gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII Ljubljani sredo marca 1855 List perve opov grom praznika dan oznanuje družbi molitve v nebesa hiti, i Serce se radosti polno dviguje Polno ljubezni u persih kipi. i Cuti so eni, enake so želje, Austrii bije za Eno sercé, Eno ji daja presladko veselje, Tedno oči jej u Eno stermé: Đete nježno! dete milo Kakor lili ja lepo, Naj razvije svoje krilo Čez glavico Ti nebó! Naj nad Tabo mir kraljuje Zvezda zgodnja > miru Tabo carstvo se raduje Brez kervavega sledů. Rasi 7 rasi zmir veselo Svojim roditeljem slast Zrašaj krasno se in smelo Austrii mogočni v čast! Kakor Mati se razcvetaj visokosti, milosti, Serce svoje si upletaj vence žlahnih prednosti! kterimi travami naj se obsevajo senožeti kako in kdaj f Kd (Konec.) hoće tako senožet, na ktero se d na peljuje, obsevati s travami, ktere so za tak svet naj pripravniše, naj zmeša sledeće semena skupej in jih poseje v sledeci meri lik lik bil 12 funtov d Bolj tratnic detelje vlažni lesićjeg v • p m a cj eg tr d 10 ep 5 d i v j lašk y y bele detelje k( 10 funtov. To je 65 funtov 9 senozeti z m lega sledeća zmes funtov, 1 a š k e 10 repa pasj teljce 10. rud d d i v j zemlj ljulik t oral. se pri 16 tra 10 t r a t n i c le (pahovke} 10, mačjeg k 9 1 e s i c j e g P bilnic bel 9 5 trocnate deteli I . V . . „ ozkopernatega terpoteal, korninšic je 90 funtov za i funt. To oral. Suhim senožetim se prilega naj bolje sledeca zmes 1 e 25 funtov d v * o U i WW 1 UIII/U V, d i V j C IJUll travelO, mehkega glistnjik ljulik 20 y m 10 pasjeg« i i/jja x, u c i c u i hmelnate detelje 10, k P 5 pinelic detel jce 12 » . 9 5 na oral. 5 polzarc funt 5 sul dec pi m To je 100 funtov Pri posevanji teh mnogoverstnih semen naj se lože je seme loči od teži eg in samo za-se seje, sicer se ne bo lepo enako razdelilo Zemlja pred setvijo semen se mora prid delati in pripraviti za posevo se mora hljati (izorati) to je 5 ob gl ob ok ? kepe prav na drobno razdrobiti, kamnje pobráti, pepél odpraviti in svet lepo poravnati. Vsaki rastlini se mora poskerbeti pri koliko bolj je to treba pri tacih pravno lezisce nježnih, drobnih semencih, kakor so trave! Cet sem e IHHHHHHHIH p o k r i j vec ka k 5 ze ne bo kalilo cez en pavec z mlj Semena pa se sejej me ali pa s kakosnim tom, ki seme preraša pervo leto 5 oboj pa tudi slab biti ? dob Oboj 5 zna III I ker žito mlado travico pred prepekom sonca in pred silo ? ker j žito 5 vetra; slabo pa je ješ, jemlje živež. Iz vsega tega je ocitno mora žito. ki se s travami vred seje« redk med ktero travo se , da se o sejaii. Eni svetujejo travné semena sejati s pomladi, drugi pa v j jes Oboj zna prav biti, kakor je kom ni je zato bolj in bolj pop sejati 5 ker se seme zaraste. kak 5 spomladi, ker >ga dolga susa lahko zamori; nasproti pa je spet bolje travné semena spomladi sejati v ta cih krajih 5 se zima z go daj začne in hud in dolg mraz nježno kal pokon Naj se gospodar izbere iz sledecega: V f oj em kraji to ali un o Nemške in latinske imena smo povedali že v pervih listih le tošnjih „Novic". Vred. 74 lep P Travno seme samo naj se v dobro obděláno in