nseratl se sprejemajo in vetji tristopnii vrsta: K kr., če so tiska lkrat, ii ii n ,t 2 ,, ti ii ii n 3 i, Pri večkratnom tiskanji se cena primerno rmanj&a. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo. Niročnino prejema opravniStvo (administracija) in eksfedicija na 8'arein trgu h. St. 16. Politični list za slofoisKi narod Po poSli prejeman velja : Za eelo leto . . io gl. — kr »a pol leta . . s „ — „ r*. r.a četrt leta . , 2 „ 50 „ '"* V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gl. 40 kr« za pol leta. . . 4 ,, 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljau velj/i 60 kr. več na leto. 7 Vredništvo v IlilSerjovi nliei štev. 6. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Posledice iz propada Tnmjo. Nasprotnikom federalizma treba bi bilo sledeče premišljevanje priporočiti: Dežele, i z kojih Avstrija obstoji , bile so nekdaj samostojne. Bili so češki kralji, ogerski kralji, poljski kralji; nemške dežele pa so bile vladane početkom po različnih vojvodih, odvisnih od nemškega cesarstva. Kako je bilo mogoče, tako različne dežele združiti v eno državo ? Pravi bc sploh, da se je to zgodilo po naključji, po sreči, po porokah. To pa je le površna sodba, kolikor je tudi občo razširjena. Pravi povod, kateri je avstrijske dežele združil, bila je skupna nevarnost. Vzdignil se je bil namreč turški zmaj in začel trkati na evropska vrata. Ogri in Čehi ne bi bili nikdar s tem zadovoljni, da se združijo z uomško-avstrijskimi deželami; pa prisilil jih je k temu strah pred Turki , katerega so se laglje hranili z zedinjenimi močmi. Nemško-avstrijski vojvodi imeli so takrat hrabro vojake, in Ogri so od njihove pomoči mnogo pričakovali. Da so se tačas v isti ni vsi narodi, ki so zdaj v Avstriji, čutili solidarne nasproti Turkom, kuže nam dogodek, da je poljski kralj Sobieski Dunajčanom na pomoč pri tekel. Ogri so tačas radi Nemce in Slovane na pomoč klicali zoper Turke, in niso bili taki turkoljubi, kakor zdaj, ko se jim Turkov ni več bati. Če so je tedaj v Avstriji nekak cen- tralizem za potrebnega spozna) in osnoval, bilo jo to le zaradi zunanje nevarnosti. Sedaj je pa turška država razpadla, uničen je tisti strah, ki je iztočne narode prisilil, da so se tesno združili v Avstriji. Razpad Turčije je dogodek, ki da tem narodom zopet svobodno dihati, in z njim odpade tudi v Avstriji potreba centralizma, in na njegovo mesto stopi zopet federalizem, kakor je bil prej. Nemci, Čehi, Madjari, Kunami , Poljaki niso več diug na diuzega navezani, ker jim ne preti nobena skupna nevarnost, naravna jo, da hodijo zdaj vsak svojo pot, da si dajejo vsak sam sebi postave. Ako kteri teh narodov hoče nad drugimi gospodovati, to ne izvira iz nobene zgodovinske potrebe in je le neopravičeno nasilstvo. Le v federalizmu je svoboda, 111 le federalizem je naravna politična sistema Avstrije; saj deloma taktično že obstoji, ker ima Ogerska svojo posebno vlado, tako nekoliko tudi Hrvaška in Galicija. Za dolgo se samostojnost tudi Češki nc bo mogla odrekati. Centralizem žuli in tišči povsod , posebno pa, kjer združuje različne elemente, in puste ga veljati le v kritičnih časih, da se obvarujejo šo večih nesreč. Pomisliti je zmirom treba, da avstrijske dežele niso z mečem podjnrmljene, ampak da so se prostovoljno Avstriji pridružile, da imajo tedaj pravico, o svojih lokalnih zadevah same odločevati, kar je le po federalizmu mogoče. Nemške baharije. Odkar se naša armada vojskuje v llosni, ni še prenehala baliarija graške „Tagespošte" o hrabrosti polka ,,Belgier" št. 27. Nedavno )C pisala , da polke Belgier in Maroičič. imenujejo v Bosni sploh „elite - brigade", to je, tisto brigado, ki vse druge daleč prekosi in s katero se nijedeu drug polk primerjati ne more. Vrjamemo, da se nemški Štajarci in Korošci dobro bijejo, iu jim tudi uečemo kratiti časti; veseli nas, da svojo dolžnost na bojnem polji spolnujejo, ker to pride c^li državi na