorli; 18.00 Vipavska dolina; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30-0.00 Po-dremlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v alpskem smučanju; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Ric-har Wagner: Valkira; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 1. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1000 Jedro nizkega zračnega pritiska, ki se bo pomikalo iznad srednje Italije proti severovzhodu, bo danes zjutraj vplivalo na vreme pri nas. Do ponedeljka zjutraj bo dotekal bolj suh zrak, « ozračje se bo umirilo. Nad Biskajskim zalivom in Baltikom sta ciklonski območji. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje nekoliko topel in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.51 Dolžina dneva 10.06 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.30 in zatone ob 18.33 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo danes zjutraj prehodno nekoliko popustila in se nato čez dan ponovno krepila. Nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 17,5 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.15 najnižje -8 cm, ob 10.19 najvišje 37 cm, ob 17.32 najnižje -43 cm. Jutri: ob 0.08 najvišje 15 cm, ob 4.37 najnižje -2 cm, ob 13.31 najvišje 29 cm, ob 18.07 najnižje -35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............13 2000 m............2 1000 m ..........10 2500 m............0 1500 m............5 2864 m ...........-2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER o GRADEC 9/15 TOLMEČ O 7/12 TRBIŽ O 6/11 O 6/12 KRANJSKA G. VIDEM O 10/18 O PORDENON 11/17 ■V ČEDAD O 11/17 CELOVEC O 13/7 O TRŽIČ 9/14 0 9/14 S. GRADEC MARIBOR O 9/16 PTUJ O M. SOBOTA O 8/17 GORICA O 13/18 O N. GORICA n/n O KRANJ O LJUBLJANA h-, 11/15 /POSTOJNA O 11/13 Av KOČEVJE A/O^O CELJE 9/16 O N. MESTO 10/16 O ZAGREB 9/17 O á NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo oblačno s padavinami, ki bodo v glavnem močne. Ob morju bo pihala zmerna burja. Od popoldneva pričakujemo delno izboljšanje, nebo pa bo v glavnem oblačno, ponekod se lahko še pojavi dež, zlasti na vzhodu. Vsekakor vremenska situacija ni povsem določena. Zvečer je po nižinah možna megla. Ponoči bodo padavine spet zajele večji del države. Jutri dopoldne bo oblačno in deževno. Ob morju lahko tudi zagrmi. Na Primorskem bo zjutraj prehodno zapihala zmerna burja. Popoldne bodo padavine ponehale, najkasneje na zahodu. Na vzhodu se bo delno zjasnilo. TRBIŽ O 3/13 TOLMEČ O 4/14 ČEDAD O VIDEM O 9/17 8/18 ^ O PORDENON 9/17 11/18 O 6/13 KRANJSKA G. CELOVEC O 6/15 O TRŽIČ 9/15 O GRADEC 7/16 o 8/15 S. GRADEC CELJE 8/18 O MARIBOR O 9/15 M. SOBOTA O 9/18 PTUJ O O KRANJ a O N. GORICA n/17 »¿a LJUBLJANA 11/16 N. MESTO 8/18 Ms"1 ZAGREB 10/19 O O 11/14 KOČEVJE n° O j ČRNOMELJ REKA 14/19 Ú NAPOVED ZA JUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do krajevno oblačno vreme, a brez padavin. Ponoči in zgodaj zjutraj je po nižinah in v alpskih dolinah možna megla. Nulta izo-terma bo na višini kar 3500 m. Več jasnine bo ob morju in na Trbiškem. Jutri bo povečini sončno, le na zahodu bo nekaj oblačnosti. V ponedeljek bo na vzhodu še delno jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodni in osrednji Sloveniji bo spet deževalo. V torek bo oblačno in deževno. TURBOLENTNI ČASI ZAHTEVAJO POTREBO PO VARNOSTI. V torbolentnih časih je varnost nujno pohBbn| InvesUcijav obveznice 6CC pomeni jamstvo za brezskrbnosl. Istočasno potijuje solidnosl in zanesljivost Zadružne banke, ki od vedno ščiEi koristi strank: tudi s Skladom za jamstvo imetnikov obveznic Zadružnega kredita za vse emisije vrednotnic s stalno in spremenljivo obrestno mero Rtálátfmi <ógta Pi^C spusjewm íiVKlCrí patente íikvmahn. pKHp^t ti I» rti r«j»0!H, na sgglnam »Mb. pödiulnctfi ¡nii. ng aplwfa iter- «fl^sl« bjrtoe VSlHantil mflfntu jsnti- S^M 23 jjmStW mtfnKw iJtNftint Zadndnegi dc tlOlHt.B