nih imeuitnostih. Naj razglasijo svetu, tadi čatežki kraj poravnano emlj leg (julij le s liceja ser- catezke toplice, ki so zavolj zdra vil ne CT • « # . m ». « mm V ~ tudi P P ali, augusta) seje, lahko brano naj sev povleče in jem potem povalí. Če travno seme s težko brano po kdaj slovéie in kterim bi po železnici utegnila ni oci nenová se lahkim valjar- lepša zarja zasijati, ako se najde pravi mož za-nje vlečeš, ga bos pregloboko ga še polovica ne bo kalila pod emlj spravil 5 da J T povleč se seje med ozimino potem je bila ? sicer se pa ravna z njim, ka kor s tištim, ki smo ga sejali mesca serpana, Sporni adi se seje med ozimino potem 5 ko je Catež je vas in fara na Dolenskein, dve posti od Novegamesta (Neustadtl), eno posto od Kostanjevice (Land-strass), eno posto od Kerškega (Gurkfeld) poleg velike ceste od Novegamesta proti Zagrebu na majhnem griču, kjer se Kerka s Savo steka. Tukaj je Kerka tako ozka. da lahko kamen čez njo zalučas; povsod drugod je sirja svet popřed z brano povlečen bil in se povalí z va nik tako Catež je skor nasprot Brežic na spodnjem Stajarskem, od kterega města je komaj četert ure narazen. Pri Curhaleku za sevo travnega se- na desno se gré k brodu, kjer se čez Savo na Štajarsko prepeljuje. ,Od farně cerkve , h kteri se iz ceste po stop- S po ml adi se seje samo travno seme na trav- nicah gré, se iepo na Štajarsko vidi; se lepši razgled je ki je že pred zimo dobro obdělán bil in se ravná P» P" podružnici sv. Vida na visokem hřibu nad Čatežem, íjarjem; rahla povleka • 1 * V • i 1 mena je tudi za žito dobra emlj Sej kakor je bilo gori od seve mesca serpana se tudi spo ml ad med J i ima dozore ti; tako se sicer navadno ravna lej dobro. 5 pa ni vse h kteri cerkvici se po ovinku v pol uri pride. Od te cer kvice se vidi proti Raki, Leskovcu, Kerškem, Vidmu. Zdo lam, Sromlarn vaskem. Vidi se Sava > Artiču, Pišečam, Kapelam, Dobovi in Hor Seje se z kosi To je naj bolj pa tudi spomladi med od Kerskega do Jesenic, kako mejí y kakor med oves, je cm zito n ali se H Krajnsko in Štajarsko, po kteri ladje doli proti Sisku prazne ali z blagom naložene plavajo, nazaj pa jih žita polně ži 5 ker jarina začetka travico, dokler vina tira. Prebivavci raztresenih vaši so večidel revoega je mlada, varuje in mokroto zaderzuj Pa J1 vendar stanu, malo se premožnih nahaja; ker imajo premalo polja, V i i a V# • . a • * _ dolgo živeža ne krati, ker ne ostane tako dolgo na se vecidel zivijo od Vinogradov, od drobnice in oglarije, in le od teh stvari kaj v dnar spravijo. Kadar jim kostanj, tistem městu, da bi zorelo ki Sklenemo pa ta spis z besedami Svercovím 9 orehi, slive takole glase: „Dob podarj eje, pomoč kmetijst ti so p o d p bogast in tepke obrodijo, veliko p olho v (Biliche) na-lovijo, in dosti mosta pridobijo, takrat si kaksen vesel dan t nor ej s o i n klad posestniks ramota gospodarj dloga kmetij s tvu i koda živi- Lačenbergu, Hripovcu, Gadni, pri Gospodarska novíca Himalajska smreka ali deodora. Predlanskim so na Angležko iz jutrovega Indi janskega seme nekega drevesa přinesli, ktero raste na sila visoki gori Himalaja, ktere verhunci