korist. Ne moremo pa odobravati metode, da bi se vedno le jeden polk proslavljal, kakor da bi 011 vso naredil, drugi polki pa, ki morda v enaki meri svojo dolžnost spolnujejo, se nazaj postavljajo in zanemarjajo, kar jih more le žaliti. Ko bi drugi vojaki v Bosni imenovali Štajerce in Korošce — ,,elitebrigade", kakor „Tagespost" pravi, dali bi sami sebi spričevalo, da ne izvršujejo v taki meri svoje dolžnosti, kakor nemški Štajerci. Tega noben vojak ne stori, nasprotuo vsak polk sam o sebi misli , da je najbolji, in tako je tudi prav. Mogoče, da se polka Belgier in Maroičič sama imenujeta „elit»'brigade", da bi jih pa drugi vojaki in častniki tako imenovali, tega ne verujemo, prej bi mislili, da je to le baliarija „Tagespošte." Sicer pa smo iz prejšnjih vojsk navajeni , da so se hvalili lo nemški in madjarski polki, slovanski pa so morali za vse odgovorni biti, kar se je pri naši armadi graje vrednega prigod ilo. O inkviziciji. (Po Ilefelu pr. P. Chrya6gon M.) (Dalje.) VIII. Navadno si ljudje mislijo inkvizicijo kot prežečo in nikdar ne sito lovilno napravo in tihotapili zavod, kis svojimi polipnimi rokami poželjivo sega po nesrečniku že pri najmanjem sumu. Ali to domišljanjo ali oči-tovanje, ki v zgodovinskih romanih in roman-nih zgodbah tako drastično deluje, je žalibog do dlako krivo in neopravično, ker so mora kar nepogojno zavreči , uko nečemo sumiti Llorenta, da je pristransk bil, in sicer da je stal na strani inkvizitorjev, Llorente, kije debele knjigo pisal proti njej, ki pa tega nič ne omeni. 1. Najprvo je vsako preiskovalno sodišče svoje delovanje s tem pričelo, da jo oklicalo obrok milosti, davši javno oznaniti: „Kdor si jo svest odpada od vere, pa se o določenem času radovoljuo oglasi in pokoro stori, ta bode milostno odvezan in težkih kazen oprosten." Da so bile manje, po8ebno cerkvene kazni tem skesanim grešnikom naložene, da so bile očitne, ako jo bil njih odpad očiten, to se raz- umi deloma samo ob sebi, deloma se pa mora razlagati iz stare cerkvene discipline; in vendar graja Llorente tako pokorjenje, on, ki bi moral kot duhovnik iz lastno skušnje vedeti, da se spovedencem še sedaj nalagajo in se morajo nalagati kazni tako vindicativae, — pokorilne, kakor medicinales — zdravilne. Pravila inkvizicije pa so zahtevale, da morajo biti kazni tistim, ki so se radovoljno zatožili, tako milo kolikor lo mogoče. Po preteku milostnega obroka govorile so postave zoper odpadnike.; sicer so bili pa dostikrat obroki podaljšani. Ko je bilo villareal-sko sodišče preloženo v Toledo, določen je bil obrok milosti ua 40 dni. „Videti je bilo, pravi Llorente, velike množice novih kristjanov pri-vrevati, radovoljno se obtoževati in padca v judovstvo se dolžiti." „I'o izteku tega obroka dovolili so inkvizitorji drug obrok 00 dni in slednjič tretji KO dni." Kje jo tukaj ona že toliko pripovedovana in opisovana besna poželjivost, inkvizitorjev, ki ni nikoli dosti nesrečnikov nalovila ? Če vladar državnohudodelskim podložnikom — in za take so veljali skrivni judje — tri obroke zanašanja zaporedoma dovoli, kdo mu bode očital lovljivost in tihotapnost? 2. Gledati je tudi na to, kaj ukazujejo pravila o mladih krivovercih. sinovi in hčere krivovercev, tako je velel že Torijuc-mada, po uku svojih staršev padejo v zmoto, pa še nimajo 20 let in če sami obstojd, da bodo pomilosteni, naj inkvizitorji tako mlado ljudi, ako tudi pridejo po preteku milostnega obroka, dobrotno sprejemajo, jim Iaglja pokorila nego odraščenim nakladajo in skrbe, da bodo v veri dostojno podučeni." Iz tega je sklepati, da uiso smeli svetično prisegajo krivoverstvu se odreči : dečki ne pod 14., deklico ne pod 12. letom. Ker so bile na odpad težke kazni postavljene, so hoteli mlade ljudi pred njimi obvarovati, da so jim dali priložnost, še le pri zreleji pameti odreči se krivoverstva. 