Leto IL
V Celju, dne 14. novembra 1907.
St. 50.
narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak četrtek: ako je ta dan praznik, pa dai, poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati ne naslov: „Karodni List" w Celju. — Reklamacije so
poftnine proste. — Uredniftvo: Grasla ceela štev. 1.
»Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. ■— Posamezna Številka stane IG vin.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena-jpetit vrsta. — Pri večkratnih objavah zuatej). pbjmst. pq ČRjgovorn. Pristojbine za oglase je plačevati po posti na naslov : „N a rod ni List" v Celju.
Kaj bode z dopolnilno volitvo v deželni zbor?
Kakor znano. imamo Slovenci v štajerskem deželnem zborn poleg 53 nemških doslej 10 slovenskih poslancev. Mandat gosp. dr. T. Dečka je ugasnil in se na njegovo mesto voli za čas do prihodnjega poletja drng poslanec. Volitve se razpišejo na dne 23. januarja. Prihodnjo jesen bodo pa splošne volitve, ker takrat 6 letna doba vsem poslancem poteče Prihajajo na nas od vseh strani vprašanja, kako stališče bode zavzela narodna stranka, koga bode priporočila v izvolitev, kako se pripravlja za volitev za takozvani Dečkov mandat?
V ti zadevi je odločitev pri naši stranki v rokah naših somišljenikov volilcev v prizadetih okrajih. Glavno načelo naše stranke je, da se pusti prosta volja ljndstvu in ne vodstvu stranke. Vsekako bode se torej tudi pri teh volitvah jednako postopalo. Prihodnji mesec skličemo zaupni shod narodne stranke za okraje Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šmarje in Konjice in ti za-■pniki bodo odločili. Edino njih odločitev bode za stranko prišla v poštev. Vršil se bo ta shod v zvezi s sejo glavnega odbora stranke. Vendar ianes kratko prijavimo glasove naših zaupnikov • taktiki v ti zadevi, ki pa niso za nikogar obvezni.
Mnogoštevilni glasovi se izražajo v tem smislu, da naj narodna stranka na vsak način poseže v volilni boj in naj postavi narodnega kandidata. Povdarja se, da v deželnem zboru mora nastati nekaj spremembe in da mora priti tja če tudi samo eden zastopnik narodne stranke k 9 poslancem klerikalne in prvaške struje. Ker bode pri splošnih volitvah stranka gotovo stopila v volilno borbo, naj se začetek stori že zdaj pri dopolnilni volitvi, najsibode izid kakoršenkoli.
Drugi somišljeniki narodne stranke pa ravno tako odločno odsvetujejo, da bi se narodna stranka kot taka zavzela' za dopolnilno volitev. . Volilni okrai je tako nesmiselno obširen, da bode imel vsak zastopnik, ki bode hotel biti prav ljudski zastopnik, v tem okrožju težko stališče. Vsekako je pričakovati, da bode po splošni volilni preosnovi ta okraj razpadel in se bodo okraji drugače
zložili. Kako more eden sam poslanec uspešno upoštevati želje Gornjegrajčanov, Konjičanov, Vrančanov, Šmarčanov, Savinčanov in Celjanov obenem?
Na drugi strani se povdarja, da pripadajo poslanci dosedanjega deželnega zbora le klerikalni in prvaški struji in bi ne kazalo, da bi narodna stranka hotela pridobiti baš edini deseti mandat. Pet let so delali dosedanji poslanci, odgovornost za pet let imajo torej nos ti oni, naj jo nosijo sami tudi za zadnje mesece, kar bode še životaril stari deželni zbor. Deželni zbor bode opravil le še eno večjo nalogo, da sprejme nov volilni red, ki je s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Ne pričakujemo, da bodo Slovenci mogli sploh kako za nas ugodno spremembo doseči, ker so v pretežni manjšini, nočemo torej, da bi zaupnik naše stranke pri ti preosnovi sodeloval. V dosedajnih vodilnih krogih ni bila navada, da bi se priznalo, da poleg nekternikov še drug kaj razume. Ne kazalo bi radikalno dregati baš sedaj v te razmere, ker se ima obenem opraviti z neprimerno občutljivostjo, ki smatra za lastno razžalitev, če kdo vsega ne more odobriti. Morebiti je pa za narodno stranko tudi boljše bodoče mesece posvetiti mirnemu notranjemu delu. Marsikomu ni nič bolj všeč, nego videti, da se zapleta naša organizacija v boje, od katerih drugi hasek vlečejo. Zato je pač treba pomisliti, ali se naj tako veselje privošči našim prijateljem tudi tokrat. Narod naj vidi, kaj so dosedajni zastopniki v deželnem zboru dosegli, narodna stranka naj pa krene pogumno v boj ob priliki splošnih volitev v deželni zbor, na ktere bode nam čakati komaj pol leta.
Objavili smo obe mnenji, ki se o bodočih dopolnilnih volitvah v štajerski deželni zbor oglašate. Naše somišljenike poživljamo k premišljevanju, kaj naj se sklene. Če bode sklep storjen, potem se ga bodemo z vso žilavostjo držali, naj se odločitev nagne na to ali ono stran,
Toliko o volitvi. ki bode za okraje Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šmarje, Konjice skupno dne 23. januarja 1908. Več pravočasno!
LISTEK.
Jarema.
Pripovedka iz zaporožkega življenja.
Prevel iz maloruščine Podravski.
(Dalje.)
Ko Jarema ubije Čelibeja, vjame njegovega konja, razreže s kindžalom jermenje, s katerim je bila privezana deklica, ter jo previdno položi na tla. In oko se mu zavzame in srce mu nemirno zatriplje pri pogledu na deklico, ki je ležala pred njim. Odkar je bil živ. še ni videl takšne krasote.
Deklica je ležala na tleh ter se ni ganila.
Jarema odveže od sedla leseno čutari co ter ji jame brizgati vodo v lice; preplašena odpre deklica polagoma oči. Njene črne oči zagore v radostni nadi, ko zagleda pred seboj zalega Kozaka in tih nasmehljaj zaigra na njenih ustnicah v nagrado rešitelju, ki jo je prijazno gledal.
Deva se urno otrese straha in čez malo časa začne pripovedovati Jaremi, ka .o so Tatarji napadli pristavo njenega očeta, starega Zaporožca Burlaja, ki je bil odrinil po svojih opravkih na Ukrajino; — kako so posekali hlapce, njo samo
pa zvezali ter oddali Tatarju, ki leži sedaj ondi ubit. Zapazila je, kako naglo so napadli Kozaki Tatarje. Tatar pa jo je vrgel na sedlo, ter jo privezal na vso moč z jermenom ter odrinil ž njo na stepo; in prišla je ob zavest.
Jarema je poizvedel, da jo kličejo Katrico, da je edina hči zaporoškega Kozaka Burlaja, kateri je zapustil Sič in živel zelo daleč odtod na svoji pristavi v Črni Balki.
Na stepi je postalo mirno, le tam daleč so nalik migotajočim točkam bile opaziti tatarske in kozaške kučme. Jarema je sklenil odpeljati deklico domu. Vzame še Čelibejevo bogato orožje, se polasti njegovega konja in orožja ter se poda s Katrico na pot.
Ni dolgo trajalo, in dospela sta na pristavo. Povsod je bilo zapaziti sledove razbojniškega napada. Okrog hiše je ležalo nekoliko ubitih hlapcev z odrezanimi ušesi in nosovi; v koči je bilo vse narobe.
Komaj se je bil Jarema s Katrico umaknil v kočo, kar pridrvi na penečih se konjih z nekoliko Kozaki Burlaj; popustil je bil na stepi svoje vozove ter stekel, da reši edino svojo hčerko. Starega Kozaka, ki nikdar ni plakal, so zalile
Novi ministri.
Po izidu volitev je bilo takoj jasno, da se ministerstvo, kakor je bilo do takrat, ne bo moglo več dolgo držati in da bo treba le močnega sunka, da razpade to ministerstvo. Razmerje strank se je namreč pri volitvah zdatno spremenilo in zgodilo se je, da nekateri ministri sploh niso imeli ali pa jako oslabljene stranke za svoje ozadje.
Ta močni sunek je prišel — z nagodbo. Vlada je iskala zavetnikov — a jih ni našla. Šele ko se je razni ,jčnim strankam obljubilo zastopstvo v ministe u, so se udale.
In tako stojimo pred dejstvom, da so se razmere v ministerstvu korenito spremenile. Odstopili so ministri: dr. Foft (trgovina), dr. Pa-cak (češki minister-rojak), Prade (nemški mi-nister-rojak), in grof Auersperg (poljedelski minister). Na novo pa so imenovani: dr. Alfred Ebenhoch (nemški klerikalec) kot poljedelski, dr. Franc Fiedler (Mladočeh) kot trgovinski, Kari Prašek (češki agrarec) kot češki, Franc Peschka (nemški agrarec) kot nemški minister-rojak in dr. Albert Gessman (nemški klerikalec) začasno kot minister brez port-felja, ki pa dobi z novim letom portfelj ministra javnih del, katero ministerstvo se šele snuje.
Značilno pri tem je, da sta prišla v novo ministerstvo, kar je seveda popolnoma naravno vsled razmerja strankarskih sil, dva klerikalca. S tem se začenja proces, ki se bo dosledno nadaljeval: p okl eri k a 1 j en j e vlade.
Nas zanima pri celi stvari vprašanje, ali so pri preosnovi ministerstva Jugoslovani prišli v poštev ali ne — in zakaj ne? Jasno je vsakemu, da bi pri tako važnem prevratu v političnem življenju države morali tudi Jugoslovani napeti vse sile, da so nam izpolni končno zahteva po zastopstvu v ministerstvu. Gotovo je bilo, da bi bila zadela ta naša zahteva vsled razcepljenosti naših poslancev na najvišjem mestu na hud odpor, a g o t o v^o je bilo tudi, da bi pri odločnem skupnem nastopuobeh jugoslovanskih klubov v saj v tej zahtevi se bila vlada uklonila in bi bili dobili Jugoslovani zastop-
solze, ko mu Katrica pove, kako je bila rešena. Krepko je objel ter poljubil Jaremo in ga prosil, naj ne pozabi njegove pristave, kjer ga hoče vsikdar sprejeti kakor svojega lastnega sina.
Jarema tudi v resnici ni pozabil starega Burlaja; pogostoma je pogledal tjekaj. In vroče se je bil zaljubil v črnooko Katrico, a ona r njega še bolj.
Vse to je sedaj stopilo Jaremi živo pred oči, ko je molče jezdaril s tovarišem po tihi stepi proti Črni Balki. Spominjal se je toplih nočij ki jih je prebil pod košato lipo s Katrico v razgovoru. Spominjal se je njenega prvega vročega poljuba, svoje prve mlade ljubezni in pri spominu na to je kar strepetal in njegovo prenapolneno srce je močno zatripalo.
Jarema je bil Zaporožec od glave do nog. Kot sirota je bil dospel iz Ukrajine ua Sič ter prehodil skupno s svojim očetom, atamanom Či-čiporenkom, trdo šolo kozaškega življenja; drznost in hrabrost sta mu (lajali čast, in veljavo. A tam ni bilo prostora za žensko z vnetimi dokazi ljubezni.
vo v vladi. Ali pa sta oba klnba v tem važnem trenutku nastopila enotno ?
Žalibog, ne! Nasprotno, odločno odklanjali so klerikalci zahtevo, da se da Jugoslovanom ministra rojaka. Daje to res, naj pokažejo besede dr. Šnsteršiča, ki jih je izrazil proti uredniku »Parlamentarne ko-respodenee". kateri pa je tozadevno interveniral:
Urednik:' „Kako je, velecenjeni gosp. doktor, Vaše mnenje glede v zadnjem času ponovno na; površje stopajočega vprašanja o jugoslovanskem ministru ?" - »Vv. ' ' : r::
Dr. Šusteršič: JI današnjih razmerah to vprašanje zame ne eksistira."
Tako dr. Šusteršič. Jasno je, da je vlada z veseljem pograbila dejstvo, da klerikalci nočejo o jugoslovanskem ministru „v današnjih razmerah" ničesar slišati in da je kratkomalo šla preko tega vprašanja na dnevni red.
Tako vrše klerikalci dan za dnem izdajstvo za izdajstvom nad našimi narodnimi interesi — in to pod patronanco dr. Šusteršiča in dr. Korošca.