so z večnim snegom pokriti. To drevo domaći imenujejo deodora (pinus cedrus deodora), sicer pa se tudi naredijo in kakosno živad zakoljejo. Je nekaj imenitnih Slabe seno- gone, kjer se dobro vino prideluje, kakor: v Cerini, Straži, Kozeljcu, v Stánkovém itd., samo vožuja vina je z nekterih Vinogradov težavna, ker so poti gori in doli, in stermi, da velikih sodov pe- ljati nemorejo ; čez 20 veder sod se prav težko pelja; ve čidel se sodi napolnejo po 8, do Čateža ali do Kerskega peljajo, in tam v večje sode 10 12 do 15 veder, ktere ali barigle pretocijo, da se velika škoda ne zgodi. Pod Prilipom se je pred nekaj leti (v letu 1824) tudi žveplena ruda nasla, in se še zdaj kakošen žveple-nast kamen na cesti nahaja med kamnitnim znamenjem imenuje himalajska smreka. V Indii rabijo lés tega drevesa tesarji in mizarji za pohištva, mostove, ladije in mnogoverstne mizarske izdelke, in pravijo, XIV kopalo XV. Ce bi se po ti rudi bolj sledilo in globokeje > znabiti, da bi delo ne bilo zastonj. da je tako terd, da ga ni moć pokoncati, in se ga Zdaj pa od top lie nekdanjih. Od leta 1802, če že ne popred, so bile te toplice v čatežki verbioi znane, in so terpeie do leta 1824, kamor tudi červi in moli ne lotijo. Predstojnik botaniških vertov severno-zahodne Indije je poslal 2000 funtov tega semena na je veliko ljudi od več krajev zahajalo. Ljudje so si sami jame v prod ali pešek z lopato ali matiko narejali, te jame Angležko, zraven pa dolgih j tudi 20 čevljev pavce debelih dil v dokaz visokosti. ktero ta smreka doseže. Na An dobro obnaša, smreke 4'A čevlj. sirocih in glezkem vsejano seme se prav himalajske rastejo tudi v slabi zemlji dobro in v krat kem so 20 do 25 čevljev visoke zrastle. Zato se ondi že seme in mlade drevesica prodajajo, pa seme se dobiva tudi v štacuni Jož. Baumana v Bollweiler-u os. Baurnann und Sohn in Boli z vejami gradili, pa se v njih kaložali in kopali. Komur je prevroče bilo, je šel se hladit v Savo, ki je blizo memo tekla. Dosti bolnih se je v teh jamah ozdravilo, tako, da stari ljudje jih še zdaj ne morejo pozabiti. V letu 1824 na zgornjem Rajnu weiler (Oberrhein). Po domovini himalajske smreke.soditi, se utegne tudi na naših gorah dobro sponašati, in ker se tudi na Angležkem ne merzi rasti je bila pa velika povodenj, in takrat je Sava te topliene kraje z prodom za seženj debelo zasula, in potem so bile te toplice tako zapuščene, da se nekaj let po tem še ve-dilo ni, kje so bile. Po tem prođu je verbina in jagnjetina se tako zarastla, da zdaj le, kader je velika povodenj. tukaj voda teče, zakaj Sava se je deleč preč proti Mosticam obernila. se menda tudi pri nas ne bo laje laje m in pa smo si že vdomačili ječ m Pa zna kdo reči: kaj! z Hi ma ? to le to rečemo: z H ima ki je mnogo kme Leta 1845 je gosp. Franc Znidaršic, apotekar iz Brežic, te kraje vnovič preiskati dal. Po sreći se je jama za seženj globoka skopala in se je do prav tople vode prišlo. Ker je le na tem kraji verbina zlo suha, okoli in okoli pa lepo zelena bila, ker tudi pozimi ni nikoli dolgo casa tovavcem dobro znan in mnogo hvalj sneg ležal in Catezani tukaj pozimi