3. Pravijo, da je najmanja iu najbolj nedolžna izjava hesrečnika vrgla v ječo. A drugi veliki inkvizitor Deza, ki velja še. za veliko bolj strogega, nego Torquemada, izdal je. 17. januarja velev: „da nobeden nc smo biti prijet zarad neznatnih uzrokov, tudi no zarad bogo-kletja, ki ga je v jezi izgovoril." Ta omejitev pa ni samo dobra in pravična, ampak dokazuje tudi nasprotno, nikakor pa ue lovljivosti inkvizitorjev; ukaz Dežin je tudi veliko bolj Če ao „špičkarji" kradli, bili bo ti špič-karji — Hrvatje graničarji; če bo pa zmagali, bili so — Madjari. Ravno tako bo bili naši slovenski lovci vedno „dio tapferen Jiiger der deutBchen Alpenliinder", kedar so zmagovali. Spominjam se, da sem čital v nemški knjigi, .kako se jo kranjski lovski bataljon št. 7 hrabro branil proti trem laškim polkom , iu pristavil je pisatelj „da sieht man, vvas die deut-schen Jiiger leisten kiinnen". Tako se je vedno v nemško slavo prištevalo, kar so naši slovenski vojaki naredili; nasprotno pa se je mnogo že pisalo, kako bo Hrvatje in Čehi kradli, plenili itd.; le malokdaj bo jim je vrgel kak kos priznanja. O hrabrosti madjarskib huzarjev smo že do sitega slišali; malokdaj pa so pohvaljeni slovanski ulani (kopljeuiki), Hrvatje in Poljaki, ter dragonci Čehi in Slovenci. Kakor znano, je bil dozdaj edin nemšk polk v Bosni Belgier št. 27 in na pol nemšk Maroi-čič št. 7. l)a bi tedaj vsa Blava vseh zmag ostala pri Nomcih, treba je ta dva polka do neba povzdigovati, kar tudi delajo nemški listi posebno graška „Tagespo8t". Znano je, da je bil naš kranjski polk vedno zmagovalen, tako nedavno pri Jajcu. Ako se pa saino nemški Štajerci in Korošci imenujejo „elitebrigade", ali se ne bodo naši vrli Kranjci razžaljene čutili? To je vzrok, zakaj to nemško baha-rijo „Tagespošte" grajamo- O bitki pri Jajcu je bilo sploh malo govora v listih, ker tu so se bili sami Kranjci in Hrvatje. Ogromna večina armade v Bosni je slovanska, kakor smo zadnjič natančno našteli. A po mislili „Tagespošte" bi vsi ti nič ue opravili, ko bi ne bilo nemških Štajercev. Iz Itosno. Naši so zmagali pri Senkoviču in Ogjaku. Potem so zasedli Rogatico. Ljudje bo jim prišli naproti in so pravili, da so Turki vsi prestrašeni in da beže v Višegrad iu Gorazdo. Turkov je padlo čez 400. Potem so naši marširali v dolenjo Tuzlo, ki se jim je brez boja vdala. Tudi na zapadui strani gre dobro , in so Turki pogum zgubili, odkar je Bihač padel. Na kozari in Prozari planini so se Turki vsi podali. Naši se bližajo mesta Kulen - Vakuf. Turki iz mesta so jim prišli že nasproti in prosijo milosti in odpuščenja. Tudi pri Gla-ziucu je bil srečen boj za uaše; Rogatica se je brez boja vdala. Čez 1000 Turkov je na Brbsko zemljo pribežalo, kjer so jim orožje vzeli in jih zaprli. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani, 25. aoptombra. 4'Csar so 24. t. in. došli v Inšpruk k vojaškim vajam, ter so bili od ljudstva navdušeno sprejeti. Ifliiii«(crK< »o se še ni dopolnilo. Pretisu preseda finančno ministerstvo in bi ga bil kaj rad izročil komu drugemu ter sam prevzel ministerstvo notranjih zadev. Toda Ilerbst, kteremu so denarno ministerstvo ponujali, ga ui hotel prevzeti, iu težko se bo kdo našel, ki bi so podvrgel silno težavni nalogi ter poskusil vruvnati zmedene denarne zadeve, zlasti zdaj, ko nam vsled bosenske vojske preti zopet strašansk primanjkljej. Še vstavoverni listi, med njimi tudi naš „TagbIatt" priznavajo to, in pišejo, da je najglavnejša naloga ministerstva vravnati denarne in gospodarsko razmere. — „Neinci in Slovani, liberalci in reakcijonarji, fevdalci in klerikalci, vstavoverci in federal isti, pravi naš turški list, zahtevajo pred vsem vre-denje državnega gospodarstva, vsi konec jemljejo (unterliegen) pod čedalje večiin nenos-Ijivim tlavkarskim bremenom." „Tagblatt" prav sodi, samo pozabil je pristaviti, da jo vse to zakrivila ravno njegova stranka, ki že toliko let s svojim vstavoverstvom osrečuje našo ljubo Avstrijo. 