Žalosten pogled v bodočnost!
Mi smo svoječasno razpravljali o tem vprašanju in smo takrat pisali: »Začasno Daj se dodelita morebiti češkemu ministru rojaku za slovenske zadeve vsaj dva sekcijska šefa, sčasoma pa moramo doseči svojega ministra-rojaka."
Človek bi mislil: vsaj to zahtevo bodo naši poslanci z vso odločnostjo povdarjali in jo dosegli.
In kaj vidimo? Nemškemu ministru rojaku se je pridelil nemški poslanec Dobernig kot dvorni svetnik. V rokah bo imel imenovanja uradnikov na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Tako se bo nadaljevalo ponemčevalno delo, morda še v hujši meri kot doslej, ker bo Dobernig imel se ozirati v prvi vrsti samo na naše dežele, dočim je Prade moral obračati pogled na celo državo. Mi pa ne bomo imeli nikakega zagovornika pri vladi, prodani bomo nenasitnemu nemštvu na milost in nemilost.
Bridko se bo maščevalo to delo klerikalnih poslancev nad slovenskim narodom, a pride čas, ko se bi bridko maščevalo tudi nad klerikalci samimi.	•'•	- -	• .- .
Hmelj.
V zadnjem »Slov. Gosp." se je zopet oglasil znani hmeljski veščak, ki brez »spufanih študentov"' ne more živeti in je precej podoben znani denuncijantski kreaturi med celjskimi profesorji, ter pravi, da je vse to, kar določajo vsled posredovanja hmeljarskega društva v Žalcu in poslanca Robleka, pravzaprav je itak v postavi sami določeno. Zato nekoliko pojasnil.
§ 7 omenjenega zakona določa, da se sme naredbenim potom dovoliti za razne hmelje začasna raba nekaterih hmeljskih imen, katera so se dosedaj v trgovskih običajih rabila kot označba kakovosti in ne več kot označba prove nijence.
Taka imena so n. pr.: »hmelj iz žatečkih sadežev," »iz Ustjeških sadežev," »Češki hmelj," »Češki hmelj za ležak," »Chois Bohemian hops," »Bohemian hops," »Houblou de Boheme" in drugi
v. ■	.
Pred izdajo teh naredb je hotela vlada slišati mnenje prizadetih, in merodajnih činiteljev ter je pozvala kmetijske družbe in trgovske zbornice hmelj pridelujočih dežel ter hmeljarska društva, naj izrazijo svoje mnenje kakor tudi svoje želje.	.. , ,
Od vseh hmeljarskih društev je bilo j u ž h o-štajersko v Žalcu edino, katero je žahte-valo in povdarj.alo potrebo dovoljenja nadaljne rabe imena »Češki hmelj" in »Boherniah hops" za naš hmelj, dočim so češki hmeljarji v svojem obsežnem poročilu na mini-sterstvo odločno zahtevali, da ne sme vlada podi nobenim pogojem dovoliti v § 7 dopustnih olajšav.
Tudi hmeljarji iz Gornje Avstrijske, Moravske in iz Galicije se niso izrazili za vporabo gornjih olajšav, ampak izrekla se je kmetijska družba za Gališko iu trgovska zbornica Lvovska prvotno celo proti našim zahtevam in le posre^ dovanju poslanca Robleka je pripisovati, da so še v zadnjem hipu uvideli svojo zmoto in so se brzojavnnim potom pridružili protestu Južnoštaj. hmelj, društva zoper samoljubne zahteve čeških hmeljarjev.
Naše hmelj, društvo je edino zahtevalo, naj se vlada posluži v § 7 jej dane pravice, dovoliti te nam potrebne izjeme in znano nam je, koliko truda je imel poslanec Roblek v uresničenje istih, ker so mu nasprotovali mnogoštevilni nemški in češki poslanci.
Vlada bi te nam toli koristne določbe gotovo ne sprejela v svoje naredbe, ako bi jih ne bil nihče zahteval, ako bi bila hmeljarsko društvo in posl. Roblek čakala — kakor so to storili poslanec Korošec in njegovi zvezarji — da jim prilete pečeni vrabci kar sami v usta.
Isto kot v § 7 velja tudi o določbah glede hmeljskih mešanic,
Gospodarjev »veščak" pa piše o tem:
»In kar sem že opetovano povdarjal, to so pokazale tudi sedajne izvršilne naredbe, namreč, da savinski hmelj ne bo trpel pri trgovini, ker se sme mešati z vsakim, tudi češkim hmeljem ter ni treba navajati/ množine mešanice".
Ta »veščak"« je pa res brihtna glava. On je že kar naprej Y proroškem duhu »povdarjal", da kupčija s hmelj^hi ne bo trpela in da bo prišel oni nam ugodni pasus o hmeljskih mešanicah v izvršilne naredbe.
Sicer se omenjeni pasus nekoliko drugače glasi in je njegov pomen tudi nekoliko drugačen kakor ga ta »veščak" citira in tolmači, vendar se mora čudom priznati, da ima ta Gospodarjev člankar za današnji čas izreden dar prerokovanja, seveda le takrat, kadar se gre za to, odrekati komu upravičeno pripisane zasluge. Globoko obžalovati je le, da ga ta vzvišeni dar takoj zapusti, kadar bi mogel z njim komu kaj koristiti. Škoda! Tako zelo redki so danes pravi proroki, in če na katerega naletiš — pa ti ne more nič pozitivnega prorokovati.
Kako škoda, da ni mogel —- vsaj svojim zvezarjem — proroško namigniti, da bo cena hmelju poskočila.
Koliko zaželjene hvale bi si bil tako lahko brez vsega truda zaslužil? — Pa šment je, da je Vaš dar prorokovanja istotako negativen, kakor Vaše »delovanje za narod" sploh.
Občine gornjegrajskega okraja — vaša prava ura se bliža!
" V petek, dne 22. listopada, se bode vršila od Pake do Gornjegagrada komisija za zgradbo nor-malnotirne železnice. Občine in drugi zanimanci bodo ob tej priložnosti obljubili na zapisnik svoje prispevke ter ob jednem stavili za nje svoje pogoje..
Ti pogoji bodd po jedni strani gospodarskega, po drugi pa narodnega in političnega značaja. :	' -
Iz narodnega in političnega stališča bodo zavedne občine gornjegrajskega okraja gotovo čuvale slovensko lice in značaj svoje lepe romantične doline in bodo dale na zapisnik pogoje, da hočejo k železnici prispevati določene vsote le tedaj, če bodo na vseh postajah slovenski napisi na prvem mestu, da se bodo imena postaj klicala v slovenskem jeziku, da bodo vsi razglasi, vozni listki itd. tiskani na prvem mestu v slovenskem jeziku in da se bodo na železnici nastavljali le uradniki in uslužbenci slovenske narodnosti, popolnoma vešči v govoru in pisavi slovenskega jezika.
V pravnem smislu pa ne zadostuje taka izjava, temveč je potrebno, da se njena izvršitev tudi zagotovi. To se doseže, če se zapiše v zapisnik zavarovanje, da občine niso dolžne k železnici ničesar prispevati, ako bi se le ede» teh pogojev ne izvršil, oziroma če bi se železniška uprava po izplačilu obljubljenih vsot v poznejših letih več ne ozirala na te pogoje, da je potem dolžna ona, oziroma država vse vplačane vsote občinam vrniti.
Le ta nastop občin bode obvaroval zgornjo Savinsko dolino pred potujčevanjem ter zagotovil Slovencem kruh pri železnici.
Znano je, da ljubijo zgornji Savinčani svojo domovino, zato upamo, da jo bodo znali ohraniti na svojo čast neomadeževano pred ostudnim potujčevanjem ter zagotoviti koristi železnice sebi in slovenskemu narodu.
Slovenska domovina naj obdrži vselej in povsod svoje lepo slovensko lice, a zavednost Savinčana naj ostane tudi zanaprej uzor narodne zavednosti!
u z o r
Avstro-ogrska nagodba.
Piše dr. Z.	(Dalje.)
Drugače pa je glede vprašanja, kako se naj krijejo skupne potrebščine, kako se naj urejujejo državne kreditne razmere in izvršuje vojaška dolžnost. Tega se ni moglo za nedogledne čase naprej določiti. Saj je odvisno vse od notranjih razmer v vsaki delni državi, katere razmere se s časom izpreminjajo. Zato je treba glede teh skupnih zadev od časa do časa posebnih dogovorov med obema državama.
Ti dogovori se tičejo predvsem predpisov, kako postopati, da se določijo prispevki obeh držav za pokritje skupnih zadev, potem pa, koliko ima ta ali ona država prispevati. Dolg, kterega prispeva vsaka polovica k skupnim potrebščinam, imenuje se kvota.
Da se določi kvota, izvolita oba parlamenta, avstrijski in ogrski, iz svoje srede odposlance,
smehi tovarišev. Jarema je preveč vneto čutil dokaze ljubezni, da bi jo bil kunčal kar precej v začetku.
Zapustiti Sič ter udati se sami ljubezni, za to je bil preveč strasten Zaporožec; zapustiti ljubljeno devo ter udati se kozaškim običajem — za to pa mu je nedostajalo moči. Zato pa treba skriti ljubezen na takšnem mestu, kjer je nobeno radovedno oko več ne more videti.
II.
Ko sta prenočila na stepi, sta drugi dan proti poldnevu bila naša popotnika že tako blizo Črne Balke.
Kdo ne pozna Črne Balke in pristave starega Burlaja?!
Na stepi ni večjega bogatina nego je Burlaj; nihče nima toliko tabunov bistrih konj, kakor stari „duka", nihče nima takšne zale hčerke! Ni malo živahnih molodcev zahajalo na hutor, hoteč se zaljubiti v brhko deklico; ni bilo malo čopastih Kozakov, ki so sedeli na širokih klopeh s pipami v zobeh, ozirajoč se v črne oči zale kraljice.
Kakor bujna roža se je razcvetela Katrica na širokem svetu pod pekočimi žarki vročega solnca. Že v mladosti je zgubila mater ter bila
pod varstvom mračnega očeta, bivšega Sičevca ki je bil v marsikaterem pohodu ter se vsikdar vrnil z bogatim plenom.
Pogostoma so zahajali na hutor sivobrkasti dedci z licem, opraskanim od ran, pripovedujoči nekdanje svoje dogodke. In marsikatero uro je sedela zatopljena v misli pod ono košato lipo, misleča na pogumne Kozake, kako veslajo na lahnih čajkah preko razburkanega morja, da raz-sekajo s sabljo verige bratov, nahajajočih se v turški sužnosti.
(Dalje prihodnjič.)
Kaj si narod pripoveduje o nekdanjih studeniških dominikankah?
(Iz dravinjske doline.)
Pred več kakor 140 leti sta nesla pozno zvečer dva orjaška hlapca žičkega samostana precej velik zaboj iz Studenic, kjer so bile takrat dominikanke, proti Špitaliču.
Dolga pot, težavna nošnja, obenem pa skrajna nezadovoljnost v samostanski službi je povzročila, da sta dala svoji nejevolji duška v ne posebno nežnih besedah, v kletvi.
V soteski med Žičami in Špitaličem posta-
vita zaboj prav krepko ob tla, da bi si zopet odpočila.
„Urh", pravi mlajši hlapec, »kaj neki nosiva danes zopet v velikem zaboju?"
»Čestokrat opravljam nocoj ta posel; a povem ti, da ga več ne bodem! Krištof, jutri osta-vim menihe. Pojdi z menoj, vem za boljšo služb« doli ob Sotli!"
»Ha, pojdiva kar nocoj, Urh! Še danes mi je zapretil pater Bruno, da me da zapreti radi neke malenkosti; nezasluženi kazni se rad izognem ter svetujem, da se sploh ne vrneva v samostan. Predno pa jo popihava, poglejva, kakšno breme so nama danes naložile pobožne nune."
»Ako pobegneva, ne moreva vzeti vsega seboj, kar je v obsežnem zaboju; raji vrziva zaboj z vsebino tu doli čez pečevje v potok!"
Hkrati se iz zaboja zasliši trepetajoč, proseč
ženski glas.
Hlapca odpreta zaboj, v njem pa najdeta
prestrašeno, mlado — dominikanko . . .