svinje pasejo i zakaj ce je drugod Ozir po đomačii okoli velik in zmerznjen sneg, je tukaj kopno, da svinje po koreninicah perike in regrada rijejo, se je iz vsega tega razodelo, da so na tem mestu tište toplice do v (■ateike toplice — dajmo jih na noge spraviti l leta 1824 bile. Ker so pa kopači te jame preleno in pre počasi kopali in okroglo jamo delali, veliko pa potrošili 9 J« Hvale vredno je, da so začele „Novice" se čedalje omenjeni gospod veselje zgubil dalje delati in tako se je bolj ozirati po domovini in slediti tudi po njenih ze piťr » ablj zopet vae v nemar pustilo. 75 Leta 1829 se je začela zopet zapusčena apotekarjeva jama kopati; ker so pa Ce pa v eedanjih časih kak pisatelj je obljubil, na leto se tedaj dí vedilo, za kterim izvirkom naj bi se oaprej ko ki od treb kotov prihajali io ali ob določeoi dobi pričakajočim naročnikom kake bukve podati pal se je od te jame višje druga jama začela kopat j kjer 5 se vé, da rokop ne more devet let v hramu imeti, temoc dá ga so do prav gorke in skor do prevroce vode pnsli kazal 28 do 30 gradov toplote je 1 ki gorko še mokrega tiute hitro hitro pod so jo noge ko maj sterpele. (K sledi.) tiskalo tiskanega pa razdeluje, govoreč: „nate nove bukve!" Da, nove so, pa njih obsežek io zvunajna oblika sta taka, da se Bogu usmili. spisovanji dobrih slovenskih knjig Lepo je, da književnost predaje; zadosti pa ni i $ mnogo knjig dobivamo; bolje je, da jih dobimo m Lep dar božji je, komur je dano, da more pismeno učiti ali razveselovati narod svoj, da zna dobre in lepe buk pisati da pa dobrih. Malo bukev bi večkrat prebirali, pa tudi ložej kupovali, kar je poglavitna reč. Tedaj mislimo, da bi Slo-vencom nar bolj ustregli spisatelji knjig, ako bi naslednjih V mnogih zade vah utegoe tak moz roja- vodil se deržali. Ker je Slovencov majh kom svojim koristiti. Dobre bukve so namrec nar bolji pri jatel omikanega člověka i ki ga premija in obraduje hiši morejo mnogo bukev kupovati, ne število , tedaj brati jih , naj bi 1) in pod milim nebom, med ljudmí pa v samotí, ter ma mnogo lepega in koristnega nasvetuje. Dobre bukve so veeelje mladosti, tolažba starosti Dobrih bukev je posebno treba nam Slovencom malo bukev pisalo in izdajalo, da bo mogoče prodati I (Tudi gerski in latinski pisatelji nisj preobilo bukev y . » t kajti jih pisali (klasične) ter so bile in so še dan današnji podlaga višje omike vsih narodov); 2) naj se le dobre pa kratke bu pa te, ktere od njih imamo, so lep malo jih imamo dozdaj, ktere bi nas učile potrebnih ved. fcve pišejo. Debelih bukev ne ljabijo Ijudje; 3) naj se pi Tedaj naj bi rodoljubi pa védni možje pisali za ubogi ne- gejo knjige dni možje; kajti samo rodoljubje, venskega; vedni narod! Pravimo Slovencom namenjene, v duha jezik slo lepa lastnost, ni zadostno, da bi dobre knjige zlagalo j tedaj naj se ne prestavlja vedno iz treba je, da so rodoljubju pridružene tudi primerne vednosti. cizmov in nesloveoskih oblik nemškega, drugači se slovenščina ne bo znebiia nikoli neprijetnih nem- P teh potrebnih vednost je t dom 5 ktere v prevode vedno se silijo, kakor ljutika med žito. Bolje bi