1'retia jo vedno obetal: „Bo že holji," zdaj pa, ko vidi, da ui bolj i, ampak vedno slabeji, hoče denarno zadove dejati iz rok in komu drugemu prepustiti težavni posel, da naj reši zmedeno štreno. Kdo bi se potem čudil, da Ilerbst ni hotel ponujene mu časti prevzeti? Zdaj bodo med večino državnega zbora iskali notranjega ministra, in če ga ne najdejo, bo Stremayr ali Chlumccky postal Lassor jov naslednik, ker se nadejajo, da učnega ali kup milostjliv, kakor pa „Karolina", ki tudi bogo-kletje z najtežjimi kaznimi obklada, ki pristavita zarad jeze ne pozna. 4. Če je bil kdo tožen, da je krivoverski govoril, je bil zdravnik povprašali, je li govo-rilec bil pri zdravi jmmeti ali ne. Llorente tega sicer nič ne omenja, toda pri neki sici-Ijanski pravdi — Sicilija je dobila mesto cerkvene španjsko inkvizicijo v začetku Ki. stoletja — je pri tem določno govorjenje, da je sodišče več zdravnikov povprašalo o zdravi pameti toženca. 5. Tudi niso kar tako prvega ovaduha poslušali; kajti Llorente navaja zglede, da le večkratna tožba je zamogla inkvizitorjo nagniti, da so proti dolžencu postopali in da so krivo početje marsikakih krivovercev radi pripisovali njih nespanietnosti. (i. Nobena sodnija rii bila vezana na toliko ozirov in ukazov, kakor ravno ta. V pravilih Ton]uemado 25. maja 1198 stoji v l. članku ta omejitev: „pri vsaki sodniji morata biti dva iukvizitorja, en jurist in en teolog in prepovedano jima je, drugače spozuati ua zapor kakor zajedno. članek 3. pravi, „da nobeden ne sme biti v zapor djan, ako njegovo zločinstvo z zadostnimi dokazi ni potrjeno." Če iukvizitorja nista bila edina, ali pa če je bila siimljena osoba posebne imeuitnosti n. pr. duhovnik, je zamogel samo višji iukvizitor-ski svet izreči na zapor. Kari IV. je pa ukazal, da inkvizicija sploh nobenega ne sme prijeti, če preje kralju tega ne naznani. Kar Be tedaj govori od skrivnih prijetij in zaprtij, da so ljudje kar na tihem prešli in zginjevali brez sledu, da nobeden ni vedel kamo, to so saino bajke, ktere more pameten človek toliko manj verjeti, ako pomisli, da se je moral postaviti vsakemu vjet-niku oskrbnik njegovega premoženja in da se je prijetje godilo z vsakovrstnimi formalitetami Druga omejitev zaporne pravico kod inkvizicije jo bila v tem, da Če jo bil kdo kri-voverske izjave tožen, pa ni bila jasna ko beli dan, da je morala sodnija iskati iu poslušati misli tako imenovanih kvalilikatorjev , to je učenih bogoalovcev, profesorjev itd., ki niso imeli nikakega deleža pri inkviziciji ; ti so morali pismeno svojo misel oddati in s svojim imenom jiodpisati, je-li natezani, govorjeni ali ti skani stavek res krivoversk ali ne. Čo so rekli, da ni, dotični nikakor ni smel zaprt biti , če se drugi kvalilikatorji drugače niso izrekli. Llorente toži, da so bili največ školastični bo-gOBlovci; toda s v o b o d n o z i d a r s k i h, kakor bi mu dopali, takrat še ni bilo. (Dalje sledi.) čijskega ministra ne bo tako težko najditi, kakor za denarne ali notranjo zadevo. Pa če bo tudi posreči najti moža, ki bode hotel b sedanjimi ministri postati solidaren, se bodo ministerstvo osnovalo komaj proti koncu tega mesca, ker je ministerski predsednik knez Aueraperg odšel k volitvam velikih posestnikov na ČeBko in Be šo le koncem tega tedna zopet povrno ua Dunaj. ČcMkl narodni poslanci so bodo po naznanilu „Cor. Bur." vdeleževali zborovanja češkega deželnega zbora. V velikem posestvu so zmagali vstavoverni kandidatje iu Bicer v fidei-komisni skupini samo s 3 glasovi. Ker bc ugovori narodnjakov proti sostavi volilnega imenika niso uslišali, ni bilo upanja , da bi bila zmagala narodna stranka. Narodnih poslancev je Bedaj v zboru 83 (01otuico svojega mašništva ali „zlato mašo", č. g. jubilant so bili rojeni v Kamniku 27. svečana 1801 in v inašnika posvečeni v Ljubljani 20. vel. serpaua 1828. Služili so najpred v Oirknici kakih (i let, potem pa jim je bila kot dušnemu pastirju izročena čeda na Planini, kjer do