*
To si pripoveduje narod v dravinjski dolini v različnih varijantah. Vsekakor pa je stvar značilna za isto dobo.
tako avane kvotne deputacije. Te kvotne deputacije izdelajo sporazumno z ministerstvi načrt, kteri se predloži obema parlamentoma v odobren je in če je ta sprejet, cesarju v potrjenje. Ako se deputacije ne zedinijo, zedinita se parlamenta; ako se tudi ta ne zedinita, odloči cesar. Kvota se sme določiti le za gotovo dobo, navadno za 10 let naprej, cesar pa samo za 1 leto. N. pr. ko bi znašali skupni stroški 100 in bi znašala kvota za Avstrijo 70%, za Ogrsko pa 30®/o, tedaj bi morala prva prispevati k znesku po 100 70, druga pa 30. Čim pa je delež (kvota) določen, je stvar vsake polovice, da svoj del pripravi in odda v skupno blagajno.
Ker pa je carina, ki se pobira na avstro-ogrskih mejah od nvažanega inozemskega blaga, •bema polovicama skupna, odšteva se njen čisti znesek predvsem od skupnih izdatkov, ostanek šele se med obe poloviei razdeli. N. pr.: Skupni izdatki znašajo 100, čisti znesek carine 10. Tedaj se odšteje od zneska 100 najpreje carina po 10 in ostanek po 90 se šele razdeli tako, da pripada »a eno polovico 70%, na drugo pa 30%.
Tu je treba koj pripomniti, da se carina odšteva le dotlej, dokler obstoji med obema polovicama carinska in trgovinska zveza. Ko bi se pa med obema državama sklenila mesto carinske in trgovinske zveze carinska in trgovinska pogodba, potem odpade dosledno tudi skupno zaračunanje čistega carinskega zneska. Ker sta se avstrijska in ogrska vlada dne 5. vinotoka t. 1. dogovorili, da stopi v bodoče na mesto zveze carinska in trgovinska pogodba, se bo potem takem skupno zaračunenje tudi prenehalo.
Kadarkoli pride med Avstrijo in Ogrsko do pogajanj, vsikdar je visokost kvote, deleža, ki ga ima vsaka polovica k skupnim izdatkom prispevati, predmet najhujših bojev. Prvotno t. j. 1.1867, je bilo dogovorjeno, da prispeva Avstrija k vsaki stotinki 70, Ogrska pa 30. Ko se je Ogrski kroni priklopila nekdanja Vojna granica, se je ogrski delež (kvota) zvišal od 30 na 31'4, avstrijski pa znižal od 70 na 68 6. Leta 1899 pa je zopet prvi zvišal na 33'4, drugi pa znižal na 66'6. Z ozirom na to pa, da mora Ogrska povečana po Vojni granici plačevati k skupnim izdatkom razven gori navedenega deleža predvsem še 2%, znaša sedaj njen pravi delež (kvota) 333/49, avstrijski pa 6 646/49, ali z drugimi besedami, k vsaki kroni, ki se steka v skupno blagajno, prispeva danes Avstrija 664%9 vin., Ogrska pa 33%, vin. Delež se določa z ozirom na davčno moč.
,?o letošnji nagodbi ima ogrska kvota znašati zopet za 2% več, avstrijska toraj za toliko manj.
Kakor znano, ni hotela Ogrska pri prvi nagodbi 1. 1867 ničesar vedeti o skupnih dolgovih, češ, Avstrija jih je brez dovoljenja Ogrske napravila, Avstrija jih naj nase prevzame. L. 1867 so znašali državni dolgovi 3.025,315.000 gl., razven tega je dolgovala avstrijska država tedanji avstrijski narodni banki 80 mil. gl. Uvidevši pa, da Avstrija ne more vsega dolga sama prevzeti, privolila je Ogrska prevzeti od vsega dolga del obresti po 29.188.000 gl. na leto. S tem pa še vprašanje
Obrtni vestnik.
Slovenskim obrtnikom I Od mnogih strani smo dobili pozive, naj bi se v listu včasi bavili obširneje tudi z raznimi obrtništva se tičočimi vprašanji. Sklenili smo, vsakih 14 dni posvetiti iel lista temu važnemu udu narodnega telesa. Prosimo slovenske obrtnike, da nas v tem podpirajo ter nam pošiljajo obilo gradiva. Želimo pa, da bodi to gradivo stvarno, ker same tožbe ne pomagajo nič. Tudi na razna vprašanja bomo rade-volje odgovarjali.
Nekatere važne določbe novega obrtnega reda objavimo v prihodnjih številkah „N a r o d -»ega Lista". __
Kaj bo z nami obrtniki na starost?
Mnogokrat sem že čital, da se je pridne pomočnike, ki so več let delali pri enem mojstru, odlikovalo ali premijiralo. Ne zavidam jim tega, nasprotno. Desetkrat in stokrat večje premije zaslužijo! Človek, ki se mu pri težkem delu skrivi hrbet in mu oslabe noge, pač tako nagrado krvavo zasluži.
Vendar — taka nagrada je za enkrat! A kaj na starost, če si obrtnik ni mogel pri današnjem težavnem stanju obrti pripraviti zadostnih življenjskih sredstev? Kot učenci in kot pomočniki smo spoznavali pri svojih mojstrih in spoznavamo kot mojstri sami na sebi naš žalostni
državnega dolga ni bilo rešeno. Kajti vsaka polovica si je pridržala pravico, visokost svojih obrestij znižati s tem, da plača na del glavnice. Sporno pa. je bilo takoj, kako določiti elavnico, ktero hoče ta ali ona država odplačati. Ogri so jo hoteli določiti tako, da se njih letni obrestni prispevek po 29.188.000 gl. kapitalizira in sicer na podlagi 5% obrestne mere. Avstrija pa se je tomu protivila, češ da ni za podlago jemati imenske (nominelne) 5% obrestne mere, ampak le dejansko (efektivno) 4'2%. Razloček bi bil ta, da bi morala Ogrska, ko bi se vzelo 4'2% na podlago, plačati veliko večjo svoto, kakor če bi se vzelo 6%- Po novi nagodbi se mora Ogrska svojih prispevkov k starim državnim dolgovom rešiti s tem, da plača glavnico, ki se dobi, ako se pomnoži njih letni obrestni prispevek z obrestno mero po 4'325%, česar pa seveda ne bode in more zlahka storiti.
i
Stara navada železna srajea.
Deželni odbor v Gradeu je bil od nekdaj vajen s slovenskimi občinami po nemško uradovati. Ker so slovenske občine v svoji veliki nezavednosti k temu molčale ter niso niti prsta ganile proti ti nezakonitosti, se je deželni odbor svoje nemške razvade tako privadil, da se je ne more odvaditi, ter misli, da ni mogoče, da bi slovenske občine hotele zdaj imeti one svoje pravice, katerih se prej nikoli zavedale niso.
Znano je, da je bil deželni odbor na tožbo občine Kokarje lani pri državnem sodišču obsojen radi prestopka zoper ravnopravnost slovenskega jezika, ker ni občini Kokarje na njeno slovensko vlogo v slovenščini odgovoril. Vkljub svoji obsodbi, odgovarja on občini Kokarje tudi zanaprej na njene slovenske vloge v nemščini. Občina Kokarje zbira po jedni strani njegove nemške odgovore ter jih predlaga c. kr. ministerstvu za notranje zadeve, da pouči osrednjo vlado o krivičnem ravnanju deželnega odbora, po drugi strani pa, če tako nanese, ne izvrši tega, kar deželni odbor z nemškimi dopisi zahteva.
Pred kratkim je občina Kokarje zaprosila za slovenske tiskovine „Godbeno dovoljenje". Deželni odbor ji je doposlal samonemške tiskovine. Občina mu jih je vrnila z naznanilom, da se ne morejo rabiti, ker ne ustrezajo določbam člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1867 1. drž. zak. broj 142, ki je bil izdan za določitev pravic državljanov, $ ne za c. kr. oziroma deželne urade in da občina, ne odstopi od svoje jezikovne pravice, temveč zahteva odločno, da se ji naj dopošljejo tiskovine »godbeno dovoljenje" v slovenskem jeziku, kajti le takšne razumejo župan, odborniki in občani. Dokler se ne dopošljejo takšna zakonu ustrezajoča godbena dovoljenja, bode občina izdavala na navadnem papirju v slovenskem jeziku spisana godbena dovoljenja, ki niso v evidenci deželnega odbora.
Ker deželni odbor izključuje slovensko občino od njenih jezikovnih pravic, dobro, izključi slovenska občina deželni odbor od kontrole nad izdavanjam njenih godbenih dovoljenj.
Naj blagovolijo vse slovenske občine tako ravnati, uspeh ne more in ne sme izostati.
Naša moč se naj pokazuje in javlja iz občin, ta sega v sredino deželne in državne uprave ter je najmočnejši poziv, naj začno v Gradcu in na Dunaju izvrševati zakonito ravnopravnost slovenskega jezika.
položaj. Skoraj bi pritrdil onemu, ki pravi, da se mu je kot pomočniku boljše godilo kakor mu gre sedaj kot mojstru.
Skrb za stanovanje, za materijal, za odjemalce, za družino, za plačevanje delavcev, za davke itd. — kaj naj pa še ostane obrtniku v današnjih razmerah na stare dni.
Kdor pregleda vrste našega obrtništva, vidi naš obupni položaj. Žal le, da obrtniki sami nočejo še tega spoznati v polni meri, ker sicer bi od Mure pa doli do Save zadonel klic: Slovenski obrtniki na Štajerskem, združimo se v našo obrambo, zahtevajmo združeni zaščito obrti od strani vlade.
Kar je v danem položaju najvažnejše za nas, je: zahteva po splošnem zavarovanju obrtnikov za starost in onemoglost.
Danes vidimo, kako marsikateri pomočnik, ko vidi žalostni položaj v obrti, tej obrne hrbet in si pojde iskat kruha v druge poklice.
In vidimo tudi, koliko mojstrov preklinja svoj stan in izgubi veselje do vsakega dela.
Naša najvažnejša zahteva je torej: starostno zavarovanje! Za to zahtevo pa moramo nastopiti obrtniki kakor en mož, in naši poslanci nas morajo v tej zahtevi odločno podpirati.
Upamo, da bo vlada v predlogi za tako zavarovanje, katero je obljubila v prestolnem govoru in katero je že deloma zasigurano, se posebno ozirati tudi na obrtniški stan. J. č.
Iz političnega sveta.
V državnem zboru
so bili novi ministri v torek 12. t m. jako viharno in neprijazno sprejeti. Demonstracija proti klerikalnima ministroma od strani socijalnih demokratov in proti češkima ministroma od strani čeških radikalcev je trajala precej dolgo, skoro četrt ure. Predlog poslanca Nčmca (soc. dem.), naj nova vlada razvije svoj program, je bil le z neznatno večino odklonjen. Tndi to je slabo znamenje za novo vlado. — Nadaljevala se je razprava o oskrbljenju družin, katerih očetje morajo kot rezervisti na vojaške vaje. V debati, v kateri je poslanec Einspinner govoril za odpravo vojaških vaj, se je oglasil tndi brž-časni naslednik domobranskega ministra general Georgi in je dosegel s svojim nastopom velik uspeh. Pokazal se je kot moža modernega mišljenja, ki ima srce za potrebe vojakov in razum za želje poslancev. — V začetku seje je vložil med drugimi posl. dr. Korošec interpelacijo na trgovinskega ministra zaradi premeščanja slovenskih poštnih uradnikov. — Poslanec dr. Gregorčič (goriški klerikalec) stavi predlog za ustanovitev slovenskih paralelk na gimnaziji v Gorici.
V nagodbenem odseku je posl. dr. Laginja izjavil v imenu „zveze južnih Slovanov", da ta iz načelnega nasprotstva proti dua-lističnemn temeljn države ne more nagodbe sprejeti.
Domobranski minister Latscher sicer še ni dobil naslednika, to pa samo zato, da da odide bolj v časti — na tihem. Njegov naslednik baje postane skoro gotovo general Georgi, ki je star šele 50 let; velja za odločnega pristaša dveletne vojaške službe.
Poljski klub
Ker je dozdajni predsednik poljskega kluba Abrahamowicz postal poljski minister-rojak, je izvolil poljski klub svojim predsednikom dr. Glombinskega,
Tretja ruska duma
je bila včeraj slovesno otvorjena.
Škofje in »katoliško" vseučilišče.