bilo, ako bi pisatelji čega jezika. Ta je neobhodno potrebna. Znanstev jezika prestavljali iz druzih slovanskih oarečij, ktere so bolj omi pa ni zadosti le poverhna, temue temeljit biti, vpi kane aje se ne le na slovniške pravila, temoc tudi na sege na ter imajo obilno in lepo književnost ) rodske, na narodovi način misliti govoriti. Pisatelj slovenski pa dobro izpelj Take bukve, lepe zunaj in znotraj, dobro premišljene mora tudi v starodavnost gledati (kakor učinjajo jeziko bodo naroda slovenskemu gotovo po slovci dandanas nji sploh) ; vediti mora, kako so dedje pa volj ga bojo veselile in podučevale. Take bukve bodo pa četje njegovi mislili, govorili in pisali ; ozirati se mora govorijo in se vedejo sploh v pisavi. Temu pripomaga tudi veliko tadi pisateljem v dobiček, in radi jih bojo prebirali še na ostale brate slovanské, kako tudi oni mislij vnuki naši, mnogo ■ hasnjivega možé iz njih zajemali, pa hvalili » ki so trudili se za uk in slavo domačo J. S * če pisatelj slovenski se je nekoliko po starinskih klasik i h bil oziral, po gerških namreč in latinskih pisateljih, ter Novičar iz austrijanskih krajev od njih naučil, m pa krepk m t Po starih klasikih se bo tudi nar bolj naucil misliti. pisariti metne knji ževati. o* » To so temeljiti po goji za moža, ki hoče pisanja se lotiti, ali ki hoče narod svoj po knjigah izobra- bojo sedaj tudi pri nas svece bolji kup. Iz Dunaja naznanja „Geschaftsber.", daje cena Apo-lonovih sveč ta mesec za 4 krajc. pri funtu nižja. Ker je ta dunajska fabrika ceno sveč znižala, ki je po vsih deželah našega cesarstva loj nakupovala, smemo misliti, da naloge > ktere zgodovini, kme Dalje je pa treba, da on je zmožen se je lotil. Le taki, ki je v naravoslovji, tijstvu in druzih vedah se sam dobro bil izučil tersedjan-sko poskušal, le taki naj piše o teh vednostih. Le komur pevstoi duh po žilah veje, naj pesništvu se vdaja ter naj slavi v pesmah slave vredne delà in junaške možé! Preden pa tak mož začenja černo na belo delati, to , preden se loti spisová nj a bukev, naj prevdarja delo prihodnje na vse strani; naj ga načerta prej in naj ga izdela v glavi Siska 27. febr. Jutri pričakujemo več ladij žita da se bo kmalo spet parobrodna vožnja po se m nadjamo redoma začela. Kupčija je še zmiraj majhna, kakih 2 do 3000 vaganov k do 4 je bilo prodanih po 3 ) in 2000 vagranov bečkerečke p 55 kr po 7 30 kr. V Karl . 30 kr. do 7 je 6 do 4 2 fl. je cena p 45 kr 1 slabeje po 3 , lepe 20 do 3 k na drobno po po 3 fl. 50 kr. 30 kr » do 2 30 kr ovsa po 9 že, preden V f ga popirja izroci. Ce tako , je res to „Ahilova peta pocenja, bo pero gladko mu teklo, pa delo bo umetno in pravilno izdelal. Ko je rokopis gotov, naj ne gre precej v tisk! Naj leží nekoliko časa! Naj se godi! Ravno o tem gre-sijo nar novejši pisatelji drugi ne le slovenski, temoč tadi da komaj pričakujejo dneva, da bojo spise svoje tiskane vidili. Ravno v tem bi se imeli pa veliko od starinskih klasikov učiti. Ti so le malo pisali, pa to dolgo gladili. Kaj dolgo, vcasih več let popravljali, prenarejali, pravi Horáci? „Nonnum prematur in annum!44 to je: No, ravno to