Our Write U« Today Advertising; are REASONABLE____ GLAS NARODA Iisi'slorenddh delsvcev'r Ameriki. M DAR DOBIVATI C "GLAS NARODA" po rodi 8voj dom ZA Sa-lTffirO NAD 300 IZDAJ «Jl«;Ln!;PbLOMU: UHeisea 124k Entered m 8ec«nd CUm Matter September 21st. 1903 at the Pest Office mi New Yet*. N. Act ef Consrew ef March Sri, 1819. No. 154. — Stev. 154. i new york, tuesday, july 2, 1940 — torek, 2 julija, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIK. NOVI DAVKI ZA OBOROŽITEV * Rooseveltova poslanica proti vojnim dobičkarjem Predsednik Roosevelt je veernj nepričakovano poslal kongresu poslanico, ki bo odstranila vsako »priložnost, da bi nastali novi vojni miljonar-ji in določa stopnjevalne davke na naraščajoči dobiček. Predsednik želi s temi davki omejiti privatna bogatstva za pokritje velikanskih izdatkov za orožje ter je vse to razložil v spomenici, ki vsebuje samo 89 besed. Med drugim pravi: 14 Zaposlen i smo v velikem narodnem naporu, da zgradimo narodno obrambo, da se postavimo preiti kateremkoli in vsakemu še tako močnemu napadu. "Prosimo tudi naše najnižje d i Pavijane, da prispevajo svoj delež. "Naša dolžnost je gledati ni to, "da je breme enako razdeljeno sorazmerno z možnostjo plačevanja, tako da se nekateri i ne bodo okoristili z žrtvami mnogih. 44Zato priporočam kongresu, da uveljavi stopnjevalne davke od nadvišnih dobičkov, ki bodo veljavni za vse posameznike in vse zadružne organizacije brez razlike." Pristaši New Deal a na Kapitalskem griču so mnenja, da 'bo nova postava že tekom ene-|ga tedna uveljavljena. Položaj v Evropi j Nov clan obramb, odbora ( Predsednik Roosevelt je pre-' govoril Owena D. Vounga, bivšega predsednika General Kleetrie, da je po.-tal član narodne obrambene komisije. — Voung l>o v družbi Sidney a Iliilmaua organiziral program civilnega vežbanja s posebnim ozirom na razširjenje Civilian Conservation Corps in National Youth Administration. Youngovo nameščenje bo le začasno. Strašilo tretje stranke Ce bodo demokratje nominirali kandidata, ki se bo zavzemal za v mešan je Amerike v vojno, bo ustanovljena nova stranka. Ko se je izvedelo, da so re-publikanei imenovali Wilikie- torn in zaradi stališča, ki ga ja za predsedniškega kandida- zavzema napram vojni. Demo-ta, MeNarvja pa za popred- k rat je morajo izrabiti to nje-sedniškega, so uvedli demo- govo ranljivost oziroma sla-kratje proti njima ofenzivo, bost. Koga bodo nominirali demo , , , .. , , . , . . . 1 — le demokratje ne bodo krat je se ne ve, toda ce bodo „. • . T. . ... «11 -v, napram vojni pravdno nasto- poma vdi za »predsedniškega ... •• , . . . . , . »iti • P"1 v svoji platformi in ce bo- kaihlidata moža, ki «o pripo- , . .. , ... . . . . . . . .j * rio nominarh za kandidata kak- rocal vstop Amerike v vojno, - . . . . . *i j i . i- . ' snega vojnega navdušenca, bo bo nastal v demokratski stran-» t , • 4 ,. . . . iii^ ^ i i i i ustanovljena tretja stranka— ki razkol. Po zatrdilu demo- «.„• • . , „ 0 . . . , 4 . , . , mirovna stranka . — S tem kratskega senatorja Johnson.? V * . , .. ... . , , , j .. bodo uničeni zadnji ostanki o-iz Colorada bo ustanovljena t„i_» i , . , * i J slatiele demokratske ftrankc. John L. Lewis, voditelj C. I. O., je že pred več meseci za-prctil s tretjo stranko. Lewis je Wh'K'lerjev dober prijatelj. Tudi Wheeler je izjavil, da bo nasprotoval demokrat ski stranki, če se bo Romunska, čije vzhodni in severni del so že zasedli Ru.-i, pričakuje,/la Ijpdo z juga tudi prišli Bolgari, z za padu pa 'Madžari in bodo okl nje zahtevali del zemlje. V tej stiski se je Romunska včeraj odpovedala zvezi z Anglijo ter se je takorekoč predala Nemčiji. V svojem razglasu pravi kralj Karol, da odklanja angleško in francosko jamstvo za nedotakljivost dežele ter izjavlja, da bo od >edaj muprej Romunsak sledila 44novi ori jen taci j^Kvrope." Ne neko romunsko letališče je dospelo veliko b rodov je nemških aeroplanov, ki so bili sicer že mnogo prej naročeni, toda je zelo značilno, da so prišli ravno v tem času. Zasedba ozemlja v Be-sarabi ji se vrši po načrtu Kot pravi poročilo iz Bukarešte, zaseda rdeča armada od- tretja stranka pod vodstvom demokrat, senatorja Wheeler-ja iz Montane. Johnson je mnenja, da je Wheeler edini demokrat, ki zamore poraziti Willkieja. Johnson je rekel med drugimi : — Willkie je ranljiv glede svež, ki jih ima z Wall Stree- prelevila v "vojno stranko." KANADSKI VOJAKI V ISLANDIJI Islandija (Iceland) je danski otok. ki -pada še pod za-padno hemisfero, to se pravi, da v zemljepisnem pogledu pripada Aiijcriki. Ko .se je Hitler poVstil Danske, so angleške ladje zavarovale otok, nedavno je bila pa poslana tja precej močna kanadska posadka. iPredno je zasedel Hitler D rvko, je dobila Islandija od Amerike nfllijon dolarjev posojila za nakup rž L pšenice, živine in gasojuna. Vse to blago je kupila v Združenih državah.. IMeseca novemlbra, lanskega IVta je 'bila ustanovljena direktna parobrodna zveza med Združeinimi državami in Islandijo. V New Yorku je islandski turi.-tični urad. Islandija ie znana, po svojih naravnih krp^otah, posebno pa svojih toplih vrelcih. 'stopljeno ozemlje v Besarabi-ji in severni Bukovim po izdelanem načrtu. Navzlic temu pa 1 je prišlo na nekaterih krajili do spopadov med Ru.-i in Ro-j muuci. A ko je Rusija pričela obsežno in splošno prodiranje na j Balkan, je še nedoločeno vprašanje. Moskva naznanja, da se je rdeča armada razpostavila ob celi novi meji v obeli odstopljenih deželah. Madžarska, ki se hoče poslu-žiti sedanje stiske Romunske, je na romunsko mejo poslala močno armado ter se bo skušala polastiti Transilvanije. Ravno tako je poslala na romunsko mejo svoje vojaštva Bolgarska, ki hoče Romunski iztrgati Do-brudžo. Nemški zračni napad na Anglijo I>a preizkusijo angleško zračno silo, so Nemci včeraj prvič ob belem dnevu z velikim številom aeroplanov napadli angleško in škotsko obalo. Lon don poroča, da je bilo v tem napadu ubitih 31 oseb samo v enem mestu, da pa sta bila izstreljena tudi dva nemška ae-roplana. V noči od nedelje na ponedeljek so Angleži (»oiiibardira-li nemške petrolejske tanke, železnice in letališča v Franciji, Belgiji in na Ilolandskcm, kjer bi mogli Nemci postaviti *voje temeljne postojanke za svoj napad na angleške otoke. Nemci so že tudi zasedli dva angleška otoka v Rokavskem prelivu Guersnev in Jersey. Oba otoka so