V	torek 12. t. m. so se škofje skoro iz cele Avstrije, med temi tudi Napotnik (Maribor), Sedej (Gorica) in Mahnič (Krk) [kje pa je bil Jeglič iz Ljubljane?] posvetovali glede ustanovitve »katoliške univerze" v Solnosrradu. Baje se ena fakulteta že otvori s prihodnjim letom.
Ministerstvo javnih del.
Z vso gotovostjo se zatrjuje, da se ustanovi ministerstvo javnih del. Sestojalo bi iz sekcije za montansko industrijo, ki pripada sedaj poljedelskemu ministerstvu; dalje bi spadale v njegov delokrog delavska statistika in socijalno-politična zakonodaja, končno vodne stavbe.
Češki narodni klub.
V	torek popoldne se je vršila konferenca parlamentarnih komisij mladočeškega, agrarnega in katoliško-narodnega kluba, ki je sklenila ustanovitev skupne zveze pod imenom: Češki narodni klub, ki bo obsegal omenjene tri klube. Novoustanovljeni klub bo nekako parlamentarno ozadje
Nekaj o osrednji zadružni blagajni.
Velikega pomena za malo ohrt in malo kmetijstvo bi bila ustanovitev takega zavoda. To je spoznala tudi vlada, ki je predložila že tudi načrt, kako bi se dobila potrebna sredstva in bi se določile meje državne podpore.
Namen osrednje zadružne blagajne bi bil: kreditnim zavodom za osebni kredit malemu obrtništvu in malemn kmetijstvu, — torej zavodom Schultze-Delitzschevega in Raiffeisenovega sistema — odpreti cen kredit državne banke. Osrednja zadružna blagajna bi združila vse obstoječe kreditne zavode in bi povzročila polagano izjedna-čenje povpraševanja po denarju s ponudbo ter tako ureditev obrestne mere.
Vlada da za novi zavod ustanovni fond v znesku 6 mil. kron in daje skozi 5 let letne podpore po 100.000 kron po 2% obresti, ki jih bo plačevati šele, ko bo že izkazan rezervni zaklad.
Načrt za ustanovitev takega zavoda je vsekakor lep in vlada stori veliko delo, ako ta načrt čimprej poskusi izvesti. Šlo se bo sedaj za to, ali bodo tudi poslanci v državnem zboru spoznali veliko važnost zadeve in jo pospešili, kolikor mogoče.
Naša poslanca pozivljemo v imenu slovenskega obrtništva, da posvetita tudi temu vprašanju veliko pozornost!
čeških ministrov v kabinetu in del Reckove vladne večine. Po rekonstrukciji kabineta je rgdijiranje teh treh skupin postalo naravno. Izven češkega narodnega kluba ostanejo — razen soc- dem. — čečki r a d i k a! e i ter Masaryk in Dr ti na. Pričakovati je, da izstopi nekaj z vladno politiko nezadovoljnih mladočebov in agrarcev iz kluba, kakor je že storil Stransky: Srednje šole,,
Finančni minister Korytowski je v svojem govoru o proračuna povedal, da znašajo stroški za srednje šolstvo 36 milijonov kron; to znači, da je prekoračen višek in dj» nastane nadprodukcjja srednješolskih abiturijentov.
Iz dežele ,,yitežkih" Madjarpv.
Sporočali smo svoječasno, da so surovi mad-jarski poslanci s silo izgnali rumunskega poslanca Vajdo iz državnega zbora. Imunitetni odsek je pa sedaj razsodil, da je s tem bila kršena njegova imuniteta.
Rumunska in kmečko vprašanje.
Spominjamo se še kmečkega punta na Rumunskem. Sedaj je izšla knjiga o kmečkem vprašanju na Rumunskem, iz katere je izvidno: na Rumunskem je nad 500.000 nad 21 let starih kmetov brez posestva; 62.000 rodbinskih očetov ima manj ko pol ha, sjemlje; 81.000 rodbinskih očetov ima V2—1 nadaljnih 148.000 rodb. očetov 1—2 ha-, a 132 kmečkih rodbin 2—3 ha zemlje. Taka mala zemljišča pač ne morejo preživljati rodbin in tako je 923.000 kmečkih rodbin odvisnih od graščakov in najemnikov. 4171 veleposestnikov v deželi ima 68% vseh dohodkov od zemlje v deželi. Graščaki oddajo svoja obširna zemljišča v najem Židom, ti pa kmetom. Tako morajo kmetje vzdrževati — žide in graščake. Razumljivo nam je, zakaj je prišlo do punta.
Češki agrarni poslanci so izvolili svojim načelnikom namesto Prašeka, ki je postal, minister, Udržala.
Volitve v delegacije in Štajersko. Štajerska ima dva mandata v delegaciji. Šklenil se bo najbrž sledeči kompromis: 1 mandat dobe vedno klerikalci, z enim pa se bosta menjavala nemški nacijonalec in Slovenec.
V ogrskem državnem zboru stoje hrvatski odposlanci v znamenju najhujšega boja proti madžarskemu nasilstvu. Zahtevajo, da se uredi državnopravno razmerje med Ogrsko in Hrvatsko, predno se da na dnevni red proračunski provizorij.
V proračunu za leto 1908
so med drugim sledeče postavke: za razširjenje železniške mreže državnih železnic 55 miljonov 700.000 kron, za telefonske mreže 6 mil., za iz-vanredno dotiranje melijoracijskega fonda 4 mil., vojno ministerstvo 78 milijonov 713.000 kron, poljedeljsko ministerstvo 62 milijonov 002.353 kron, itd.
Stenografiranje slovenskih govorov v državnem zboru.
Vsled nesramnega nastopa nemškega poslanca Muhlwerta proti slovanskim govorom se bodo odslej slovanski, seveda tudi slovenski poslanci pogostejo posluževali materinskega jezika tudi v zbornici. Da se fiksirajo stenografično tudi slovenski govori, je prideljen parlamentu g. dr. Skaberne iz naučnega ministerstva.
Dopisi.
Iz Trbovelj. Piše se nam: Občinske volitve se vrše mesca decembra. Sporazumno smo si postavili kandidate. Od 24 odbornikov jih pripada 8 Nemcem, in 16 Slovencem in sicer 10 »Narodni stranki", 5 klerikalni stranki in 1 soc. demokratom. To je po našem mnenju čisto poštena razdelitev. Kakor pa čujemo, se našim gospodom v kaplaniji ne zdi ta sestava pravična, katero odobrujejo in katero so sestavili sami ugledni možje vseh stanov in kamor je bila povabljena tudi duhovščina. Duhovščina se ni odzvala povabilu in sedaj zabavlja. Ali se gospodom mari dozdeva, da nimajo dovolj odločnih zastopnikov v odboru uarodno-napredne trboveljske občine? Ako bi teh 5 mož res ne bilo drugače pošteno mislečih, katerim leži — kakor jih poznamo — gospodarski in slovenski napredek trbov. občine bolj pri srcu, kakor klerikalna politika, tedaj bi mi odločno nasprotovali tej sestavi kandidatov. Ker pa nam ni za zdražbo, kakor nekaterim gospodom, ampak za mirno in plodonosno delovanje v obč. odboru, smo popolnoma zadovoljni s tem načrtom, ki se bode tudi do zadnje pičice izvršil. Kdor hoče pa rogoviljčevo olje prodajati in delati prepir, tistemu
bodemo še o pravem času pokazali vrata in ga vrgli brez ovinkov iz svoje srede iu družbe.
Št. Jur ob Taboru. Kaplan Florjančič se je oglasil v zadnjem .Slov. Gospodarju" ter povedal javnosti, da je naredil zrelostni izpit z odliko. Sedaj pa le klobuk dol! Škoda le, da ni dal še svojega spričevala ponatisniti, kajti če človek čita njegov dopis, mora nehote dvomiti o »odliki". Do sedaj smo mislili, da so besede kakor: „pobesnelost", „lajanje", ,,grizenje" .itd. le izrazi na zelo nizki stopinji stoječega človeka, a sedaj ko g. kaplan javno nastopa s svojim zrelostnim izpitom, smo seveda drugega mnenja. Popravljamo toraj storjeno mu krivico ter javno pripoznan\o, da se mu pozna akademična izobrazba.
In samo iz usmiljenja ste odgovorili na naš dopis? Škoda le, da se najde vedno tam, kjer je ni treba, nasprotno pa jo iščemo tam zastonj, kjer bi morala biti.
Zdihujete, kako more človek ,.z omiko" razkrinkati Vaše delovanje v spovednici, a se zrna očitanja prav diplomatsko izognete. Saj ste sami prepričani, da Vas brez vzroka nikdo ne bi napadal, ako pa bodete očitane stvari v spovednici še nadaljevali, smete biti zagotovljeni, da naprednega dopisnika nobena »omika* ne bode ovirala, Vaše početje obelodaniti.
Nadalje vprašate, zakaj se Vas radi očitanih prestopkov ne toži. Le potolažite se, gospod z zreiostnim izpitom, kar še ni, še vedno lahko pride. Dosedaj se potolažimo z zavestjo, da še nobeno drevo ni zraslo do neba.
S tem, da bodete delovali že zanaprej proti slabim listom, ustrezate le naši želji, vendar pa morate biti pri tem popolnoma nepristranski ter nastopiti najprvo proti »Slov. Gospodarju", kateri list je bil že na vseh javnih shodih obsojen. Zakaj se shodov, katerih se je vdeležila pretežna večina župljanov, niste vdeležili tudi Vi, nam je seveda uganka.
Konečno vam vrnemo vso slamo, katero ste nakopičili v dopisu. Prav iz srca jo privoščimo — ne Vaši glavi — pač pa Vašemu želodcu.
Iz Konjic. V zadnjem času so razni časniki prinesli dopise o razmerah na naši slovenski šoli. Res je skrajni čas, da se začne o njih javno govoriti. Da je ta šola glede učnih uspehov ena najslabših na Spodnjem Štajerskem, je obče znano. Poiskati je treba vzroka. Vprašamo, ali bi bilo mogoče, da se nastavi na nemški šoli kak slovenski učitelj, — ne nemškutar — ampak zaveden Slovenec? Nikoli! Ves nemški svet bi bil izvan sebe. In kako se ravna z našo šolo? Višje oblasti nas zalagajo dosledno z učitelji nemškega mišljenja in sicer s takšnimi, ki so jim preslabi za njihove nemške zavode. Namen je jasen. Čim slabša je slovenska šola, tem več otrok sili v nemško, ker mislijo, da se tam več nauče. Ali varajo se — prava izobrazba je vendarle edino mogoča v materuem jeziku; v nemških šolah so le izdajice in ni se čuditi, da se ravno v našem okraju nemškutarstvo tako grozovito širi.
Višje oblasti so slepe in gluhe za naše pritožbe. Letos, ko suplira neki narodni učitelj naše šole drugod, poslali so nam zopet novo nemško korifejo kot pomožnega učitelja in sicer takšnega, ki še mature nima. Branili smo sega — seveda zaman — za našo petrazrednico ni bilo druzega najti, najslabši je ravno dober dovolj! Ali mirovali ne bodemo več! Naš zavod ni zavetišče za razne nemške kandidate in frajlice, kateri rabijo slovenščino le v toliko, da jim pomore do boljše službe, v javnem življenju se pa družijo z našimi najhujšimi nasprotniki (in nastopajo kaj drzno proti nam), naša šola je slovenska posest in zahtevamo narodnih učiteljev in izprašanih!
Toliko za danes.
Slovenska Bistrioa. Vinogradi so se letos tu slabo obnesli, ker je trs bil hudo poškodovan po zimskem mrazu. T rt na uš počasi napreduje, a novih nasadov je še malo, največ v gospodskih vinogradih. Kmetje se pač boje stroškov ki so posebno za cepljene trte visoke. Vlada in dežela pa premalo storita, da bi pospeševala nasade. Kako drugače ravna ogrska vlada. Letos bo nakupila dvajset miljonov cepljenih trt, za katere plačuje po 160 do 200 kron za tisoč, a nakupuje jih ne samo na Ogrskem, tudi po Štajerskem Tako je neki tukajšnji posestnik, ki se peča s trtarstvom, vse svoje cepljene trte, mnogo tisoč, prodal ogrski vladi. Toraj naše trte, ki bi jih doma silno potrebovali, romajo na Ogrsko in ne bo veliko let, da bo Ogrska preplavila naše kraje s svojim vinom. To je akcija, katero bi naj posnemala naša vlada. Zakaj bi ona
ne nakupila vsaj vse trte, ki so naprodaj v tukajšnjih deželah in jih potem, kakor to stori ogrska vlada, po nizki ceni oddajala revnim vinogradnikom? Narodna stranka naj bi tudi na to imenitno panogo kmetskega gospodarstva obračala svojo pozornost in deželni odbor in vlado opozorila na izvoz cepljenih trt ter jima na srce polagala, da bi trte ta dva faktorja nakupovala in s tem jih ohranila za domače kraje.
Pišece. Naš krčmar Fr. Agrež je dal v zadnji številki „Slov. Gosp." nekoliko duška svoji jezi na narodno stranko. Mož je že povsod poskusil si pridobiti lavorik, a ker se mu ni nikjer posrečilo, je stopil v vrsto slov. politikov. Najbrž nima sedaj nobene tožbe, kar je pri njem redko — zato se je vrgel na politiko. Nasvet pa mu je dal najbrž neki gospod, ki se bolj zanima za politiko ko za cerkev.
Pri zadnjih občinskih volitvah je Agrež upal na županski stolec — kakor je bilo slišati — a volilci so ga celo iz odbora bacnili, že vejo, zakaj. Agrež pa je bil tudi načelnik kraj nega šolskega sveta in je tako dobro gospodaril, da so mu tudi tam pokazali vrata.
Toliko za danes, da bralci vsaj nekoliko poznajo navdušenega boritelja kmečke zveze, — ki je skoro vse drugo prej ko kmet. Pišečan.
Sv. Lenart v Slov. Gor. (Razžaljeni dr. Tiplič). »Pobalinstvo in skrajna surovost pa je, če se po javnih časopisih smešijo znotranje obiteljske razmere nasprotnika, če se napadajo žene, ki se niso nikoli mešale v političen boj". Da, da, to so res pobalini. »Članki enakega kalibra morejo Je iz peresa kreature podlega značaja izvirati in take vrste gnojnico more le umazani »Narodni list" ponujati za berilo svojim čitateljem". Res tako elegantno ne moremo pisati kakor naš akademično izobraženi doktor. Iu zakaj vse to? Zakaj smo tako podli pobalini? Ker smo si upali očitati dr. Tipliču — ne ženi — da se njemu tekom sedmih let njegovega prebivanja v Slovenskih goricah še ni zdelo vredno učiti svojo ženo slovenščine, ka j pa še svoje pri Sv. Lenartu rojene in vzgojene otroke. Resnica pač boli!
Iz Brezja pri Mariboru. Kakor se sliši, so sklenili nekateri poberški »purgarji", da popolnoma ponemčijo našo šolo. Pobirati baje hočejo zato »pametno" misel podpise po Zrkovcih in Dolgošah. Čudno, čudno! Ti gospodje, ki morajo glede svoje šole tako plesati, kakor jim gode »Schulverein", hočejo naenkrat komandirati z našo. Počakajte malo! Mi smo si postavili šolo s svojim denarjem, hočemo pa ostati tudi sami njeni gospodarji. Pri nas se poučuje itak nemščina, poučevati pa se mora tudi materinščina. Prej razkadimo z dinamitom drago šolsko poslopje, kakor pripustimo, da bi se naši otroci po šoli odtujili svojemu narodu, da bi jih nemčurski učitelji poturčili in iz njih napravili »fauatizirane derviše vsenemške stranke".
Ostanite torej, gospodje, doma! Povejmo vam odkrito, da pri nas za krakelanje niso primerna tla. Pri nas namreč vsako dete ve, da v vaših praznih glavah ni nobenega lastnega prepričanja, temveč le nekaj puhlih fraz. Če pa radi dolgega časa le hočete »gimple" loviti, storite to v Pobrežju, saj jih imate dovolj!.
(Opomba ured.:) Neki dopisnik »Gospodarjev" pravi, da so to uspehi narodne stranke! Zakaj pa ni »Gospodar" zabranil prejšnjih napadov, saj že od leta 1895 ni več miru? Ali so »Gospodarjevi" uspehi, da so vse šole v mariborski okolici že ponemčene ?
Štajerske novice.
Naši duhovniki in poštenje. Opozorili smo, da je državna in deželna revizija Zadružne Zveze v Celju izkazala neutemeljenost obrekovanja, da Zadružna Zveza »Narodni List" podpira. Kaj pa pravita pobožnjaka »Slovenec" in »Slov. Gospodar"? Pravita, da je to sicer res, toda podporo je »Narodni List" vendar dobil z drago plačanimi inserati. Torej na ta način hočejo zdaj stvar zasukati? Pa poglejmo, koliko inseratov je »Narodni List" objavil. Enega samega in sicer proti običajnemu plačilu. In kar je najlepše, ravno isti inserat je bil istočasno ponujen tudi »Slov. Gospodarju", čegar lastniki pa v svoji visokosti na ponudbo niti odgovorili niso. Če se more o podpori govoriti, podpira pač narodna stranka Zadružno Zvezo iz nesebičnih stvarnih vzrokov, ni pa zahtevala in ne zahteva za to nagrade. Toliko
v pojasnilo onim. ki so v nevarnosti vsesti se na nove klerikalne limance.
Klerikalci in ljudstvo. Klerikalci se vedno bijejo na prsa, češ, mi smo prijatelji kmeta, mi smo ljudski prijatelji, mi smo demokratje. Kako pa izgledajo kot demokratje v resnici, naj pokaže naslednji slučaj. Ko se je govorilo o tem, da bi imel vodja češke kmečke (agrarne) stranke Prašek postati minister, se je »Slovenec", glasilo vesoljnega slovenskega klerikalstva, čudom čudil in se vpraševal, kako je mogoče, da se hoče imenovati za ministra kmeta. Naglašal je, da je Praškov a žena navadna kmetica in sive lase mu je delalo vprašanje, kako bo mogla nastopati ta ženska kot kmetica na—dvornih plesih. — Tako izgleda demokratičnost klerikalcev. Fej!
..Slovenec" in politično poštenje. Ljudje okoli »Slovenca" in »Slov. Gosp." iščejo kakor blazni sredstev, kako bi posamezne člane narodne stranke in s tem stranko samo moralično ubijali. Le izobraženosti večine štajerskih Slovencev, svisoko stoječi nad nivojem izobrazbe »Slovenčevih" in »Gospodarjevih" urednikov in dopisnikov, je pripisovati. da se jim peklensko delo ne posreči. — »Slovenec" št. 256. z dne 8. nov. t. 1. je zopet izlegel tako kukavičje jajce. Piše, da je g. Volk, lastnik kemične pralnice v Šoštanju, prosil za podporo od Sttdmarke in sicer po posl. Marchklu in da je pred tremi leti pri občinskih volitvah agi tiral za Nemce. Ivonštatiramo kratko, da je vse od prve do zadnje besede zlobna laž, ki gre le na to, da škoduje g. Volku. Podjetje g. Volka je edino slovensko te vrste na Štajerskem, zato je le brezdomovincu mogoče delati proti njemu. Ta namen pa ima »Slovenec" — in jasno je nam in vsakemu poštenemu narodnjaku, da klerikalci postopajo protinarodno. izdajalsko v velikem in malem.
Dopolnilne volitve v deželni zbor. Dr. Dečka mandat je ugasnil in so razpisane nove volitve in sicer za dne 23. jan. 1908. glavne in za dne 27. jan. 1908. ožje volitve. Več o tem govorimo v uvodnem članku.
Poročil se je gosp. dr. Milan Geršak, sodni pristav v Ljubljani, sin notarja v Ormožu, z go-spico Melito Preskerjevo, hčerko ormoškega okr. sodnika.
Celje. Schmidlovo trgovino je vzel v najem nek mož slovenskega p.,koljenja, ki bo pa seveda na komando trd Nemec. Zanesljivo vemo. da se je mož s častno besedo zavezal pri raznih vo litvah glasovati z Nemci. Nemški listič »vahta-rica" pravi, da je ta mož že od nekdaj Nemec. Seveda, pa rojen od slovenskih starišev, torej tak »Nemec", kakor jih imate večinoma v svojem nemškem taboru, magistratov«! Hujši je janičar od Turka! Slovenci, pomnite to in dobro si zapomnite take ljudi. Kaj ima storiti, bo vsak zaveden Slovenec vedel.
Odlikovani pospeševatelj kmetijskega napredka. G. Martin Jelovšek, potovalni učitelj za živinorejo in mlekarstvo, je dobil od oddelka štajerske kmetijske družbe za živinorejo in mlekarstvo srebrno družbino medajlo z diplomo.
Spremembe v garnizijah. Konjeniški polk št. 5. pride iz Dun. Nov. Mesta in Traiskirchna v Gorico, Ljubljano, Slov. Bistrico in Maribor ; konjeniški polk št. 4. iz Maribora, Slov. Bistrice in Gradca v Enns in Wels; polk huzarjev št. 16. v Maribor, Gradec in Radgono.
Shod proti alkoholizmu, to je proti opojnim pijačam imajo danes duhovniki v Celju. Veseli nas, če se začne tako gibanje po Spod. Štajer-škem iz popolnoma stvarnih razlogov. Želimo pa obenem, naj začnejo gospodje duhovniki tozadevno reformno delo v prvi vrsti — pri sebi.
Sokolski dom v Mariboru. Že prihodnjo pomlad se bo dvignilo v Leitersbergu pri Mariboru novo poslopje: Sokolski dom. Stavbišče je že kupljeno.
Pragersko. V noči od torka na sredo se je pri premikanju vozov na tukajšnji postaji ponesrečil premikač Jožef Rudolf. Hotel je obesiti kupolo k vozu, med tem mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno pod kolesa, da so mu prerezala prsa. Obležal je na mestu mrtev. Truplo nesrečneža so odpeljali v črešnjevsko mrtvašnico. Nesrečnež zapušča vdovo s petimi nedorastlimi otroci. To je žalostno plačilo za trud ubogega trpina, katerega je dolgo vrsto let pri železnici imel. Ni je postaje pri juž. žel., kjer bi se tako pogosto prigodile nesreče in padlo toliko žrtev, kakor na Pragerskem.
Koncert v ,,Skalni kleti" pri Celju je dal za
Ciril-Metodovo družbo čistega dobička 12 K.
Glavni odbor narodne stranke. Vsled neljube pomote je med člani glavnega odbora iz Celja izostalo v seznamu v zadnji številki ime: g. dr. Ernst Kalan, od v. kand. v Celju, kar s tem dopolnjujemo.
Občni zbor narodne čitalnice v Celju se vrši v soboto dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer.
Odlikovanja v sodni službi. Viteški križec Franc Jožefovega reda je podelil cesar deželiio-sodnim svetnikom in okr. sodnikom Viktorju Po-tioreku v Krškem (Koroško) in g. dr. Josipu K r o n v o g 1 u pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.
Zopet podraženje premoga. Premogokopna družba v Trbovljah je zopet zvišala cene premogu. Č« bo šlo to tako naprej, bodo kmalu le milijonarji mogli kuriti s premogom.
Velikega divjega kozla je ustrelil lovec veleposestnika Mravljaka pri Sv. Antonu na Pohorju. Kozel se je najbrž zatekel z gore Sv. Uršule, ker na Pohorju se baje še te divjačine ni videlo.
Gospodinjsko šolo v Ptuju namerava zidati ptujski pek Ornig. Seveda je to nova vaba za ponemčevanje naših slovenskih deklet. Pa bo slabo šlo!
V	Podgorju pri Letušu je umrl abiturijent Rado Žibret. N. p. v m.!
V	Dolu pri Hrastniku je umrl župan Franc Peklar dne 11. t. m.
Slovensko dijaštvo proti vladnemu nasilstvu. Narodno radikalno dijaštvo v Gradcu zbrano na prvoletniškem večeru društva »Tabor" dne 9. novembra 1907 protestira najodločnejše proti žaljivi in krivični rešitvi gimnazijskega vprašanja v Ljubljani in najodločnejše obsoja izdajalsko početje S. L. S., ki se je zavzela za tako rešitev.
—	Istotako protestira odločno proti nečuveni zlorabi uradne oblasti predsednika dež. šol. sveta kranjskega napram prof. dr. Ilešiču. — Prof. dr. Ilešiču pa izreka svoje spoštovanje za možati nastop v narodno in stanovsko korist.
Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so |se v noči od 10. na 11. novembra 1907 stepli »Marijini otroci" — z noži. Odbornik katoliškega izobraževalnega društva in stotnik požarne brambe je bil smrtnonevaruo rgnjen od uda Marijine družbe. Sadovi krščansko-socijalnih kurzov!
Dvorazredno nemško ljudsko šolo ustanovijo na Teznu pri Mariboru, tako da bo tudi ta vas kmalu ponemčena. Tako se utrjuje Nemštv.o okrog Maribora.
V	pridobninsko komisijo za Štajersko so imenovani za slovenski del dežele Lenko, Hafen-richter iz Oplotnice in Suppanz iz Pristove. Kamorkoli pogledamo, same klofute.
„Ali so se res poslanec Roblek na Dunaju zamerili, da ne smejo več govoriti", tako je pra-šala nedavno v savinskem vlaku se vozeča ženica iz Z. P. nekega sopotnika. Vprašanju je seveda sledil razposajen smeh sopotnikov. Ženski se je videlo, da je bila s tem od nekoga hujskana.
—	Takih sredstev se že morajo posluževati gospodje?!
V	Rušah v žalski farl je 5. t. m. ukradel Valentin Skornšek iz Šmartna ob Paki posestniku Antonu Knezu moško obleko in pobegnil v bližnji gozd. Gospodar ga je videl, tekel za njim in ga v gozdu prijel. Izročili so ga orožnikom v Žalec.
V	zadevi Sudmarkine loterije, katero je — kakor smo sporočili — vlada dovolila takse prosto, so stavili posl. Roblek in tovariši odločno vprašanje na vlado, kako more na tak način podpirati ponemčevanje. Da so zadeli v črno, dokazuje dejstvo, da nemški listi izlivajo svojo strupeno jezo nad slov. poslanci.
Za strankini narodni sklad je daroval neimenovani v Celju 10 K. — Hvala!
V	Šoštanju ustanovijo »Sokola". Toplo pozdravljamo ta korak. Okrepi se slovensko Sokol-stvo na Spodnjem Štajerskem in Šoštanju se vlije novih sil. Na delo!
Kmetijska podružnica v Št. Jurju ob j. žel. priredi v nedeljo dne 17. nov. po večernicah (ob 3. uri pop.) v gostilni g. F. Cernošeka velezani-mivo poučno predavanje o perutninstvu. Vabijo se udje in neudje, posebno pa gospodinje k obilni udeležbi. Predava predsednik štajerskega perotn. društva in živinozdravnik g. Uršič.
Na gospodarskem sestanku v Grobelnem so zbrani posestniki sklenili, storiti konečno odločne korake, da se regulacija in drenaža v šentvidski dolini izvede in so vložili tozadevni predlog na deželni odbor.
V Kapeli pri Radgoni je pogorelo gospodarsko poslopje gostilničarja Divjaka. Zažgala je hudobna roka.
Regulacija Pesnice in Hudinje. Sklep štajerskega dež. zbora za regulacijo Pesnice in Hudinje je cesar potrdil.
VVratschko in drugovi. Kakor smo svoj čas poročili, se je pregrešil očka in prerok Wratschko ob času zadnje volilne borbe v gornjeradgonski okrajni zastop s tem, da je hotel podkupiti nekatere volilce. Glavna razprava proti njemu in sokrivcem se vrši jutri 15. t. m. pri okrožni sod-niji v Mariboru in bo dalekosežnega političnega pomena.
Sudmarkina „šparkasa" pri Sv. Ilju v Slov. Gor. pričenja — pokati. Baje so v vodstvu že sklenili njen razpust. Kakor hitro bodo znane podrol nosti, bomo tudi mi o tem še obširneje govorili.
Slovenski kmečki koledar
izide v dobrem tednu. Knjiga bo obsegala — kakor smo že javili — blizu 400 strani, nad 30 člankov raznovrstne gospodarske, poučne in zabavne vsebine. Razprodajala se bo po tako nizki ceni, da menda nobena slovenska knjiga tako. Ptujski Nemci prodajajo svoj „Štajerčev koledar", ki ima komaj 112 strani, po 30 kr., naš kmečki koledar bo imel blizu 400 strani, torej najmanj 3 krat toliko kot Štajerčev in bo veljal le I krono, s poštnino I K 20 v. To je gotovo tako nizka cena, da si more in mora koledar naročiti vsak zaveden narodnjak. Koledarja bomo razposlali nekaj na posamezne naslove, večino pa skupno na okrajne odboie ter na posamezne zaupnike po deželi š prošnjo, da koledar razpefiajo. Kdor bi hotel dobiti koledar naravnost po pošti doposlan, naj se oglasi.
Opozarjamo, da ima koledar 4 lepe povesti, izvrstne, od samih strokovnjakov pisane članke o sadjarstvu, vinogradništva, planinskem pašništvu, o gnojenju s hlevskim in umetnim gnojem, o gozdarstvu, o lovski postavi, o vinski postavi, o postavi glede hipotekarnih dolgov, o hmeljarstvo, o kmečkih puntih, o kmetijskih poslih, o narodni stranki in njenih ciljih, in še mnogo, mnogo velepoučnega gradiva!
Narodnjaki! Kmetje! Sezite po tem koledarju, kakoršnega ceneje nikjer ne dobite!
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Dr. Šusteršič in Nemci. V nedeljo dne 3. t. m. je imel dr. Šusteršič v Ljubljani v »Hotel Unionu" shod, na katerem je govoril med drugim tudi o Nemcih. Govoril je tako lepo, da piše zagrizeni nemški list »Grazer Tagblatt" o njem sledeče: »Vodja slovenske ljudske stranke je ožigosal v drastičnih besedah poskuse brutalnega nasilstva nad mirnim nemškim prebivalstvom ... Na tem zborovanju je padla prva pametna beseda izza mnogih, mnogih let: »Pustite Nemce v miru!" — Tako nemški graški list o dr. Šusteršiču. Povedali smo dovolj! — Konštatiramo le še, da je dr. Šusteršič vodja vesoljnega slovenskega klerikalstva, in da je podvodja štajerskih klerikalcev dr. Korošec ž njim v najožjem stiku.
Praktični tečaj za češčino ustanovi slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani.
„Naš Glas" je glasilo nove »slovenske kmečke stranke" na Goriškem. Prva številka je izšla.
Nova slovenska učna knjiga. Naučno ministerstvo je potrdilo Iv. Maherjevo knjigo »Pri-rodopis živalstva" za nižje razrede srednjih šol.
Tudi celovški „Mir" je proglasil za velik uspeh klerikalcev (on pravi »slovenske ljudske stranke"), da dobi 20.000 Nemcev na Kranjskem 2 popolni nemški in 400.000 Slovencev na Kranjskem tudi samo 2 gimnaziji. Sedaj je pa koroško Slovenstvo rešeno!
Zvezo koroških slovenskih nepolitičnih društev, seveda po klerikalnem receptu, so ustanovili dne 20. okt. v Celovcu.
Slovenske učne knjige za srednje šole. Skrb za to je z vso odločnostjo prevzelo društvo slov. profesorjev v Ljubljani in naznanja se, da bodo knjige v rokopisu do prihodnjega poletja priprav-lje e in sicer za vse predmete petega gimnazijskega razreda.
Občni zbor katoliškega političnega in gospodarskega društva za Koroško se je vršil dne 3. t. m. v Celovcu. Razpravljalo se je o možnosti nadaljnega skupnega nastopanja koroških Slovencev ter o vstopu poslanca Grafenanerja v eden klnb na Dunaju. Z večino glasov se je sklenilo, da ima vstopiti Grafenauer v »slovenski" t. j. klerikalni klub. — Precej ostra je bila razprava o prvi točki, ker je posebno dr. Mtiller odločno nastopil proti sedanji pisavi »Mira". Vendar se je doseglo spo-razumljenje in je voljen dr. Mtiller v odbor društva. Na shodu so bili po večini zastopniki duhovniki.
»Edinost" - izobčena. Tržaški škof Nagi je izdal okrožnico, s katero prepoveduje čitanje glasila tržaških Slovencev »Edinosti" — in sicer zaradi tega, ker se »Edinost" poteguje za glago-lico v cerkvi, to je za staroslovensko bogoslužje. — Klerikalci so se začeli na tržaškem ozemlju odločno gibati in pride kmalu čas, ko bo tudi »Edinost" morala vreči solzavo slogo med staro šaro. —
Shod volilcev v Ljubljani se je vršil v ne-deijo 10. t. m. ob veliki udeležbi. Poročal je o političnem položaju in odgovarjal na razne napade »Slovenca" posl. Ivan Hribar.
»Slovenska Matica" je v svoji zadnji seji sklenila, da proslavi 400-letnico Primoža Trubarja s slavnostno akademijo in z izdajo »Trubarjevega zbornika". — Tudi stoletnico rojstva dr. Janeza Bleiveisa se proslavi s posebno »spomenico".
Slovensko dijaštvo v Pragi je imelo dne 9. t. m. velik shod, katerega so se mnogobrojno udeležili tudi Čehi in na katerem se je izrekla naj-ostrejša obsodba izdajalski politiki slovenskih klerikalcev v zadevi I. drž. gimnazije v Ljubljani. V imenu Čehov sta med drugimi rektor češke univerze dr. Goli in dekan modroslovne fakultete dr. Niederle izjavila, da češki narod in češka inteligenca hoče vedno z vso silo podpirati kulturna stremljenja Slovencev; obžalovala sta pa obenem, da strankarska nasprotst/a pri Slovencih ne prenehajo niti na svetem narodnem polju.
Gospodarski paberki.
Koliko poljskih pridelkov pridela Avstrija in koliko jih potrebuje? Preračunih so, da se pridela v Avstriji:
pšenice okroglo 14 milijonov metercentov rži	» 23 ,,	»
ječmena „ 16 „	»
ovsa	» 21 „	»
koruze	» 4 »	»
Potrebuje pa se v Avstriji približno: pšenice 29 milijonov metercentov rži	28
ječmena 18 „ „ ovsa 22 „ „ koruze 11 „ „ Iz teh številk se razvidi, da se v Avstriji ne pridela toliko, kolikor se potrebuje. Navezani smo torej na uvoz iz tujih držav in posebno iz Ogrske.	_
Cena jajc na dunajskem trgu dne 12. novembra 1907.
jajca v zabojih
I-ma	jajca v sodčkih
II-da	» » „ Nižje in gor.-avstrijska
I-ma	štajerska jajca
II-da	» »
I-ma	moravska »
II-da
Sleska jajca Hrvaška „ Slavonska jajca
Za zaboj k 1440 kom.: I-ma bačka jajca I-ma banatska jajca zgornjeogrska „ I-ma sedmograška Sortirana I-ma „ nesortirana a K bosanska jajca	a K
I-ma	bolgarska jajca
II-da	„ „ I-ma srbska „ I-ma gališka jajca sortirana I-ma „ „ nesortirana k K
I-ma	ruska „	a K
II-da	„	k K I-ma srednja jajca 4 K I-ma mala ,. & K
v kmetijstvu 5,040.000 (všteti so ne samo delavci, ampak tudi člani rodbin izven gospodarja!) v industriji 2,540.000, v trgovini in prometu 668.000. Od 1. 1900 se je razmerje sledeče spremenilo: v kmetijstvu je padlo njih število za 61/2 odstotka, v industriji naraslo za ll1/2 odstotka, v trgovini in prometu pa naraslo za blizu 26 odstotkov. Te številke jasno govore, da kmetijskega delavstva primanjkuje.
Književnost.
Razne novosti.
Najzanimivejša ženska lastnost. Neki angleški časopis je vprašal svoje bralce, neoženjene seveda, katero lastnost najbolj cene pri ženski? Dobil je 17.300 odgovorov. 16.000 bralcev je odgovorilo, da cene ženske, ki znajo dobro kuhati.
Uradne akte sta ukradla v ogrskem mini-sterstvu madžarski poslanec Lengyel in biv. uradnik v ministerstvu Hajdn. Prvi je bil obsojen na 2, drugi na 14 dni državnega zapora.
Postavni načrt za obdačenje avtomobilov je izdelal fin. min. Koritovski ter ga predložil posebni anketi. Tako hoče torej prehiteti nekatere deželne zbore, ki so že tudi razpravljali o takem obdačenju od strani dežel.