je v seda- „rokopis naj se devet let popravlja! devet let spis hraniti pa popravljati ga Ci 9 njih časih, kjer gre vse po perotih viharja ali dirja po železnici, vendar predolgo. Rimski pevec tudi le meni da naj se rokopis ne daje koj iz rok , temoč naj se delj časa hrani pa prenareja in gladi, tako dolgo, da bo po-polnoma olikan in doveršen. Tako so tudi slavni možje druzih narodov dělali, kterih bukve še dan današnji obču- Kar se prestavlja nj a knjig tiče slovenskih pisateljev, ker mislijo, da prestavljavec mora pore doma pobirati vse besede tistega spisa, kterega prestavlja, in stavke skladati ravno tako, kakor jih je zložil izvirni pisa-vec. Ker je nemški jezik per eminentiam jezik samostavnih imén ( H au p two rte r) , slovenski jezik pa jezik gl agolo v (Zeit-wôrter) , izvira pri prestavljanji iz nemskega v slovenski jezik ravno tista zeló navadna okornost, ki je duhu našega jezika nasproti. Dalje je lastnost nemskega jezika, da zapletuje stavke tako, da med poglavni stavek vri va deset druzih, kijepotakem vès raztergan in sila dolg; to je sicer po duhu n e m š k e g^a jezika, pa je ravno nasproti duhu si ovenskega jezika, ki govori v kratkih malo zapletenih stavkih. Sicer nam pa vendar tudi niso všeó celó pre kratki stavki, da se po vsacih 5 ali 6 besed že postavlja pika (Punkt) ; to je po naših mislili otročja pisarija ktera je le v abecednici na svojem mestu. — Po naši misli naj prebere prestavljavec vselej celi stavek ališe večstavkov iz vi rn ega spisa, potem pa naj si reče: „kako naj ga přestavím, da jo bom zadel tako, kakor govori prost Slove- Ce tako prestavlja, bo odletela cela truma samostavnih » n e c imen, in dolgi, desetkrát presekani stavek se bo razkrojil v već samosvojnih stavkov. Tako bo ostal zapopadek izvirnega dajemo in veseli prebiramo. spisa, pa v drugac ni obleki in obliki jezika. v duhu slovenskega Vred. Iz Ljubljane. V ponđeljk popoldne enmaîo pred uro je strel topov iia grada oznanil prebivavcem ljubiji skega mesta veseli prigodek srečnega rojstva c e s a r i č i n v se nié gotovfga ne ve; zbolel je 28. febr., eni pravij za dragi gosp cesaricinj e rfeželnega po za pljaćnico; eni za putiko drag za mertu in kmali potem je naznanjal razglas glavarja, da ob 10. druzega dné se bo zahvalna pesem , da je 2. dan t. m. zjutraj zgodaj je bil previđen z zakra pela v skofijski cerkvi v zahvalo Vsegamogočnemu presvitla cesarica srečno prestala porod. Včeraj dopoldne grof Munster od smertne postelje 2 marca zjutraj ob 6 uri gnpo dom, menti umirajočih, se je poslovil od cesarice in otrok, vsacega posebej s krepkim glasom blagoslovi! in v po-polni zavesti mirno v Gospodu zaspal. Tako je pisat r> Bog ob desetih so peli svitli knezoskof slovesno pesem Tebe hvalimo" v stolni cerkvi, v kteri se je snidiio gosp vradnikov vsih razdeikov , mestnih odbornikov in ces. uči deželnega poglavarja mno striikov vojaskih in teljev, kakor tadi obilo pobožnih druzih stanov. Z je bilo gledisče razsvitljei godka „cesarska pesem « in v praznovanje veeelega pri prepevana. v Berolin pruskému kralja. Rajni car je bil rojen leta 1796^ in je vladařstvo nastopil za bratom svojim Aleksandrom I. 1. dec. 1825; potem ko se je njegov stařeji brat Konstantin odpovedal vladi; že leta 1817 se je oženil s prusko priocesiojo Karolíno, ktera prestopivši v pravoslavno cerkev je ime Aleksandre dobila; razun vdove cesarice je zapu ra, rojenega 29. aprila 1818 stil 6 otrok: Aleksand lz Ljubljane. * V saboto (10. dan t. m.