današnjega dno tedaj skoz d-1 let zadovoljno živ6 in niso nikoli po kakej višji stopinji segali, ampak pridno delali v vinogradu Gospodovem za dušni blagor sebi izročene čede; zato so pa tudi farani iz spoštovanja do svojega žo toliko letnega dušnega pastirja lepo ozaljšali in s slavoloki prepregli pripravne prostore pred cerkvijo, pred ktere vhodom je bil brati napis z uaslednimi versti-cami: Uoupnd zlatomašnik častiti, Oj dušni predobri pastir ! Planinci hitijo vošiti Vam srečo voacljo in mir. i Dasiravno je bilo vreme deževno, se je vendar ob določenem času sošlo več čč. gg. duhovnov in neduhovnov, prijateljev in znancev, ki so g. zlatomašnika v slovesnem sprevodu Bpremljevali v hišo božjo , kjer so veličast. g. dekan (ki so pred 2 leti sami enako slovesnost, obhajali,) zbrani množici ljubeznjivo priporočali , neskončno usmiljenemu liogu hvalo dati, da jim je njih v. č. dušnega pastirja skozi toliko let ohranil, pa tudi prositi ga, da bi jim ga ohranil tudi še za naprej, da bi č. g. zlatomašnik , ako je božja volja zamogli srečuo stopiti skozi vrata večnosti in tjo tudi vse sebi izročene ovčice pripeljati. Imeli bi še marsikaj povedati, da pa ue bo spis preobširen, opomnimo samo, da vsi čč. gg. gosti bo pri odhodu kot dragi spominek od marljivega pesnika g. Kadoslava ua čast. g. jubilantu sestavljeno pesni.co seboj vzeli ter so so razšli razveseljeni iu s srčnim vošilom, du bi llog gospoda zlatomašnika šo mnogo let ohranil v dušni iu telesni blagor njemu izročene čede. Omenjena pesmica pa se glasi: 1 'ruiustitemu gospodu dušnemu pastirju na 1'luiiini o slovesni priliki zlate svete maše Ll. septembra IS7S. /lata, — premi lo pozdravljaj daniea Ljubljeni starček ! današnji To dan ; Angoljsko krasno odmevaj alavica Tubi, ker zvolil si najlepši stan j On Trojodini, ljubezen nezmerna, Milost posebno, glej! Tebi jo dal; Augeljski kruh — du — o sreča stoterim! So boš čez petdeset let daroval. — Nosil si voljno križ, britku težave, Iskal ovco ti zašlo — vso učil, Kristus pa jo hlagoslovljal z višave, llapeh da stotercn Tvoj čin jo rodil. Jezusu Ti si posvetil življenje, On pn bo Tebi dal vence zato ; Sladko, prosladko bo tam ž Njim združenju, lzvoličaiiBki kjer zbori pojol Pozdrav naj toruj Ti glasno odmeva , Uma kor sukal si v božjo čast meč" Naj vsa Planina radostno prepeva: „Avo!" o zlati Ti mašuik goreč! Ho pjt ha solnea življenju mignilo, 1'topljovalo so v večni zaton; Spremljaj To božjih krilateov število 11 hišo radosti, pred Večnega tron. Ur Kmliijr Vlgiltve 18. sept. — (Plesi — p r o t e p i. N e k a j i z 15 o s u e.) Ko bi bili današnji plesi takšni, kakoršui navadno niso pri današni mladeži, bi spadali k činom, ki niso sami ua sebi uiti dobri niti slabi. Ali kakoršui so na današnjih brejarjih iti kakoršno žalostne nasledke imajo pri nebrzdani mladeži, jih ne more noben blagomi-sleč človek odobravati. Temu v dokaz nam je bivša plesna zabava v Oornbergu 15. t. m. v praznik presladkega Imena Marijo. Ljudje semtrtje no le. mladost, so tako daleč zdivjali, da imajo rajše ples, kot slovesno službo božjo s procesijo , ali pa potuhnjeno rečejo, da ne bodo imeli plesa, da se le procesija drži, po procesiji pa zbijejo nagloma deske skupej in tako prekanjajo cerkveno vlado , kakor se je že v par krajih zgodilo. Zastran deževnega vremena ni bilo sicer procesije ta praznik, pa ko bi tudi so bila obhajala, je bil skrivši namenjen tudi ples. Res, da je bilo pri sedanji revščini mnogo občinarjev iu občinskih zastopnikov proti tej „zabavi" (v drugem pomenu besedo, ker ,,zabavlja" prav nalašč novi cerkveni uaredbi goriško nadškolije.) Pa ker jo župan sam tudi krčmar, se jo sklenilo sled-nič vendarle plesati vkljub lakoničnemu oznanilo g. župnika, da „bode ta dan služba božja ali po navadi ali pa po novi nadškolijski postavi I" Plesalo se je tedaj na vse kriplje. Ali zvečer so spremeni nagloma plesišče v — bojišče; fantje raznih bližnjih vasi bo skregajo iu začnejo krvav boj, da je bilo vse prigovarjanje župana , — ki je v plačilo dovoljenega plesa, kot edini xa red in mir odgovorni oblastnik par dobrih „bronk" na hrbet dobil, brez vsega vspeha. Borili so se z folči *) in noži, tako da je bilo več (pravijo 8 — 10 ranjenih,) od katerih bo eden težko ozdravil; peljali bo ga v goriško bolnišnico. K sreči da ima Dornberg prav blizo zdravnika v 5 minut oddaljenem Zalovšči, ki je imel vsled tega boja isti večer polno dela z šivanjem in celovanjem ranjencev. Drugi dan popoldne ua rokodeljski pondeljek — (,,Blaumontag") sem jaz slučajno kot na tržni dan šel skoz Dornberg. Vidil sem tu, kako se mladina pred plesom napaja. Pili so novo vino kar iz „nafe", t. j. loseue .'I bokalov držeče posode. Imeli smo se zvečer zopet skoz Dornberg domu vrniti, ali voznik je zvedel, da bi se zvečer zopet utegnili tepsti, zatorej je djal, da je boljše iti čez Gorico domii. Drugi dan 17. t. in slišimo, da je bil res zopet pretep pri istem plesu. Izid tega pa mi ni še prav znan. Ker tedaj ne more dornberški g. župan miru in reda vzdrževati pri plesu iu ker pravi naredba vis. c. kr. na-mestuištva v Trstu od dne 28. novembra I87G, štev. 12851, da ,,ako ue more žujmustvo miru m reda s svojimi lastnimi sredstvi in pri lastni odgovornosti oskrbovati, ali ako se k temu dovolj močno ne. čuti, ne sme naprošenega plesnega dovoljenja dati"; smo prav radovedni, bo li zauaprej višja c, kr. oblast pazila, da so tako žalostni nasledki surovega splesovanja nc bodo več v takih bojevitih vaseh ponavljali, kakor se je to dne 15. in 10. pri vinopitju napredujoči mladeži v Dorubergu žalostno godilo. Meni se pa zraven nravnih, zdravstvenih in gospodarstvenih vzrokov, zarad kterih c. kr. uamestništvo ples, če ne naravnost zabranujo, saj odsvetuje, tudi še ta primeren dozdeva, da zdaj, ko se naši slovanski polki v tako ljutih bojih b turškimi krvoloki borijo, bo ne spodobi, da bi somi veselili, marveč naj bi novce, kteri bi se imeli na take nečimorne, duši in telesu nevarne veselico obračati rajše v prid vbogim vojakom in njih zapuščenim družinam darovali |io besedah |sv. evangelja, čigar duh zmed Boga-pozabljive mladosti žalibog čedalje bolj zginja: „Veselite 80 z veselimi, pa žalujte z žalujočimi"! Kako moro količkaj čuteči človek in še Slovenec zdaj rajati, ko ravno v teh dneh naši bratje iz sto iu sto ran krvave, ko prinašajo vsi časniki žalostne dokaze turške grozovitnosti, ktero doprinašajo turške zverine , — ker to niso ljudje, — nad ubogimi ranjenci in nad vboju vjetimi c. kr. vojaki. Ravno kar sem bral pismo slovenskega častnika iz Travnika, *) Iz latinsko besede „falx, — falcis", rezalo posebno za obrezovaujo trt primerno. Pia. iz kterega pozvedam, da je bil v boju pri Ključu tudi polkovnik llabič od Weberjovega polka ranjen. Pri tem boju ho [vjeli mnogo uatašev, drugi pa bo na vso strani, hitrejši ko so mogli, pete odnesli, „iski'ijo daljavo". Pri naskoku na vtrjen grad je padel tudi sin bivšega renškega župana Jan. Pahorja kot vodja — Fiihrer, — vstreljen skoz srce, kakor jo ranjeega tovarš iu olicirBki namestnik dotičnemu g župniku pisal. Omenjeni častnik g. Kr. S. v pismu šnljivo pristavlja, da ako se bodo sričuo s pomočjo božjo iz vojne vrnil, hoče prinesti v spomin nekaj tiste turške golazni, ktera ue pusti človeka po noči spati. Dežela, pise nadalje , jo lepa, ali prebivalci — Turki — s« preleni za delo. Okoli Travnika raste trta, pa trtno pleme ni kaj zbrano iu bolj kislo, breskvi! ne raste tam. Iz Livna je pisal neki ka-puein v Travnik, da naj pridejo naši vojaki tje brž ko brž kristjane osvobodit, od kterih imajo mnogi turške puše, pa brž ko naši tje pridejo jih bodo na Turke obrnili. Pri Livuu stoji 2000 ustušev. 11 koncu pa zapevam s kršun-Bkim hajdukom, t. j. ne razbojnikom, ki brcz-ozirno ropa in ubija, ampak s hajdukom, kteri bo se maščevali lo zarad v nebo vpijočih krivic in grozovitnosti, nad Turčini, kakor jo za-peval ob času srbskega osvobodenja I. 1K14 neki 201ctni mladeneč, ko so mu Turki prigovarjali, naj se polurti in reši tako smrti na kolu; junaško in smehljaje zapel je s srbskim glasom takole: „Noimii vere bolje od krintjunskol Seri) jo Jlristov, radujo smčrti, Božji hIriiHiii hiiiI (aodbu) i Turku čaka, Pil vi Čiiito fito jo vama drugo, Skoro čote Ture! dobjuti, (-moro napolniti) llog vam jumau ( porok,) i Ho/ija pravda I" (-pravica.) A nkoravno ga je celo njegova mati jire-govarjala, da nuj se poturči, da ostane živ, ker strašno je biti živ prehoden skoz zadnji del života tako, da pride kolova špica skoz drob pri ustih vun , ni hotel Be nikakor po-turčiti; marveč zahvali se jej za ta nekršan-ski s\t"'t in sočutje, ter jej z veselo pesmijo odgovori prav po kršansko: ,,Mujku moja, za mlicko ti livulu ! Borzo coS hu obrudovut uinu, J lok pred lice Rogu izudjamo ; Smrt izbavlju od svukijoh bedah (ntiuk), Cvet proletja po zimi so javlja Blago Hvakoin' ko runijo umni O manj o je muko i grijclin, Pa Sto dude spus (-reSonje) i veru komu, A joS ima bratje na svijotu — bimeon Milutinovid iz Serajevega. Ker so Turki vidili toliko neprestrašenost in trdno vero pri tem mladeuču, ga niso živega na kol nataknili, marveč se jim usmili (!), da ho mu prej z nožem .irce prebodli in potem mrtvega na kol nataknili. Pa kdo bi mogel vso turške grozovitnosti našteti? Hvala Bogu, da je prišel letos dan osvete ! Vun s Turkom iz Europel Živeli naši hrabri bratje v Bosni in Ercegovini I Bog z vami! — I]?Ittrll»«»rHk«' okolic«'. (Višja sodnija za Slovence.) Da se Slovencem pri mnogih rečeh pravica odrekava , tega smo že vajeni. Vendar bi človek mislil, da pred sod-nijo bo Slovan vendar pravico našel. Zulibože pa imajo Slovenci po Koroškem in spodnjem Štajerskem le preveč tožiti o nemškutarenji pri Bodnijah in nastavljanji slovenščine nezmožnih ali jo zaničujnčili uradnikov. Ne moremo pozabiti dr. Schloferjovih besedi pred 3 leti pri banketu numestnikovem na čast deželnim poslancem, kojc so obrnjene bilo proti dr. Voš-njakovim tožbam , kako se nemški sodniki na Slovenskem nastavljajo, — besedi: ,,vivant 8equentes — naj žive nasledni I" Kako bo hc vrea-ničile, nam je vsim znano, pa čudna so nam zdi soduija, kjer se sodnik in toženec no razumeta. V Mariboru težko naletiš na sodnij-skega uradnika, ki bi z ljudstvom po domače govoril; ukazi sklicevalni listi, sodnijske pre iskave, vse je večidel nemško. Tako se nam iz slov. Koroške javlja neki prizor. Pride založena žena in rečo: „Jaz sem prišla." — Sodnik: „heute iBt keine Prišla vorgeladen" itd. Take in enako reči nas Štajarske in Koroške Slovence primorajo, da mislimo na od-cepljenje od graške više sodnije in za združenje s Kranjsko. Kako lahko bi se napravila v Ljubljani viša soduija za vse Slovence! (O p o m ha vreduišta: Potreba više sodnije /a vse Slovence v Ljubljani, kakor tudi pravno akademije za slovenske dežele v Ljubljani, kjer bi se Izučili slovenščine popolnem zmožni juristi, je že davno priznana in v slov. listih prereštana. Vendar nemškovalna politika hoče, da smo na nemški Gradec priklenjeni. Kliknit pride že čas, ko bomo tudi to verigo pretrgali. Za sedaj naj se slov. ljudstvo strogo drži ij. 19 in nuj zahteva povsod slovensko uradovanje; vsaka pravica se zgubi ako je človek ne brani. Posebno pa bi morali slovenski odvetniki lep izgled dajati in »loven ska pisma delati, — a žalibng, da se v tem oziru premalo zgodi. Domače novice. V Ljubljani 20. septembru. (Tr.letjraJiine postaje o Bosni) so \ stanov-Ijeue: samo s podnevno službo v Kotorsku, Buzovači, Kiaeljaku in Mokru ; s podnevno in ponočno službo v Rakovici, Derventu, Doboju, Maglaju, Zepči, Seiiiei, Sarajevu, Banjiluki iu Travniku. Vso postajo sprejemajo in oddajajo tudi privatne telegrame. (Orgljarska šola ,,(rciljenaga tiru š/va") se bo pričela v četrtek 3. oktobra. Prejšnji učenci in oni, ki so se na novo oglasili, naj se zbero 2. oktobra ob desetih dopoldne v šolski Hobi v Alojznici, kjer bodo zadnji imeli še pri-Htati majhno skušnjo o tem kar znajo. (Odbor za posuŠenje močvirja) je sklenil, da se ima Ljubljanica iu cesarski graben še letos od goščevja očistiti. Nadalje hoče prositi ljubljansko občino, naj iztrebi iz Ljubljanice in Gruberjevega kanala pesek, kar ga Oradašca in votla malega grabna vanj na-noBita. Tudi bodo kupili nivelir-aparat za preiskovanje in merjenje vseh voda, ki se v močvirje iztekajo; stalo bo to orodje 3(10 gld. Hoteli so najeti posebnega inženirja, pa ho ta predlog za letos šo odložili. Za dela, ki se imajo letos izvršiti, vzelo se je v proračun 3000 gld. — Kaj bo hoče s tako malo Hvoto narediti? žalibog da so za to prevažno podjetje tako malo skrbi od strani države. Naša dežela jo prerevna , da bi poleg vseh davkov Hkrbela še za deželne potrebe z lastnim premoženjem. Pri tako velikih podjetnih, kakor so posušenjo močvirja in pogozdenje Krasa, se da le z velikim kapitalom kaj doseči. (Javno tombolo) po izgledu italijanskih mest napravi v nedeljo (». oktobra v zvezdi 1. ljubljansko društvo za podporo bolnikov, ktere čisti dobiček jo na pol namenjen za ranjeno vojake na pol pa za društveuo blngajnico. Novo podvzetje in lepi dobitki v srebru in drugih krasnih rečeh, kakor tudi blagi namen, nu pomoč priskočiti revnim ranjencem in bolnim obrtnikom, ho nam porok, da se bodo ljudstvo prav obilno vdeležilo te izvanredne veselice. Razne reči. — Duhovske spremembe v Ker-ški škofiji. Vis. čast. g. Valeutinčič Anton, dekan v Kožcku, je imenovan za prošta pod KernoHom; čast. g. Poldeneg Karol, kanonik v StrasHburgu, ostane ontli za mestnega fajmoštra; po preč. g. stolnem korarji Antonu Khrlichu izpraznjen kanonikat v Strasaburgu so milost-Ijivi gospod knezoškof podelili č. g. Lambertu Einšpielerju, konzistorijskemu svetovalcu iu knozoškofij. tajniku, ki ostane v svojih dosedanjih službah v Celovcu. En kanonikat v Strassburgu je razpisan do (i. oktobra. — Č. g. Skoth Jože, fajinošter v Kerčunjih, je dobil faro Canče. — () g. Jamnik Jan. gre iz Št. Petra v Kačjem dolu za provizorja v Malnico in č. g. Tholian Jož., kaplan v St. \Valburgi, za provizorja v St. Martin na Grobniškem polji ; na njegovo mesto pa pride č. g. novo-inašnik Ilain Jož. za kaplana v Št. \Valburgo. Umrla sta: tlne 19. uvg. č. g. Protiva Jože, provizor v Gradesu iu č. g. LeskovJek Jan., fajinošter v pokoj i v Gradcu. U. I. P. — Ognjenik Ve z u v na spodnjem Italijanskem začel je 22. t. m. zopet bljuvati ogenj, ki čedalje hujši pr liaja. — H u m e n a mrzlica v Ameriki po mestih pojenjuje. V Ni w-0ileanti je 22. t. m. umrlo za njo le še 40, v Memfisu 33, v Vick-sburgu pa 12 ljudi. Eksekutivne dražbe. 27. septembru: .'). Rmrokar iz Kožioicu, 'J Lilck iz Črnomlja, 8. Dom iz Muverla, .'(, Vorli-uie iz liojanca, .'I. Lucija, Mihael in Ivan Medved iz Neževusi, 3. Krušovie. iz Strunsko vasi, 8. Mii-ii(T iz Drugatušu, 8. Ulita iz Itistrice, .'t. Spotim iz Daljne Njive, 2 Malifi iz Vinice, v.si v Crnoiu Iji. 3. llrovatie iz Cepita, .'I. Kranjc iz Cepim, 3 Huntie i/, Gorenje Košauc. 2. Verno j'. (Ireliku, vsi v Postojni. 3. Itučcr iz Planino, .'I. 1'egati iz Vipavo, oba v Vpavi. 3. Kumbič iz Metlike, ." JankovilS iz Corkvišču, 1. Kultur iz 1'erbimi, v»i v Metliki. 2. Uriič iz Kupo, .'!. Ovijač i/. Mož, oba v Klanji. 2. Skufcu iz llroiovcga Dola v Žužon berku. Umrli ho: 21. do 23, septembru: Otokur Kom, hiš. pos. h. 20 1., za suSieo. Marija Fischor, hiš. poH. ž. 05 1, za vnetieo vratu. Amaliju Lanrič, del. o. 11 1., zu grižo. Frančiška Koziti, vrt. h. 111 1., za spridenem drobovjem. Trlt-Krnllrnr ilrnarnc rrnr 26. septembra. Papirna renta 61.16 Hreliorna r«nt.a 112.60 /.lat« rent* 7170 — IHAUlutno državno posojilo 112.— (tankimi akoije 7114 — Kr«ditne akcije 233.25 London llltiO Sn.lim 100 -.— Do«, kr .cekini 5 62. 2I>-Irnnkov