Koliko tračnic se uporabi za avstrijske drž. železnice? Uprava avstr. držav, železnic je pred kratkim izdala tozadevno statistiko, po kateri se uporabi v najkrajšem času 506.450 hrastovih tračnic, 472.550 mecesnovih, 744.300 borovih in 30.500 bukovih. Od teh jih odpade na Galicijo in Bukovino 310.850, na Zgornje Avstrijsko 43.200 na Češko in Moravsko 284.600, na Štajersko in Koroško 439.050 in na Kranjsko 27.500.
a	25	kom.	po	K 2 —
k	26	n	71	K 2 —
k	27	n	,1	K 2 —
k	29	»	M	K 2—
k	25	M		K 2 —
a	26	V	n	K 2 —
a	26	n	n	K 2 —
k	27	rt	n	K 2 —
k	29	»i	JI	K 2 —
k	26	JI	M	K 2 —
k	27	r	»i	K 2 —
a K k K k K k K
a K k K a K k K
100 98 98 100 98 97 102 97
96 94 102 96 94 85
Na občnem zboru delavskih posredovalnih uradov na Dunaju
Pripravljalni odbor hotelske družbe »Triglav" v Ljubljani se znova obrača na denarne zavode in posameznike k podpisanju deležev za ustanovitev hotelske družbe »Triglav".
Pripravljalni odbor je kupil v Bohinjski Bistrici krasna poslopja, v katerih se je letos hotelski obrat že izvrševal. Tudi ob Bohinjskem jezeru so že kupljena zemljišča; vse to za jako nizko ceno in da bo ijjjiel vsakdo natančno sliko o financialnem položaju, priobčujemo javnosti, koliko so stali nakupljeni objekti in zemljišča.
1.	Dvoje dvonadstropnih vil z gospodarskimi poslopji in lepim parkom (bivše Ceconijevo posestvo) je stalo 78.000 K.
2.	Bivši hotel železniškega ministrstva z gospodarskim poslopjem je stal 15.000 K.
3.	Zemljišča ob Bohinjskem jezeru, tako na spodnjem kakor na zgornjem koncu, v obsegu okrog 35.000 m2 so stala 37.430 K 39 v. Prenosna pristojbina, posredovanje, notarske in zemljemerske pristojbine za vse skupaj pa 7489 K 10 v, torej znaša nakup s stroški in pristojbinami 137.919 K 49 v.
Strokovnjak in sodno zapriseženi cenilec je pa cenil posestvo pod 1. 130.000 K in posestvo pod 2. 70.000 K, torej skupaj 200.000 K proti čisti kupnini 93.000 K.
Nakupljena poslopja so se primerno adaptirala za hotel z restavracijo in za letoviška stanovanja in so vsa adapcijska dela z uredbo parka, instalacijo razsvetljave, vodovoda in hišnega tete grafa stala 28.380 K 82 v. — Popolna oprema vseh poslopij s pohištvom, perilom, gostilniškim in kavarniškim inventarjem in petih kuhenj je stala 44.077 K 43 v. Račun reklame, pisarne, agitacije in uprava hotela ter davki in zavarovalnina znaša pa 6126 K 58 v., torej vsa potrebščina 216.504 K 31 v„ pri čemer niso vštete obresti za glavnico, s katero se je vse to pokrilo.
Da se torej ustanovi družba, ki bo vse to prevzela, je potrebno, da je podpisanih za 250.000 K do 300.000 K deležev, ker se mora imeti nekaj obratne glavnice. Iz povedanega je razvidno, da se je prav ceno vse nakupilo in da se bo podjetje spričo velikanskega navala tujcev v Bohinj tudi v kupčijskem oziru dobro obneslo in obrestovalo.
Iz načrta pravil za hotelsko družbo »Triglav" navajamo najvažnejše točke.
Namen družbe je v prvi vrsti v Bohinju graditi hotele in kopeli, skrbeti za prometna sredstva in za druge tujski promet pospešujoče naprave. Ima pa pravico razširiti svoje delovanje tudi na druge slovenske pokrajine. Osnovna glavnica sestoji iz od posameznih družabnikov polno vplačanih deležev v skupnem znesku 300.000 K. Deleži znašajo 500, 1000, 2000, 3000, 5000, 10.000 in 25.000 K.
Za vsakih vplačanih 500 K se ima pri glasovanju en glas.
Vsak družabnik jamči samo za svoj delež in so vsaka naknadna plačila izključena.
Pripravljalni odbor po ureditvi lepepa podjetja še enkrat vabi vse rodoljube k pristopu, in sicer deločuje zadnji rok — 15. decembra t. 1., do katerega časa je treba prijaviti pristop in tudi vplačati' naznanjeni delež.
JlnstroToni narodni koledar za 1. 1908 je izšel h» stane nevezan 1 K. vezan 1 E 60 t; s poštnino 20 ▼ več. Koledar obsega poleg navadne koledarske vsebine todi ži-votopis Vek. Strmšeka, ki je pisan z izredno ljubeznijo do tega ponosnega, značajnega mola; dalje nekaj povesti ter krasne pesmi Vojeslava Mole-ta. Politični pregled je sestavljen kratko in vendar obilježuje dogodke minolega leta ▼ prav markantnih črtah. Koledar priporočamo ▼ naročanje. Dobiva se v Zvezni tiskarni v Celju.
Kilometerski kazalec za najvažnejše železniške postaje v Avstro-Ogrski in Bosni. Sestavila K. Meglič in A. Šuligaj. Založilo „81ov. trg. društvo Merkur" v Ljubljani. Knjižica stane 60, s pošto 70 v. Knjižica bo dobrodošla slovenskemu trgovstvu, ker lahko iz nje posname vse. kar rabi za transport po železnici. Toplo priporočamo!
Za pravdo la src«. Žaloigra v 5. dejanjih. Spisal Anton Medved. Založila katoliška bnkvarna. — Stane 3 50 K.
Ta žaloiga znanega slovenskega pesnika je izšla pred več leti v „Dom in Svetu". Igrala se je tudi na ljubljanskem gledališču. Dejanje igre se vrši v časih kmečkih pnntov na Dolenjskem in je posneto iz zgodovine. Pesniška domišljija je napravila iz priprostega dogodka, da plemič Erazem ljnbi priprosto hčer vpokojenega graščinskega logarja, katero pa ljubi tudi kmečki sin Andrej, lep pesniški umotvor, ki se čita prijetno. Ni globokih misli, ni visokega poleta duševnih bojev v drami. — a tragika usode ljubečih človeških bitij na« napolni z ljubeznijo do pesnika. — Tuintam se najdejo vkljub skrbnim popravkom vendar še tehnične hibe v igri.
Vaška kronika. Spisal Ivan Lah. Izdala Narodna založba. Stane nevezano 1 K 70 vin., vezano 2 K 40 vin. — Začneš čitati. in že čutiš, kakor da si tam nekje v dolenjski vasi. med priprostim kmečkim ljudstvom, dih domače grude ti veje naproti iz vseh črtic in povestic, ki jih nudi najnovejša knjiga mladega, a izredno nadarjenega pisatelja. Ž ljubeznijo, kakoršne je zmožen le iz naroda in v narodu vzrasel mož, so pisani dogodki. Pisatelj te vede ▼ čase krvavih turških vojsk, ko je naš narod prelival kri za one, ki ga sedaj tlačijo in ki so se tiste čase lahko v miru razvijali in napredovali, vede t« v čase „stare pravde", v dobo kmečkih puntov, ko so vstali kmetje, ječeči pod težkim. neznosnim bremenom tlačanstva in ko so goreli gradovi po hribih; vede te v dobo, ko je med Slovenci Primož Trubar sejal novo vero in ko so v imenu „vere ljubezni" na povelje škofov in cesarjev pobijali in sežigali — nevernike. Najkrasnejše so v knjigi vsekakor: Gospod Vitič. Gura in sinovi in Antonijeta. Prva nam kaže lepe slike iz časov turških vojsk. Druga nas vodi v sredo v dobo kmečkih puntov in nam kaže očeta Guro in njegove tri hrabre sinove, kako so šli v boj za staro pravdo. Krasno opisuje pisatelj baš v tej povesti štiri značaje: oče Gura. stara kmečka korenina, ki ima veliko dopadenje nad svojimi vrlimi sinovi; malo govori — a sinovi ga razumejo. Sin Andrej, najstarši, je izgubil svojo ljubo, in od takrat pozna le svoje konje in misli na izgubljeno drago; resen je in ponosen. Sin Rok. drugi, ljubi rad lepe ženske; a vendar zapusti ljubico in pojde v boj za staro pravdo. Najmlajši Gervaz, kljubujoč, ponos očeta. — Vsi pojdejo ž njim in vsi padejo z očetom vred na bojnem polju. Čudovito lepo opisnje Lah notranje in zunanje dogodke ki so vedli do upora. In ko je šinila iskra, je šla čez celo Dolenjsko in tudi na Štajersko in množice so se zbrale od vseh strani. „Na holmu pa se je ves dan dvigal dim nad zidovjem ter naznanjal daleč gradovom, da je prišel dan maščevanja, obenem pa je vabil nove trume trpinčenih in zatiranih v boj za svobodo. — Taki časi so se zdaj začeli pa vsej dolenjski strani, po Posavjn in Podravju. do Korotanu in Gorenjskem. Goreli so gradovi, samostani in vse, kar je kdaj sililo kmeta na tuje delo." — Kratko, pretresljivo opisuje Lah trenutek, ko se spopadeta kmečka in gosposka vojska in ko podleže prva. ker je preslabo oborožena. Hrabro so se borili kmetje. Toda le kratek trenutek in pogažena in pomandrana je bila njihova vojska in ko je nastopila noč, je bilo vse tiho. „ko je po deževni noči zasijal dan, je bila pokrita severna stran Save z mrliči. Ravnina med goricami je bila kakor grob; bela megla se je plazila preko nje in nad mrliči so se oglašali krokarji" . „In čas je pokopal mrliče na polju in naše polje je naš grob. Tak je bil boj za staro pravdo. Tako so šli dedje na globoko Posavje klicat sta>ih dni nazaj. Tako je hrumel narod na bregovih Save, tako se je boril in padel. In padlo je ž njim hrepenenje po svobodi, sanje o bodočoosti. bajke o preteklosti. Vse je padlo in vse je bilo kakor grob." — V tem duhu, v tej ljubezni do ljudstva so pisane vse povesti. — Priporočamo knjigo prav toplo, posebej našim knjižnicam!
Poverjeniki Matice Slovenske na Štajerskem so sledeča gospoda: Admont: o. Ivan Pivec; Sv. Anton v SI. g.: g. učitelj Jos. Klemenčič; Sv. Barbara pri Mariboru: g. nadučitelj Pr. Kranc; Braslovče-Letuš: g. nadučitelj K. Marschitz; Brežice: g. učitelj Ig. Supan; Celje: č. g. opat Fr. Ogradi; Gornjigrad: g. nadučitelj Fr. Kocbek; Gradec: g. fin. asistent Iv.Bonač; Hrastnik: g. učitelj Fr. Lebar; Jarenina-Sv. Jakob: g. kaplan Vid Janžekovič; Sv. Juri na Ščavnici: dr. Leo Kreft; Sv. Jurij ob juž. žel.: g. učitelj Jos. Culek; Konjice: g. dekan Hrastelj; Kozje-Pilštajn: g. župnik M. Tomažič; Laški trg: odv. g. dr. Kolšek: Sv. LenartrBenadikt: g. kaplan Go-milšek; Leskovec v Halozah: g. učitelj R. Vrunkar; Ljutomer: g. učitelj Karba; Sv. Lovrenc na Dravskem polju: g-župnik Ozmec; Sv. Lovrenc nad Mariborom: g. Minka Pernat, zasebnica; Sv. Lovrenc v Slov. gor.: g. župnik Sinko; Lučane: g. kaplan Tomažič; Maribor (mesto): g. prof. Gabrijel Majcen; Marenberg: g. dekan Hecl; Mozirje- g. nadučitelj Fr. Praprotnik; Nova cerkev: g. kanonik dr. Gregorec; Ormož: g. dr. Ivan Geršak; Sv. Pavel v Sav. dol.: g. nadučitelj Jos. Vidic; Poljčane: g. župnik Cilenšek; Ptuj: g. prof. dr. Kom-ljanec; Radgona: g. slikar Fr. Horvat; Rečica: g. obč. tajnik Zdr. Deleja; Ribnica: bralno društvo; Rogatec: g. trgovec J. Berlisg; Ruše: g. nadučitelj Lasbacher; Sevnica: g. učit. J. Piši; Slivnica: g. župnik Hirti; Slov. Gradec: g. nadučit. Fr. Vrečko; Slov. Bistrica: g. kaplan Grobelšek; Solčava: g. župnik Miloš Šmid; Središče: g. učitelj Kosi; Šmarje: g. učitelj Debelak; Šoštanj: g. notar Kolšek; Trbovlje: g. trgove« Krammer; Sv. Trojica v Halozah: g. kaplan R.Potrč; Videm-Rajhenburg: g. nadučitelj Knapič; Vransko g. svšta. Rotner; Vuhred: g. učitelj Robič; Žalec: g. nadučitelj Petriček. — Knjige se tiskajo; poleg običajnih zabavnih knjig izide letos ilustrirani geološki opis Kamniških planin in II. zvwek komentirane „Hrv. knjižnice".