Angleži že izpraznili preti dvema tednoma in so odpeljali s seboj svojo plemensko živino. I« POSTNI PROMET Z JUGOSLAVIJO J. K. iz Cliicage poroča: Vsled naglih in hitrih izpre-inemb, pa vojnih razmer v Evropi, hudo trpi poštni .promet in se ipogostoma menjajo odredbe glede poštne službe. Za-rtran tega često vprašujejo naši rojaki, ali gredo pisma aii pošta sploh v Jugoslavijo, in sicer katera, kako iu po kateri poti. Vprašali smo o tem pri poštni direkciji v Chicago ter dobili nato sledeča obvestila: a) Paket ali poštni zavitki za v .Jugoslavjo se sploh več ne odpravljajo na noben način. Vsi tisti paketi, ki so bili oddani na katerikoli ameriški pošti, preden je -topila ta odredba v veljavo, ali tisti, ki so bili pomotoma sprejeti na kaki pošti po uvel javi jen ju te odredbe, se bodo vrnili pošiljateljem ter se jim na njihovo zahtevo izplačala tudi plačana vsota za odpravo. b) Navadna poštna pisma in dopisnice gredo redno. Z začetkom prihodnjega tedna začne obratovati med New Yor-kom in Portugalsko nova par-iiiška proga, ki bo prevažala tudi pošto. Pismo je treba o- |značlti 44VIA PORTUGAL". Drugače jih bo pošta odprav-jala po poti, ki jo ima za naj-pripravnejso in najvarnejšo. c) "Zračna pošta (Air Mail) gre trikrat na teden tudi preko Portugalske, kjer jo prevzamejo italijanska letala, ki imajo spet dnevno zvezo z Jugoslavijo. To je najhitrejša, čeprav malo dražja pot za po* Ištni promet. Tudi takšna avi-jonska pisma je treba označiti "Via Portugal". Seveda so vse te odredbe in načini podvrženi izpreniembam ter so lalrko ukinjeni vsak čas vsled nestalnih evropskih raz-Jiner. Delavske vesti: Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvojn ivojne. ANGLEŠKI KMETJE ORJEJO Z OROŽJEM NA RAMEH Preteča stavka ' Ce ne bo dosežen sporazum med Marine Cooks and Stewarts Association (CIO) iu Pacific Coast Shipowners Association, bo izbruhnila stavka na pamikih, vozečih ob zapa-dni obali. Za sta v k al o bo nad oOO kuharjev in stewardov. Družba pravi, -da so zahteve unije pretirane in nesprejemljive. Zvezne oblasti so bile naprošene za posredovanje. Delavci za Rdea križ Newyorski delavci, zaposleni v vinarnah in distilerijah ter pripadajoči Delavski federaciji si bodo s prostovoljnimi prispevki nabavili amtbulanco ter jo podarili Rdečemu križu. Tiskar ii orotestiraio Tipografska unija št v. 6 je poslala newyorskemu gover-nerju protest, ker daje tiskati uradne tiskovine tiskarnam izven države. Unija ima baje dokaze, da se državne tiskovine tiskajo v tiskarnah, kjer so delavci slabo plačani. Green proti komunistom in naci jem William Green, predsednik Ameriške delavske federacije je pozval kongres, naj razpusti komunistično stranko v Združenih državah in German American Bund. Obe organizaciji je obdolžil protidržavnih delavnosti ter izjavil, da se spuščajo Združene države samovoljno v nevarnost, ker s svojo popustljivostjo omogočajo nacijsko in komunistično delavnost. Naciji, komunisti in fašisti so sovražni Ameriki ter vsemu, kar je pravemu Amerikan-cn drago in sveto, pravi Green. kralj leopold — pušča vnik je v resnici postal pušČavnik v gradu Laeken, kjer je v stalnem varstvu nekega nemškega generala. Osebe, ki so blizu kralju, pripovedujejo, da nikdar ne gre iz gradu in nikdo ga se ni videl izprehajati se po grajskem parku. Njegova edina spremljevalka je njegova mati kra-Ijica-vdova Elizabeta. To in ono... vojna mornarica se je vrnila Ameriško vojno brodovje, ki je pred enim tednom nepričakovano odplulo s Havajskih o-tokov, se je včeraj zopet vrnilo in se zasidralo v pristanišču Lahaina Roads. Admiral J. O. Richardson je rekel, da je brodovje odplulo na redne manevre. Ker so bojne ladje prejšnji pondeljek z zapečatenimi povelji tako tajno odplule, so nastale raznovrstne govorice. Nekateri so domnevali, da so odplule v Panamski kanal, drugi pa, da so odplule proti Filipinom. Smrt munšajnerja Na nekem samotnem kraju pri liastings-on-Hudson v državi New York so našli 301etue-ga Jamesa Sclafanija mrtvega. Njegovo truplo je 'bilo vse o parjeno in obžgano. sSclafani je bil že večkrat are .tiran in obsojen zaradi nepo-stavne produkcije žganja. Na njegovi obleki so bili sledove majše. Najbrž je kuhal žganje, .pa mu je kotel eksplodiral. Njegovi tovariši so se gotovo jbali, da bi jih oblatiti ne izsle-,dile, vsled česar so naložili i njegovo truplo na jpvtomobil in ga odpeljali na samoten prostor. Mrtveca je identificiral njegov brat Charles, ki živi v Brooklyn u. Manj avto nesreč Meseca maja se je v newvor-ški državi z avtomobili smrtno ponesrečilo 167 oseb, ker je nekoliko manj kot lanskega maia. V prvih petih mesecih tekočega leta je bilo v New Yorku 5852 avtnih nezgod, pri katerih je bilo poskodovnih 7514 oseb. Število nesreč (razen smrtnih) se je v primeri z lanskim Ietoc>znatno povišalo. Onstran morja... reynaud baje aretiran Poročano je bilo, da je bil bivši francoski ministr. predsednik Paul Reymtud pri neki avtomobilski ndsreči nevarno poškodovan. Noben Francoz v Londonu pa temu poročilu ne verjame. Begunci, ki prihajaj iz Bor-deauxa, pri po veti u je jo, da ga je nemška tajna policija "vzela na vožnjo', da mu prepreči, da ne bi mogel bežati v Maroko, kjer bi postavil novo francosko vlado proti Nemčiji. Aretiranih je bilo tudi mnogo odličnih Francozov, ki so se hudovali na pogoje premirja. Revnaud je popolnoma izginil pred enim tednom in od tedaj ni o njem nobenega glasu več. V Londonu so ga pričakovali vsak dan, toda ni prišel. grazianFna balbovem mestu Mesto maršala Itala Baiba, ki je bil v petek ubit v zračnem boju v Libiji, je bil za poveljnika italjanske armade v Afriki imenovan maršal Ro-dolfo Graziani, ki je že z ae-roplartom dospel na svoje mesto ▼ Libiji. adolf hitler v maginotovi črti Medtem ko se pogajajo nem • ški in francoski delegati glede izvedbe pogojev premirja, si je Hitler včeraj ogledal Ma^ino-tovo črto v severni Alzaški. selitev franc. vladr Angleška Reuterjeva časnikarska agentura poroča, da je v Clermont-Ferrand dospel maršal Henri Phillippe Petaiu s svojimi ministri. Pozneje bo francoska vlada šla v znano zdravilišče Vichy, kamor bodo prišli tudi poslanci in senator-ji. . Radio postaja v Berlinu pa pravi glede nove francoske prestoliee: "Francoska vlada ne namerava ostati v Clermont-Ferrand in general Hunfeiger je celo omenil, ds se bo vlada skorogotovo