^) ob 1. ari za tem cesaričinji Marijo in Olgo, za tema Konšt popoldne bo gosp. Fieisman zacel za letosnje solsko leto praktično razlaganje rastlinznanstv ai botanike) v ućilnici tin hel > rojenega 2! sept 1827, in pa Nikolaja in M tukajšn 8 gimnazialnega eda; kakor hitro pa bo darstvo pod imenom Aleksand Koj po smerti svojega očeta je Aleksander via nastopil, in der II vreme dopustilo, bo ucil na c. k. botaniškem vertu vsako sredo velikaši s posádko v Petrogradu so mu koj prisegli in saboto ob 6 popoldne. Ker kdo, kdor koli hoče, Kaj b daj? se uprasuje od vsih straní? Odgovor le se tega nauka, ki šega v obertnijstvo, kupčijstvo tijstvo in življenje pleh , kme- z a more brez plačila vdeležiti, damo sam Bog vé. Aleksander je po vsem, kar se je dosih ma od nje ćulo 5 rairoljuben, in po pravici se ko to sploh na znanje. Veselo je bilo dosedaj slišati, da vsako upanje stavi na-nj. Ali prezreti se ne smé, da ste naRu leto je obilo tukajšnih gimnazialnih učencov, pa tadi dra- sovskem d mo zih oseb, kterim je mar poznati koristne pa tudi škodlji brat Konšt ne stranki, ktere ene je zastopnik mlajši in ktera ni tako miroljubna kot una. rastline, se vdeležilorastlinoznanskega nauka, z na tnkajšnem botaniškem verta vse dobro oskerblj ska „floraíř je bogata in zatega kteregaje ktere zastopnik je sedanji car Aleksander. Da se boj za Krajn volj smerti Nikolaja pomenki pooblastencov, ki bi se bili volj je že marsikak vi- sicer na Dunaji imeii 7. dan t. m. začeti kolik sokoučen botanikar nas botanišk vert z radostjo obiskaval in mu hvalo pel tudi v ptuji deželi. k k in Tit je gotovo, zakaj rusovska poslanca Gorša v morata sedaj počakati pooblastenja svojega Novičar iz raznih krajev # Po žalostni novici v saboto, ki jo je nenadoma prine-sel telegraf s sledečimi besedami „Oest. Corr.": „Iz Bero-lina nam je ravno došlo preganljivo naznanilo, da je car rasovski Nikolaj v petek dopoldne ob 9. uri umerl", no ve ga cara. Jezikoslovne drobíinčice Ne Iiozaki ampak Kosaki ne landšturm ampak černá vojska. je sledila v ponđeljk vesela druga, ki jo je prinesel Němci Ko sak Navadno naši gospodje pi pišejo Kozaki in tudi telegraf iz Dunaja, da je presv. cesarica naša srečno Vřed rodila cesaričinjo. Od poslednjega prigodka nam dosihmal kljuèbeno Oboj napacno $ pravo Kosaki 3 tako tadi Kossaken. je te dní prebiraj neko godovinsko knjigo zadélo na n Množica maloruskih kmetov se je po nagonu polj še ni več znanega, kakor to, da namesto dunajskega veli kega skofa, ki je V se v Rimu v kterega predpravíce pa skega kralja naselila ob doljnem Dněpru in Donu , da bi gojzde in ribštvo varovala zoper Tatare. Čedalje več ljudstva je dohajalo in iz male množíce je kmali izrastel mnogobrojen narod, čigar poglavno> město Kerzonu prot