Poziv iz Šoštanja!
V tem v narodnem «^iru tako izpostavljenem trg» snujemo „Sokola". Ker zahteva ustanovitev društva mnogo gmotnih žrtev, obrača se pripravljalni odbor z udano prošnjo za prispevke na vse rojake, ki žive izven domačega kraja, na vse tiste, ki so prebili manj ali več časa med šoštanj-
skimi Slovenci, ramo ob rami z istimi v bojnih vrstah, na
vse tiste, ki znajo ceniti Šoštanj kot trdnjavo, nahajajočo se sicer začasno v tujih rokah, za kojo se pa morajo zastaviti vse sile, da se izvije sovražnikom iz rok — konečno na vse tiste, koje vzradošča razvoj Sokolstva na Spodnjem Štajarskem.
Za vsak najmanjši dar iskrena sokolska hvala.
Prispevke blagovolite pošiljati na naslov: Vladimir VoJnJak, ŠoStanj.
Društvene vesti.
Žalec. Sentpavelska godba koncertira v nedeljo, dne 17. t. m., ob 4, uri popoldne t hotelu Virant; Prostovoljni prispevki se uporabijo v nabavo novih-instrumentov. — Z najboljšo kapljico Vam postreže hotelir.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje dne 19. listo-pada 1907 ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. A. Peskov referat, poroča tovariš Vrabl. 2. Volitev odbora za izvenšolsko delovanje. 4. Skioptične slike, predava tovariš J. Jakše. 4. Predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi
R. Vrabl, t. C. predsednik.
Trgovski zabavni večer v Mariboru. Dne 23. li-stopada 1907 priredi Slovenski trgovski klub zabavni večer, na katerem nastopi prvič slovenski salonski orkester in trgovski kvartet. Po sporedu prost« zabava. Natančnejši spored se naznani v prihodnjem tednu.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda Ib akad. podružnica v Gradcu priredite dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani „Kaufmannshausu veliko veselico. Na sporedu ste igri: »Napoleonov samovar" in ^Zaljubljeni gospod papa". pevske točke in ples. Vstopnina znaša 1 K.
Klub slovenskih medicincev na Dunaju si je izvolil na svojem prvem rednem občnem zboru dne 28. vinotoka za zimski tečaj sledeči odbor: predsednik: stud. med. Josip Tavčar; stud. med. Božidar Ktissel; blagajnik: stud. med. ErnestVidic; knjižničar: stud. med. Makso Moric; namestnik: cand. med. Viktor Breskvar; in preglednik: Cand. med. Slavko Slamnik.
Drnžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nam javlja, da je sklenila „Slovenska Matica" v Ljubljani ko-lekovati svoja pisma z narodnim kolekom. Naj bi bilo to dejstvo v spodbudo vsem narodnim društvom!
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali •amci iz Središča in okolice prebitek iz prireditve „vinske trgatve" 30 K 62 v. Zahvaljujoč se središkim in okoliškim samskim rodoljubom za ta lepi dar, priporočamo tem in dragim rodoljubom, da se ob raznih sestankih in prireditvah spominjajo naše družbe, prosvetiteljice in zaščitnice našega naroda.
Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v
Ljubljani opozarja, da so pri nji na razpolago vse tiskovine in pristopne izjave za hotelsko družbo „Triglav". Na željo se interesentom vpošljejo slike in načrti lepega hotelskega podjetja v Bohinjski Bistrici. Vljudno se vabi vsa-cega. da pristopi k temu domačemu podjetju, ki je neprecenljive važnosti v gospodarskem oziru. Pristopi se lahko le še do 15. decembra t. 1., ker se potem skliče ustanovni občni zbor.
Kupujte Narodni kolek!
Izkaz posredovalnice slov. trg. društ. .Merkur4 v Ljubljani in ,Slov. trgov, društva v Celju'.
V službo se sprejme:
1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent, 1 potnik, 1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, l pomočnik železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke. 1 kontoristinja. 1 blagajničarka, 4 prodajalke, 5 učencev.
Službo iščejo: 2 kontorista, 18 pomočnikov mešane stroke. 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 5 pomočnikov železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galaiit. stroke, 16 kontoristinj. 3 blagajničarke, 6 prodajalk.
Posredovalnici delujeta za delodajalce brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Listnica uredništva.
Kalobje : Kar je brez podpisa, ne moremo sprejeti! Slovenski delavci: Za danes žal prepozno, pride prihodnjič!
Rajhenburg : Danes moralo izostati. Pride čez teden. Imeli smo nekaj v zadnji številki, zato mislimo, da je tako primerno.
Jaz podpisani Krajnc Josip mlajši sem razžalil duhovniški stan z grdo besedo; obžalujem to žaljenje in se zahvaljujem gospodoma duhovnikoma ▼ Gornjemgradu, da sta mi to žalitev odpustila.
V GORNJEMGRADU, dne 9. novembra 1907.
307 i	Josip Kpajno.
n
11
Službo išče
absolvent
štaj. dež. kmetijske šole, Gradec, zaradi prakse na večjem posestvu za dogovorjeno plačo. Vajen je v vseh strokah kmetijstva, kakor tudi vešč slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo »NARODNEGA LISTA" pod Ekonom štev. 888:
210 3—1
Tisokošolec
želi vstopiti v kako primerno neprenaporno služlo. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista" v Celju.
Izjava.
čies > :s <
Jaz podpisana Ivana Tref, posestnica in gostilni-čarka v Ragoznici pri Ptuju, obžalnjera, da sem g. Petra Zorko, posestnika v Žamapcih, žalila brez vsacega povoda na njegovi Časti, ga prosim tem potom za pdpuščenje in se mu zahvaljujepa. .da je' umaknil pri c. kr. okrajni sodniji v Ptuju vloženo ovadbo.
Ragoznica pri Ptuju, dne 29. oktobra 1907.
Ivana Tref.
v
Pri celjskem okrajnem zastopu se bode nastavil eden -----

cestni mojster.
Plača 1800 K, doklada za stanovanje 400 K, 4 petletnice a 120 K, za zunanja uradna poslovanja črez 5 km na dan 3 K.
Službena opravila in predpisi kakor za c. kr. cestne mojstre.
Služba je prvo leto provizorična proti obojistranski enomesečni odpovedi.
Znanje obeh deželnih jezikov potrebno. Prošnje, katerim morajo biti priložena spričevala in dokaz dosedanje službe, se imajo do 1. decembra 1907 predložiti.
II Celju* dne II. novembra 1907.
C. kr. vladni komisar celjskega okrajnega zastopa.	209 i
Trgovci pozor!
Dr. E. Tolčič
t Novem mestu
(Rudolfovo :: kranjsko) Je ui>edil in izdal:
1.	Čivilnopravdni red in sodni pravilnik pSntoi^akoTi"
Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII in 909 strani; cena vezani knjigi 8 kron, poštnina 55 vinarjev. 33 10—10
2.	Odvetniška tarifa £e£i
hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 krona 80 vinarjev. — Knjigi se dobivate pri di*. Volčiču in pri knjigotržcih.
z mešanim blagom y Slov. gor. edina poleg cei kve in šole se da z blagom 2=s=== vred takoj t najem. =^====
Kraj se izve pri UREDNIŠTVU.
206 2-1
zajamčeno pristno vino le iz ormož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množino
po nizkih cenah na ppodaj
Kletarsko društvo vOrmoži.


Podpisani obžalujem, da sem nepremišljeno in krivično obdolžil Jožefa Zorko, Ivana Matek in Antona Fiirst iz Rečice ob Savinji, da so kot udi načelstva hranilnice in posojilnice v Rečici društvenike ciganili s tem, da so po nepotrebnem zadolžnice obnavljali, ter se jim zahvalim za odstop od tožbe.
Ger^grad, dne 7. septembra 1«07.	Zayolovšek
207 1
posestnik na Homcu.

ninii
nii
nEi
Si
S 0
In.
Kdor želi kupiti uro, srebrnino ali zlatnino,
= naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko =
Rafael Salmič
v „Narodnem domu" v Celju
Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo.
Velika delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stctine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike, katere razpošiljam 102 zastonj in poštnine prosto. 26-8
Točna postr»ežlba!	Nizke cene!
511:
HISISISII:
BI:

pšenico Me
ceni
po najvišji ~ojz Kupeci mlinar
it. Lovrencu, p. Sv. Pavel pri Preboldu. 162 17—8
Darujte za Narodni sklad!
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča	mm
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.

-
JS
sVinčtiiHi peresi peresnimi radirke KamenčHi tablice gobice črnilo
Trnovske knjioe T T8eh Telikostih Crtane
a	1 " z eno ali drema kolo-
nama. t papir, platno, gradi, ali pol nsuje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
občinske nrade krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šol. zVezHoV in risanj.
Pamrna+o uroro Tseh velikosti po origi-rdpinidie ¥reue nainih tovarniških ceuah
^tamhilip pefafn'l£i. vignete. (Siegelmarken) OlafllUliJc za ura(je {jj privatnike izvrSnjejo
se v najkrajšem času.
Dnnisnir P umetne' pokrajinske in s cvetlicami UUpiSllltc 0(j najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. (a) 20
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppnilfi za tiskovine in pisarniške potrebščine ucnlKI so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.

197 3—3
rw
jscc sc
krtač
samec, vajen vseh kovaških del. Poleg vsega orodja v kovačnici je na razpolago tudi vodno kladivo (amer). Ivovaenica se da v najem ali pa se sprejme kovač proti mesečni plači. Kje, se izve v uredništvu „NARODNEGA LISTA".
Pozor!
Priporočam svojo izvrstno slivovko, rum, likerje kakor sploh vse Špirituoze po najnižjih cenah. Pri odjemu 300 litrov pošljem sod franko.
M. STERMAN, zastopnik pivovarne bratov Reininghaus, Radgona.
(•205) 2-1
SVARILO
Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno
debelo B- STERMECKI, CELJE
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi /ia vse strani zastonj.
Svoji k svojim!
167 1H—9
Svoji k svojim!
Frattjo Bttreš
= 2£ V Maribora
Tegetthofova ulica štev. 33.
priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in nčkEastih ur, očal, daljnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in hitro izvrše.
Zahtevajte v vseh tobakarnah!
Zahtevajte v vseh prodajalnah!
Kupujte samo cigaretni papir in svalčične storžke izborne kakovosti
od katerega ima družba sv. Cirila in Metoda določene odstotke.
Edina zaloga za Spodnje Štajersko: »»ZVEZNA TRGOVINA" v Celju.
143 21-10
je najcenejši in dokazano najboljši umetni gnoj, ki vsebuje fosforovo kislino; poraben za vsako vrsto rastlin in za vsako zemljo iz tovaren za Tomasov fosfat v Berolinu.
. . ,,..MERKUR"
trgoma z zeleznino in poljedelskimi stroji 21___essj Celje.
Pazite na zvezdno znamko
ter varujte se manj vrednega Izdelka -
Glavni zastopnik za Spo
Ceniki in poučni spisi zastonj.
Kdop naroči cel vagon, dioTbi posebni popust.

Kdor> gnoji s Tomaževo žlindro naj Pabi tudi ZPaven
kalijevo sol ali kajnit £4j^jidocenipS
trgovini z železnino ,,MERKUR" P. Majdič, Celje
Gnojenje z umetnim
gnojem se dvojno povrne, to pričajo dokazi, ueniki in poučni spisi zastonj.