vrnila v Pari*, četudi je v oblasti nemške armade. Po pogojih premirja Je nemška vlada prepustila franco- • ski vladi na isbiro, da ae more tudi nastaniti v Parku. "OCXS ffJL8aBX"-Srew7o sledeče resnice samoumevne — da so vsi »ljudje ustvarjeni enaki, da jib je Stvaritelj obdaril z ne-nekaterimi neodtujljivimi pravicami, da izmed teh je življenje. svoboda in stremljenje aa srečo." Duh pa, ki preveva Izjavo neodvisnosti, mi tvorba enega samega človeka. Drugi kontinentalni kongres, ki je Izjavo sprejet dne 4. julija 1776, je bil s/stavljon od delegatov trinajstorice držav, ki so predstavljali različne pokrajine in različne interese. Nekateri so bili potomci starih ameriških družin, nekateri so biJi priseljenci. Nekateri .so bili bogati veleposestniki, nekateri trgovci, nekateri poljedelci. Ali oni in ljudstvo, ki so je zastopal, so bili združeni v tem, da so hoteli živeti svoje življenje prosti od nadvlade iz inozemstva. Isti duh, ki je itarekal Izjavo neodvisnosti, je našel izraz v ustavi, v -Biki of Rights in neštetih dokumentih in dejanjih v zgodovini te dežele. In kakor dežela sama, ta duh svobode je rastoča stvar. Črni sužnji niso bili dobili svobode, ko so podpisali Izjavo neodvisnosti. Svoboda jim je bila dana le po krvavi državljanski vojni, ko je 12. amendment brez-pogojno odpravil sru£enjstvo. In tu je zopet bilq priprosto ljudstvo, zbrano okolo svojega vodje, Abrahama Lincobia, ki je bilo gonilna sMa v tej borbi za neširjenje pojma svoboda. •Danes, ko se borimo že za širšo mero svobode v prizadevanju, da se velik del našega prebivalstva reši more brezposelnosti in Biromaštva, vidimo, da mnogo dežel, iz katerih smo mi ali nasi očetje prišli, je zgubilo svobodo in ni znano, d"a je tudi nas način življenja v nevarnosti. Ravno tako, kakor leta 1776 nas skrbi, da site iz inozemstva utegnejo izpod k o-pavati in ovladati našo demokracijo. In sedaj, kakor v ča-*ih itoijne .«Lle, ko je bila sestavljena Izjava neodvisnosti, se ljudbtvo te dežele združuje v skupnem prizadevanju. Ko je predsednik Roosevelt pred nekoliko tedni izbirat posvetovalen odbor, je pozval ljudi, zastopajoče jwwem različne različne interese, da pozabijo, kar jih loči, in sodelujejo za obrano te dežele. Dvojica izmed njih, Knud-en Ln Iti 11 man. sta priseljenca, pa zastopata največje intarefce v našem gospodarskem ustroja: kapital in delavstvo. ,Le udanost k idealom enakosti in dostojnosti omogo-čuje nekaj takega in le udej-stvovanje teh idealov je nas napravilo >vobodne, da živimo, govorimo in molimo, kakor je nam drago. . IDandane« je važno bolj kot kdaj, da se zavedamo idealov, na katerih je osnovana ameriška civilizacija. Docim zagovarjamo pravico biti različni, moramo postaviti fcplošmo dobro pred interese vsake skupine. Moramo spoštovati vladanje večine, .ne da 'bi zanemarjali pravic vsake manjšine. Ne sni en*) dovoliti, dia bi kdo vpo-rabil sedanje kritično stanje, da uniči pravice kateresibodi skupine, kajti, ako uničimo pravice enega, uničimo pravice vseh. Pred vsem pa se moramo opominjati, da svoboda ni nekaj, kar nam je le tako dano. marveč nekaj, kar moramo zaslužiti. Nikaka generacija ne more nadalje uživati svobode, ki jo je podedovala, ako ne izpolni obveznosti in odgovornosti, ki jih svoboda nalaga. (Dolžnost vsakega državljana je* da glasuje pošteno in untno, da se zanima za javna vprašanja, da podpira le one kandidate, ki postavljajo do-brobitje vseh pred stranko, skupino ali osebne interese. Dolžnost vsakega državljana je da daje vsem drugim brez razlike vere, plemena ali izvora iste pravice in dobro voljo, ki jih hoče za samega sebe, da rad plačuje svoj delež vladnih stroškov, da pošteno dela in brani to dežeJo in njeno dedo-vino, ako treba, tudi z orožjem. . (Ko 4. julija proslavimo obletnico svoje neodvLsncRti sredi odmevov vojne in diktatorstva jeprav. da razmišl jamo o dolžnostih demokracije. Le ako jih izpolnimo, moramfo biti sigurni, da ohranimo tudi nadalje svoje pravice do "življenj, svobode in stremljenja za srečo.'* NAJVEČJI4 PR2AVNI PRAZNIK 4.* Juty SE BLI2A SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ZA NAROČNIKE imamo se nekaj zastav, ki m na rapelace nafti ■lir— p« ufedni ceni. kateri fall imeti sa * t« «k priliki narodnega praznika. OPIS ZASTAVNE BKUPINS Zantara: S torijev dolga ln 3 čeri Je Hlroka; Izdelana is najboljšega blaga (cotton bating) In obrobljena ter ročno vezena, barve najbolj trpežne; vee zvezde so iivzne na obeb straneh. Drog: Is trdega lesa, pobarvan, 7 čevljev dolg, ln sestoji ls dveh delov. — Ročaj ln. vrv. Naročite pri: SUWENIC PUBLISHING CO. SIC W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA naročnike tega usta $2.90 (Vri pošUJalnl stroSkl plačani.) Peter O Casanovi pravijo, da je onem. Casanova seveda o svo-bil največji ljubimec vseh ča- jih doživljajih W Nobena ženska se ni mogin j Pa mu pra-vi mladi častnik, ustavljati njegovi moški lepoti ki je imel čudovito lepo in mla- rn njegovim dani. Toda tudi zapeljivim bese- do ženo: — Vdajte "se v razmere, gospod ICasanova. Ni-Casanova se jo kar ne govorite, kar ni res. « * 1 Vr •----~ J 1,1 govorne, Kar ni res. postaral. V njegovih očeh ni ;Nikar se tako ne postavljajte DIIO VPf m fldpnwlacrn .. "D-I___- A. _ i . . * bilo več mladeniškega ognja, v njegovih udih ni bilo več mladostne prožnosti. To so vedele ženske, to slutili moški, edinole Casanova ni !1ot.elteg:a Priznati. Hotel jc pač hiti večno mlad in nepremagljivi osvo je valeč ženskih src. Ko mu je bilo že sedemdeset Uet, je bil nekoč v družbi mladih ljudi. Govorili so o tem in NA6I IZSELJENCI OU1 IN NA K V BEL- je poročal 12. nije. Luksemburška naselbina . , .. . ,nici, naj pove bolnikom, svoje tIlii močna nad 1500 du>.,|"P;V. ____.i a____pridejo jutri. Priznajte, da ste stari in da tas moči zapuščajo. Casanova ga pogleda izpod čela ter se mu prezirljivo nasmehne rekoč: — Vi pa res vse veste. Gotovo vam je to pred tremi dnevi vaša žena povedala. V čakalnici zdravnika za u-še>ne bolezni je sedela stara ženica in pletla nogavico. Medtem je bil pa zdravnik nemudoma nekam poklican ter je pred odhodom naročil strežna j --tjia nn i m * i n t in m i h ! n 111 m h h i i h i i: n; 11 i : j:' ? f m 3' 111:3 ?m : i rittttfntštit Najboljai prijatelj ▼ nesreči nn jet »"Slovenec" maja: Olavni del naših izseljencev živi v severovzhodnem delu Belgije, tam, kjer so premogovniki, ki se od Evsdena do Watersheia raztezajo dalje čez nizozemsko n*ejo v Limburg, kjer so .spet naše slovenske naselbine na Nizoeeirftkem. Slo-venfeki izseljenci so nadalje še v južni Belgiji v Industrijskem kraju Cfoarleroi in v Luksem-burgu, okroig mesta Esch, kjer so velike železarne. 'Koliko jih je če danes, ni mogoče točno ugotoviti. Nasi izseljenci so se namreč zad*nja leta precej razkropili. Mnogo jih je odšlo v Francijo, mnogo na Nlzozemjsko, nekaj se jih je vrnilo, nekaj jih je šlo v Sovjetsko Rusijo. Ko bo bile naše naselbine najbolj zasedene, so štele 8000 slovenskih dus in so imele cvetoče društveno življenje posebno v Evsdenu in Watersheiute-rade, Eyge.Vhovenu po vseh pa je razvito živahno društveno življenje. Tako imamo slovenska društva sv. Barbare v Heerlerheide, ki obsega obe-nent tudi rojake v Ifeerlonu, nadalje v Chevremontu, Spe-kholzerlicLde, Brunsumu, Lute-rade, Spetkiholzerlieidu in v Evgelshovenu. Vsa društva so včlanjena v Zvezi jugoslovanskih društev fcv. Bartiare, ki ima sedež v Heerlenu. 'Po posameznih naselbinah so dobri •pevski zbori, odrasli in mla- SLOVENSKA NARODNA' PODPORNA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 I* i WfM PREMOŽENJE: $8,000,000.00 == i DARILNE POSUJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALUO 1M DIN.---$tN set ms.---t am U$ DIN.---$ lil m din.---f 8ljm SM DIN.---lllJte im tm.--- tm KHN.---m._ m V DINARJIH V LIIAH m L» ---- ur--- U*--- HI U>--- 1«m ue--- Za ožje informacije glede zavarovanja Vprašajte lcitafnegai tajnika druitva SNPJ Olivni stsa: 2657-50 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vosijo, tudi xa izplačila denarnih požiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da j« denar naglo izplačan, priporoča m o, da ga pošljejo po CABLE ORDER, sa kar je treba posebej plačati $1 — VM namer v Bvrapl ■I anti v JocwlarlJ* w DOUIJIH, bani m 4 n m druge * SLOVENK PUBL£SRfNG CO. it i MtRlIll IDtlLIk t u Sli M BMSI, liv fork Poleg stare ženiee so bili v čakalnici še trije drugi, ki so nevoljno mrniraje odAli. — Doktor je odšel. Danes ne bo vce ordiniral, — j»ravi strežniea starki. Ona se ji pa samo prijazno nasmehne, pokima in plete dalje. Bila je namreč popolnoma gluha. — Doktorja ne bo danes! Pridite jutri! — ponovi strežnica glasneje. Starka se nasmehne, pokima in se za globi v delo. — Mamica, — zakriči strežnica na ves glas. — Ne danes, jutri boste morali priti. — Tudi meni se zdi, da bo dež. Me že trga po ušesih! — odvrne ženica, ki seveda ni razumela njenih besed. "Strežnica ni vedela, kaj početi. Posluži se torej zadnjega sredstva in napiše na listek papirja: — Doktor jc bil p o-klican k nekemu bolniku. Da* nes ne bo več ordiniral. Pridite jutri ob devetili. Listek da starki, ki ga ji pa takoj vrne rekoč: — Sem naočnike pozabila doma in ne morem brati. Kar vi mi preberite. To je baje resnične zgodba, ki •se je odigrala v Holvwoodii. K generalnemu ravnatelja velike filmske družbe je prišel režiser in dejal: — Ifcvrstno idejo imam in vem, da se bo obnesla. — Kaj pa? — Te dovolite, bom začel filmati Lindberghovo življenje. — Hm, to bi pa ne bilo slabo. Kdo bo pa igral Lindber-gba. — Namigneno mi je bilo, da bi sam Lindbergh prevzel glavno vlogo. In tudi njegovo letalo bomo dobili v ta namen iz muzeja. — Ne bo nič, ne bo nič, — pravi generalni ravnatelj. — Cemu net_— se začudil režiser. — Se mi zdi, da bi se Lind-berghov obraz ne dal dobro filmati . . . Znano je, da so najbolj revne družine oblagodarjene z o-troci. Nekemu siromašnemu far-merju je krepka žena trikrat zaporedoma rodila trojčke. Sam ni vedel, kaj bi počel s tako obilnim božjim blagoslovom. Toda, kar Bog stori, vse prav stori. Otrok pa še ni bilo dovolj. Po dobrem letu se je mnteri spet približala težka ura. — Za božjo voljo, če bodo trojčki! — je zaskrbelo očeta. Toda njegova skrb je bila pretirana. Ko je stopil Žarečega obraza med sosede, bo ga vprašali; — No, kaj so zopet trojčki I — Nak, se je že nnesla, hvala Bogu! Samo dvojčka sta... Tuesday, July 2, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Pismo iz sfare domovine ......' -fig m\ i ,1 ■ KANADSKI RUSlLEC FRASER POTOPLJEN Uradno poročilo pravi, da< je v bližini Bordeauxa kolidiral v navzočnosti sovražnega brodovja z neko drugo ladjo. — 45 mornarjev je utonilo; # m J 15 se jih je rešilo. _ Konci prejšnjega tedna je'predalnik ni omenil podro'b-krfriu-ifki ministrski predsed- nosti, rekel je pa. da je med re-nik MacKenzie King sporočil šeniiiii tudi poveljnik Wallace poslanski zbornici, da je bil B. Creerv. potopljen kunad.sk i rosilecj IMiaoKenzie King je preči tal Podrobnosti kata- sožalno brzojavko angleške 'Fraser' strofe ni*o znano. Rečeno je bilo le, da je ruši'!oc kolidiral z neko drugo,ladjo v navzočnosti sovražnega 'brodovja in sicer v bližini Bordeauxa. 145 mož posadke je bilo mrt-vrh, ozironnn jih pogret«jo. Redilo se jih je 116. Med njimi jih je bfflo 19 ranjenih. 'Družine mrtvih prebivajo v sedemintridesetih motili med HalifaJtom im Vancofcverom. iPrpd izbruhom vojne je bil "iFrafter" v Pacifičnem oceanu. Ko je pa Nemčija napovedala Angliji vojno, je bil pozvan v Atlantik. Pot ga je vo-•Jiila skozi Panatma kanal. Nekaj časa je vršil službo v Atlantiku in Karibejskom morju, nato je ibil pa podan v evropsko vodovje. •Kakor rečeno, ministrski admiral i tete. Antoni rel i tet a vi-Hoko ceni delo in pozrtvoval-nont kanadske mornarice, ki se je pri raznih prilikah sijajno izkazala. MaeKenzie King je izrazil soža 'je sorodnikom, žrtev,, za Kingom je pa govoril R. B. Hanson, voditelj opozicije tor dejal: take dogodke mora biti Kanada vsak hip priprav-Ijnna. Ta dogodek naj naj-vzpotfbudi, da bomo z vsemi našimi silami podirali našo •arnwdoi, fmv*o n|vrnnri vlada ga .je dobila ietn 19/57. «V. ANTON SKI DOLINI. — Oprostiti mi cenj. gospod urednik, ker se že toliko časa nič ne oglasim, Vem, da že Vaši bralci gleda- operative Come bo vlada zavzela za najmanj deset tiisoč otrok, ki se nahajajo v Angliji. Že prihodnji mesec jih bo dospelo road pet tisoč v Kanado. Otroci, ki bodo uživali go-fctoljufojc kanadskega domini-jona, se dole v tri skupine. V prvo skupino spadiajo tisti, ki |>o |jih pregnali v Anglijo iz Belgije, HoJanodelovanju. (Posebno ostro so bile naslednjo Caldwollove besede: U,V zadnjem tov. IPo 1. juliju morajo vsi kanadski državljani, ki potujejo v Združene države, pokazati .na meji pasporte. Kanadčani, ki žive v Združenih državah jn hočejo tudi po 1. juliju ostati tam, si morajo preskrbeti pasporte. da ni nobenih novic več iz naše doline v G. N., pa bilo je in je tako in tako, to je z menoj in mislim, tudi z Tomažem. — Med tem časom, ko se nisem oglašal, se je pri nas marsikaj pripetilo in tudi vreme smo vseh sort imeli, je deževalo in grmelo, in k temu je bilo tudi dosti sončnih dni. Zadnjo zimo smo pa imeli čez meter snega, k tem pa tudi do 30 stopinj mraza. Ni bilo vse za šalo. Sedaj pa spet imamo vreme, da bomo iskali zavetja pred vročino. — Odkar sem Vam zadnjikrat pisal se jih je pri nas precej preselilo v boljše življenje onkraj. Na Dobravi je umrl 75. letni Janez Mezek (Kosovc) stari Anferikanec bil je svoj čas v Rock Springu. — V Se-stranski vasi je umrl stari Po-savc. Bil je med prvimi našimi ljudmi, ki so šli za delom tja čez lužo. Bil je v Rock Springu že leta 1885, ko je bilo to mesto še mala majnerska kem-pa. — V Gorenji vasi je umrl znani sedlar Anlrej Rilitaršjč. Šival ali popravljal je komate v Bukovcem vrhu, domov grede po končanem delu (po no V POLJAN- Tavčarja na njegovih lovskih pohodih. Pokojnik zapušča med drugimi tudi šest sinov in hčera v Ameriki; med temi je tudi Frank Perko, dolgoletni tajnik društva SNPJ. v Milwaukee, Wis. — Na Brdih je pa umrl 80-letni Jakob Jelovčan, p. d. ze se*je pri nas zadnjih par let precej premenilo, ker danes se delo in zaslužek lahko dobi tu in tam. Če bi danes se kdo pri drejančev Tone, je še vedno tak kot je bil, seveda on mora vse to le opazovati, kar se danes godi, rad bi se tudi jim pridružil, zadovoljiti se mora, da daje svoje opazke. Z nadaljevanjem njegovih spominov sem moral prenehati, pač pa ko sem mu pokazal Petrovo nas pritoževal, da je brez dela, pripombo v Gl. N., da pride v bi zaslužil brco takoj. ItSlov. Ani. Koledar še njegova Tako tudi je beračev malo 'slika je bil ves navdušen in mi ali jih sploh ni. Kolednikov !je rekel: — Janez še bova pi-Kajžar. Tudi on je bil Ameri- in drugih zimskih beračev to sala. In res. od tedaj mi je na-kanec, in zapušča v Ameriki 'zimo sploh ni bilo. Inovil precej lepih njegovih do- sina, ki mu 15 let ni pisal. Lan- Vse klobase in peharji žita 'godljajev iz njegovega fanto-sko leto sva ga iskale v Gl. N., Jso dobrim gospodinjam po hri-jvanja. Tako, da na jesen ali skrbni oče bi bil rad ugotovil, bih ostali in tudi plesaželjne zimo boste zopet brali kako se če je sin se pri življenju ali ne. jplesalke so zastonj gledale pri je Tone sam ali z Anžonovem Če bi pa bilo nasprotno, naj bi oknih od kje jo bo primahal iNacetoni ženil; hodil s Tavčar-mu bili rojaki sporočili, da bo kak kolednik z godalom in žr.- 'jem na Blegaš, plesal z najime- molil za njega. Tako, če njegov sin čita te vrstice naj se ga spomni in moli za očeta. — V Poljanah je umrl tudi 'Maks Ozebek, bivši poštar, pobrala ga je jetika. — V Hotovljah j 3 pa umrla Jera Sa'bec, to je Prbicova Jera, 80 let stara žena. Tudi ona ima poleg drugih tudi v Ameriki nekaj sorodnikov, da bi molili za njo. — Bog naj da dobro vsem! Po dolini smo bili tudi drugače delavni. Nismo le ostali in sejali, smo tudi zidali. Tako so postavili na Trebiji Prosvetni dom? v Lučnah so postavili ali sezidali šolo. V Polja- či) je padel v sneženo Ločilni- jev spomenik, ki je sedaj gori kijem za koline. Naj se le vse to prihrani, saj bo tudi drugače. Tudi gostilne dobro ob.-toje, pa prodajalne, tudi za to jo minulo sedem suhih let.. Ob nedeljah, pa tudi drugih voce rili, se »veselo prepeva, da so še drugi veseli, ki drugače sn lie sline požirajo. Kmetje tudi danes lažjo in dobro prodajajo svoje pridelke, kakor tudi živino in les, kar so prej morali po sramotni ceni >koraj ponujati, za kai so le malo dobili. Draginja je pa tudi velika in še vedno raste, posebno ino-nah pa še grade velik Prosve (ka, ki kar sama leze v ceni tni dom, ki pa je že pod stre- navzgor. Pa tudi druge stvari ho. -v ceni ne zaostajajo. Tako le V Poljanah so preuredili malokomu pri najboljšem, nin. staro pokopališče v park, ka- re kaj ostati, mor bodo premestili Tavčar- Tudi naš stari znanec— An- co v Poljanah, kjer se tako pre-mrazil, da je bilo čez par dni po njem. — Tu je umrla tudi Hlevčkarjeva Micka, nekdanja gosilničarka "v Hlevčku". Padla je tako nesrečno po stop-njicah, da so pobrali mrtvo na tleh.. — V Žabji vasi je umrla Kristina Dolenc, sestra Mrs. Prostovjeve na Waterloo Rd., v Clevelandu. — V Poljanah je umrl 85-letni Franc Perko, p. d. Tomažin. Bil je svoje dni eden prvih mizarjev v dolini. Kot tak je napravil marsikateri nevesti kaj lepega za balo. Bil pa je tudi izvrsten lovec, in je vedno spremljal dr. KANADČANI ZAMERIJO FORDU Njegova izjava, da ne bo izdeloval motorjev in letal za Anglijo, je izzvala v Kanadi veliko ogorčenje. — Nekateri zahtevajo konfiskacijo njegovih kanadskih tovarn. Ameriški industrijalec H. Ford se je pred nekaj tedni postavljal, da bodo njegove tovarne zmožne izdelati vsak dtan tisoč letal. Ameriška vlada je vpoštevala to njegovo izjavo ter m« preskrbela velika naročila. Zaenkrat bi imel izdelati devet tisoč Rolls Rovce motorjev. Ko je biTo pa rečeno, da bodo tretjino teh motorjev po>lall v Anglijo, se je Ford zoperposta.vil: h'Za Anglijo ne bom iadlelo-val niti letal, niti motorjev." (Nato je preklical kontrakt. (Njegova izjava je povzročila v vseh kanadrskih krogih silno ogorčenje. (H. J. Caldwell, voditelj Co- Kanadska produkcija letal Kanada »bo proiltoeirala leta« 1023 letal, prihodnjo leto pa 1563. Kanadska «ra.čiw sila šteje 1389 častnikov in 10,906 vojakov. Konec delavskega spora IZ vladnim posredovanjem je (bil uravnan spo* ined Diavis Shipbuilding Co. of Quebec ter njenimi delavci, ki so po ye-Čimi izvežbani mehaniki. ITa uravnava označuje politiko, ki jo bo zavzela vlada napram delavskimi sporom. Delia vci bodo »delali po 48 ur na teden, za prekourni čat? bodo dobili poldrugo, za delo v nedeljo pa dvojno pla'co. Hepburn v Detroitu iMichell F. Hepburn, ministrski predsednik province Ontario, se je z letalom podal v neko detroitsko bolnišnico. ^Zdravniki so mu ugotoviJi neko bolezen v vratu. . Nov film kanadskih petorčk tZname kanadske Diome pe-torčke nastopajo v novem filmu, ki ga bodo kazali na new-yorski svetovni raa=tavi. tFilni iraa vojno ozadje ter predstavlja petorčke, igrajoče se na vrtu. Kanadska bolnišnica IV kratkem bo v Londonu zgrajena mfoderna vojaška bolnišnica, ki bo izročena kanadskemu armadnenra zdravniškemu zboru. Bolnišnica je veljala milijon dolarjev. ODHOD ANGLEŠKE ARMADE tZ DUNKER QUE-A pri Kosmu. Ta spomenik bo pri cesti, da ga bo vsak lahko videl. To bo vse najbrže do jeseni napravljeno. Tudi drugod so pridno zidali večja in manjša poslopja, in še več, seveda, popravljali. Hoče imeti vsak "po novem" ali moderno. Tudi Tontovo na Logu, 600 let staro leseno hišo bodo podrli, ker sezidali oO novo. Čudno, da je čas naklonil tej kmečki hiši toliko let. Koliko rodov je med tem leglo v grob. Ko bi njene stene mogle govoriti, vedeli bi nam veliko povedati. V Grenjci vasi "v Ra>poju'r so podrli znano Hlevčkarjevo hišo; tu je bila nekdaj gostilna. Še se vidijo v zemlji obokane kleti iz katerih je prihajala kapljica ha mize in prostor kjer so se gostom servirale male in velike porcije. Tudi ta hiša bi vedela veljko povedati. Marsikak gost si je zadovoljen brisal okrog ust, ko je odhajal iz gostilne. Pa tudi fantje posebno ob semanjih dneh so radi sem prihajali. Pa tudi obračunavali med seboj največkrat radi deklet. John Potočnik se je tudi povrnil nazaj v Ameriko s ženo Johano. Že ob začetku razprtij je kupil -farmo nekje v Ohio, kjer se mu ne preslabo godi. Vendar, kot poročajo, se misli še nazaj v lepo Poljansko dolino povrniti, ko bo drugod drugače, kot je danes. Želimo, da bi se to tudi kmalu zgodilo. Tudi znani Andrej Kavčič, ki ima svojce v Kanadi, se je pripravljal za nazaj, kar pa mu ni bilo mogoče radi bolezni njegove žene Neže. Ker je dober za tukajšnje reveže,ga bodo gotovo pogrešali, kot tudi drugi, ker on podpira in zajclada vse. Ni jim le "stric", ampak "oče Andrej", kot ga navadno vsi kličejo. Letina, kot kaže bo dobra; j trava in plevel po njivah do bro rastejo. Vsled pogostega deževja, jih kar poganja iz tal. Tudi za sadje ni veliko isgfada, ker kar ni cvetja odpadlo, lahko Se, ker do jeseni je še dolgo. Tudi lanska letina ni bila posebna, vendar pridelalo se je toliko, da s« za silo šivi. Ce pa ne, je treba kupiti, Se je denar. Glede brezposelnosti in kri- tninii in lepimi Poljankanu njegovega časa, in kako jo opremljal tega ali onega duhovna in ljudem dvoril na pojedinah. Pa tudi kako je tu iu tam na lojtre stal "in klical jo gor ustan. . — Seveda, če nama ne bo kaj falilo. Do tedaj naj si pa le vsak naroči "G. N.", če ga še nima, da ne l»o zamudil, veliko po pega iz tedanjih časov, ko je Tone še nosil krivce po dolini, in tudi prišel ne le do Žiro v, temveč daleč tja na Tolminsko in tudi i od Loke naprej. Torej Žirovci in Ločani, če hočete uživati lepe zimske urice, naročite "G. N." — Naj to za sedaj zadostuje.— Ob drugi priliki morda več. Pozdrav vsem bralcem "G. X.", posebno pa našim Poljan-com. J. B. KNJIGE v angleščini. po izvanredni ceni NE ZAMUDITE TE PRILIKE NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1152 Strani — 1000 Fotografij Ta knjiga obsega 1152 strani in iona okoli 1000 zgodovinskih listin in mnogo zt-inljevidor. Vsebuje naj-▼ainej&e dogodke Iz prvih zgodovinskih tatov, pa do današnjih dni. — TO JE NAJPOPOLNEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA. (Ta knjiga je posebno tudi zanimiva in koristna za učence r višjih Šolah, kor jim v vsaketn oziru jwmagn pri njihovem učenju.) ČUDILI SE BOSTE KO BOSTE KNJIGO VIDELI: VEZAVA je v najlepšem imitaeijskem usnju. Pomislite! Samo PRESKRBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES 1 $1.52 X^e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFIJ NAPISALI NAJBOLJŠI AMERIŠKI VRTNARSKI VEŠ0AKI IN IZDAL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino cele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. . Čudili se boste in veseli boste, ko boste videli, kako natančno vas THE GARDEN ENCYCLOPEDIA pouči o vsaki najmanjši podrobnosti v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako da i nI Izpuščeno prav nič. kar je zanimivo in potrebno za vrt. Kar Je v knjigi, je bilo vse skrbno preiskuSeno, tako da je vse popolno, ja-fano, priprosto. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga — popolna, praktična, priljudna In lahko razumljiva. Preiskosite jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se boste, da boljše vrtnarske knjige ni* kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. Cena The Modern Encyclopedia KttjtoA V&EBUJfe: ' 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDJA, v katar! more vsakdo kakor&negakoli poklica, najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo *tr«fc*. CENA SAMO U (Poštnina KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI In JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE. DA JE jMOUOČR, TAKO NAJPiOPOLNgJ&O y KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. .....i '-'»»..» , r KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING«). 21« West 18th Street, New York, X.% iScl ft r H A S O D 'A" — Hew Torfi Tuesday, July 2, 1940 KRIVN05TNI TUDENESj Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. 2 deklami in nekaterimi bolehnimd dninarji je mora'ia gospodariti štiri leta. Opravljala je hlapčevska dela, žela ob žetvi, podajala težke snope na visoke vozove, sama hodila za plugont in za sevnim strojem. Ali je bilo to! Ali pa je bilo morda kaj dragega, kar je krepko ženo napravilo onemoglo in ž&ilostno!--- • V veliko Jcnhinjo je stopila žanska, i "Dobro jutro!** 4*Vi ste, Bogatčevka? Tako zarana!" 4'Po svojo Katrico #em' prišla. Saj je doma?*' • "Ne vem," je rekla gospodinja tiho. "Ne veste t Gospodinja bi morula pač dobro vedeti, kje fio oh petih zjutraj r.jeni ljudje," HiZe res ,— toda jaz ne vem.*' " - "'Ali je zopet plesala?" •"Jaz «*em ji sinoči prepovedala, da ne snue iti tja. Co je le šla, ne vem. (Pogledala bom v njeno sobo." Bogatčevka se je sesedia na pručico in naenkrat začela jokati. "Moji otroci! Moji otroci! Lepo in skrbno sva jih vzredila z ranjetkim možem — odkar pa je mrtev on--" Med iokom je z^a čisto na kup. Gospodinja je stala pred njo z negibnem, obrazom in ni mogla spraviti besede iz ust. M Andrej je šel — edini moj sin! Šel v širni t^vet, da ga nikoli več videla ne bom. Tu — tu — berite —" I Ponudila je gospodinji pismo, ki ji ga je bil pisal za slovo. Colnarica ga je s sicpint pogledom prebrala in ji ga vrnila. MDa," je rekla. Sicer nobene besede več. . (Kotel, v katerem «e je kuhalo mleko, je zače!' prekipevati. Gospodinja ga je brezmiselno porinila od ognja. I "Moj «in, — moj lepi, ljubi sin! Kako vrl je bil — kako je izdelava! *olc — vedno je bil prvi v rassredu — vedno prvi — in nato v vojni — kako se je postavil — takoj drugo leto že je postal častnik — železni križ prvega razreda — dvakrat lanjen — enkrat zasut — z božjo pomočjo pa je bil rešen in je ozdravel. — Sedaj pa — ko je vojne fconec — ga je sramota pregnala iz domačega kraja, sramota, ki jo je pripravila Katrica naši hiši; ni prenese! te sramote, bil je vedno tako tih in ponosen, hudo mu je bilo, da *o gledali ljudje nanj postrani in posmehljivo. Tedaj sent Katrico zavrgla. Pisal« sem ji, v pismu sem ji pisala, naj le ostane tam, kjer je v svoji nesnagi in pogubi; nič več se ne bom brigala zanjo." »Žena *e je prekinila v svojem jedrkovanju. Nekaj časa je sede'« tiho, nato pa je dejala: iri tedne sem prebila brez dekleta. Sedaj pa ne prenesem več. Le tega edinega otroka še imam — in saj sem vendar mati. 35ato sem priSK da jo odpeljem od tukaj proč. Ze zdavnaj bi bila morala to storiti." Prišla je dekla v kuhinjo in Colnarica ji je naročila, naj popazi na za ju t rek; da mora sama govoriti z gospo BogatČevo in da pojde ž njo v zgorenjo sobo. Katrica ni bila za navadno dekle v Čolnarjevi hiši. Bila je bol j izobražena, neka i ensa je hodila tudi v trgovsko So1«. Ko se je pričela vojna, je prišla v službo kot> opora go*pe Čolnarjevi. Delala na polju in doma. in zato je bila preneha. Nakupovala je in prodajaln, plačevala račune, po-ŠiJjala opomine, se prerekala z davkarijo, plačevailia poslom, pisala pisma. Bila je nekaka oskrbnica. "Metltm, ko sta šli po stopnicah gori, je rekla Colnarica: je Katrica doma, lahko takoj odide z vami, tudi jaz hočem napraviti temu konec." Ali «ta po hodniku in potrkali na zadnja vrata. » (Nobenega odgovora. Colnarica je med velikim zvezkom ključev poiskala enega in odprla ž njim; vrata. Soba je bila prazna, postelja nedotaknjena. "Ni je doma — še ni pridal — Sedaj ob petih zjutraj, pa je še ni nazaj! In va£ mož?" "'Njega še tudi ni domov." ! A4Ta aramota! — Recite mu, gospa, saj za božjo voljo vendar ne bo res, kar šušljajo ljudje — da Katrica — da mo-" hči--" ** Vem, kaj mislite, če je to, kar govore ljudje res„ ne vem." *'Tako daleč je prišlo tukaj! Moj Bog, saj vas vendar poznam, goL«pa; saj vendar vemf, da je bil tukaj tak .red, ko ste vi gospodarili .še sami ' Lahko si tudi čisto natanko mislim, kako vam mora biti pri srcu." ■ Colnarica ni odgovorlia, oiti vzdihaiiila ni. Le rekla je: l*4Počakati morava, dokler ne pride." iNaenkrat eo se raz leg nil i z dvorišča sem doneči kiici na pomoč. "Kdo pa tako strahovito kriči? ' Ali je to Katrica? — O, Bog!" Vihrali *ta po stopnicah doli. Iz temne noči, ki še nikakor ni minila, so začele vstajati postave; vsa hlevska vrata #o se odprla, hlapci, dekle so planili na plan. Pred slabo razsvetljenimi hišnimi vrati je ležafla dekla Hana. . Ni mogla več kričati, le ječala je še na pomoč. Grozoviti strah je ubogo deklico on*rtvel. iNeeli so jo v kuhinjo in jo položili na veliko klop pri steni. "iHana, Hana, kaj .pa ti je? - Kaj se je vendar pripetijo? ' je vprašala Colnarica. DieMe je moglo le blebetati. •"Pri studencu — pri stmcfencu--" '"Kaj je pa pri studencu?" i »'Katrica — Katrica —" "Kaj je » Katrico?" \ "Mrtva." dekle se je onesvestila. Toda še druga je izgubila aaveet. Bogatčevka, Katričina mati. Nekajkrat je bolno zakričala, nato pa so je zgradila. Hlapci in dekle so stali kakor nkopami. P'Odrgnite Bogatčevi (senca z vocfo, in tu da Hani, vlijte jima močne kave, nesite ju v zgornjo sobo in ju položite na mojo posteljo. France in Tone naj vzameta senene t rage in * menoj. Dajte mi *u£!" t (Nadaljevanje prihodnjič.) Potujoče bogastvo na severu (Ko K ko pu>sčo»bnega sveta bi bilo za človeka brez haska na zemljT če 'bi ondi ne do/bil zaradi žilavosti in skromnosti nekaterih živali tudi zafce podlago za življenje. S tega vidika pa nimamo skoraj nobene druge, bolj pomembne živali, kot je severni jelen, ki je najvarnejši vseh jelenov. Več človeških plemen more živeti na severu naše zemlje samt) zato, ker ondi biva severni jelen. V nasprotja z vsemi drugimi domačimi živalmi še severni je-Pen bi brezpogojno udinjal človeku, in bi postal njegov suženj, ampak je ostal svoj gospod,, pa še jako velik gospod. Severni jelen prisil i T^aponce, da gredo vsako poletje in dan na dan čez hribe in doline, čez reke in jezera, tjakaj, kjer si hoče jelen poiskati svojo pašo. Laponec se mora povsem prilagoditi navadam severnega jelena* mora v snežnem« metežu ven iz koče. Severni jelen prisili Laponca, da mora venomer romati prav od tistem dne dalje, ko mu je mati na trdem fcnegu podarila življenje in ga ie v kože navitega oprtala na hrbet najkrepkejše^ra severnega je'erca. pa do tistega dne, ko seseda v sneg in za večno zapre oči in ga stpet pri vežejo na severnega jelena, ki ga odnese tjakaj, kjer mu izkopljejo grob. 4Kakor je bi.lo po rrznih izkopaninah dokazano, je bil severni jelen v prazgodovinski dobi razširjen po vsej sreduji Evropi. Dandanps živi le v severnih pokrajinah, med 60 in 80 stopinjo zemljepisne širine. Cezar ga je opisal kot "vola z postavo ielena'*. Kasnejši pri-rodopisc.i so večkrat napačno poročali o severnem jelenu. Še-le veliki švedski pri rod opi sec Liume je sam opazoval življenje seveimega jelena in ga je tudi pravilno opisa?. (Bolj važen ko divji, je domači severni jelen, ki omogoča Laponcem življenje na severu. Ce premore I^aponec 200 jelenov, že lahko živi. C1e jih ima 500, je pa sploh brez skrbi za obstanek. CDa-i »i v i "udomačeni" severni jelen še v napol divjem stanju, je med njim in divje živečim severnim jelenom, ki ni tako okornega trupa vendarle velika razlika. Brehm je celo zapisal: "Ne poznam prav nobene druge živali, ki bi bilo v njej boPj ostro iiznažcno breme hlapčevstva in prekletstvo suženjktva." Pa je severni jelen nomadskih Laponcev vendarle mogočna .žival. Njegove noge so sicer krajše kot noge drugib jelenov, drža ni tako ponosna a zato pa rma ma glavi z okornim snfrčkom velike in lepe oči. Ni čudno, če menijo Laponci, ki so jako vražje- veroi, da je v očeh severnih jelenov zapisana njihova usoda ali svarilo spričo kake nevarnosti. Samec in samica imata naprej obrnjeno rogovje, vendar je rogovje košute manjše in ni tako močno nazobčano kakor Togovje samca. Rogovje velikega samca tehia tudi po 18 kg in vsebuje po 60 zobcev in ni tako lepo, kakor rogovje drugih jelenov. Košute ,ki niso breje, izgubijo rogovje !>ozimi, breje pa čez nekaj tednov po tel it vi v ni'aju. Samec izgubi rogovje v noveiribru, ko se nad njegovo domovino razprostira polarna noč. Rezani severni jeVn i z giib i rogovje v marcu ali aprilu, često pa spotoma na romanju k poletnim pašnikom. IV na>protju z drugimi udomačenimi živalmi, je severni ielen le malo v stiku s človekom, pa se ga vendarle boji. Zjutrcj in zvečer Si išče piče orali, kjer mu je všeč, prav tako opoldne prežvekuje tam, kjer si sam izbere prostor za to. I jp če hočejo pomote ti košute, vrže Laponec laso okrog vratu živali., ta laso nosi sleherni Laponec zmeraj s seboj. fVse, kar ima severni jelen, je Laponcu koristno. Koža in meso £ta mu za obleko in prehrano. Tz kosti iz rogovja si na reja trnke in predmiete za tujsko industrijo, iz neustrojenih kož si napravi mreže,, jermene in jermenčke za šivanje. V prejšniih časih je Laponec žrtvoval' kri .severnega jelena svojemu bogu, in sicer tako, da ie poškropil ž njo kamne, ki jih ie častil, ali pa je spekel 'kruli* iz nje. Celo vsebino želodca ne zavrže, marveč jo zaužije kot izredno slaščico. MARIJA KMETOVA I. ALARM MU JE RESlL ŽIVLJENJE. Francoski listi poročajo o naslednjem dogodku, ki se je pripetil v najbližjem zaledju fronte. V neki vasi je bil razmeščen oddelek za protiletalsko obrambo. Neke noči je bil dan znak alarma, ker ir»o se bližala nemška letala. Vojaki so bili na svojem mestu prej, kakor v minuti, le^poveljnika oddelka ni bilo. Čakali so nekaj minut, nato pa so ši v hišo, kjer je stanoval. Vstopili so v sobo. kjer pa so ga našli v nezavesti. Plini, ki so uhajali iz slirbo zgrajene peči,, kurjene s premogouv so ga zastrupili. Vojaki so brž prenesli svojega poveljnika na prosto, kjer so rrtu mrdili prvo pomoč in mu rešili življenje. Ako bi ne bilo tiste noči znaka za alarm, bi se poveljnik gotovo nič več ne prebudi P iz svoje nezavesti. f'IRovej, torž povej, odkod imaš teh petnajst kron." (Ema je tiho itn gleda naravnost v oči svoji mačehi, ki je. vsa razjarjena in drhti od razburjenosti. i *4 Torej — Ema — povej hitro!" (Ema stoji in stiska ustnice. Rumenkastobled' je mjen drobni, otroški obrazek; oči žarijo v motnenl, žametnem odsevu, a krog ust trepeče smehljaj grenak in pretegnjen. (Pa Ema je stara, šele dvanajst let. ' M Torej ne poveš, ne? Že prav'' fin okrene se mačeha, naglo obleče jopo in prime Emo trdno za roko. . "Pojdi"! Ema jo pogleda in se nasmehne. Niti be-edice ne vpraša, pusti, da jo potegne mačeha za. seboj, in se nasmehne še I bolj, ko začuti pri vratih su-j nek v hrbet. I Ostro, bodeče jima zabrije burja nasproti. Enim zameži. a ne sklone glave. Mraz je, «1« ji drgečejo drobni udje. Ob ovinku mora postati, da je su-]nek burje ne vrže na ti®.. Ljudi ni na cesti. In če pride kdo mimo njih, je sklonjen in obleka je ovita okrog života, kakor ob kamenitem kipu. V ozračjn žvižga in tuli, zdi se, kakor bi se v divjem blaznem smehu jokale strehe. Pesek škriplje pod nogami, škriplje med zobmi, jn se kupiči za o-vinki ulic in se razprši v vrtincu, da je nenadoma v oblaku BRRDI^V ZA BiaVRNSKE PONOGRAPH« PLOŠČE. — Pišite u realk. 1. MARSICH. ING. 46S W. 43 Strm* Nrw Tark IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teh krititnib tuih je vsakemu tiUteljn dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, Id gm pošljemo nm&im naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga ie danes! Velikost 996 x 14)4 «ntmw 48 velikih strani; 32 barvanih semljevidov tujih driav in 9 semljevidov Zdr. drla v in zastav vodilnih dr- 45 svetovnih slik popolnoma o- snažnih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejii semljevld kale ceU svet in tadt: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v wwh" po S o«, po 2 cents._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, U ga dobite s atlasom ln ko ga ispolnlte ln pošljete k lsdajatelju semljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne aemlje-vide s novimi mejami vojskajo-Mh se drlsv, kakor bodo preme-njene po sedanji voJnL NaroČite Atlas prt: "GLAS NARODA" NEWT 0?I , N. 1. H m bl wa cesta. . (Ema hiti poleg* mačehe z drobciimji koraki; zebe jo, a oni" nasmešek ne izgine z njenega obraza. Pred visokim, mrkim in mrzlim puslopjem se ustavi mačeha in pogleda Emfo. odstopi za korak, ne mara iti dalje. To je šol-ko poslopje in Bnno je strah. 144 Ne grenV, pravi odločno. 44Kaj? Ne greš? Brž!" •"Ne." /"Ti! Takoj!" 'In potegne jo z vso močjo, da se Emn trepetaje opoteče in toliko, da ne pade. Zardi kakor ogenj, nato prebledi. Orožno ii je hudo. Pred učiteljico, »daj. dano«? wram?'" !Emn se strese in pogleda v tla. Učiteljico prešine v tem hipu strašna slutnja, da prebledi in se ji zatmili otrok. A mačeha je razjarjena, pograbi Emo za roko in zavpije: (Nadaljevanje pri h odn jič.) Novcu VELIKA KUHARICA po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinsek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako^ se tako gostobesedna reklama. Na rt* kakor 7M straneh je strnila odlična In priznana avtorica vsa stara in najnovejša dognanja knhtajske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno. Izbira receptov je islrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU Oprema knjige je raskoina. Nešteto je slik v besedilu, U pa je novih barvanih tabel, ki jih je naslikal Dragotta Hmnek. .... Vsaka gospodinja, ki ge zaveda tvoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mo?a namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje g03te iznenaditi ■ posebno izbranimi Za vse to ji bo najboljša vodniea in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA Cetadl je mml nattsk knjigo v vseh mlift no smne lilnd 1, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dooodaaj* Mhjl Je seaa knjl$4 1 • iv A as' *5. sedaj znižana NaroČite pri • KNJIGARNI: SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street - New York, N. Y. GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JS SATAAI . k -^ŠUSOitm^k y. ..i •. ,