K (Sense) je bilo izperva tega spadajo take duhovne opravila pri cesarski rodovini, je včeraj popoldne novorojeno princesinjo kerstil posvećeni škof naroda" orožje, — odtod dežela „donskih kosakov". PoIj< dr. Zenner, in da botra ji je bila ft mati cesarjeva presvitla Kosake prevec stiskali, zatega voljo so se ločili od njih* pa so Po nadvojvodinja Zofija, po kteri je tudi princesinja kerstno ime přejela. Dojila jo bo žena c. k, dvornega inženirja Hoch-a iz čeških Skalic. in za nemsko O smerti cara Nikolaja piše „Oest. Corr." 3. dan t. m. sledeče: „Žalostna novíca y> > ki smo jo pravém moramo tedaj izgovarjati in pisati Kosaki besedo „Sensenmánner" nam ni treba druge iskati. Čudno je tudi, da v nekterih jugoslavenskih časnikih nemška beseda „Landsturm" stanovitno mora za slavensko veljati, na pri- liko vceraj povedati imeli, napolnuje vse serca s silno brit- dobro iz u st „uregjenje landsturma razpisano itd Saj imamo vendar d vzeto ko besedo ki se velí kostjo. Vse prigodbe , ki so se poslednji čas naključile o v zadevah Turcije, zginejo danes pred zalostnimi občutki, kterih serca koperné zavolj velike zgube, ki je vso Europo zadela po smerti enega naj veljavniših vladarjev. Trideset-letno dobo Nikolajevega vladařstva bode zgodovina vsigdar cerna vojska". Beseda „cerna" zaznamuje prav dobro obilost bojnikov v vojski oběnega oboroženja, ker tudi sicer zaznamujemo- obilo množino ljudi s tim, da pravimo v vse jih bilo Vredništvo 8tan kursa 11a Dunaji 5. marca 1855. pristevala naj slavnisim časom Rusije, pa ime in spomin cesarja sega tudi v vse važue europejske prigodbe, ki so se primerjale v tem dolgem in mnogo pomenljivem rajnega času « v Tolažbo v ti žalosti pravi vládni list na zadnje OMigacije deržavnega dolga \ 5 4 3 0/ 0 2 » v v 84 y 73 y 64 50 411 8 4 fl zamoremo najti le v spoštovanja vrednih lastnostih sina 2 % „ Oblig. 5% od leta 1851 B v n r> v r> Esterhaz. srećke po 40 fl 20 20 10 v r> v 82 '/2 Ů 29 Windisgrac. „ „ Waldštein. „ „ Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. . Napoleondor (20 frankov) 9 fl » r> 28 % M'/t» 5 fl. 50 in naslednika njegovega , cara Aleksandra 11., od kte- Oblig, zemljiš. odkupa 72'/ rega smemo pričakovati, da bo delo miru, ki se je z do Zajemodleta 1834 voljenjem rajnega ravno imelo začeti 1 v bîagor vsím naro dom doveršiti pomagat u Res je nepričakovana smert mo y) r> r> 1839 218 121 1 2 » 2 V Suverendor 17 fl 6 Ruski imperial . . . . . 10 fl. 30 Pruski Fridrihsdor ... gočnega rusovskega cesarja pretresla včs svet, vse govori od njega, vsi časniki so polní njega; — umerl pa je ravno, tako rekoč, v tistem trenutku, ko je r> z loterijo od leta 1854 *>*% „ narodni od leta 1854 Angležki erendor lOfl.30 12 fl. 20 Nadavk (agio) srebra: 87 V 8 W na 100 fl. 25 fl. imel izgovoriti zadnjo besedo, po kteri bi bil dal svetu mirno spravo, ali pa vžgal plamen Loterijne srećke : na Dunaju v Gradcu 28. februarija 1855: 89. 15. 77. 23. 41. Vi. 18. 5. 4. 50. vojske vsi Europi. ktero boleznijo umerl. Prihodnie srećkanie bo na Dunaju in v Gradcu 10. marca 1855 Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik