V—. V M m S 1 Št. 151 (16.188) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je zoCel izhajati v Trstu 13. rrflMml mmmmmmmammmmmmammmtKmmmKmmmmsmmsmmmamKmunmmmmnmmamBaKmmmmKKmmmmam čedap - ui. i6 - Tei. 0432 731190'_ i 5 ^lOUCH x S.R.L. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 1500 LIR S—S SOBOTA, 27. JUNIJA 1998 KOSOVA / NEMOČ SVETOVNE DIPLOMACIJE Holbrooke tokrat ni uspel, Srbi obtožujejo Miloševiča Očitajo mu, da je odgovoren zo katastrofalne razmere na Kosovu PRIŠTINA, BEOGRAD - Ameriški veleposlanik pri OZN Richard Holbrooke (na posnetku AP) je včeraj po pogovorih s kosovskim zmernim voditeljem Ibrahimom Rugovo in zTadikalnejšim Ademom Deviacij em končal štiridnevno diplomatsko niisijo v ZR Jugoslaviji, ne da bi dosegel »čarobne formule za mir na Kosovu«. Pred obodom s Kosova je Holbrooke izrazil Upanje, da bo mednarodna opazovalna misija lahko že v prihodnjih dneh prispela Ua Kosovo. Vodilni predstavniki kosovskih Srbov so jugoslovanskega predsednika Miloševiča obtožili, da je odgovoren za »katastrofalne razmere« na Kosovu, ker je z neodgovorno politiko iz Kosova naredil svetovni problem. Mednarodna diplomacija je torej ponovno pokazala vso svojo Vemoč, ker zamuja predragoceni čas v iskanju enotnega stališča med raznimi diplomacijami. V Bonnu se bo 8. julija ponovno sestala kontaktna skupina, ki bo poskušala najti kako kompromisno rešitev. Na 14. strani Vvistah vladne večine se napetost stopnjuje RIM - Napetost v vrstah vladne večine se veča. Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj dopoldne sprejel voditelja SKP Fausta Bertinottija v okviru priprav na napovedano preverjanje vladne večine, a kaže, da od njega ni veliko dosegel. Kot je sam Bertinotti povedal ob koncu enournega sestanka, ostajajo programske razdalje med SKP in ostalimi strankami leve sredine velike, tako da jih ne bo mogoče kar tako premostiti. Voditelj SKP je na tak način dal posredno razumeti, da ga pretirano ne skrbijo grožnje Prodija, p’Aleme, Marinija in drugih voditeljev leve sredine, češ da bi bile v primeru peuspeha preverjanja volitve neizbežne. In tako so včeraj ponovno odložili vrh vladne večine, ki je bil predviden v popoldanskih urah. Očitno gre za resne težave. Na 2. strani _____KITAJSKA / PO CLINTONOVIH ZAGOTOVILIH Brez sprememb do Tajvana XIAHE, PEKING - Pred svojim sinočnjim prihodom v Peking je ameriški predsednik Clinton je v vasi Kiahe dejal, da se ameriška politika do Tajvana ne bo spremenila »ne v eno ne v drugo smer« in da je ameriško stališče do tajvanskega vprašanja zapisano v treh dokumentih, ki sta jih Kitajska in ZDA podpisali v letih od 1972 in 1982 ter v zakonu o odnosih s Tajvanom. Clinton je izrazil zaskrbljenost, ker so kitajske oblasti pred njegovim obiskom v mestu Xi zaslišale nekaj tamkajšnjih oporečnikov, obenem pa zatrdil, da dogodek ne bo vplival na njegovo politiko dialoga s Pekingom. Na 14. strani Veliki mojster Licio Gelli v Beogradu? RIM - Včeraj po italijanski televiziji objavljeni posnetek, na katerem je veliki mojster tajne prostozidarske loče P 2 Licio Gelli v družbi nekega prijatelja, naj bi prihajal iz Beograda. Gelli naj bi torej po begu iz svoje vile pred dokončno razsodbo zbežal v ZR Jugoslavijo, kjer ima kot kaže še vedno številne prijatelje in seveda svoje interese. Finančne interese naj bi imel predvsem v neki črnogorski banki, ki naj bi bila tako ali drugače povezana s prostozidarskimi krogi. Seveda ni rečeno, da je Licio Gelb Se vedno v Beogradu. Srbska prestolnica je lahko velikemu mostni prostozidarske lože P2 služila le kot odskočna deska za beg v še bolj vame kraje. Ponudba naše dežele v Nemčiji BONN - Dežela Furlanija - Julijska krajina je bila soorganizator poletnega praznika pred sezonskim premorom nemškega parlamenta. Slo je za izvrstno priložnost, da so predstavili ponudbo naše dežele. V ospredju je bila turistična ponudba (ki so jo dan prej predstavili organizaciji turističnih operaterjev v Kolnu), poleg Nemcem poznanega Lignana, GradeZa in Trsta pa so orisali tudi druge zanimivosti dežele, kot n.pr. kulturne dobrine in enogastronomske dobrote. Na 3. strani Konferenca o bio-orožju TRST - V kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu se je včeraj pričela dvodnevna mednarodna konferenca na temo: “Miroljubna uporaba biotehnologije in konvencija o biološkem orožju”. Prireja jo padriški Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (ICGEB) v sodelovanju s Centrom znanstvene kulture Alessandro Volta iz Coma. Srečanja se udeležujejo izvedenci iz številnih držav, pa tudi predstavniki mednarodnih organizacij, ki skrbijo za svetovno varnost. Na 4. strani Zamejske športne igre ŠD Sokol Z uradno otvoritvijo v četrtek so se začela letošnje Zamejske športne igre v organizaciji SD Sokol. Na otvoritvi je nastopila dramska skupina SKD Igo Gruden, predstavili so himno iger, ki so jo napisali in uglasbili Kraško ovčarji, nastopil pa je tudi znani kantavtor Andrej Šifrer. Igre z nastopi v dvanajstih športnih panogah se bodo nadaljevale vsak dan do petka, 3. julija Na 7. in 17. strani faradi tehničnih te-j^av smo bili včeraj urez agencijskih vesti in zato je naše poročanje o notranji in zunanji politiki pomanjkljivo. Težave so bile tudi s telefo-Oom zaradi okvare. Bralce prosimo za razumevanje. MILAN / 'NDRANGHETA Aretirali sedem ugrabiteljev Alessandre Sgarella Vavassori MILAN - Včeraj so aretirali sedem oseb, ki so vpletene v ugrabitev 39-letne Alessandre Sgarella Vavassori. Preiskovalci so izjavili, da se je krog iskanja ugrabljene že zelo zožal in da si nadejajo, da jo bodo v kratkem našli. Vendar pa sta prav v zadnjem delu preiskav še kako potrebna previdnost in odgovorna zadržanost vseh, zato niso posredovali podrobnejših informacij. Vsekakor pa so aretirani -dva so prijeli v Milanu, eno osebov Genovi, 4 pa v Kalabriji - vezani z družinskimi vezmi, istočasno pa naj bi bili povezani z 'ndrangheto. O tem, da so ugrabitelji v zvezi s kalabrijsko 'ndrangheto, se je govorilo že pred meseci. Alessandro Sgarella Vavassori, članico družine, ki je lastnica družbe Italsempioni, so ugrabili 11. decembra lani. 21. januarja letos je družina prejela zahtevo po visoki odkupnini (50 milijard lir), vendar se nato ugrabitelji niso več oglasili. Po prvih javnih pozivih k sodelovanju je nato družina zaprosila medije za molk. Včeraj so preiskovalci v boju proti mafiji in 'ndran-gheti dosegli več uspehov, vendar je najbolj odjeknila vest, da so mafijci v zaporu »uradovali« z mobitelom, s pomočjo katerega naj bi naročali umore. Na 2. strani SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V FRANCIJI Naprej tudi Anglija, danes spet »amini« Pomerili se bodo z Norveško (pričetek ob 16.30) - Hrvaška klonila pred Argentino Na svetovnem prvenstvu v nogometu se je končalo predtekmovanje. Včeraj si je uvrstitev v osmino finale, poleg že kvalificiranih Argentine, Hrvaške in Romunije, zagotovila še angleška reprezentanca, ki je s prepričljivim nastopom z 2:0 premagala Kolumbijo, v nadaljevanju tekmovanja pa se bo pomerila z Argentino, ki je zasedla 1. mesto v H skupini po zmagi nad Hrvaško z 1:0. Danes bodo spet na vrsti »azzurri«. V prvem srečanju osmine finale se bodo, s pričetkom ob 16.30, pomerili z Norveško. Na 10 in 11. strani NOVICE Zemeljski plaz v Valetellini povzročil veliko škode, na srečo pa žrtev ni bilo SONDRIO - Včeraj zjutraj je precejšen zemeljski plaz zgrmel na vas Pešci v občini Ardenno (Sondrio). Povzročil je precej škode, na srečo pa ni bilo nobenega ranjenega. Plaz se je začel pri potoku Vendunu, kjer so v preteklih dneh že opazili premike zemlje in so tam že evakuirali šest oseb. Alarm so sprožili s cerkvenimi zvonovi, posledice plazu pa trenutno odpravljajo gasilci, prostovoljci civilne zaščite, karabinjerji in prometna policija. Prometne nesreče letno stanejo 37 tisoč milijard RIM - Družbeni stroški zaradi prometnih nesreč v Italiji so lani znašali skoraj 37 tisoč milijard, kar je dvainpolkrat več kot znašajo sredstva potrebna za finančni zakon za leto 1999. V poprečju to pomeni, da je na vsakega državljana lani prišlo 650 tisoč lir stroškov. Podatki izhajajo iz študije, ki sta jo pripravila Aci in Istat. Pri tem sta upoštevala predvideno manjšo trenutno in bodočo proizvodnjo oseb, ki so izgubile življenje ali so se poškodovale, različno škodo, ki je bila povzročena, zdravstvene stroške in upravne'stroške zaradi nesreč. Lani je v prometnih nesrečah umrlo 7600 oseb (v to število so všteti tudi tisti, ki so umrli do 30. dne po nesreči), 253 tisoč jih je bilo ranjenih in od tega jih je 25 tisoč ostalo trajno invalidnih. Plače so maja rasle hitreje kot inflacija RIM - Plače odvisnih delavcev po podatkih Ista-ta še naprej naraščajo hitreje kot inflacija. Maja so se v primerjavi z aprilom dvignile za 0,1 odstotka, na letni ravni pa so bile višje za 2, 6 odstotka. Povprečje zadnjih dvanajstih mesecev pa kaže na 3, 6 odstotno rast plač. V istem obdobju je letna inflacijska stopnja znašala 1, 7 odstotka. Lampedusa: zajeli še 62 nezakonitih priseljencev GALA GALERA - Obalna straža je na obali v Gala Galera (Lampedusa) zaustavila 62 severnoafriških priseljencev, ki so skušali v Italijo priti na nezakonit način. V Italijo so prišli z ladjo, ki so jo takoj zaplenili. Gre za Maročane in Tunizijce, med njimi pa sta bili tudi dve ženski. Od začetka leta so na Lampedusi zaustavili že 1234 nezakonitih priseljencev. VLADA / POGOVOR S PRODIJEM Bertinotti hladno odšel iz palače Chigi Napetost v večini raste RIM - »Perspektive preverjanja vladne večine ostajajo enake kot prej.« Tako je povedal voditelj SKP Fausto Bertinotti, ko je včeraj dopoldne zapuščal Palačo Chigi po enournem sestanku s predsednikom vlade Romanom Prodijem. S temi besedami je Bertinotti dal razumeti, da bo preverjanje vladne večine, ki je postalo neizbežno po torkovem glasovanju SKP proti razširitvi Atlanskega zavezništva, vse prej kot preprosta zadeva.Berti-notti je to tudi izrecno potrdil, ko je dejal, da odložitev vrha večine, ki je bil predviden za včeraj popoldne, predstavlja »znamenje težav«. Kje pa je treba iskati izvor teh težav? Vse kaže, da so programske razdalje med SKP in Oljko precejšnje in da jih ne bo mogoče kar tako premostiti. SKP vztraja v svoji kritiki, da je Prodijeva vlada napravila premalo zlasti na področju zaposlovanja in razvoja juga. V tem smislu naj bi bili zaskrbljujoči najnovejši podatki, ki govorijo o povečanju števila brezposelnih. Poleg tega obstajajo velika nesoglasja na področju šolstva, saj npr. SKP noče, da bi država povečala svojo podporo zasebnim šolam. Nenazadnje pa se postavlja vprašanje posega NATO v kosovsko krizo. SKP je že napovedala, da bi zapustila vladno večino v trenutku, ko bi se dvignilo prvo letalo NATO z italijanskega oporišča namenjeno na Kosovo. Prodi je v zadnjih dneh večkrat ponovil, da ne namerava ostati za krmilom vlade, če za njim ne bo trdne večine, pri čemer je tudi pristavil, da je zanj edina možna večina tista, ki je izšla iz volitev leta 1996. Podobno je povedal voditelj LD Massi-mo D’Alema, ki je odprto zagrozil, da bi bile v primeru, ko bi preverjanje večine ne uspelo, predčasne volitve neizbežne. In isto je potrdil tajnik LS Franco Marini, ki je dejal, da ni sprejemljivo, da je nekdo v vladni večini samo tedaj, ko se mu to izplača. Očitno pa so vse te grožnje pri Bertinottiju bolj malo zalegle. In tako se napetost v vrstah vladne večine pred napovedanim preverjanjem veča. UGRABITVE / ŠIROKA AKCIJA PO VSEJ DR2AVL Na sledi ugrabiteljem Alessandre Sgarella Aretiranih sedem oseb, povezanih z 'ndran-gheto - Mafijci v zaporu z mobilnimi telefoni MILAN - Pod obtožbo ugrabitve osebe z namenom, da bi izsiljevali svojce, so včeraj aretirali sedem oseb, dve v Milanu, eno v Genovi in štiri v Kalabriji. To so zadnji rezultati dolgotrajnih preiskav o ugrabitvi Alessandre Sgarella Va-vassori (na posnetku AP), ki jo svojci pogrešajo od 11. decembra lani. Tistega dne so jo namreč ugrabili v Cornaredu v okolici Milana. Aretacije naj bi kazale na to, da so skupini ugrabiteljev že tesno na sledi, preiskovalci pa niso izključili možnosti, da bodo ugrabljenko v kratkem našli. Vendar pa je za uspešen izid potrebno sodelovanje vseh, so v posebni tiskovni noti sporočili odgovorni za okrožni protimafijski sodni urad v Milanu, zato so novinarje zaprosili za uvidevnost in večjih podrobnosti o zadnjih sod-no-policijskih potezah niso nudili. Vsekakor naj bi aretirane osebe vezale sorodstvene vezi, povezane pa naj bi bile s kalabrijsko 'ndrangheto, tako kot se je govorilo že pred časom. Mož 39-letne Alessandre Sgarella Vavassori je pooblaščeni upravitelj družbe Italsempioni, ki je last družine Sgarella. Gre za dobro vpeljano družbo z obsegom poslovanja 240 milijard lir. 21. januarja letos je mož prejel zahtevo po odkupnini, ugrabitelji so zahtevali 50 milijard lir, vendar se kasneje niso več oglasili. Sodnik za predhodne preiskave je odredil zaplembo družinskega premoženja, po dveh javnih pozivih, naj bi vsakdo posredoval vse morebitne vesti o ugrabljeni, pa je družina medije zaprosila za molk. V okviru dveh drugih ikav pa so v Lombar Laciju in na Sicih)1 ij odposlali 80 jamst-h obvestil, v buB i pri kraju Bo val m0 gio Calabria) pa s° hnjerji našli in areti Vntonia Romea, g'aV predstavnika istoi skega klana. Veliko urjenja je povzroči a ajšnja vest, da so teri mafijski veljakn ta primer Santo Ma2 a Leonardo Vitale. i Si že naročen na Primorski dnevnik? Če nisi, postani tudi ti naš naročnik! Nudimo ti dostavo na dom, brezplačne neokvirjene čestitke in male oglase. Če si član Zadruge Primorski dnevnik, imaš še 10% popust na ostale storitve. KDOR SE NAROČI DO 30. junija, PLAČA SAMO 200.000 lir NAROČNINE DO KONCA LETA TELEFONIRAJ TAKOJ NA ŠTEVILKO 040 7706300 NAROČI SE! FJK / PREDSTAVITEV DEŽELNEGA SISTEMA V ospredju pozornosti v Bonnu in Kolnu Dežela soorganizator poletnega praznika parlamenta BONN - Furlanija - Julijska krajina je bila te dni v ospredju pozornosti v Nemčiji, in sicer na dveh pomembnih prireditvah v Bonnu in Kolnu, ki sta imeli vsedržaven odziv. V Bonnu, ki je formalno in politično še vedno nemško glavno mesto vse do prihodnjega leta, ko bodo spet proglasili Berlin za nemško prestolnico, se je odvil tradicionalni praznik ob koncu parlamentarnega dela pred poletnim premorom. In prav deželi Furlaniji - Julijski krajini so nudili edinstveno Priložnost, da je bila soorganizator Prireditve skupaj z javnim radiotelevizijskim zavodom Deutsche ^Velle, ki je zagotovil neposredni Prenos praznika. Predstavniki deželne vlade, ustanove za razvoj kmetijstva, deželne in nekaterih krajevnih turističnih ustanov ter trgovinskih zbornic, pa tudi zastopniki proizvajalcev tradicionalnih Izdelkov, med katerimi so bile tudi Bediske gibanice, so lahko predsta- vili celotni sistem Furlanije - Julijske krajine nadvse izbrani in vplivni publiki, med katero je bilo nekaj nemških zveznih ministrov, velik del poslancev v obeh vejah parlamenta, predstavniki kulture, gospodarstva in družbe nasploh. Poleg tega, da so jih pogostili z odlično hrano in izbranimi vini iz naše dežele, je to bila priložnost, da so jih neformalno seznanili z razvejano ponudbo Furlanije - Julijske krajine. Se zlasti veliko zanimanje je vzbudila turistična ponudba, v prvi vrsti poletna obmorska središča Lignano, Gradež in Trst: gre za že uveljavljene cilje velikega turističnega obiska s strani nemških turistov. Vendar bodo obiskovalci naše dežele lahko odkrili še veliko zanimivega in manj znanega, kot so Cisto morje in pešCene plaže, so pojasnili predstavniki Furlanije -Julijske krajine, saj dežela lahko nudi tudi druge naravne lepote, kulturne zanimivosti in kulinarične dobrote. Turistično ponudbo Furlanije -Julijske krajine so predstavili tudi na specializiranem srečanju v Kolnu, kjer so se zbrali turistični delavci, ki se ukvarjajo z avtobusnimi prevozi. Gre za organizacijo, ki je izredno velikega pomena v okviru turizma v nemško govorečih državah (poleg Nemčije tudi v Avstriji in v delu Švice), saj upravlja nekaj manj kot 6 tisoC milijard lir prometa. Na zasedanju so potrdili, da vlada med nemškimi turisti veliko zanimanje za Furlanijo - Julijsko krajino, kjer so lani zabeležili veC kot milijon obiskovalcev iz te države. Vendar turizem ni edina dobro vpeljana oblika gospodarskega sodelovanja z Nemčijo: iz naše dežele so lani izvozili v Nemčijo proizvode v skupni vrednosti, ki je presegla 2.500 milijard lir (največ je bilo proizvodov lesne industrije in predvsem stolic), vina pa so iz Furlanije - Julijske krajine prodali v Nemčijo za 45 milijard lir. r SPETER / OB PRAZNIKU VAŠKEGA PATRONA -j Nagrajevanje za Mojo vas '98 Ob tem bo še cela vrsta prireditev, kjer bodo v ospredju predvsem beneški ljudje SPETER - V nedeljo, 28. junija ob vaškem patronu bo v Spetru zelo slovesno in živahno, saj se bo odvijala cela vrsta kulturnih prireditev, kjer bo v ospredju zgodovinska in jezikovna podoba beneških ljudi. Najprej, bo ob 15. uri v občinski dvorani nagrajevanje slovenskega narečnega natečaja Moja vas ’98, ki ga prireja Studijski center Nediža in je letos že petindvajseti po vrsti. Gre za pomembno pobudo, v kateri lahko zasledimo zametke dvojezičnega šolskega središča. Ohranja pa tudi danes svojo moč in pomen, v kolikor ob učencih dvojezične šole na Moji vasi sodelujejo tudi drugi otroci in kar je važnejše iz vseh dolin, kjer živimo Slovenci na Videmskem. Na programu prireditve je predstavitev knjige »Din don«, ki sta jo pripravila Societa Filologica friulana in zadruga Lipa. Marta Dorgnach, Stefa-nia Rucli in Giulia Pauluzzi bojo zapele pod vodstvom prof. Lie Bront, ki je knjigo zapisala. Drugi del programa pa je v režiji Gorske skupnosti Nadiških dolin, ki je že tretjo leto priredila ponovitev zgodovinskega Arenga. Praznovanje se pravzaprav začne že danes, v soboto, 27. junija ob 15. uri z nastopom veC slovenskih in furlanskih skupin pritrkovalcev, ali tonkačev kot jim pravijo domačini. V nedeljo ob 11. uri bo slovesno peta sveta maša. Ob 17. mi se zgodovinska ponovitev začne s slovesnimi večernicami v špetrski cerkvi, kjer bodo združeno nastopili pevski zbori Beneške korenine iz Srednjega, Matajur iz Klenja, Nediški puobi iz Podbone-sca, Pod lipo iz Barnasa, Svet Lenart iz Podutane in Tre valli iz Kravarja. Sledil bo sprevod po vasi vse do cerkvice Sv. Kvirina, kjer tudi s pomočjo igralcev beneškega gledališča bo ponovitev zgodovinskega Arenga. Manifestacija se bo zaključila s podelitvijo nagrad »Lastre d’argento«, najzaslužnejšim Benečanom doma in po svetu. HT SLOVENIJA/NORVEŠKA h SLOVENIJA / ŽE DRUGI PRIMER LETOS BREZJE Minister Frlec v Oslu tudi o slovenskem vključevanju v Nato Srečal se je s kolegom Volleboekom in obrambnim ministrom Fjoervollom OSLO - Slovenski zunanji minister Boris Frlec se je zadnji dan obisk na Norveškem sestal z norveškim kolegom Knutom Volle-baekom in obrambnim Biinistrom Dagom Jo-steinom Fjaervollom. Osrednja tema pogovorov so bili dvostranski odnosi in prizadevanja Slovenije za vključitev v zvezo NATO. Zunanja ministra Frlec in Vollebaek sta dvostranske odnose ocenila kot dobre, saj tjied državama ni odprtih vprašanj. Zavzela sta se za okrepitev dvostranskega sodelovanja, Predvsem na gospodarskem področju, saj je obseg blagovne menja-Ve med državama zaskrbljujoče nizek. Minister Frlec je izrazil zadovoljstvo nad nedav-Bo podpisanim bilate-felnim sporazumom o cestnem prometu, izrabi pa je željo, da bi državi podpisali še dru-§e sporazume, ki so v Pripravi, predvsem sporazum o zračnem Prometu in sporazum o konsolidaciji dolga po Basledstvenem spora-^Brnu po nekdanji rRj. Sporazum je Baurreč že usklajen, gre 6 Se za ureditev neka-erih tehničnih podrobnosti. Minister Frlec je 6 Predlagal nadalje-anje pogajanj o kon-enciji o izogibanju Vojnemu obdavčevanju. Osrednja tema pogovorov v Oslo je bilo tu-1 vprašanje slovenske-|a Članstva v zvezi NA-U in prošnja Slove-le’ da bi jo Norveška podprla pri vključevanju v zavezništvo. Norvežani se sicer zavzemajo za politiko odprtih vrat, vendar bi raje počakali na učinke sprejema Poljske, Češke Madžarske v NATO, preden bi zavezništvo sprejelo nove odločitve. Tudi na srečanju z obrambnim ministrom Dagom Josteinom Fjaervollom sta bili glavni temi pogovorov širitev zveze NATO in slovenske možnosti za vključitev v organizacijo. Obramnega ministra je posebej zanimal položaj na Kosovu. Zunanja ministra Frlec in Vollebaek sta govorila tudi o bodočem norveškem predsedovanju Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki ga bo Norveška prevzela od Poljske. Norveškega sogovornika so zanimale tudi varnostne razmere v Jugovzhodni Evropi, predvsem na Kosovu, Makedoniji in v BiH. Slovenska stališča so bila sprejeta z zanimanjem in bodo pomembno obogatila sprejemanje političnih ocen na Norveškem. Minister Frlec je uradno povabil norveškega kolega na povratni obisk v Slovenijo, povabilo na obisk v Slovenijo pa je predal tudi norveškemu premiera, je STA izvedela iz virov slovenske delegacije v Oslu. S tem srečanjem je slovenski zunanji minister zaključil obisk na Norveškem in se bo pozno zvečer vrnil v Slovenijo. (STA) Zapora za slovensko blago na meji ZRJ Slovenskega blago ne carinijo in zato ne more prečkati meje - Sklep NBJ LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije je v sredo popoldne prejela obvestilo nekaterih slovenskih podjetij, da je Zvezna republika Jugoslavija prepovedala uvoz blaga iz Slovenije. GZS, ki je z razmerami med drugim že seznanila predsednika Pri-vredne komore Jugoslavije (PKJ) Mihajla Milojeviča ter predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, do nadaljnjega podjetjem, ki poslujejo z ZRJ, priporoča, naj pred odpremo blaga preverijo razmere pri svojih partnerjih. Iz neuradnih virov se je namreč izvedelo, da naj bi Narodna banka Jugoslavije za nedoločen čas prenehala sprejemati uvozno-izvozne zaključke za sodelovanje s Slovenijo, kar pomeni, da slovensko blago zaradi neopravljenih carinskih formalnosti ne more prečkati jugoslovanske meje. To je letos že drugi primer, da je ZRJ zaprla svoje meje za slovensko blago. Na težave sta prvi opozorili Kovinoplastika Lož in Libela Elsi iz Celja, katerih izdelke so jugoslovanski cariniki zadržali na meji. Kot je povedal predsednik GZS Jožko Cuk, uradno s strani jugoslovanskih organov še niso dobili nobenega obvestila o tej odločitvi. Pač pa so v sredinem dopisu, naslovljenem na predsednika PKJ Mi- lojeviča, opozorili na februarski dogovor med zbornicama, po katerem naj bi se zbornici pri pristojnih organih zavzemali za izboljšanje možnosti za medsebojno gospodarsko sodelovanje. GZS je o potezi, ki naj bi po neuradnih podatkih imela politično ozadje, poleg predsednika državnega zbora obvestila še predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose ter ministrstvi za zunanje zadeve in za ekonomske odnose in razvoj. V pismu jih med drugim poziva, naj sodelujejo pri reševanju nastale problematike in normalizaciji političnih odnosov med državama. (STA) SLOVENIJA / ZARADI IZJAV O 27. APRILU Mariborski borci tožijo Drobniča Tožbo proti državnemu tožilcu so vložili na koprskem sodišču MARIBOR - Zveza borcev NOB Maribor je na okrožnem državnem tožilstvu v Kopru v sredo vložila kazensko ovadbo zoper generalnega državnega tožilca Antona Drobniča zaradi storitve treh kaznivih dejanj, in sicer sramotitve Republike Slovenije in sramotitve slovenskega naroda ter zbujanja narodnega razdora in nestrpnosti, so na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedali predstavniki Zveze borcev NOB Maribor. V ovadbi je zapisano, da je Drobnič 25. aprila letos v Kopru javno žaljivo obdolžil Republiko Slovenijo in slovenski narod s tem, da je v članku za sobotno prilogo časnika Primorske novice o državnem prazniku 27. aprilu zapisal, "da je ta dan upora proti okupatorju v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Upor in osvoboditev je proti volji upornikov iz leta 1941 prinesel šele 25. junij 1991". Poleg tega je Drobnič 13. junija v Kopru izzival nestrpnost v slovenskem narodu s tem, da je v intervjuju za Primorske novice izjavil: "Za nas so bili partizani navadni kriminalci." Po mnenju ZB NOB Maribor prva izjava neposredno nasprotuje zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v RS, s katerim je 27. april proglašen kot dan upora proti okupatorju iz leta 1941. V njej je posredno izrečena žaljiva in neresnična trditev, da slovenska država in slovenski narod častita in praznujeta kot dan upora proti okupatorju v resnici dan začetka komunistične revolucije in državljanske vojne. Gre tedaj za sprevržen odnos, ki ga ima Drobnič do tega zgodovinskega dogodka, ki pa ga javno razglaša kot lastnega slovenski državi in slovenskemu narodu, to pa vsekakor pomeni nevaren napad na njeno čast in dobro ime, ki ima zato vse znake navedenih kaznivih dejanj in terja ustrezno kazensko reagiranje. Z njo se namreč zanika prispevek slovenskega naroda k skupnemu boju in zmagi nad nacifašiz-mom in njegovimi kolaboranti, prispevek k temu, na Čemer temelji sodobna demokratična Evropa, katerega del želita ta dva subjekta postati. Z izjavo, ki jo je dal o slovenskih partizanih med NOB, povzroča Drobnič nestrpnost med večinskim delom slovenskega naroda, ki priznava NOB kot zgodovinsko junaško upornost okupatorju in tistim manjšinskim delom naroda, ki je z okupatorjem sodeloval, je še zapisano v ovadbi ZB NOB Maribor proti generalnemu državnemu tožilcu. (STA) Danes odprtje nove cerkve Nadaljujejo se v zadnjih dnevih pastoralni obiski videmskega nadškofa Alfreda Battistija po Terski in Karnahtski dolini. Se posebej slovesno pa bo danes, 27. junija v vasi Brezje (Montemag-giore). Dvaindvajset let po potresu se bodo namreč vse manj številni domačini gorske vasice v ti-panski občini končno le zbrali v svoji novi cerkvi. Skoraj Četrt stoletja so se z župnikom Luigijem Battistuttom srečevali v molitvi najprej v kontejnerju, nato v leseni baraki, medtem ko so bili zvonovi na odprtem le oprti na kovinski drog. Zato bo danes v Brezjah velik praznik in ob 16. uri precej občutena slovesnost, na kateri bo nadškof Battisti posvetil novo brežiško cerkev. NOVICE Čez slovensko-madžarsko mejo le z osebno izkaznico LJUBLJANA - Slovenski in madžarski državljani bodo od danes dalje lahko slovensko-madžarsko mejo prečkali z osebnimi izkaznicami. Kot so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na slovenskem notranjem ministrstvu, bo namreč jutri stopil v veljavo sporazum o možnosti prečkanja meje z osebnimi izkaznicami, ki sta ga državi podpisali novembra lani. (STA) Optimistične napovedi v turizmu se ne uresničujejo LJUBLJANA - Podatki o turističnem prometu v prvih štirih mesecih letošnjega leta niso dobri. Optimistične napovedi tistih, ki spremljajo slovenske nastope na najpomembnejših evropskih turističnih sejmih, se zaenkrat še ne uresničujejo, so sporočili iz Združenja za turizem in gostinstvo. Čeprav se je turistični obisk gostov, ki prenočujejo vsaj eno noč, v primerljivem obdobju približal lanskoletnemu, pa je bil letošnji devizni priliv od turizma za 16 odstotkov manjši od lanskega. Najbolj zaskrbljujoč je močan upad turističnega obiska iz Nemčije, ki je tretja najpomembnejša turistična država za Slovenijo. Število turistov se je v prvih štirih mesecih letos zmanjšalo za 14 odstotkov, število nočitev pa za 16 odstotkov. Velik je tudi upad turističnega obiska iz Belgije in Nizozemske, in sicer pri gostih za 13 oz. 14 odstotkov, pri nočitvah pa za 22 oz. 21 odstotkov. Izboljšuje pa se turistični obisk iz severnejših dežel, in sicer iz Velike Britanije (12 odstotkov več), Irske (36 odstkov več) in Skandinavije (gostov iz Norveške je bilo 15 odstotkov več, iz Danske 19, iz Švedske pa 6 odstotkov). ize/:/orsfi Rožarica na Rdečem mostu leta 1953 Med dodatnimi( ženskimi zaslužki je bilo nekoC razvito rožarstvo. Zenske, ki so bile predvsem doma s Proseka in Kontovela so doma gojile razno cvetje in ga nosile prodajat v Trst. Na fotografiji je upodobljena ena od teh rožaric, ki je imela svojo stojnico na Rdečem mostu. KONFERENCA / NA POMORSKI POSTAJI 0 biološkem oboroževanju Kako ga odpraviti ali vsaj omejiti V kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu se je včeraj pričela dvodnevna mednarodna konferenca na temo: “Miroljubna uporaba biotehnologije in konvencija o biološkem orožju”. Prireja jo padriški Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (angl. kratica ICGEB) v sodelovanju s Centrom znanstvene kulture Alessandro Volta iz Coma, točneje z Lan-dauovo mrežo (Landau Netvvork), ki ima sedež v njem. Srečanja se udeležujejo izvedenci raznih držav, pa tudi predstavniki mednarodnih organizacij. Glavna tema konference je v resnici spoštovanje Konvencije o biološkem orožju iz leta 1972 (veljati je začela tri leta pozneje), ki prepoveduje razvoj, proizvodnjo in skladiščenje biološkega orožja ter predvideva njegovo uničenje. V središču njene pozornosti pa je še posebej dodatni protokol, ki govori o spoštovanju konvencije ter se posebej zaustavlja pri problemih inšpekcij in kontrol ter pri vprašanju medsebojnega zaupanja med državami in tehničnega sodelovanja med njimi. Kot je znano, gre za izredno aktualno problematiko. Dovolj je, da pomislimo na polemike, ki so se razvnele v krogih OZN okrog možnosti, da v Iraku obstajajo tajna skladišča nervinskega plina. PISMO UREDNIŠTVU Narodnostnemu vidiku posvečamo veliko pozornost Spoštovani! Šolsko leto se je pred kratkim izteklo in to je običajno trenutek, ko učitelji preverjajo svoje delo in uspešnost tega dela. V tem trenutku bi si vsi učitelji nedvomno želeli primerne besede, ki bi pozitivno ovrednotile trud, vložen v to, da bi se učenci ob sprejemanju učnih vsebin tudi osebnostno vsestransko razvijali. Zato nas je tembolj neprijetno presenetilo pismo gospoda Aleksandra Furlana, ki ga je Primorski dnevnik objavil v sredo, dne 24.6.1998. Priznati moramo, da so nas njegove ugotovitve prizadele, saj se nikakor ne moremo strinjati s trditvami kot je na primer ta, da šola v zamejstvu »zagotovo ne opravlja več tiste osnovne vloge, za katero že sama nosi ime: Slovenska šola.« Ali pa, da »ga ni vzgojitelja v zamejski osnovni šoli, ki bi povedal otrokom v razredu, da so Slovenci.« Tudi mi vemo, da se žal med nami Se lahko najde kdo, ki bi mu lahko kaj takega očitali. Vendar pa smo trdno prepričani, da so to le zares redki posamezniki, ki v našem krogu predstavljajo prej izjemo kot pravilo in menimo, da se je navedeni gospod najbrž pogovarjal le z njimi. Morda pa ga je k pisanju privedlo tudi dejstvo, da vsi naši napori, ki jih vlagamo v vzgojo narodne pripadnosti in zavesti, ne prodrejo dovolj uspešno v javnost. Resnica je, da so naši sestanki zelo pogosto prežeti z razgovori o iskanju ustreznih poti in načinov, kako učencem slovenske šole dovolj učinkovito in primemo posredovati zavest o narodnostni pripadnosti. V ta namen smo izdelali že veliko projektov, ki jih izvajamo ne samo v šoli, pač pa že od otroškega vrtca naprej. Tako smo na primer v letošnjem šolskem letu v ohoških vrtcih didaktičnega ravnateljstva v Dolini izvajali projekt Utrjevanje in vrednotenje zvrsti slovenskega jezika, v osnovnih šolah istega ravnateljstva pa projekt Spodbujanje branja in spoznavanje ter vrednotenje slovenskega jezika in kulture. Navedena projekta predvidevata ogled gledaliških del iz slovenske mladinske literature (letos smo si jih ogledali več kot osem), spoznavanje slovenskih besednih, likovnih in glasbenih ustvarjalcev ter slovenskih ustanov. Vse šole tudi redno navezujejo stike s slovenskimi kulturnimi društvi in z njimi sooblikujejo kulturno dogajanje v zamejstvu. Naše šole organizirajo tudi izlete v Slovenijo ravno z namenom, da učenci spoznajo njene zemljepisne, zgodovinske in kulturne značilnosti in navežejo stike s šolami v Sloveniji. Lahko bi navedli še veliko dragih pobud, ki jih slovenska šola izvaja z namenom, da bi krepila narodno pripadnost. Omembe vredno je najbrž tudi to, da sta bili z zlatim priznanjem nagrajeni dve raziskovalni nalogi, ki sta jih opravili naši šoli s področja društvenega delovanja. Natečaj je razpisala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Ob vsem tem se neprestano zavedamo, da mora biti tudi bivanje na slovenski šoli za otroke prijetno, vzpodbudno in pestro, ker se nedvomno tudi preko pozitivnih čustvenih izkušenj oblikuje navezanost na narod in občutek pripadnosti temu narodu. Zavedati pa se moramo tudi tega, da imajo pri tem pomembno vlogo tudi mnogi drugi dejavniki, pri katerih ostaja šola velikokrat brez moči. Vsekakor pa bomo gospodu Furlanu iskreno hvaležni za vsak nasvet, ki nam bo v pomoč pri tako pomembnem poslanstvu kot je vzgoja in oblikovanje narodne zavesti. Vzgojitelji in učitelji dolinskega didaktičnega ravnateljstva Caterina Ciuk, Ester Derganc, Nadja Debenjak, Danila Ščuka, Jožica Mržek, Ksenija Dobrila, Tiziana Križmančič, Majda Mihačič, Andreina Ota, Silvana Starez, Nataša Škrk _____OPČINE / NA NEDELJSKI PROSLAVI 90-LETNICE_ ZKB je nagradila 30 članov Na nedeljski proslavi 90-letnice nekdanje domače posojilnice in hranilnice, ki jo je sedanja Zadružna kraška banka priredila na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah, so upravitelji nagradili tudi trideset ljudi, ki so člani današnje banke (prejšnje openske in na-brežinske posojilnice) vsaj 45 let. Med njimi sta bila dva nagrajena, ker sta včlanjena že preko 50 let. Posebni priznanji sta prejela “ad memoriam” Gvido ZidariC (nagrado je prevzel sin), ki je bil več let predsednik na-brežinske posojilnice in po združitvi podpredsednik Kraške zadružne banke, ter Karlo Guštin, ki je bil do nedavnega občnega zbora podpredsednik skupne kraške banke, prej dolgo let podpredsednik openske banke. Več kot 50 let sta včlanjena Mario Danev in Pierina Terčon. Z več kot 45 leti članstva se ponašajo: Emil Legiša, Stanislav Peric, Stanislav Legiša, Albert Doljak, Leopold Legiša, Miroslav Tavčar, Hum-bert Doljak, Mirko Ko-smina, Attilio Metliko-vec, Društvena prodajalna na Opčinah, Teodor Ostrouška, Branko Kete, Artur Kariš, Vladislav Kokošar, Emilija Sosič, Jožef Žagar, Viktor Tavčer, Viktor Cebron, Ana Marija Spetič, Stanislav Guštin, Mario Furlan, Vincenc Ražem, Stanislav Renar, Viktor Sosič, Celeste Pisani, Hinko Hrovatin, Silvester Križmančič in Mirko C uk. Posebno pri-zanje je dobil tudi najstarejši član in tudi najstarejši Openc Mario Daneu-Kogljev. Dvodnevno konferenco je včeraj dopoldne uvedel glavni ravnatelj ICGEB Ar-turo Falaschi (podtajnica v ministrstvu za zunanje zadeve Patrizia Toia je zadnji hip odpovedala svojo pri' sotnost). Za njim je govora predsednik govemerjev ICGEB Adolfo Taylhardat. prek telekonference pa so sodelovali predstavniki ZDA, Irana, Velike Britanije, Čila, Brazilije in Avstralije. Srža problematike pa s0 se udeleženci konferenc® lotili včeraj popoldne, ko je tekla beseda o biološkein terorizmu, o možnih sankcijah proti kršilcem konvencije, kakor tudi o P®' stopkih za verifikacijo in nadziranje biotehnologij- D tem so poročali ugledni strokovnjaki z Univerze John Hopkins iz Baltimore, Univerze v Marylandu (obe ZDA), Univerze SuS' sexa v Brightonu (Velika Britanija) in z Univerze v Jeruzalemu ter UNESC in Svetovne organizacije za zdravstvo. Zakaj pa pravzapra takšno konferenco prireja ICGEB? Odgovor je zelo preprost. Ta ustanova, poleg sedeža v Trstu n® drugi sedež v New DelhiJ (Indija), se namreč p01)11^’ da bi nudila informacije strokovno pomoč za kon trolo spoštovanja konven cije o biološkem orožju-kakor tudi da bi formirata strokovnjake, ki naj bi iz vajah omenjeno kontrolo- V NOVEM PRISTANIŠČU Tujci so bili na koncu moči Štiri turške državljane so morati odpeljati v bolnišnico na Katinari V novem pristanišču je osebje komisariata »pomorske postaje« predvčerajšnjim odkrilo štiri turške državljane, stare od 19 do 30 let, katerih zdravstveno stanje je bilo precej kritično, tako da so jih odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer bodo nekateri morali ostati ves teden. Imeli so prve znake dehidrirandsti, bili so tudi ranjeni, vendar preiskovalci sumijo, da so si rane kar sami povzročili. S primerom se ukvarja policija, kateri je četverico izročilo osebje omenjenega komisariata. Skušali bodo ugotoviti, iz katerega kraja prihajajo in katere narodnosti so pravzaprav. Skrival je skoraj 5 tisoč zavojčkov cigaret Agenti finančne straže na mejnem prehodu na Pesku so s sodelovanjem funkcionarjev carine odkrili in zaplenili kar 4990 zavojčkov cigaret znamke »marlbo-ro«, ki jih je tihotapil nemški državljan T.M. Izjavil je, da nima kaj prijaviti, vendar ni bil nič kaj prepričljiv, nervoze ni mogl skriti. Tako so se agenti odločili za temeljitejši pregled tako vozila, s katerim se je peljal, kot tudi počitniške prikolice, ki jo je vlekel za sabo. Neprijavljeno blago so našli v prikolici, bilo je skrito v odprtinah, ki so pod posteljami in pod naslanjači. Zaplenili so tako cigarete (za skupnih 99, 800 kg) kot vozilo in prikohco ter ga prijavih sodišču. Ostal pa je na prostosti. Okradel prostitutko Neka 30-letna prostitutka iz Toga je prejšnjo noč prijavila domnevnega klienta, ki naj bi jo »olajšal« za 120 tisoč Ih. Z delovno kolegico je stopila v avtomobil, v katerem sta bila dva moška. Odpeljali so se iz mesta in se ustavili v okolici Opčin, kjer pa so se začele težave. Prišlo je do nesporazuma glede vrste usluge, ki naj bi jo nudila klientu, tako da ji je slednji pobral omenjeni znesek denarja. Dejala je, da ni uporabil sile, zadostovala je grožnja. Ni povedala, kaj sta medtem počela prijateljica in drugi moški. Prevarali priletno žensko Prevaram in tatvinam na škodo priletnih oseb ni videti konca. Tokrat jo je skupila 83-letna G.P. iz Ul. Fabio Seve-ro. Na vratih sta se ji predstavili dve ženski (ena je imela okrog 20-25 let, druga 35-40). Dejali sta, da sta uslužbenki na zakladnem ministrstvu in da ji morata sporočiti povišanje pokojnine. Starka ju je tako spustila v stanovanje, kjer sta pobrali razne predmete v skupni vrednosti treh milijonov lir. Ponesrečil pa se je poskus nekega moškega, ki se predstavlja kot tehnik Enela z nalogo, da zamenja števec. Za svojo »uslugo« zahteva 200 tisoč lir. Tokrat je poskusil srečo v nekem stanovanju v Ul. San Vito, vendar mu stanovalka ni nasedla, temveč je zavrtela telefon in poklicala 113. Policija je sicer takoj posegla, vendar se je za neznancem izgubila sled. Star je okrog 40-50 let, čedno urejen in ne govori s krajevnim naglasom. Zaplenili revolver Agenti finančne straže na mejnem prehodu pri Rabojezu so zaplenili revolver »smith & vvesson« ter osem nabojev kal. 38. Orožje je imel hrvaški državljan, skril pa ga je v železno blagajno v notranjosti kamperja, s katerim je potoval. Orožje so zaplenili, tujca pa prijavili sodnim oblastem. SODIŠČE / OBRAVNAVA_______________- Bivši miljski župan Bordon zavrača obtožbo korupcije Na tržaškem sodišču se je včeraj pričela predhodT® obravnava (ki so jo zatem prenesli na 21. oktober! zahtevi po sojenju, ki jo je proti podtajniku za kultur? dobrine in okolje VVillerju Bordonu vložilo tržaS ^ državno pravdništvo. Bordon je osumljen korupcije ^ zvezi z nekaterimi dogodki, ki segajo v obdobje izpr desetih let, ko je bil vpisan v KPI in miljski župan- ^ Zahteva po sojenju, s katero se ukvarja sodnik K faele Morvay, se nanaša tudi na bivšega miljs/^fL podžupana Jacopa Rossinija ter na dva upravne J podjetja Soprozoo, Paola Dagnola in Fulvia VVeberja. Javno tožilstvo vztraja na trditvi, da je podjetje prozoo kupilo stanovanje in ga zatem dalo na razpp go Bordonu, ki ga je kasneje odkupil v imenu sV°l JL sina Raniera. Operacija naj bi sluzila enemu šara6 nam Gnu, Bordon naj bi si prizadeval, da pride do membe namembnosti zemljišča v miljski občini, na terem je Soprozoo imel velik hlev: dotlej je bilo krpe J sko, postalo pa naj bi proizvajalno, s čimer bi se njeg va vrednost razumljivo povišala. _ VViller Bordon, ki se je udeležil včerajšnje obravn ve, je obtožbo vedno odločno zavračal.Trdil je. da J stanovanje plačal celo dražje, kot ga je ocenila pri kateri je najel posojilo za nakup nepremičnine- ^ leg tega je pravil, da »je nepojmljivo, da bi do SP^0 membe regulacijskega načrta prišlo samo zato, ker t hoče župan«. Protest prebivalcev Kolonje zaradi domnevnega poboja sm , Nekaj prebivalcev iz Ul. defle Rose v Rojanu je p® ^ pisalo pismo, v katerem ostro obsojajo početje love -ki naj bi pobili štiri čredice sm, pri čemer se niso rali ne na starost ne na spol živali, ki so zrastle nedra ^ od hiš. Zanje so skrbeli tamkajšnji prebivalci, ki so nočnih urah slišali lajanje psov in streljanje. Hudo J še zlasti to, pravijo v pismu, da so se lovci tako (jT0J_ kot zank poslužili blizu hiš, saj so bile sme precej u mačene in so spale ter se hranile ob obljudenem P droCju. Prebivalci polG^ tG^a trdijo, da so lovci s s ^ početjem grobo prekinili ravnotežje, ki se je ustvan gozdu, kjer so se po štirih desetletjih naposled sp pojavili zajci in sme. KRIZA / PO VESTEH O MOŽNI ZAMENJAVI LASTNIŠTVA SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA ZA TRŽAŠKO Delavci SITIP zopet upajo Rešitev je treba najti do jeseni Nov pristop za reševanje imovinskega vprašanja Programska platforma SKGZ bo prevedena v italijanščino V tekstilni tovarni SITIP v Osapski dolini so se vCeraj zvrstile Štiri sindikalne skupSCine. Na njih so predstavniki delavskega sveta in sindikatov seznanili delavce z najnovejšim razvojem v zgodovini krize, v katero je zabredlo podjetje. V bistvu je slo za posredovanje informacij, ki so jih delavski predstavniki dobili predvce-rajSnjim na tržaški prefekturi na srečanju s tržaškim prefektom De Fei-som ter s tržaškim županom Illyjem in njegovim miljskim kolegom Di Piazzo. Delavci so olajšanjem sprejeli vest, da se za odkup tovarne resno zanima neka italijanska tvrdka in da so zaradi tega za nedoločen Cas'zamrznjeni vsi Postopki, ki bi šli v smer zapiranja tovarne, vključno seveda direktno ali indirektno odpuščanje osebja.Tako bo obrat v Osapski dolini redno posloval Ves julij, avgusta bodo delavci na dopustu, po vsej verjetnosti pa bo septembra potreben poseg dopolnilne blagajne, vendar ne zaradi zaprtja tovarne, temveč zato, da bi ji omogočili sanacijo in torej novo produktivno bo- dočnost z novim lastništvom. Kdo se zanima za odkup tovarne, ostaja še vedno skrivnost. Veliko se govori o tekstilni grupi Parodi, toda vesti so neuradne in ni dano vedeti, do kolikšne mere verodostojne. Zamenjava lastništva vsekakor ne bo preprosta. Upoštevati je namreč treba, da je podjetje v Osapski dolini zadolženo za veC kot 50 milijard lir in da banke upnice postavljajo pogoj, da se* vprašanje njegove poravnave vsekakor ugodno reši. Zelo verjetno bodo potrebna dolga in trda pogajanja, ki bodo lahko obrodila ugoden rezultat samo ob dobri volji vseh strani. Sicer se bo spet pojavila nevarnost odpustov, kot je vodstvo podjetja zapisalo v noti za tisk. Kot je napovedal prefekt De Feis, bo prvo potezo zdaj potegnilo združenje industrijcev, ki pri reševanju te krize skuša igrati aktivno vlogo. Kar se tiCe zaposlenih, je za zdaj vsaj to pozitivno, da bodo lahko preživeli poletje kolikor toliko mirno. Kaj bo jeseni, pa bomo videli tedaj. Predsinoci se je sestal pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško. Pozitivno je ocenil programsko konferenco, ki je potekala pred dobrim mesecem, nato je na osnovi sprejetih dokumentov in razprave na sami konferenci določil prioritetne naloge za prihodnje mesece. Ponovno je bilo podčrtano, da je bila konferenca le prvi korak na novi poti, ki jo želi tržaška SKGZ ubrati skupaj z včlanjenimi organizacijami. Prav s slednjimi je zato potrebno nadaljevati soočanje in na tej osnovi verificirati vlogo same zveze; ob tem pa se zdi nujno - je bilo podčrtano - »vplesti« v konfrontacijo poleg vodstev včlanjenih organizacij tudi njihovo širše članstvo, se pravi društva in posameznike. Programska platforma tržaške SKGZ bo prevedena v italijanščino - je bil drugi sklep Četrtkove seje pokrajinskega odbora - ter tako predstavljena mestnim upraviteljem in širšemu krogu naših someščanov. Sklenjeno je bilo tudi, da bo tržaška SKGZ vprašala za srečanja ž občinami na temo šolske avtonomije še pred počitnicami, z obmejnimi občinami v Sloveniji pa naj bi srečanja stekla takoj po poletnem premoru. Pokrajinski odbor se je na Četrtkovi seji tudi seznanil z možnimi načini razreševanja premoženjskih vprašanj na Tržaškem. Na osnovi izčrpnega uvodnega poročila, ki je izhajalo iz strokovnih podlag in poglobljene proučitve imovinskega vprašanja znotraj SKGZ, se je na to temo razvila zelo zanimiva razprava. Zavedati se moramo - je bilo ugotovljeno - da se težnja po razdrobitvi bogastva dogaja kot zunanja prisila in ne kot svobodna izbira skupnosti, kateri omenjeno bogastvo v idealnem smislu pripada. Na osnovi te vrednostne ocene se je pokrajinski odbor zavzel za to, da se glede na nove zakonske možnosti lastnina prepiše predvsem na tista društva, ki poleg tega, da se za to zavzemajo, nudijo širši skupnosti tudi jamstvo, da bodo sposobna objekt vzdrževati in v daljšem časovnem razdobju tudi prenašati bremena, ki izvirajo iz lastništva. Zaščito lastništva je po novem potrebno okrepiti tudi s statutarnimi določiti. S tem v zvezi je bilo ocenjeno, da smo ob sedanjih prilagoditvah statutov fiskalnim zahtevam mogoCe premajhno pozornost posvetiti problematiki, ki se odpira v društvih z mešano narodno sestavo, kar je primer zlasti v predmestnem okolju. Druga pomembna ugotovitev je bila, da prav dogajanje okoli nepremičnin (zahtevnost njihovega vzdrževanja, številne davčne in druge obveznosti, ki bremenijo lastnika) nas prepričuje, kako bi bilo napačno, ko bi še naprej računali predvsem na svoje moči. Kar nujno potrebujemo - je bilo poudarjeno - je uradni javni sklad (mogoče Deželni), iz katerega bi bilo mogoče Črpati za materialne potrebe naše skupnosti. DOLINA / SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE NOVICE Mnenje Občine glede hitre ceste Dolinski občinski svet )e na svojem zadnjem za-Sedanju izrazil svoje Uradno mnenje glede napovedanih dograditev hi-tre ceste: Dežela F-JK Namreč načrtuje dva ''acja posega, ki bosta bolj ati manj neposredno Prizadela krajevno sku-Pnost. Pravzaprav bosta ^ograditvi dveh vozlišč °z- križišč, s katerima se P° hitra cesta povezala še P^ad Rabujezom in Lako-Pscem ter Katinaro in Pa-oricami, večplastno vpli-vala tako na okolje kot tudi na doslej še kar P^rirjen prometni pretok. V ospredju pozornosti je bil seveda predvsem tisti načrt, ki bo za določen Cas »ohromil« samo osrčje občinskega območja: o gradnji avtocestne povezave med Lako-tiščami in Rabujezom je tekla beseda že na nedavnem javnem sestanku, na katerem je občinska uprava o načrtovanih posegih obvestila krajevno prebivalstvo. Predvidoma bodo dela trajala približno tri leta, v tem Času pa krajevni upravitelji želijo, da bi pristojni deželni organ zagotovil vrsto jamstev, ki bi vsaj delno olajšala ta ponovni poseg v občinsko okolje. Med temi so zahteva, da se v načrtu predvidevajo dodatne zvoCne ograje pri Lakotišču, Domju in Krmenki, da se v Cim večji meri namestijo zelene grede, odtočni kanati in oporni zidovi, da se ohrani oz. ponovno vzpostavi prehod za pešce in kolesarje. Ne nazadnje dolinski občinski svet zahteva, da se pri opremi spoštujejo krajevna pravila dvojezičnega občevanja, torej tudi v postavljanju smerokazov. Obenem je v sklepu iz- V SREDIŠČU / MANJ ARHITEKTONSKIH OVIR Novi prehodi za prizadete Ureditev prehodov na Korzu je finansirala zavarovalnica Sasa Tudi Trst se (sicer počasi) posodablja in udi svojim manj srečnim občanom - v 111 Primeru prizadetim pri hoji, pa tudi 'arejsim osebam - možnost samostojnega Prenukanja po središču. V okviru pre-°®canja arhitektonskih ovir so vCeraj do-* .rine formalno predati namenu preu-Jane dostope na pločnike na križišču Borznim trgom, Ul. Roma in Korzom. arnesto dosedanjih stopnic so na preho-za pešce urediti na robu pločnika lepe P° ožne površine, po katerih lahko gredo brez težav tudi invalidi na vozičku, kot tudi vsi tisti, ki imajo težave pri hoji in nenazadnje tudi mamice z vozički. Delo sta si ogledala občinski odbornik za socialne storitve Gianni Pecol Cominotto in Gianni Pasquarelti, predsednik zavarovalnice Sasa, ki je finansirala preureditev dostopa na pločnike (na sliki, foto KROMA). Občinska uprava bo septembra nadaljevala z deti za premoSCanje arhitektonskih ovir na območju mestnega središča, in sicer na pločnikih na Korzu. ražena želja, da poverjeno gradbeno podjetje redno poroCa o stanju oz. napredovanju del tako v dolinski kot sosednji miljski občini. Med predlogi, ki so izšli pri obravnavi tega vprašanja, je bil zanimiv poseg odbornika Milana Lovrihe, ki je predlagal, da bi občinska uprava zahtevala v zvezi s tolikšnim posegom primerno odškodnino, saj bodo dela res moralno in materialno prizadela prebivalstvo. Predlog je bil vzet na znanje, zaradi drugačne »pristojnosti« pa bo baje uresničen kasneje. Nekoliko manj boleče, a vsekakor nujno, bo tudi premeščanje gradbenih del drugega vozlišča: sicer se avtocestna povezana med Katinaro in Pa-driCami le obrobno dotika občinskega območja, a vendarle predvideva prehod cez KljuC, kjer je nameščeno zgodovinsko obeležje, in obenem »obeta« grobo preusmeritev vsega območnega prometa natančno Cez vasi dolinske občine. Zaskrbljenost velja predvsem zaradi povečanja zvočnega in zračnega onesnaževanja, obenem pa tudi možnosti prometnih nesreč in neprijetnih zastojev. V uvodnih sporočilih je župan Boris Pangerc obvestil svetovalce o vrsti pobud in prireditev, pri katerih je občinska uprava sodelovala v zadnjih dveh mesecih. Razprava se je razvila predvsem ob krikah svetovalca opozicije Renata Schettinija, ki se je pritoževal nad pomanjkljivim prejemanjem delovnega gradiva. Svetovalca Klun in Tul sta uradno sporočila svoj pristop k stranki Levih demokratov, v kateri bodo odslej še odbornik Lovriha, svetovalca Kozina in Ghersi-nich. Klun se je posebej zavzel za Čimprejšnjo gradbeno preureditev športnega centra, ob zaključku seje pa je večina z vzdržanjem opozicije izglasovala resolucijo, ki upravo obvezuje za cim prejšnji in učinkovit poseg pri pristojnem poštnem ravnateljstvu za namestitev dolgo Časa zaman pričakovanega slovenskega napisa na pročelju dolinskega poštnega urada. (dam) Levi demokrati podpirajo gledanje Zveze industrijcev Na dopoldanski tiskovni konferenci so predstavniki tržaške federacije Levih demokratov orisali svoje pozitivno gledanje na pobude, ki so jih zadnje Čase predstavili krogi Zveze industrijcev za preporod in razvoj tukajšnjega gospodarstva in družbe nasploh. Odgovorni za gospodarska vprašanja pri Levih demokratih Igor Dolenc je izrazil prepričanje, da je za razvoj potrebno resno načrtovanje, gledanje naprej in tudi soočenje med različnimi komponentami. To velja specifično za Trst, pa tudi za širše območje dežele FJK, v okviru katere" si je treba zamišljati vse pobude za razvoj Trsta. Gospodarstvo neobhodno potrebuje novih analiz, naetov, idej in industrije! so s tega vidika izdelali zanimive zamisli, je dejal Dolenc. Spet skupaj izvedenci za kemijo treh univeiz V sredo in Četrtek 1. in 2. julija bo spet zaživela pobuda, ki je od 70-ih let do vojne v nekdanji Jugoslaviji povezovala tržaško, ljubljansko in zagrebško univerzo, točneje fakultete za kemijo teh univerz. Trilateralno srečanje poimenovano Cis-Chem je na novo organiziral prof. Randaccio s sredstvi, ki jih je dala na razpolago tržaška univerza v okviru svojih mednarodnih dejavnosti, sodelovali pa so prof. MaksiC in prof. Kame-nar iz Zagreba ter prof. KavCiC iz Ljubljane. Zasedanje, na katerem bodo predstaviti 28 znanstvenih poročil, bo v veliki dvorani tukajšnje fakultete za kemijo, na otvoritvi pa bo spregovoril rektor Delcaro Naslednja srečanja bodo v Ljubljani in Zagrebu, univerzitetni izvedenci kemije pa načrtujejo tudi, da bi se podobna zasedanja odvila tudi v Vidmu in Gradcu. Javno srečanje o kominformu V ponedeljek, 29. junija bo ob 17.30 v knjigami Minerva v Ul. S. Nicolo 20 javno srečanje o znanem izobčenju Tita s strani Stalinovega kominfor-ma. Ob letošnji 50-letnici tistih dramatičnih dogajanj bodo posegli v razpravo novinar Maurizio Zuccari, univerzitetni profesor Jože Pirjevec, zgodovinar komunistčnega gibanja Adriano Guerra in sen. Silvano Bacicchi; razpravo bo vodil Clau-dio Tonel, predsednik kulturnega združenja Ber-tinguer, ki je organiziralo srečanje. Zaradi malomarnosti obsodili tržaškega zdravnika Zaradi domnevne nemarnosti pri diagnozi in zdravljenju v prometni nesreči ranjenega Paola Monda iz Trsta, ki je umrl dan po sprejetju v bolnišnico, je sodnica Annalisa Barzazi obsodila na šest mesecev zapora 37-letnega zdravnika Adriana Conta. Zdravnik je bil obtožen, da ob sprejetju ranjenca v glavno tržaško bolnišnico 21. novembra 1993, ni ugotovil hujših poškodb. Nova centrala Televita V torek bodo odprli novo centralo družbe Televita, ki že 14 let nudi svoje posebne storitve občanom, predvsem starejšim, v zadnjem Času pa z novo službo tudi širši skupnosti. Poleg tradicionalnega avtomatiziranega klica na pomoč prek telefonske povezave za osebe, večinoma priletne in osamljene, ki se znajdejo v težavah, in drugih storitev na domu, je Televita pred Časom uvedla dve novi storitvi, ki sta prava novost za Italijo. Gre za zeleni telefonski liniji 167-846079 in 167-510510, ki delujeta neprekinjeno vse leto; službi sta nastati v sodelovanju z zdravstveno ustanovo, na prvi nudijo pomoC osamljenim osebam, na drugi pa takim, ki nimajo veC volje do življenja. Doslej je na ti številki klicalo v ec kot 4 tisoč ljudi, in tudi zaradi tega je bila potrebna nova centrala, ki so jo uredili v sedežu družbe Televita na Trgu S. Giovanni 6. - KGS / SEJA GLAVNE SKUPŠČINE n GLEDALIŠČE Silvana Moro podpredsednica Gorske skupnosti GS KGS zasedalo v Dolini Tržaška občinska svetovalka Ljudske stranke Silvana Moro je nova podpredsednica Kraške gorske skupnosti. Vest o njenem imenovanju je sporočil predsednik Mario Lavrenčič na zadnji seji glavne skupščine KGS. Slednja je v skladu s pravilnikom imenovanje vzela na znanje, sicer pa ni imenovanje nikogar presenetilo, saj je bilo že pred časom dogovorjeno v upravni večini Demokrati-SSk-SKP-LS. Seja je potekala na županstvu v Dolini, kar je neobičajno, saj ima KGS, kot znano, svoj sedež v Sesljanu. Toda njeni novi prostori še vedno niso dokončno urejeni, sedež turistične ustanove v Sesljanu, v katerem je glavna skupščina KGS že dolga leta običajni gost, pa je bila tokrat zasedena. In tako so si člani glavne skupščine privoščili izlet v Dolino (razen samih Dolinčanov, seveda). Po pravici lahko govorimo o izletu, saj je bila seja nadvse kratka. Poleg sporočila o imenovanju podpredsednice je dnevni red predvideval odobritev zapisnikov prejšnjih sej, odobritev obračuna za leto 1997 ter podaljšanje roka, v katerem je mogoče vložiti prošnje za skromnejše prispevke (7 milijonov lir), od maja do oktobra. Prisotni člani,glavne skupščine so vse te točke odobriti soglasno in brez razprave. Julija 3. festival sodobne dramatike Tretji festival sodobne dramatike bo še to poletje: tako se je odločilo vodstvo Stalnega gledališka FJK, ki je organiziralo dve zelo uspeli izvedbi. Po prvotni napovedi, da bo festival tudi letos takoj po redni gledališki sezoni kot doslej, po naknadni informaciji, da bo jeseni pred začetkom sezone, so se pri gledališču v četrtek dogovorili, da bo od 13. do 21. julija. Podrobnega programa še niso objavili, kar bodo storili v kratkem na novinarski konferenci. Prizorišči festivala, ki so ga tokrat podnaslovih Nova italijanska scena, bosta gledališče Rossetti in muzej Revoltella. Tudi letos bo za abonente Stalnega gledališča FJK ogled predstav brezplačen. ŠOLSTVO / OTROŠKI VRTEC Lov na zaklad proseških otrok, staršev in vzgojiteljic Prijetna skupna prireditev ob izteku šolskega leta V znamenju cvetic našega okolja so se otroci proseškega vrtca pred nekaj dnevi poslovili od šolskega leta tako, da so skupaj s starši in vzgojiteljicami sodelovali pri iskanju skrivnostnega zaklada. Pred igro so naši malčki ustvarili prijetno vzdušje tako, da so se predstavili gledalcem oblečeni v majčke, na katere so sami barvali rdeče make, modre spominčice, rumene zlatice, zelene bršljane in vijoličaste glicinije. S petjem, plesnimi točkami in izštevankami so prisotnim pokazali, kar so se naučili med šolskim letom. Pripovedovali so o bosih in obutih vrabcih, o miših, ki so plesale pod dežjem in pokazali, kako se lahko igramo in zabava- mo z našimi rokami, nogami in glavami. Otroci so nam zapeli še nekaj angleških pesmi. »Veliki« otroci, ki bodo naslednje leto vstopili v ŠOLSTVO / VRTCI DOLINSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA Jezikovno bogatenje najmlajših Renzo Titone, italijanski psiholingvist svetovnega slovesa, je pred štirimi leti na špetrskem posvetu o pomenu dvojezične vzgoje za otrokov razvoj zakoličil svoje predavanje s tremi aksiomi: »otrok se lahko nauči prav vsega,« »otrok se lahko nauči vsega v najbolj zgodnji mladosti,« in »spodbujati otrokov razvoj pomeni prehitevati ga, ne da bi ga vsiljevali.« Povedal je še, da otrok do petega leta starosti lahko 100-odstotno izkoristi svoj potencial. Vse kaže, da so se vzgojiteljice otroških vrtcev dolinskega didaktičnega ravnateljstva v iztekajočem se šolskem letu lepo držale njegovih ugotovitev in nasvetov, pa čeprav morda niso zanj še nikoli shšale. V začetku šolskega leta so namreč - kot dodatno dejavnost - pripravile celovit načrt o izvajanju jezikovne vzgoje v vrtcih, ki je predvideval povezovanje med posameznimi vrtci v ravnateljstvu, in dojemanju jezikovne vzgoje na način, ki je otrokom najbolj dojemljiv: preko žive, vidne gledališke govorice. To sploh ni bil prvi tovrstni celoletni načrt. V nekaterih vrtcih so že nekaj let uveljavljali tako imenovano vodilno vzgojno temo, na primer o vodi ah o drugih naravnih pojavih, ki so otrokom zelo blizu. Letos pa je bilo prvič, da je začrtani program potekal skupno, saj so pri njem sodelovati vsi vrtci v ravnateljstvu: dolinski, mačkoljanski, ricmanjski, borštanski, boljunški in miljski. Izbira jezikovne vzgoje ni bila naključna. Mnogo otrok, ki obiskuje te vrtce, izhaja iz mešanih zakonov. Mnogo otrok je imelo težave tudi z najbolj preprostim izražanjem Zato je bila jezikovna poglobitev koristna in potrebna. Malčki so se, seveda, »učiti« jezika nezavedno, v situacijah, ki so za to najbolj primerne in privlačne: na gledaliških in lutkovnih predstavah. Vzgojiteljice so malčke pripravile na ogled predstav: take priprave so trajale cel teden ati še več, »delo« pa se je nadaljevalo tudi po predstavi. Predstava je bila zanje »pomemben dogodek,« saj so se podali na ogled z občinskim šolskim avtobusom v društvene prostore v posameznih dolinskih vaseh, kjer so se srečati z malčki iz vseh drugih vrtcev. Tako je dobila predstava tudi velik socializacijski pomen. 83 otrok si je v šestih mesecih zaporedoma ogledalo šest predstav lutkovnih skupin iz Slovenije, pa tudi otroške predstave Slovenskega stalnega gledališča. Na predstavah so jih protagonisti vabiti k sodelovanju, otroci pa so se iz predstave v predstavo bolje odzivati na vabila, da je igralka Miranda Caharija po predstavi Palčice lahko priznala vzgojiteljicam, da je opazila razliko med tistimi, ki so biti že navajeni takih predstav, in onimi, ki so si jo ogledati prvič. Po šestih predstavah in ustreznih pripravljalnih dejavnostih si upajo vzgojiteljice trditi, da je načrt izpolnil pričakovanja: razumevanje jezika se je izboljšalo, opazna je tudi obogatitev besednega zaklada otrok. A to še ni bilo vse. Otroci so tudi posnemali, kar so videti na predstavah. Izdelali so tako lutke in jih pobarvati, seveda s pomočjo vzgojiteljic, ki so se pri teh dejavnostih - zavedno ati nezavedno - spet držale ene od ugotovitev, na katero prof. Renzo Titone rad opozarja: »Dojemanje in učenje morata biti za otroka le igra.« svet osnovne šole, so prejeti priznanje za odlično triletno obiskovanje vrtca. Tedaj so naši malčki z vzklikom naznanili težko pričakovani Lov na zaklad in se takoj porazdelili v skupine. Po proseških ulicah so veselo tekati mali maki in bršlja-ni, za njimi pa so hitele še spominčice, glicinije in zlatice. Naloge, ki so jih reševati na postojankah, so zahtevale znanje o naravi, o prometu in o nekaterih matematičnih pojmih. Pot do zaklada je peljala tudi šo kontovel-ske Mlake, kjer so se skupine za kratek čas lahko oddahnile. Tam so otroci opazovali in poimenovati živali, ki živijo v mlaki, končno so udeleženci, nekoliko utrujeni, a veseli, dospeli do vrtca in vsi skupaj odkrili zaklad. Z zlatim ključem so odkleniti zlato skrinjo, v kateri so našli cekine in različne sladkarije. Nato so bile posamezne skupine nagrajene in tekmovalci so ugotoviti, da lov na zaklad ni bil le zabavna igra, ampak poučna izkušnja, ker je spoznanje okolja, v katerem živimo, zelo p°' membno za razvoj osebnosti. S tem, da so otroci sodelovati v skupinah, so se učiti živeti v skupnosti, kar jim bo v bodočnosti nudilo lažje in zavestno vključevanje v našo družbo. Jelka Bogateč. Danes izidi malih matur Na vseh slovenski nižjih srednjih Sola (Cankarju, Erjavcu, Koso velu, Levstiku, Gr6 gorčiču. Sv. Cirila in Me toda in Grudnu) bodo da nes ob 10. uri objavili izl de zaključnih izpitov. POPRAVEK V članek o slovesnos^ v štramarski cerkvici se ) vrinila napaka. Udeleže^ cem proslave ni o zgo ° vini cerkvice skupaj z L no Smotlak govoril P® Viola, kot nam je pom0 ^ ma sporočil organizato > temveč Milan Viola. DANES ODPRTJE Pri KD Slovan pripravili razstavo Padriče skozi čas V prostorih Gozdne zadruge na Padričah bodo danes odprti razstavo z naslovom »Padriče skozi čas«, ki sodi v sklop praznovanja 100-letnice društva in cekrvice sv. Cirila in Metoda. Razstavljene so slike, članki in dokumenti, ki prikazujejo razvoj vasi v tem stoletju. Pri tem so soudeležene vse vaške ustanove: kulturno društvo Slovan, Športno združenje Gaja, Gozdna zadruga ter skupna padriško-gropajska osnovna šola, poimenovana po K.D. Kajuhu. Del razstave je posvečen cerkvici sv. Cirila in Metoda, ki so jo postaviti vaščani sami pred sto leti, ter spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju, ki so ga vgradili pred petdesetimi leti na pročelje cerkve. Zbrano in razstavljeno je tudi vse, kar je o Padričah pisala Edinost od leta 1898 do njene ukinitve leta 1927. Prireditelji se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki So sodelovati pri pripravi razstave in prispevali fotografije in dokumente. Posebno se zahvaljujejo Mariju Magajni za njegove fotografije, Narodni in študijski knjižnici in Državnem arhivu v Trstu, padriško -gropaj-ski šoti Kajuh, bazov-ski šoli Trubar in vsem, ki so na katerikoli način pomagati. Na današnji otvoritvi, ki se bo pričela ob 20.30, bo nastopil otroški pevski zbor Slomšek pod taktirko domačinke Zdenke Križmančič. Razstava bo odprta še ves prihodnji teden. Ne zamudite te priložnosti, saj se vam obeta res lep skok v preteklost Padric. (gr.jan) _________ZASEDANJE O PARAZITIH OLJKE Slaba letina za oljke na Iraškem Govorili so priznani strokovnjaki, ki se ukvarjajo z boleznimi ojk& Letos bo zaradi parazitov za nabiro oljk slaba letina, priporočilo pridelovalcem je, naj jih prej naberejo, to je septembra ali oktobra. Ni razloga vsekakor za preplah, saj je stanje pod kotrolo in »smo pripravljeni takoj poseči.« S to mislijo je zaključil svoj poseg na zasedanju o parazitih oljke v tržaški pokrajini, ki je bil včeraj v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu, prof. Vincenzo Girolami z zavoda za agrarno entomologijo pri fakulteti za agronomske vede univerze v Padovi. Govoril je o vedenju o oljčni muhi v severni Italiji, ki je v naši pokrajini še najbolj nadležna (zaradi burje, suhe klime itd.) in o načinih njenega zatiranja. Konferenco je uvedel ravnatelj opazovalnice za rastlinske bolezni dr. Ivano Clabassi, po mnenju katerega je treba pri pridelovanju upoštevati bodisi okolje kot porabnika. To je zelo važno na področjih, kjer gre pridelek neposredno do klienta, je poudaril. Zunanji tehnik pri tržaški pokrajini dr. Su-sanna Frausin je nato spregovorila o boju proti oljčnim škodljivcem v tržaški pokrajini in po- dala podatke o usP®^u ki so jih želi v zadnja osmih letih. , ,;i Srečanje je zakljuC tehnik Andrea Di «e g nardo. Svoj PnsPe.^®oa osredotočil na oljCne8 škodljivca »prays ° e . ki je na Tržaškem P .j no škodljiv, in pouda»‘: da ga tu posebno p učujejo. (A.G.) OTVORITVENA SLOVESNOST Športne igre 98 malo drugače.. Dramski nastop domačih amaterjev 2 rahlo zamudo in ob žal ne najbolj številni pri-s°tnosti občinstva se je v Cetrtek odvijala uradna °tvoritev Zamejskih športnih iger ‘98. Kot napovedano, je za to priložnost dramska skupina Igor Gruden pred-stayila enodejanski dram-prizor z naslovom |*Sportne igre ’98 malo orugace...« Na ironičen ^apin so domači amater-ski igralci, ki so v glavnem tudi ogranizatorji 8er> prikazali mrzlično Vzdušje teh zadnjih ted-?°y. Kratko enodejanko, ^ jo je kot običajno zreži-ala društvena kulturna 1,;ferentka Maja Lapor-.N bodo še enkrat pono-i fb ob priložnosti za-^'jucnega večera nabre-lriskih »olimpiad«. »Zamejske športne igre Podstavljajo voljo po Ponovi in ponovnem vz-P°nu Sokola« je v svojem Pozdravu dejal predsed-jjk SD Sokol Niko Pertot, Se je obenem zahvalil vsem elanom in odbornikom za vloženo večmesečno organizacijsko delo. DomaCi ansambel Kraški ovčarji je predstavil himno letošnjih iger, ki so jo sami napisali in uglasbili. Četrtkovo otvoritveno slovensost je zaključil nastop priljubljenega kantavtorja Andreja Šifrerja, ki je jur e d kratkim žel velik uspeh na Festivalu slovenske popevke. Zamejske športne igre ’98 se bodo nadaljevale ves teden do petka 3. julija, ko je predvideno slavnostno nagrajevanje in nastop Agropopov. Za veselo razpoloženje bodo tako danes kot jutri po zaključku vseh tekem poskrbeli Kraški ovčarji, na voljo pa so tudi primerno založeni kioski, (gb) Danes in jutri seminar irske ljudske glasbe Sekcija za irsko glasbo, ki deluje pri tržaškem združenju Robin Hood Folk Country Club, prireja danes in jutri seminar irske ljudske glasbe za gosli pod vodstvom mednarodno priznanega glasbenika Marca Fabbrija iz Rima. V sredo in Cetrtek, 1. in 2. julija, bo na sporedu še stage irskih ljudskih plesov pod vodstvom Thomasa Closeja, elana irske skupine Ali Set. Skupina Ali Set bo poleg tega prikazala glasbo in plese svoje dežele v petek, 3. julija, ob 20.30 v jami pri BrišCikih. Pri organizaciji zanimive predstave sodeluje tudi jamarsko društvo »B. Boagan«. Za nadaljnje informacije in vpis se interesenti lahko obrnejo na telefonsko štrevilko 040-53102. IZLET / KULTURNO DRUŠTVO b Rovt in Kolonkovca v Ljubljano Tradicionalni izlet društvenih članov v Barje povsem uspel s Pustna skupina KD Rovte Kolonkovec jri 1® v nedeljo podala na ogled Ljubljane 8 Se nato povzpela (z avtobusom) na 3 metrov visok razgledni KurešCek. sn • ^z*el;u je manjkal samo »euro«, ki £ s) ga izbrali za temo letošnjega pusta, st okinCanim s 15 evropskimi za-I Vlcami, so godbeniki in pustne šeme ., /uarja na pustno soboto in nedeljo Sanjah pusta v domačem kraju. Vp Z,?t v Slovenijo je postal za pustne ji beljake že tradicija. Pridružili so se da še družinski in društveni elani, tako je Se )e na izletu nabralo kar 60 ude-, encev, ki so napolnili avtobus in še ^avtomobila. ; glavnem mestu Slovenije jih je dietna in »podkovana« turistična vo-kon ®enl Bogdanovič pospremila do Vj ^rasnega trga in lepo opisala zgodo-Um° sl°venske prestolnice in glavne PlJfruke; Trubarja, Prešerna, Fabianija, li ? n . in druge. Izletniki so si ogleda- Uacilne zgradbe, tromostovje, naj sta- rejši most iz cementa, stolno cerkev, tržnico, vrata iz brona vlita ob priliki papeževega obiska, itd. Po zamenjavi prijazne vodičke Beni z gospo Mihaelo Mavec je bilo na vrsti kosilo v Brestu v senci oglatega Krima. Prvotno je bilo zamišljeno, da bo po kosilu zaigrala društvena godba in razveselila plesne navdušence, tisti, ki bi jih zanimal ogled in razgled s KurešCka, pa bi se odpravili na strmo pot. Harmonika, tolkala in trobila naj bi ob barju počakala eno uro, da bi si godbeniki ogledali nekdanje močvirje in bližnje vrhove. Pa nic. Že zadnjii del poti, precej strme, je izletnike utrudil, poleg tega je zaraslo drevje »zasenčilo« razgled. Po »sestopu« do avtobusa in vrnitve v Brest je izletnike, ki jih je vodil Ser-gio Zampieri s pomočniki, čakala še malica, godbeniki in plesalci pa so tudi prišli na svoj raCun. Klapa je nato z navdušenjem in zadovoljstvom krenila proti domu. DV VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 27. junija 1998 EMA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 8.48 in zatone ob 23.14 Jutri, NEDELJA, 28. junija 1998 IRENEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,7 stopinje, zračni tlak 1017 mb narašča, veter severozahod-nik 4 km na uro, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje mirno, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Irma Vidal, Marko Lončar, Anna in Ele-na Maver, Elisa Gerin. Umrli so: 19-letna Maja Aritonovic, 86-letna Albina Mattiassi, 93-letna lolanda Gabassi, 68-letni Claudio lo-gan, 82-letni Giulio Treleani, 77-letna Anna B arini, 85-let-na Bruna Ferlatti, 61-letni Silvio lerchich, 63-letni Um-berto Gardina. OKLICI: delavec Cristiano Cemiava in prodajalka v kiosku Daniela Brenkovic, vzgojitelj Luigi Cacace in vzgojiteljica Silvia Anichini, delavec Alessandro Nanut Muchino in delavka Manue-la Ursich, uradnik Maurizio Garropoli in študentka Helga Margetič, uradnik Dario Ba-bich in socio-sanitarna pomočnica Antonella Paulini, prodajalec Maurizio Busec-chian in tehnični operater Laura Felluga, obrtniK Alessandro Conchione in tajnica Patrizia Longo, uradnik Giancarlo Della Coma in bolničarka Sara Rochelli, delavec Giosue Guarino in uradnica Manuela Chmet, mehanik Alessandro Garofalo in uradnica Anita Visintin, uradnik Attilio Gratton in uradnica Marisa Bisio, šofer Stefano Zugna in gospodinja Nadia Višali, uradnik Diego Spazzal in uradnica Anna-maria Turco, uradnik Marco Gregori in vrtnarica Cristina Šušteršič, uradnik Luigi Di Vece in uradnica Emiliana Maria Bordini, delavec Alberto Flora in uradnica Ga-briella Ugrin, zobotehnik Andrea Tamburin in prodajalka Cristina Bossi, mehanik Sergio Sinico in socio-sa-nitama pomočnica Silvia Pa-rovel, tiskar Pietro Poniž in v pričakovanju zaposlitve Se-rena Bastianutti, agent javne varnosti Davide Fomasaro in prodajalka Valentina Mancu-si, delavec Marco Fontanini in v pričakovanju zaposlitve Sara Giacovani, finančni stražnik Domenico Arpaia in uradnica Raffaella Bavare-sco, električar Ivo Hrovatin in prodajalka Ingrid Vidah, trgovec Franco Puntar in študentka Martina Adriani, šofer Davide Secoli in uradnica Raffaella Mates, finančnik Vincenzo Zizzari in brezposelna Beatrice Diso, raziskovalec Amir Aharon Handzel in programaterka Sharon Valov. LEKARNE Od ponedeljka, 22. do sobote, 27. junija 1998 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 040 421125), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 040 816296) Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberiji 6, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Istrska ulica 18. Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON (v dvorani) - 24.00 »Monella«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 »Tre uomini e na gamba«, i. Aldo, Gio-vanni in Giacomo. LJUDSKI VRT (poletni kino) - 21.15 »Qualcosa e cam-biato«, Jack Nicholson. EKCELSIOR AZZURRA- 18.50, 20.25, 22.00 »Amori e vendette«, i. Helena Bonham Carter. EKCELSIOR 18.00, 20.00, 22.00 »Buffalo 66«, r. Vincent Gallo, i. Mickey Rourke. AMBASCIATORI 18.15, 20.10, 22.15 »L’angolo rosso - Colpevole fino a prova con-traria« i. Richard dere. NAZIONALE 1-15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo di Caprio in Kate VVinslet. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Due ma-riti p er un matrimonio«, i. Keanu Reeves, Cameron Diaz. NAZIONALE 3 -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II tocco del male«, i. Denzel Wa-shington, Donald Suther-land, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.30 »Un topolino sotto sfratto«; 19.50, 22.10 »Aran-cia meccanica«, r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 22.00 »Rocco, duro da morire«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Niente per bocca«, r. Gary Oldman, i. Ray VVinstone, Kathy Burke. 73 OBVESTILA PLESNA SKUPINA SHOVV CHANCE bo nasto- petjem domačega Cerkvenega pevskega zbora ob sodelovanju škofa Ravignanija. Toplo vabljeni vsi! Pričakujemo prisotnost velikega števila narodnih noš. KD SLOVAN vabi vse otroke na PadriCe, saj bo jutri, 28. junija 1998 na sedežu Gozdne zadruge OTROŠKO SLIKANJE na temo Čarovnice na vasi. Zbirališče ob 9.30! S seboj prinesi: svinčnik, radirko, lepilo, škarje, barvice in... veliko dobre volje! Kosilo bo zagotovlje- SKD GRAD - BANI vabi na razstavo Čipka in kamen. Svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Umik: ob delovnikih od 17. do 20. me, v nedeljo pa od 16. do 20. me. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na diskusijski veCer Slovenski verniki tržaške škofije o majskem romanju na Tržaškem, v ponedeljek, 29. junija ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3. SKD VIGRED sklicuje izredni občni zbor v ponedeljek, 29. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Sempolaju, z naslednjim dnevnim redom: sprememba statuta v skladu z novimi zakonskimi predpisi in razno. KD RDEČA ZVEZDA iz Saleža sklicuje v ponedeljek, 29. junia 1998 izredni občni zbor, ki bo potekal v šport-no-kultumem centru v Zgoniku ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. ORATORIJ 1998 ALI VESELI ŽIV ŽAV. Kje? V Ma-rijanišCu na Opčinah. Kdaj? Od ponedeljka, 29. junija do petka, 3. julija zvečer, od 9. do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja, delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživeta molitev, izleti itd. Prijavnica: tel. tajnica 040211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. me. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. me. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. mo razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julia do 4. septembra od 8. do 13. me (možno vpisovanje iz tedna v teden). TABORNIKI RMV vabijo vse bivše elane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljun- cu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 m odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. SD MLADINA - Križ skli- cuje izredni občni zbor v torek, 30. junija ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Albert Sirk v Križu. Dnevni red: prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ obvešča ves ansambel, da bo v petek, 3. julija ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma vaja za nastop, ki bo v soboto, 4. julija ob 16. uri ob koči na Slavniku. Družabni pik-nik organizirata Obmejna zveza borcev in upokojenci. LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpoložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040573141. KRUT prireja 10-dnevno letovanje v Žabnicah od 15. do 25. julija in 10-dnevno zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 040360072. LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Križ) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. št. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št. 040632663 od 8.30 do 12.30. KD LONJER KATLNARA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni teCaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ah pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131. pala danes, 27. t. m. v diskoteki Hippodrome. Vstop rost od 21. do 22. ure. Valjem! SVETOIVANSKA SKUPNOST vabi na praznovanje patrona sv. Ivana jutri, 28. junija. Začetek ob 9. uri s procesijo in slovesno mašo s OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040 7786333___ Z URNIKOM: od ponedeljka i i «■ do sobote od I O. do 15. ure NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure OB SOBOTAH NA OPČINAH TRGOVINE ODPRTE NO-STOP OO BREZPLAČNO PARKIRANJE PRI ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI OO j" OO .^TNE/, KD VESNA p. 9S J vabi na »ml VAŠKI PRAZNIK ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE danes, 27. junija 27., 28. in 29. junija na vrtu Ljudskega doma v Križu Od 17. do 24. ure bodo delovali dobro založeni kioski NOGOMET z domačim vinom, jedmi na žaru in ribami 1. kolo, 4. tekma, ob 17.30 Kontovel člani - klub Križ 1. kolo, 5. tekma, ob 19. uri MO SP Team - Godba Nabrežina 1. kolo, 6. tekma 20.30 ENO Breg - Kontovel kadeti Vse tekme v Križu, na malem nogometnem igrišču. Danes, 27. junija ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET Jutri, 28. in v ponedeljek, 29. junija ples s STATUS SVMBOL MOŠKA ODBOJKA 1. kolo, 1. tekma, ob 19. uri Devin - Sezan (lliPj ŠPORTNO ZDRUŽENJE GAJA V telovadnici Ervatti v Briščikih. organizira do 5. julija na športnem objektu na Padričah KOŠARKA 1. kolo, 6. tekma, ob 19. uri ŠPORT IN ZABAVO Outsider - Kraški biki 1. kolo, 7. tekma, ob 20.15 Penzija team - FiG 1. kolo, 8. tekma, ob 21.30 Old Cici - Kontovel Nabrežina, Sokolovo igrišče. s turnirji v nogometu, balinanju in odbojki Danes, 27. junija ples z ansamblom STATUS SVMBOL, v nedeljo, 28. junija ples z ansamblom HAPPYDAV Vabljeni! PLAVANJE Ob 18. uri, bazen v Tržiču. PO ZADNJI TEKMI DRUŽABNOST NA IGRIŠČU SOKOLA Z ANSAMBLOM KRAŠKI OVČARJI Obveščamo vas, da bomo od 1. julija 1998 sprejemali OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa ob- Plesna skupina Show chance vestila v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, ali po telefonu na št. 040 7786333 nastopa danes zvečer v diskoteki HIPPODROME v Tržiču Vstop prost od 21. do 22. ure, nato pa 10.000 lir. Vabljeni vsi prijatelji in ljubitelji plesa! Z NOVIM URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure II Q “ ” OBČINA DEVIN-NABREŽINA BREZPLAČNA SLUŽBA Od sobote 27. junija 1998 COMUNE Dl DUINO-AURISINA * P1, P2, P3 = parkirišča BUS“M” URNIK OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH Nabrežina postaja (P1) 9.00 10.00 11.30 12.30 14.03 15.00 16.30 17.30 19.00 Nabrežina center 9.05 10.05 11.35 12.35 14.11 15.05 16.35 17.35 19.05 Nabrežina kamnolomi (P2) 9.08 10.08 11.38 12.38 14.15 15.08 16.38 17.38 19.08 Sesljan 9.13 10.13 11.43 12.43 14.18 15.13 16.43 17.43 19.13 Sesljanski zaliv 9.30 10.30 12.00 13.00 14.35 15.30 17.00 18.00 19.30 Devin - 10.38 - 13.08 - 15.38 - 18.08 - Stivan (P3) - 10.45 - 13.15 - 15.45 18.15 Stivan (P3) 10.45 13.15 15.45 18.15 Devin - 10.49 - 13.19 - 15.49 - 18.19 - Sesljanski zaliv 9.30 11.00 12.00 13.30 14.30 16.00 17.00 18.30 19.30 Sesljan 9.40 11.10 12.10 13.40 14.40 16.10 17.10 18.40 19.40 Nabrežina kamnolomi (P2) Nabrežina center 9.45 11.15 12.15 13.45 14.45 16.15 17.15 18.45 19.45 9.48 11.18 12.18 13.48 14.48 16.18 17.18 18.48 19.48 Nabrežina postaja (P1) 10.00 11.30 12.30 14.00 15.00 16.30 17.30 19.00 20.00 H ŠOLSKE VESTI DPZIO JOŽEF STEFAN - Trst sporoča, da je v teku vpisovanje v 1. razrede za Šolsko leto 1998/99 do vključno 4. julija 1998. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do 17.30. E3 ČESTITKE Andrej Isabello je izbral, do oltarja danes jo bo peljal. Danes bo nova družina Blažon zaživela, vso srečo v življenju naj bo imela teta Sonja, stric Marino in nona Gizela Hip hip hura, Andrej in Isabella bosta danes rekla da! Vse kar si želita v življenju, jima voščijo Valentina, Andrej, Veronika in Katrin Danes se na Proseku poročita Andrej in Isabella Mnogo sreče in ljubezni v skupnem življenju jima želijo mama, tata, brat Aljoša, noni Zofka in Gizela ter teti Milka in Mari Tra-ta-ta, tra-ta-ta, danes se na Proseku Isabella in Andrej vzameta. Tra-ta-ta, tra-ta-ta, naj vama vedno igra vesela muzika! Godbeno društvo Prosek Danes stopata v zakonski stan naša Isabella in Andrej Vse najboljše jima želijo mama, papa, nona Ivanka, sestri Ombretta z Vilijem in Barbara z Edijem ter malim Kevinom Danes se vzameta Adriana in Paolo Vso srečo na novi življenjski poti Vama želijo vsi domači Danes praznuje 50-letnico Danilo Cunja Za ta jubilej mu voščijo mati, žena, sin in brat z družino Danes si bosta obljubila večno zvestobo WAL-TER SKERK in njegova zaročenka. Da bi z roko v roki srečno prehodila skupno življenjsko pot, jima želi družina Peric. Za kakšnega se v življenju kaj spremeni, ko letos GORAN v Boljuncu svoj rojstni dan slavi. Se veliko zdravih in veselih dni mu družina Suc iz Repna želi. MARKO! Gotovo bos uganil, kdo voščila zate je naznanil. Vse lepo v življenju ti želim, ladjo poljubov podarim. ERIKA REBULA bo danes v družbi prijateljev praznovala svoj 12. rojstni dan. Vse najboljše in najlepse ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Vse naj, naj, naj... Andreju in Isabelli - klapa iz Proseka in Kontovela. J PRIREDITVE KD PRIMORSKO Mačkolje v okviru praznovanj 100-letnice društva gostuje 1. in 2. julija MoPZ Glasbenega združena iz Larise v Grčiji. V sredo, 1. julija bo ob 20.30 koncert zbora iz Larise v cerkvici sv. Martina v Dolini. V četrtek, 2. julija bo ob 20.30 celovečerni koncert zbora v dvorani muzeja Re-voltella v Ul. Diaz 27, kjer bosta poleg KD Primorsko sodelovali tudi tržaška občina in grška skupnost. KRD DOM BRISCIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi ob priložnosti 90-letnice Briškovske jame na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice. Otvoritev bo v soboto, 4. julija ob 19. uri v Domu v Briščikih. Urnik razstave: v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure; od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. S______________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja tudi letos prijateljsko srečanje s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Dopoldne si bomo ogledali muzej Prem, nato se podali na Mašun, kjer bo srečanje. Ker je Mašun prijetna planinska točka, vljudno vabimo, da se gotovo udeležite izleta, ki bo 15. julija t. L. Vpisovanje do 7. julija na sedežu društva. Ul. Cice-rone 8, tel. št. 040 360324. 60-LETNIKI iz občine Dolina organizirajo izlet v Furlanijo dne 6. 9. 1998. Ce vas zanima, se čimprej vpišite. Ce imate prijatelje, ki so vaši solet-niki, naj se nam kar pridružijo. Ne bo vam žal! Veselje, zabava, ples in kosilo. Za muziko je že poskrbljeno. Pokličite na št. 040 228468 od 10. do 12. in od 18. do 20. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 * v DISKOTEKA HIPPO-DROME v Tržiču obvešča, da se ta mesec pričenjajo tečaji latinskoameriških plesov pod vodstvom Vesne in Branka in se nadaljujejo vse poletje na zunanjem plesišču. Vstop je brezplačen od 21. do 22. ure. Inf. tel. 040/299989. RUSTICNO, rabljeno, temno orehovo dnevno sobo z okroglo mizo in šestimi stolicami prodam. Tel. št. 040-575145 ali 040-350150. ISCEM DELO kot baby sitter. Tel. na št. 040 200139 (Erika). ODDAM štiri ali sedem članski apartma meseca julija na otoku Silba v Dalmaciji. Pokličite ob večernih urah, tel. št. 00385-23370053 (g. Nadja). SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče prostorno hišo z vrtom v okolici Trsta. Tel. 040 630171 ob popoldanskih urah. PRODAM Fiat Pando 1000 Fire s katalizatorjem, kupljeno novembra 1992. Tel. št. 0481 78139. PRODAM KNJIGE za bienij A oddelka znanstvenega liceja. Tel. št. 040 572612 PRODAM po ugodni ceni Fiat Uno Fire s kata-lizatojem, prevoženih 45.000 km, kupljen v drugi polovici leta ’92, v prav dobrem stanju. Tel. po 20. uri na št. 040 281242. FARMA KRALJIC Pre-beneg 99, prodaja leto stare kokoši po 2000 lit vsako. Vsak dan od 15-do 18. ure. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. OSMICO je odprl Romano Purič, Repen 13. OSMICA na Katinan-Margaret Nadlišek in Boris Mihalič vabita znance in prijatelje na obisk p°o lipo. . OSMICO je odprl Stanko Gruden v Sama-torci. Vabljeni! OSMICA KOSMINA iz Brij pri Komnu je odprta do 28. junija. OBRAT KMEČKEGA TURIZMA ŠKERLJ - Sa-lež 43 je odprt ob petkih' sobotah in nedeljah. Tel-040229253. OSMICA je v DoliM pri Mariju Žerjalu. OSMICO sta v Saležu št. 68 odprla Rado H1 Igor. . OSMICO sta odprl3 Olga in Ladi Rebula, R® pnič 2. MEDJE VAS 1 - Prl Zupanovih je osmica. PRISPEVKI Ob 13. obletnici smrti drage mame Bred Rauber darujeta JaSf! in Nataša 100.000 U za OD Bor. , V večni spomin Al Maganja daruje bra Albin z družin" 100.000 lir za vzdrže vanje kriškega sp"”1.® nika padlim v NOB 50.000 lir za KD V e DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejela? v tajništvu Uredništva PU ( 040 7786300) in preko povejje nikov posameznih društe ustanov. Prispevke sprejema tu_ di krožek KRUT - ^ Ul. Cicerone 8 (pritličje) tei0^ 360072, s sledečim urnikom- v 9. do 13. ure ter od 14.4" u (pritiičje) 360072, s sledečim urnil"im- 17.30, od ponedeljka dopetk^_ a na -loval dmak na Ma- Ste- LJUBLJANA / ETNOGRAFSKI MUZEJ KRIŽ / PREJŠNJO SOBOTO Ljudske noše Saše Šantla V/ sodelovanju z NŠK iz Trsta Prijeten zborovski večer »Kriškega tedna« V izvedbi zborov'Vesna, Vesna-Sedej in Sedej V torek zveCer so v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, na Metelkovi 2, odprli razstavo akvarelov Saše Šantla »Ciklus ljudskih noš«, kot je zbirko 40 akvarelov za Časa svojega življenja poimenoval avtor sam. Po nekaj letih premora se s to pobudo spet nadaljuje sodelovanje med Slovenskim etnografskim muzejem in Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta, tokrat z njenin prenovljenim Odsekom za etnologijo. Prav iz teh vrst je prišla ideja, da se ovrednoti delo slikarja, ki je v tridesetih letih našega stoletja poslikal najlepše slovenske ljudske noše. Razglednice z njegovimi motivi so bile pred leti tudi na razpolago v repenski Kraški hiši, zato jih naše občinstvo vsaj Približno pozna. Razstavo in spremni tekst sta pripravili umetnostna zgodovinarka Marjeta Mikuž iz Ljubljane in etnologinja Raffaella Sgubin iz Trsta. Zelo okusno postavljena razstava zajema Poleg akvarelov tudi postavitev umetnikovega delovnega ateljeja, ki ga je v Celoti posodila muzeju Santlova vnukinja iz Ljubljane. Sašo Šantla, vnuka znanega Jožefa Tominca iz Gorice, pa smo na torkovem odprtju spoznali tudi kot glasbenika, saj so elani Ljubljanskega godalnega kvarteta izvedli drugi in tretji stavek njegovega Godalnega kvarteta, Slovensko temo in Scherzo. Za števil- no publiko, ki se je udeležila odprtja je bilo torej presenečenje, da so spoznali »najboljšega skladatelja med slikarji in najboljšega slikarja med skladatelji«, kot je o njem dejala ravnateljica muzeja mag. Inja Smerdel v uvodnem govoru. Ob odprtju je spregovoril tudi ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, ki je predstavil delo odseka za etnologijo in omenil namen, da se v jeseni, ko razstavo v Ljubljani zaprejo, preseli postavitev v Gorico, v naslednjem letu pa še v Trst (kjer še išCejo primerne prostore za postavitev) in nato v Tolmec v Muzej Iju-ske umetnosti. Pika na i k razstavi bo še mapa, ki naj bi izšla Cez teden ali dva in ki bo vsebovala 15 reprodukcij noš iz našega področja: od Istre preko Trsta in Gorice do Rezije. Reprodukcije bodo barvne in v formatu A4, ki bo omogočal vokvirjanje posamezne slike, spremljala pa ga bo nadvse zanimiva brošura z izvirnim študijskim tekstom izpod peresa že omenjenih Mikuževe in Sgubinove. Omenimo naj, da je razstavo in mapo omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, pobudo pa sta podprli tudi Zadružna kraška banka z OpCin in Kmečka banka iz Gorice. Dodatne informacije lahko o razstavi in delovanju muzeja dobijo interesenti tudi na straneh interneta www.etno.muzej.si. ma.re. V soboto, 20. junija, je bil v Križu zborovski večer, prirejen v okviru »Kriškega tedna« (f. KROMA). Na prostem, pri domu Alberta Sirka, so nastopili Dekliški zbor »Vesna« iz Križa, Združeni dekliški zbor »Vesna-Sedej«, Mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Steverja-na. Dirigent Bogdan Kralj je združil dekliška zbora ob priložnosti tekmovanja v Vittoriu Venetu, kjer se je sodelovanje izkazalo za zelo plodno, saj je dekliški zbor prejel tretjo nagrado v kategoriji ljudskega petja, medtem ko je mešani zbor osvojil celo prvo nagrado. Združeni zbori so se po uspehu na tekmovanju predstavili pred domaCo publiko z dvema koncertoma, in sicer v petek, 19. junija, so peli v Steverjanu, naslednji veCer pa, kot smo že omenili, v Križu. Dekliški zbor »Vesna« je opravil gostiteljske dolžnosti in pozdravil vse prisotne z dvema pesmima, nakar se mu je pridružil še Dekliški zbor »Sedej«. Skupaj sta zapela program, ki sta ga pripravila za že omenjeno tekmovanje. Pesmi iz polifonske kategorije niso prišle dovolj do izraza, tudi zara- di neprimerne akustike; na odprtem prostoru se paC vsi zvoCni odtenki izgubijo. Kljub temu pa je izvedba Kogojevega »Metuljčka« pokazala zelo skrbno pripravo. Sledile so priredbe ljudskih pesmi, med katerimi je »N’mau Cez izaro« dosegla velik uspeh zaradi učinkovite priredbe za solistko in zbor J. Ježa. V drugem delu je Mešani zbor »F. B. Sedej« izvedel program raznih znanih ljudskih pesmi v priredbah izvrstnih slovenskih skladateljev (Lebič, Merku, Kumar, Jež). Solisti in dueti v raznih kombinacijah z zborom so ustvarili zelo prijetno in razgibano glasbeno dogajanje. Prav tako je tudi Lanarova »La mia mama« (ki je bila obvezna pesem na tekmovanju) zahtevala zveneče solistične vložke navdušenih pevcev. S posebnim veseljem je zbor podal tudi kipeče geometrije skladbe »Custanza« P. Pessine, ki jo je skladatelj napisal na podlagi siciljske teme nalašč za mešani zbor »Sedej« ob priliki nastopa v Vittoriu Venetu. Številno obcinstvbo je lahko prisluhnilo tudi živahni in razposajeni »Dajte, dajte« A. Kumarja in vedno Čudoviti Merkujevi »Jnjen čeua jti gna«, ki je postala nenadomestljiv del programa vsakega zamejskega slovenskega zbora. Sledili so še dodatki, ki so zazveneli v sproščenem vzdušju, ki ga sproži konec pevske dejavnosti in začetek zasluženega poletnega odmora. Rossana Paliaga LAHKA GLASBA / SLOVENSKO IN HRVAŠKO POLETJE LJUBLJANA / KRIŽANKE Vrsta zanimivih koncertov Začenja se poletni festival Pester program predstav različnih področij in zvrsti Tudi letošnje poletje bodo na ^ °venska in hrvaška tla stopile riane zvezde iz glasbenega sveta. 6 v ponedeljek, 29. junija, bo v j^grebškem »Domu sportova« oncert, ki bo gotovo zanimiv za D0ževalce bluesa. Na glasbenem Ceru se bosta predstavila nam-c Joe Cocker in John Mayall ob Premstvu banda The Blue-. reakers. Štiriinpetdesetletni an-r®ski pevec Cocker se je uvrstil ed znane blues izvajalce s po-eceno priredbo beatlesove po-j^ke »VVith a little help from my lends«, iz zdravstvenih proble-v °v (zaradi prekomernega uži-ri®IMa alkohola) in drugih umet-, skih zapletov v show biznisu je 0 §a leta tonil v pozabo, s po-vko »You can leave your hat i '<> ki je zašla v filmsko kuliso »9 utiov in pol« pa si je Cocker spet Q]. Pot na sam vrh glasbenega itttpei. Ob njem bomo lahko vi-sb 1 . u8e8a bluesovskega velegla-^ etlika Johna Mayalla z legendar-skupino The Bluesbreakers. ju,..slednji odmevni koncert bo 4. a Ja v Ljubljani, dan zatem pa v Ze,erii v Pulju. To bosta zagotovo Se t! c °kro obiskani prireditvi, saj Kp)i° Podstavil »družinski« band p. yPamily. Ze lansko leto je sku-si a lztržila veliko odobravanje na ob Veriskih tleh, letos pa ji bodo lahko sledili kar na Zaporednih koncertih. tet P®* zanimivo srečanje s kvali-nu )azz-funky glasbo se bo po-jpjj.d v ljubljanskih Križankah 7. sai ,a' To bo nastop holandske spreSof°nistke Candy Dulfer v skP ITls^Vu desetčlanskega vrhun-§a banda »The funky stuff«. Candy Dulfer je že uveljavljena v jazzovskem ambientu, čeprav je dandanes stara komaj 29 let. Ob solistični poti je obenem sodelovala z mnogimi izvstnimi glasbeniki, naj omenimo le Madonno, Princea in Aretho Franklin. V puljski Areni bo 16. julija veCer posvečen kralju funky glasbe Jamesu Brownu, pravemu začetniku te glasbene zvrsti, zato pa bo zagotovo privabil vse, ki ljubijo »vroCo« glasbo. Zaenkrat je napovedan še koncert, ki bo v puljski Areni 25. avgusta, kjer se bosta predstavila pevec in kitarist slovite skupine Led Zeppelin, Jimmy Page & Robert Plant. Občinstvu bosta ponudila ne le »veCne« komade banda Led Zeppelin, marveč tudi popevke povzete z njune nove plošCe. Pan Režiserju Ginu Landiju letošnja mednarodna nagrada operete Letošnji dobitnik mednarodne nagrade operete, ki jo po-deljueje med tradicionalnim tržaškim festivalom, je režiser in koreograf Gino Landi. Gre za izredno znanega in priljubljenega predstavnika italijanske ple-sno-operetne scene, ki je prav v Trstu ustvaril nekaj najlepših operetnih predstav. Gino Landi, ki je umetniško ime za Luigija Gregorija, je bil najprej poznan in cenjen kot koreograf, za javno televizijsko ustanovo RA1 je pripravil veC odličnih glasbenih oddaj. Uspešno se je preizkusil tudi v sodobnem baletu in gledaliških glasbenih predstavah. S tržaškim operetnim festivalom je začel sodelovati že leta '70, najprej samo kot koreograf, nato pa tudi kot režiser. Landiju bodo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodno operetno združenje, izročili v ponedeljek, 6. julija. V sredo, 1. julija, pa se bo tržaškemu občinstvu v dvorani Tripcovich ponovno predstavil v dvojni vlogi režiserja in koreografa, in sicer v musicalu Can can na Porterjevo glasbo. Letošnji Ze 46. mednarodni poletni festival v Ljubljani se bo pričel v Križankah drevi in ho trajal do 31. avgusta. Zvrstilo se bo 72 različnih prireditev od oper, operet, koncertov opernih arij, gledaliških del, simfoničnih, komornih, jazz, latino, pop in rock koncertov. Poletna dogajanja bodo spremljale še razne razstave, poulične prireditve ter likovne in glasbene delavnice. Osrednje prizorišče bodo Plečnikove Križanke, nekatere prireditve pa bodo potekale tudi v Frančiškanski cerkvi, ljubljanski Drami, na Ljubljanskem gradu, Prešernovem trgu ter na Bledu in Postojni. Prireditve so razporejene po devetih temah. Zvezdnati prah zaobjema slavnostno otvoritev 28. junija ob 21. uri z orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Borisom Voltolini in sopranistko Lucio Ali-berti.14. julija bomo prisluhnili Haydno-vemu Stvarjenje z Litvanskim komornim orkestrom, ki ga bo vodil Lord Yehudi Menuhin. 21. julija bo v gosteh Moskovski državni orkester z dirigentom Pavlom Ko-ganom, v Frančiškanski cerkvi pa bo 28. julija nastopil zbor Capella Mihail I. Glinka iz St. Petersburga. Ciklus bosta zaključila dva Requiema, in sicer Mozartov 30. julija s Komornim orketrom Came-rata Virtuosi New York, dirigent Marco Zuccarini ter Verdijev 28. avgusta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom. Glasbene razglednice so namenjene operam, operetam in baletu. 1. julija bo na sporedu Straussov Netopir s Flrvaškim narodnim gledališčem Ivan pl. Zajc z Reke. V izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba bo 6. julija na sporedu Donizettijeva opera Hci polka, 9. julija bo sledila Kalmanova opereta Kneginja Čardaša v izvedbi gledališča Komedija iz Zagreba. 23. julija bo na sporedu Puccinijeva opera Madame Butterfly s hrvaškim narodnim gledališčem Ivan pl. Zajc z Reke, sledi 27. avgusta Lebarjeva romantična opereta Dežela smehljaja v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor. Labodje Jezero P.I. Čajkovskega v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor pa bo 31. avgusta slavnostno zaključilo 46. mednarodni poletni festival. V ciklusu Ko maske oživijo bomo 29. junija videli Goldonijeve Primorske zdrahe v izvedbi Dramskega gledališča Gavella iz Zagreba, PDG in SSG se bosta 8. julija predstavila s Shakespearjevim Kraljem Rihardom tretjim, štirje večeri, in sicer 13. in 20. julija ter 17. in 24. avgusta bodo namenjeni monodrami A. Nikolaja Blagi pokojniki, dragi možje v izvedbi Polone Vetrih, 26. avgusta pa bo v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja na sporedu Shakespearova Ukročena trmoglavka. Ciklus Nekaj za dušo obsega 12 komornih koncertov raznih orkestrov iz različnih krajev Evrope. Ciklus v Vrocici večera je namenjen ljudski ter zabavni glasbi. Slišali bomo Oto Pestnerja ob 30-letni umetniškega delovanja skupaj s tenoristom Janezom Lotričem. 25. avgusta se bo predstavil Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinsko bando. V okviru festivala bo tudi 9 predstav glasbenih in gledaliških v ciklusu V soboto dopoldan. Ciklus Ljubljani v poklon pa je namenjen Mednarodni likovni koloniji in glasbenim delavnicam. Ciklus V gosteh predvideva tri koncerte na Bledu, in sicer dva v Cerkvi Sv. Martina 26. julija duo violina in klavir Tomaž Lorenz in Alenka Scek Lorenz ter 11. avgusta harfistki Mojca Zlobko in Uta Jungwirt. V idiličnem okolju Blejskega gradu se bo 2. avgusta predstavil ansambrel The classic buskers. Predjamski grad pa bo 2. julija prizorišče za Praški kvartet kitar in 3. avgusta za ansambel The classic buskers. Pred in po Festivalu pa se bo zvrstilo še 5 koncertov zabavne glasbe. (ht) FRAJMCE*?« 10 Sobota, 27. junija 1998 SP V NOGOMETU SKUPINA G / PO PRIČAKOVANJU Angleži so se razigrali Romuni osvojili točko Anglija zanesljivo premagala Kolumbijo - V osmini finala proti Argentini - Romunija igrala neodločeno s Tunizijo Kolumbija - Anglija 0:2 (0:2) STRELCA: Anderton v 20. min. in Beckam v 30. min. KOLUMBIJA: Mondragon, Palacios, Bermudez, Cabre-ra, Moreno, Serna (Aristiza-bal od 1. dp), Lozano, Val-derrama, Rincon, De Avila (Ricard od 1, dp)), Preciado (Valencia od 1. dp). ANGLIJA: Seaman, Campbell, Le Saux, Adams, Nevil-le, Inče (Batty od 37. dp), Beckham, Anderton (Lee od 34. dp), Scholes (McMana-man od 28. dp), Shearer, Ovven. SODNIK: Arturo Brizio Carter (Mehika). RUMENI KARTONI: Scholes, Serna, Shearer, Aristizabal in Bermudez . GLEDALCEV: 40.000. LENS - Anglija je sinoči povsem nadigrala Kolumbijo in se je povsem zasluženo uvrstila v osmino finala, v katerem pa bo naletela na enega izmed favoritov tega SP, na Argentino. Premoč Angležev je bila sinoči več kot očitna. Shearer in soigralci so imeli vsaj deset zrelih priložnosti za gol, morali pa so se zadovoljiti »le« z dvema, ki sta ju dosegla Anderton v 19. min. in Becham iz prostega udarca. Angleži so stalno imeli podbudo v svojih rokah in zlasti se je spet odlikoval mladi Ovven, ki bo verjetno pravo »ok-dritje« tega prvenstva. V vrstah Kolumbije je bil gotovo najboljši vratar Mondragon, ki je z odločilnimi posegi preprečil hujši poraz. Romunija - Tunizija 1:1 (0:1) STRELCA: Souayah v 10. min. iz 11-m, dp: Moldovan v 26. min. ROMUNIJA: Stelea, Cio-botariu, Petrescu, Dulca (od 30. Popescu), Dobos, Galca, Marinescu, Munteanu, Hagi, Dumitrescu (od 21. dp Moldovan), Lacatus (od 1. dp llie). TUNIZIJA: El Oauer, Chouchane, S.Trabelsi, Boukakida, Beya, Souayah (od 47. dp Ben Vounes), Ghodbane (od 32. dp Taha-bet), Bouazizi, Chihi, Sellimi, Slimane (od 7. dp Jelassi). SODNIK: Edvvard Lennie (Avstralija). RUMENA KARTONA: Beya in Souayah. GLEDALCEV: 80.000. SAINT DENIS - Romunom je zadostovala točka proti Tuniziji, da bi osvojila prvo mesto v svoji skupini in bi se tako v osmini finala pomerila s Hrvaško. Namera je Romunom tudi uspela. Anderton je povedel Anglijo v vodstvo s silovitim strelom SKUPINA H / TEKMA JAMAJKA-JAPONSKA NI ODLOČALA O NIČEMER Tesna zmaga Argentine po napaki hrvaške obrambe Takole je Pineda zatresel hrvaško mrežo (Telefoto AP) Argentina - Hrvaška 1:0 (1:0) BORDEAUX - Strelec: 1:0 Pineda (36.). ARGENTINA: Roa, Avala, Vivas, Paz, Zanetti (od 68. Simeone), Almeyda, Pineda, Ortega (od 53. Lo-pes), Veron, Gallardo (od 81. Berti), Batistuta. HRVAŠKA: Ladič, Sol-do, Bilič, Simič, Marič (od 46. Vlaovič), Prosinečki (od 68. Štimac), Asanovič, Boban, Jarni, Stanič, Šuker. Gledalcev 36.500. Sodnik: Belqola (Maroko). Rumeni kartoni: Ortega, Avala, Vivas, Bilič, Soldo, Boban, Jarni. Moštvi Argentine in Hrvaške, ki sta v medsebojnem dvoboju odločali o prvem mestu v skupini, v prvem polčasu nista pokazali preveč dopadljive igre. Ta se je večinoma odvijala na sredini igrišča, redki napadi pa so se končevali nenevarno. Pri Hrvatih je bil še najbližje cilju Šuker, ki je z glavo streljal prek vrat, Bobanov strel od daleč po prodoru pa je zletel visoko prek gola. Argentici so ob koncu polčasa prevzeli pobudo ter premoč na igrišču kronali v 36. minuti. Hudo napako hrvaške obrambe, zamudila sta Marič in Bilič, je z zadetkom z roba kazenskega prostora kaznoval Pineda. Le nekaj minut kasneje so imeli Argentinci priložnost za vodstvo z 2:0, toda po strelu Gallarda je žoga zletela tik mimo vratnice. V drugem polčasu se razmerje moči na igrišču ni spremenilo. Argentinci so s stabilno obrambo brez težav preprečevali vse poskuse tekmecev, ki s počasno in neaktivno igro niso imeli veliko priložnosti za izenačenje. Še najnevarnejši je bil strel Vlaoviča z 20 metrov, ki je končal v prečki. Argentici se v drugem polčasu v napadu niso več pretirano naprezali, kljub temu pa sta Simeone in Gallardo dvakrat nevarno ogrozila hrvaškega vratarja Ladiča. Japonska Jamajka 1:2 (0:1) Strelci: 0:1 VVhitmore (39.), 0:2 VVhitmore (53.), 1:2 Nakajama (75.). JAPONSKA: Kavaguči, Ihara, Omura (od 59. Hi rano), Akita, Narahaši, Na-nami (od 80. Ono), Naka- ta, Jamaguči, Soma, Jo (od 59. Lopes), Nakajama. JAMAJKA: Lavvrence, Sinclair, Malcolm, Goodi-son, Davves, VVhitmore, Lovve, Simpson (od 90. Earle), Gardener, Gayle (od 81. Burton), Hall (od 72. Boyd). Gledalcev 44.000. Sodnik: Benkoe (Avstrija). Rumeni kartoni: Jamaguči, Malcolm, Daves. V tekmi, ki ni odločala o ničemer več, sta se moštvi borili zgolj za prestiž in morebitno prvo zmago na SP, saj je letošnji nastop na SP za obe reprezentanci prvi v zgodovini. V prvem polčasu so prevladovali Japonci, ki so si do 30. minute ustvarili nekaj lepih priložnosti za zadetek. Jamajčani so v svojem sploh prvem napadu v 15. minuti celo zadeli, a je sodnik Benkoe gol Goodisona razveljavil zaradi prekrška, nad vratarjem. Drugi gol Jamajčanov v 39. minuti pa je bil priznan, dosegel ga je VVhitmore po manjši zmedi v kazenskem prostoru. Isti igralec je v 53. minuti po samostojnem prodoru dosegel še svoj drugi zadetek na SP. Japonci so dve minuti kasneje zadeli vratnico (Narahaši), v 75. minuti pa so dosegli prvi in obenem edini gol na letošnjem prvenstvu. Po podaji Lopesa z glavo je žogo prek gotove črte potisnil Nakajama. TOK) FRANCCu PD RAI ITALIJA NORVEŠKA 2 : 1 1 :1 BRAZILIJA ČILE 3 :1 1 :1 DNEVNI IZID 7 5 SKUPNO 37 45 IZIDI Brazilija - Škotska 2:1, Maroko - Norveška 2:2, Škotska - Norveška 1:1, Brazilija - Maroko 3:0, Škotska - Maroko 0:3, Brazilija-Norveška 1:2. LESTVICA Brazilija 3 2 0 1 6:3 6 Norveška 3 1 2 0 5:4 5 Maroko 3 111 5:5 4 Škotska 3 0 1 2 2:6 1 Brazilija in Norveška v osmini finala IZIDI Savdska Arabija - Danska 0:1, Francija -Južnoafriška republika 3:0, JAR - Danska 1:1, Francija - Savdska Arabija 4:0, Francija - Danska 2:1, JAR - Savdska Arabija 2:2. LESTVICA Francija 3 3 0 0 9:1 9 Danska 3 1 1 1 3:3 4 JAR. 3 0 2 1 3:6 2 Savdska Arab. 3 0 1 2 2:7 1 Francija in Danska v osmini finala IZIDI Italija - Čile 2:2, Kamerun - Avstrija 1:1, Čile - Avstrija 1:1, Italija - Kamerun 3:0 , Italija - Avstrija 2:1, Čile - Kamerun 1:1. LESTVICA Italija 3 2 1 0 7:3 7 Čile 3 0 3 0 4:4 3 Avstrija 3 0 2 1 3:4 2 Kamerun 3 0 2 1 2:5 2 Italija in Čile v osmini finala IZIDI Paragvaj - Bolgarija 0:0, Nigerija - Španija 3:2, Nigerija - Bolgarija 1:0, Španija -Paragvaj. 0:0, Španija - Bolgarija 6:1, Nigerija-Paragvaj 1:3. LESTVICA Nigerija 3 2 0 1 5:5 6 Paragvaj 3 1 2 0 3:1 5 Španija 3 1 1 1 8:4 4 Bolgarija 3 0 1 2 1:7 1 Nigerija in Paragvaj v osmini finala SKUPINA E IZIDI Južna Koreja - Mehika 1:3, Nizozemska -Belgija 1:1, Belgija - Mehika 2:2, Nizozemska - J. Koreja 5:0, Nizozemska - Mehika 2:2, Belgija-J. Koreja. 1:1 LESTVICA Nizozemska 3 1 2 0 7:2 5 Mehika 3 1 2 0 7:5 5 Belgija 3 0 3 0 1:1 3 Južna Koreja 3 0 1 1 2:4 1 Nizozemska in Mehika v osmini finala IZIDI Anglija - Tunizija 2:0, Romunija - Kolum-bijaLO, Kolumbija - Tunizija 1:0, Romunija - Anglija 2:1, Romunija - Tunizija 1:1, Kolumbija - Anglija 0:2. LESTVICA Romunija 3 2 1 0 4:2 7 Anglija 3 2 0 1 5:2 6 Kolumbija 3 1 0 2 1:3 3 Tunizija 3 0 1 2 1:4 1 Romunija in Anglija v osmini finala IZIDI ZRJ- Iran 1:0, Nemčija - ZDA 2:0, Nemčija -ZRJ 22, ZDA-Iran 1:2, Nemčija. Iran 2:0, ZDA-ZRJ 0:1. LESTVICA Nemčija 3 2 1 0 6:2 7 ZR Jugoslavija 3 1 1 0 4:2 7 Iran 3 1 0 1 2:2 3 ZDA 3 0 0 2 1:4 0 Nemčija in ZRJ v osmini finala m IZIDI Argentina - Japonska 1:0, Jamajka - Hrvaška 1:3, Japonska - Hrvaška 0:1, Argentina - Jamajka 5:0, Argentina - Hrvaška 1:0, Japonska-Jamajka 1:2. LESTVICA Argentina 3 3 0 0 7:0 9 Hrvaška 3 2 0 1 4:2 6 Jamajka 3 1 0 2 3:9 3 Japonska 3 0 0 3 1:4 0 Argentina in Hrvaša v osmini finala OSTALE TEKME Osmina finala: 27.6.: Italija - Norveška (16.30), Brazilija - Čile (21.00); 28.6.: Francija - 2.D (16.30) , Nigerija - Danska (21.00); 29.6.: 5. tekma 1.F - 2.E (16.30), 6. tekma LE - 2.F (21.00); 30.6.: 7. tekma 1 .G - 2.H (16.30); 8. tekma 1.H-2.G (21.00). Četrtfinale: 3.7, Kval. 2 - kval 4 (21.00); kval 1. - kval 3 (16,30); 4.7, kval 6 - kval 8 (16.30) ; kval 5-kval 7 (21.00). Polfinale: 7.7. kval 2/4 - kval 6/8 (21.00) in kval 1/3 - kval 5/7 (21.00). Za 3. mesto: 11.7. ob 21.00. Za 1. mesto: 12.7. ob 21.00. Strelci 1. dela 4 goli: Batistuta (Arg) in Vieri (Ita) 3 goli: Salas (Čil), Henry (Era), Hernandez (Meh) 2 gola: Šuker (Hrv) Ortega (Arg), R. Baggio (Ita), Hadda in Bassir (Mar), Be-beto (Bra), VVilmots (Bel), Bartlett (JAR), Hierro, Kiko in Morientes (Špa),Cocu in R. De Boer (Niz), Pelaez (Meh), Bierhoff in Kli-smann (Nem), VVhitmore (Jam), Moldovan (Rom) 1 gol: Nakajama (Jap), Oruma, Adepoju, Oliseh, Ipkeba in Lavval (Nig), Di Biagio (Ita), Cesar Sampaio, Ronaldo in Rivaldo (Braz), Collins in Burley (Ško), Van Hooijdonk Bergkamp, in Overmars (Niz) Djorkaeff, Petit, Dugarry, Trezeguet in Lizarazu (Era), Eggen, T.Flo, Rekdal in H. Flo (Nor), Ha Seok ju in Jo (J. Kor), Hadji (Mar), Raul, Luis Enripue, (Špa), Njanka in Mboma (Kam), Garcia Aspe in Blanco (Meh), Polster, Vastič in Herzog (Avt), M. Laudrup, Rieper in Nielsen (Dan), Mihajlovič, Mijatovič in Stojkovič (ZRJ), Stanič in Prosinečki (Hrv), Earle (Jam), Ovven, Shearer, Anderton, Beckham in Scholes (Ang), Petrescu in llie (Rom), Moel-ler (Nem), McCarthy (JAR), Estili in Mahdavikia (Iran), McBrida (ZDA), Preciado (Kol), Sierra (Čil), Al Jaber in Al Tunian (S. Ar), Ayala, Be-nitez in Cardozo (Par), Ko-stadinov (Bolg), Nilis (Bel) in Pineda (Arg), Souayah (Tun) Pari osmine finala Danes, 27. junija Italija - Norveška (16.30) Brazilija - Čile (21.00) Jutri, 28. junija Francija - Paragvaj (16.30) Nigerija - Danska (21.00) Ponedeljek, 29. junija Mehika - Nemčija (16.30) Nizozemska - ZRJ (21.00) Torek, 30. junija Romunija - Hrvaška (16-30) Argentina - Anglija (21.00) STROKOVNO MNENJE Bo Olsen nastavil zanko? Prvenstvo se počasi usmerja proti vročim dvobojem osmine fina' la, v katerega so se kvalificirale (razen iz skupine G) skoraj vse »ak' reditirane« ekipe. Najbolj preseneča izpad Španije, vse ostale pa so, resnici na ljubo, potrdile svoj status in bolj ali manj slovesno (a11 prepričjivo) vstopile v nadaljnji del. Velikih presenečenj ni bilo niti na taktičnem nivoju. Moštva so v tem uvodnem deli izoblikovala in izpopolnjevala svojo igro tako, da se bodo predstavila na odločilnih t* mah povsem nared, tako s tehnično-taktičnega, kot tudi iz vidika telesne priprave. '° velja prav za vse ekipe! Prva dva para se bosta pomerila že danes: Italija-Norveška in Brazilija-Čile. O italijanski ekipi sem že večkrat pisal. Njene splošne karakteristike so se skozi prvenstvo dodatno »utrdile« tako, da bodo imeli zainteresirani trenerji (prvi bo * '' sen) kar precej informacij o igri (taktiki) tega moštva. Vsak bo torej razvil svojo protiigr°; No, pa poskusimo tudi mi: kako zaustaviti italijanski protinapad? Mislim, da J treba na to gledati nekoliko drugače: ne gre namreč samo za zaustavljanje protl' napada, temveč predvsem za »ukinitev« povezave med vezno (ali obrambno) vr' sto in konicama. Odločilen v vsem tem pa je trenutek, ko nasprotnikova ekipa z° go izgubi. Tu navadno Italijani takoj »poiščejo« Baggia ali Del Piera s podajo noge, medtem ko Vieri s sprintom v prostor »raztegne« nasprotnikovo obrambo 1 s tem ustvari večjo igralno površino. V ta prostor se nemudoma in skoraj sisterna tično vključujeta Dino Baggio ali Moriero. Odločilna je torej »prva podaja« tako) po odvzeti žogi (kot pri košarki prva podaja po odbiti žogi). Kako to preprečiti? Načinov za zaustavljanje protinapada je pravzaprav mno go: treba je pač izbrati tistega, ki se boljše veže na igro posamezne ekipe. Na Prl mer : »agresivne« ekipe po izgubljeni žogi g rej o takoj v »pressing« in tako Pre prečijo razvoj protinapada (sem je vključen tudi prekršek) mnogo manj zahtev (z vidika napora) pa je takojšen prehod za linijo žoge (takojšnja sestava lornia, cije), nastavljanje off-side zanke itd. Bolj preprosto pa mislim, da dober način preprečevanje italijanskega protinapada bi bil... prisiliti ga na kontinuiran napa • Skratka, če bi Norveška izbrala proti Italijanom strategijo, ki jo je izbrala Pr^ Braziliji (vedno na svoji polovici), bi hkrati ustvarila Italijanom pogoje, ki jto1 ustrezajo ali pogoje za kontinuiran napad! V tem primeru bi protinapad izvai Norveška (kot proti Braziliji). Olsen je med eno od mnogih tiskovnih kontere ^ izjavil, da bo igral v Sacchijevem stilu: agresivno in »visoko« (na nasprotni polovici), zelo verjetno pa je norveški trener, ki je baje tudi dober igralec po ' nastavil Maldiniju zanko. Miloš Tu f- KAJMCE ZS SP V NOGOMETU Sobota, 27. junija 1998 1 1 cour* zve- evosvzve OSMINA FINALA / DANES V MARSEILLEU OSMINA FINALA / BRAZILIJA - ČILE Izredno zanimanje za tekmo med Italijani in Norvežani V konici napada bosta igrala Vieri in Del Piero - Na igrišču tudi Albertini Naši bralci so mnenja, da bodo »azzurri« zanesljivo premagali Norveško Karioke favoriti južnoameriškega derbija v Parizu Toda Čile je še brez poraza MARSEILLE - Za da-našnje srečanje osmine finala med Italijo in Norveško seveda vlada v vsej Italiji izredno zanimanje, tako da je pričakovati, da bo praktično vsa Italija za dobri dve uri pred TV zasloni. Italijani so včeraj opravili poslednjo tekmo za trening med sabo. V re-zervni postavi sta igrala tudi Del Piero in Vieri, ki Pa bosta danes zanesljivo igrala v standardni postavi- Na včerajšnjem treningu pa je največ pokazal nitri Inzaghi, ki je dosegel kar tri gole. Glede na tek-^o proti Kamerunu, se bo torej proti Norveški spet Vrnil Albertini. Čeprav se v italijanskem taboru zajedajo, da jih ne čaka anka naloga, pa so optimistično razpoloženi. V norveškem taboru je Jedušje, po zmagi nad Brazilijo, vedro in dokaj sProščeno Proti »azzur-r°rn« bo zvezni trener Ol-Ser' poslal na igrišče ®nako postavo kot proti °raziliji, če izvzamemo vključitev Miklanda na ^edini igrišča namesto Granda. Glavna zvezda Uorveške reprezentance A Elo, ki ga tudi imenujejo »Flonaldo«, je vče-rai izjavil: »Mislim, da bo-va to tekmo odločila jaz ali Vieri. Zmagala pa bo ekipa, ki bo prva dosegla gol.« Tudi med našimi bralci v ada za to tekmo veliko Zanimanje. Kaj menijo o anašnjem srečanju? Po-Stavili smo jim naslednja vPrašanja: i.. t• Kako mora igrati Ita-KA- da lahko premaga N°rveško? ^.2- Kdo bodo protagoni- stl tekme? Italija - Norveška (16.30) ITALIJA: 12 Pagliuca, 2 Bergomi, 4 Cannavaro, 5 Costa-curta, 3 Maldini; 7 Moriero, 9 Albertini, 14 Di Biagio, 11 D. Baggio; 21 Vieri, 10 Del Piero. NORVEŠKA: 1 Grodas; 3 Johensen, 5 Bjornebye, 15 Eg-gen, 4 Berger; 21 Riseth, 8 Leonhardsen, 10 Redklal, 17 H. Elo, 7 Mykland; 9 T.A. Elo. SODNIK: Heyneman (Nemčija) TV SPORED: Raiuno in TMC 2. Končni rezultat srečanja? Marko Fajt (nogometaš Sovodenj): »1. Italija mora igrati s podajami po tleh, ker so Norvežani višji, in predvsem zelo hitro, ker so njihovi nasprotniki počasnejši. Italijani bodo morali v obrambi močno paziti na visoke žoge, saj ne razpolagajo z visokimi branilci. 2. Del Piero in Moriero, ker sta zelo hitra in tehnično cjobra. 3. Rezultat bo 2:0 za Italijo, če se bodo držali teh napotkov.* Livio Lesizza (bivši Sokolov odbornik): »1. Italija bo morala igrati mnogo bolje kot do sedajj, če bo hotela premagati Norveško. Norvežani so namreč zelo kompaktna in trda ekipa. Italija pa ima dve veliki lastnosti: tehniko in hitrost. Prav to bodo morali Italijani izkoristiti za zmago. 2. Vieri ali R. Baggio. 3. Izid bo 1:0 za Italijo.« Stojan Metlika (Zarjin odbornik): »1. Italija bo morala igrati napadalno, kajti naboljša obramba je prav napad. S tem bo tudi preprečila napade nasprotnikov in predvsem nevarnega igralca, kot je Elo. 2. V italijanski ekipi bo to vratar Pagliuca, pri Norvežani pa Elo. Izid bo 2:1 za Italijo.« Gabriele Rasen i (Krasov rokometaš): »1. Igrati mo- ra zelo hitro, saj so Norvežani zelo postavni, a tudi precej počasni. 2. Po mojem bo to tekma Del Piera in Floa. 3. Italija bo zmagala z 2:1, toda brez težav.« Danilo Peteri n (perd-sednik Mak iz Štandreža): »1. Nisem videl Norvežanov, toda prepričan sem, da bo Italija zmagala z 2:0. Strelca pa bosta Vieri in Del Piero. Junak tekme bo Del Piero.« Zadnji trening »azzurrov« pred tekmo z Norveško . Brazilci, branilci naslova, bodo ob 21. uri v Parizu imeli za tdkmece Čilence, ki so se v nadaljevanje tekmovanja uvrstili brez zmage, vendar tudi brez poraza. Čilenci bodo skušali ponoviti igro iz leta 1987, ko so na pokalu Amerike Brazilce premagali s 4:0. Trener prvakov Mario Zagallo je po porazu njegove enaj-sterce na zadnji tekmi predtekmovalne skupine A z Norveško (1 :2) dejal, da se bo zanje prvenstvo začelo šele v osmini finala. »Tedaj bomo pokazali pravo igro. Poleg tega so Čilenci stari rivali in tekme z njimi imajo še dodatno težo. Po izteku kazni se v našo obrambo vrača Cesar Sampaio, ______NAPADALEC O NAPADALCIH / PETER GERGOLET___ »Več sem pričakoval od Ronalda« »Nigerija z najboljšo napadalno igro« - »Batistuta najboljši, Kluivert me je razočaral« Peter Gergolet (Mladost iz Doberdoba) je gotovo eden izmed naših najboljših napadalcev sploh. Uspešno je igral pri Ju-ventini, nakar se je vrnil v domačo vas, kjer je s svojo igro in številnimi goli prispeval, da se je Mladost, kot novinec v ligi, zelo dbro obnesla v 2. amaterski ligi. Peter, krožile so novice, da boš prestopil h kriški Vesni... »Res, govorilo se je o tem, toda ostal bom še naprej v Doberdobu. Sedaj imamo nov odbor in gotovo ne bi bilo lepo, da bi pustil sedaj ekipo. Za prihodnjo sezono bo ekipa ostala skoraj nespremenjena, verjetno pa se bo okrepila z vratarjem Sandijem Gergo-letom, tako da bomo v obrambi zares mnogo pridobili.« Sedaj pa k naši temi ... Ti si izrazit napadalec in strelec. Kateri so bili doslej boljši napadalci na tem svetovnem prvenstvu in kateri je bil najboljši? »Najboljši doslej je bil, po mojem mnenju, Batistuta. Med boljšimi pa so bili Romun Mie, Jugoslovan Ognjenovič, Anglež Shearer in seveda Italijan Vieri.« Kaj pa toliko opevani Brazilci? »Od brazliksega napada sem pričakoval več, zlasti od Ronalda. Toda Ronaldo je Ronaldo in bo govoto pokazal, česa je sposoben.« Od katerih napadalcev si pričakoval boljšo igro? »Teh je kar več. V prvi vrsti bi tu omenil Kiuiver-ta, ki je igral zelo malo. Tudi od Bergkampa, od Stoičkova in še nekaterih drugih sem pričakoval veliko boljšo igro. Po drugi strani pa nisem pričakoval, da bosta Batistuta in Vieri tako dobro igrala. Seveda pa bomo morali počakati na nadaljevanje prvenstva, ko bo šlo zares in tedaj bomo videli zares, kdo je najboljši.« Katera reprezentanca je igrala najbolje v napadu? »Nigerija.« In še običajno vprašanje: kdo bo zmagal na tem SP ali katere reprezentance naj bi se potegovale za prvo mesto? »V finalu za prvo mesto naj bi igrali Brazilija in Francija, za tretje mesto pa Nemčija in Romunija.« (bi) kar bo še dodatno okrepilo našo igro,« je ocenil Zagallo. V ekipo se vrača tudi Aldair, Denilson pa bi utegnil zamenjati Bebe-ta, ki je po četrtkovem treningu tožil zaradi bolečin V'nogi. Več težav s sestavo ekipe bo imel selektor Čila Nelson Acosta, saj iz prve ekipe zaradi kartonov ne more igrati kar trojica. Moisesa Villa- Brazilija. Čile (21.00) BRAZILIJA: 1 Taffarel, 2 Cafu, 3 Aldair, 4 Junior Baiano, 6 Roberto Carlos, 5 Cesar Sampaio, 8 Dunga, 18 Leonardo, 10 Rivaldo, 9 Ronaldo, 20 Bebeto 8DENILSON9. ČILE: 1 Tapia, 19 Cor-nejo, 5 Margas, 3 Fuen-tes, 6 Reyes, 16 Aros, 8 Acuia, 14 Ramirez, 10. Sierra, 9 Zamorano, 11 Salas. SODNIK: Batta (Francija) TV SPORED: Raiuno, TMC roela bo najverjetneje zamenjal Fernando Cor-nej, Francisca Rojasa Mauricio Arnos, Nelsona Parregueza pa Mi-guel Ramirez ali Luis Musrri. »Čile kljub temu svojega načina igre ne bo spremenil, ker so tudi igralci, ki bodo zamenjali kaznovane, zelo dobri. Brazilija je favorit, toda mi na igrišče ne bomo šli z belo zastavo,« je zatrdil Acosta. ISKRE - ISKRE - ISKRE Norveška enajstmetrovka povsem regularna . Očividno je poraz tisti del igre, ki najbolj peče n 8a je najtežje sprejeti. Tega ni težko ugotoviti ni-1 na letošnjem setovnem nogometnem prvenstvu. Pomnimo se samo, kako so se Avstrijci težko ^Pdjaznili s porazom v tekmi z Italijo in so celo °kazovali, da jih je sodnik prikrajšal kar za dve eriaistmetrovki. Take obtožbe pa so letele predv-!ern s strani afriških reprezentanc, ki so se morale 6 Pred osmino finala posloviti od tega prvenstva. u sta prednjačili zlasti državni reprezentanci Ma-oka m Kameruna, ki sta prispeli v Francijo z veliki-ambicijami in načrti. Tudi zanju velja splošna ugotovitev, da med letošnjimi 32 udeleženkami jVetovnega prvenstva dejansko sploh ni bilo izrazi-^ slabih ekip. Vendar pa je iskanje vzrokov za last-Poraz v izključitvah nekaterih igralcev, raz-I e Javljenih zadetkih, v golih, ki so padli po regularnem času itd, vsekakor početje, ki je na ravni vetovnega prvenstva vendarle težko razumljivo. A Pa tem bolj, ker se skoraj vedno izkaže, da sod-.' svoie8a Posla morda res niso vedno opravili r a! °lie' a kljub temu dovolj vestno, da je končni ezultat tekme vendarle sprejemljiv. ° se je zdaj izkazalo tudi v tekmi, kjer so Bra-v' Cl obtožeali sodnika, da je dosodil Norvežanom ^ Prid krivično enajstmetrovko ter to dokazovali tu-turL televiziiskimi posnetki. Toda tekmo je snemal u 1 nek' zasebnik in to iz takega kota, kjer ni bilo ra nih kamer. Iz tega posnetka pa je povsem ja-° videti, da je bil zadetek dosojen več kot pravil-O/ brazilski protesti pa sad užaljenosti, ne pa sla-_^ga sodnikovega dela. INTERVJU / MNENJE KARLA GABRIELLIJA Število udeležencev prvenstva v Franciji je vsekakor preveliko 20 let igralskega staža je dolga doba. Karlo Gabrielli ga je opravil kot nogometaš pri padriški Gaji, vmes pa je eno sezono posvečal svoje nogometno znanje tudi Zarji v Bazovici. Pred dvema letoma, ko je dal aktivnemu igranju slovo, svojih bogatih igralskih izkušenj ni ohranil zase, ampak je presedlal med trenerje. Katero ekipo vodite? »Trenutno sem že drugo leto trener Bregove ekipe cicibanov.« Je to najmlajša nogometna četica pri tem društvu? »Najnižja starostna kategorija so'zelena leta', kjer igrajo šestletniki, pri cicibanih pa igrajo deset let stari dečki.« Kolikokrat tedensko trenira vaše moštvo? »Vadimo dvakrat tedensko po uro in pol, toda to je zelo malo, premalo. Nujno bi morali vaditi vsaj trikrat tedensko, vendar je to zelo težko, ker imajo otroci tudi druge obveznosti, šolske in drugačne. Toda samo dva tedenska treninga sta res prema- lo, pa čeprav so to igralci, ki osvajajo šele prvo nogometno znanje.« Za tako majhne nogometaše je gotovo marsikaj prilagojeno v nogometni igri? »Seveda. Predvsem igra v ekipi le 7 igralcev, igrišče je manjše, prav tako vrata, manjša in lažja je žoga, obuvalo je plastično, čas igre pri'zelenih letih' je 3 x 15, pri cicibanih pa 2 x 20 minut. In še bi lahko našteval.« Kakšno je sodelovanje staršev? Gledajo z razumevanjem na vaše delo? »Pri našem društvu je to sodelovanje res odlično. Nikoli nismo imeli nobenih hujših medsebojnih problemov, zelo požrtvovalno sodelujejo kot spremljevalci ekipe in tudi sicer radi pomagajo.« Kaj pa sodelovanje z društvom? »To je res odlično. Pri Bregu sam naletel na veliko razumevanje za moje delo, enak pa je tudi odnos pri drugih društvih, s katerimi sodelujem.« Vprašanje vadbenih kadrov je verjetno težko? »Na splošno je težko povsod, tudi pri italijanskih društvih, vendar pa ta problem pri naših združenih ekipah rešujemo še kar uspešno.« So vaši gojenci sami domačini? »Ne, večina je sicer iz dolinske občine, vendar pa prihajajo na treninge in tekme tudi otroci iz Trsta, Katinare, Gropade in s Padrič.« Kaj pa sodelovanje s šolo. Po šolskih predpisih naj bi bilo tako sodelovanje celo zaželeno, če se ne motimo? »Žal, s šolsko strukturo nimamo skoraj nobenih stikov. Temu prašanju bi morali vsekakor posvetiti več pozornosti, toda to bi terjalo čas, katerega nogometni delavci nimamo ravno v izobilju.« Mnogo se govori o združevanju naših nogometnih sil. Menite da je tako združevanje koristno tudi v kategorijah najmlajših? »Nogomet sem začel igrati s 14 leti in že od tedaj dalje sem zagovarjal koristnost takega združevanja. Danes pa je taka pobuda še posebno pomembna zlasti med najmlajšimi, kajti padec števila rojstev med nami nam ne daje druge perspektive.« Sledite tudi svetovnemu nogometnemu prvenstvu v Franciji? Vam zanj ostane kaj časa? »No, ne prav dosti. Nogomet mi sicer, razumljivo, zelo ugaja, vendar menim, da vlada v Italiji zanj pretirano zanimanje. Pa tudi samo prvenstvo bi moralo bitPnastavljeno' nekoliko drugače: 32 moštev za finalni turnir je odločmo preveč in vsaj 20 ekipam na njem ne bi bilo treba nastopiti. Toda tu je bilo, verjetno, vmes vprašanje denarja, zaslužkov in tako se vse odvija, kot se pač odvija.« Kaj pa končni vrstni red? Po vseh dosedanjih tekmah je napovedovanje končnega izida te manifestacije verjetno že lažje? »Nobeno napovedovanje ni lahko in zanesljivo, vendar mislim, da bo prva Italija, za drugo mesto pa so glavne kandidatke Brazilija, Nemčija in Argentina. Sicer pa bomo videli.« NOVICE AVTOBUSI / ZANIMIVA NOVOST PREDSTAVITEV / V KATOLIŠKI KNJIGARNI Srečanje z udeleženci likovne kolonije na Sinjem vrhu Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se ta teden odvija šesta mednarodna likovna delavnica, v kateri sodeluje 24 likovnikov iz trinajstih držav. Kolonija se bo zaključila v ponedeljek, 29.t.m., vendar pa bodo že danes na Gori priredih Dan odprtih vrat, ko si bodo stvaritve lahko ogledali obiskovalci. Ob 14. uri bo uradna slovesnost z nagovorom ajdovskega župana Bavca, slovesnosti pa se bosta udeležila tudi predsednik DZ dr. Janez Podobnik in minister za obrambo Alojz Krapež. Sicer pa se bo na Gori dogajalo marsikaj. Tako bodo predstavili Vipavsko vinsko cesto, ponujah domač sir, lokostrelci bodo pokazab svoje veščine, za glasbo pa bo poskrbel an-sambel»Floating Points«, ki ga sestavljajo mladi iz zamejstva in ki je na Gori nastopil že lani. Na SGZ informacije o predpisih glede upravljanja z jestvinami Zakonski dekret št. 155/97 predvideva za podjetja, ki imajo na splošno opravka s prehrano in prehrambenimi izdelki (jestvine, sadje in zelenjava, bari, gostilne itd.), da si morajo urediti preventivno kontrolni sistem imenovan HACCR. Slovensko gospodarsko združenje je priredilo pred kratkim v ta namen predavanje dr. Lionella Bertob, odgovorne za prehrambeno higijeno pri Zdravstvenem podjetju št. 10 za vzhodni del Veneta. Interesenti se lahko zglasijo na sedežu Združenja, kjer bodo dobiti vse informacije. Baletna predstava štirih šol iz prostora Alpe Jadran Goriška plesna šola »Tersicore« prireja nocoj ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža Baletni gala večer (12. pregled plesnih šol Alpe Jadran), na katerem bodo poleg gostujoče go-riške plesne šole sodelovale še Srednja glasbena in baletna šola iz Ljubljane, Skola za klasični balet iz Zagreba in Opem balettschule iz Graza. Nocoj na Komu koncert godbe na pihala »Ongia« iz Milj Klub »Arniči del taieto« ponuja nocoj ob 21. uri go-riškim občanom koncert godbe na pihala »Ongia« iz Milj. Koncert bo na Komu, pred Attemsovo palačo. Godba»Qngia«je vsako leto med protagonisti miljskega pusta, na katerem je zmagala na zadnjih treh izvedbah. Nocoj bo predstavila spored znanih mittelevrospkih skladb in koračnic, odlomke iz Lebarjevih operet, na koncu pa seveda ne bo izostal Radetzskvjev marš. Izgubljeni predmeti V uradu za najdene predmete pri poveljstvu mestnih redarjev v Gorici imajo v zadnjem času spet veliko dela, saj občani kar naprej pozabljajo oziroma izgubljajo najrazličnejše predmete, poštenih najditeljev pa je še zmeraj veliko. V pristojnem uradu hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom, naslednje predmete: različne kose nakita in več snopov ključev; torbico s snopom ključev; torbico z uro; črnobele fotografije (brez naslova); znesek denarja; baterijo za prenosni telefon; denarnico; žensko torbico; zapestno uro; maočnike za vid; prenosni telefon. Enoten abonma za mestni prevoz po vsej deželi Redni abonmaji se podražijo Budovo oko, roman za poletno branje Dušan Jelinčič se je spet vrnil v himalajski svet vendar tokrat z izmišljeno zgodbo Goriško mestno avtobusno podjetje sporoča, da bodo v sredo, 1. julija, stopile v veljavo nove cene za abonmajske vozovnice, ki jih je za vsa avtobusna podjetja določila deželna uprava. Podražili se bodo samo abonmaji za celotno mestno omrežje in sicer za tisoč lir, tako da bo po novem mesečni abonma za'vse proge v Gorici stal 35 tisoč lir. Cene posameznih vozovnic ostanejo nespremenjene. Prav tako v sredo, 1. julija, bo stopila v veljavo tudi druga novost in sicer možnost nabave skupnega abonmaja, s katerim bo mogoče prosto uporabljati vse mestne avtobusne proge v deželi. Cena bo zares ugodna, saj bo znašala 40 tisoč lir mesečno, kar pomeni osnovno ceno abonmaja za mestno omrežje z dodatkom 5 tisoč lir. Uporabniki bodo s tem abonmajem lahko uporabljali avtobuse na mestnih prograh v vseh štirih glavnih mestih pokrajin Furlanije - Julijske krajine, na Goriškem pa tudi mestne progre na območju Tržiča, Ronk in Starancana kakor tudi Gradeža. Novost bo gotovo dobrodošla za goriške študente, ki obiskujejo univerzi v Trstu ali Vidmu, za vse, ki so zaposleni v drugih mestih dežele, v poletnem obdobju pa tudi za letoviščarje v Gradežu, ki se bodo z istim abonmajem lahko premikali tako v obalnem kot v drugih deželnih središčih. V galeriji Ars Katoliške knjigarne so pred nedavnim predstavili zadnji roman Duška Jelinčiča, z naslovom Budovo oko. Gre za alpinistični roman prežet z mistiko a predvsem z nasprotjem med zahodno hiperacionalno, kompetitivno, cinično civilizacijo ter vzhodno, usmerjeno predvsem v čustveno poglobljenost. Ta kontrast je avtor po-bliže spoznal, ko je od zgodnjih mladih let večkrat prepotoval Indijo in njene sosedne države in kasneje doživel dve alpinistični odpravi v Himalaji. Te alpinistične izkušnje so avtobiografsko popisane v romanih Zvezdnate noči in Biseri pod snegom, ki sta bili prevedeni tudi v ita- JAMLJE / JUTRI NA POBUDO SKD KREMENJAK Glasbeno srečanje Diaton '98 Tekmovalni in netekmovalni nastopi na diatonično harmoniko V Jamljah bo jutri srečanje harmonikarjev Diaton ’98, ki ga prireja športno in kulturno društvo Kremenjak. Prireditev bo letos na Kržadi. To je kraj, kjer so pred prvo svetovno vojno Ja-meljci prirejali vaške praznike. Zadnji je bil leta 1914, malo pred izbruhom prve svetovne vojne, kar pomeni, da bodo letos obnovili nekdanjo tradicijo po nič manj kot 84 letih. Za vse, ki niso iz Jamelj, naj povemo, da je Kržada na robu vasi, a je zelo preprosto dosegljiva: z državne ceste je dovolj zaviti v levo, če prihajate iz goriške smeri (oz. v desno iz tržaške) po katerikoli ulici in pot vas bo pripeljala naravnost na prizorišče praznika. Letošnje srečanje Diaton bo že četrto po vrsti, če upoštevamo netekmovalne izvedbe, oziroma drugo po uvedbi tudi tekmovalnega sporeda. Organizatorji pričakujejo številno udeležbo godcev na diatonično harmoniko iz bližnjih krajev pa tudi iz vse Slovenije, Furlanije, Istre. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri, pred tem pa prirejajo ob 12. uri mladinski slikarski ex tempore. Tekmovalci bodo razvrščeni v štiri starostne skupine (do 10., do 13., do 18. in nad 18. letom starosti), v vsaki od katerih bodo nagrajeni trije prvouvrščeni. Prijave sprejemajo na tel. 0481/81113 in 22122 ali pa tudi uro pred tekmovanjem na prireditvenem prostoru. Harmonikarji lahko sodelujejo tudi samo v netekmo-valnem delu, saj je srečanje Diaton nastalo predvsem s spoznavnim in zbliže-valnim namenom. Praznik v Jamljah se bo nadaljeval v večernih urah s plesom ob zvokih ansambla bratov Benčina s Cola nad Ajdovščino. lijanščino in želi velik uspeh. Tokrat pa Jelinčič ponuja bralcem popolnoma izmišljeno zgodbo, ki pa bi bila lahko resnična. Zgodba govori o dveh ameriških alpinistih, ki se odpravita na Mount Everest, da bi izvedela, kako sta umrla njima dva prijatelja v pred letom opravljenem vzponu. Z njima je skupina mladih neizkušenih Američanov, ki dokažejo vso aroganco in zavist, kar jo premore zahodni svet. Zgodba se razvija iz napetih trenutkov nevarnosti v čisto mistiko, ko se tik pod špico»Matere boginje vsega stvarstva -Sagarmate«sprašuje o človeških krivdah in iskanju miru. »Iskali smo potrditev lastnega častihlepja in pozabili na bogove, ki so v nas...»sklepa ameriški alpinist. Jelinčič predstavi zahodnega človeka, tudi kot osebo ki v preobilju čuti veliko človeško krizo in išče, čeprav z veliko težavo, odgovore v mo- rostnih vzhodnih p°j' rib življenja. Knjigo je v Gorici na-resto obolele Matejka irgič, analitično in z vi-okim literarnim čutom redstavila profesorica laria Bertocchi, ki me^ rugim ureja tudi prevod amana v italijanščino za eptembrski izid pri za- ižbi Vivalda. Prevajalka ! tudi dejala, da to ni za rejski roman, protagoim ti niso, kot je ponavadi načilno za zamejske av irje, ne Slovenci ne Ita' Jani, v tem se tudi raz kujejo Jelinčičevi roma i, ki so lahko zanirnivl udi za druge naroda-mjiga je izšla učinkovi ° premljena pri Koprs aložbi Lipa, tik pred p° irkočič, saj je primer za vse, ki ne bodo S dopust ter dostop11® em žepom, kajti stan 21.000 lir. Za ljubitelj Linčičevih romano aprej povemo, da KONCERT / APZ TONE TOMŠIČ V STOLNICI KRONIKA / V TRČENJU PREDSINOCI UMRL GIANCARLO PIZZI IZ GABRU Vrhunski nastop akademikov Prireditelj večera je bilo Združenje cerkvenih pevskih zborov V goriški stolnici je v nedeljo zvečer odmevalo ubrano petje Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane, ki je na povabilo goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov nastopil s koncertom pretežno sakralne glasbe. Odlični ljubljanski pevski sestav je nastopil pod taktirko Tržačana Stojana Kureta, mladega a pri nas dobro poz- nanega in tudi v širšem prostoru cenjenega dirigenta. Zbor je izjaval skladbe J. Gallusa, F. Mendelssohna, S. Rachmani-nova, J. Brahmsa, C. Debussyja, A. Co-pija, U. Kreka, M. Lipovška, F. Dominut-tija, E.R. Goloba in nekaj priredb ljudskih pesmi do zaključne Lipa zelenela je, ki je navdušila poslušalce v do kraja polni cerkvi. (Foto Bumbaca) Smrtna nesreča pri letališču Prometna nesreča na državni cesti proti Trstu, tik pred mirenskim letališčem, je predsinoči spet terjala visok krvni davek. V nesreči se je smrtno ponesrečil 41-letni Giancar-lo Pizzi z bivališčem v Gabrjah, Ul. Trieste 1, tj. v gostilni Pri Tomažu, kjer je pokojnik delal v baru. Pizzi je bil poročen z Eddo Degbenghi, hčerko lastnice te znane gostilne ob državni cesti v Gabrjah. Pizzi se je okrog 21.30 peljal v mercedesu 200 proti domu v mseri iz Gorice proti Trstu. Iz izhoda letališča je takrat pripeljal na glavno cesto fiat pun-to, ki ga je upravljala 28-letna Albina Sulollari doma iz Medeje. Mercedes je zadel v vozilo, pri čemer je Pizzi izbubil nadzorstvo nad avtomobilom: najprej ga je zaneslo na levo stran cestišča, nakar se je avto prevrnil in nazadnje treščil ob zidek pred spomenikom Amedeu d’Aosta, kjer je mercedes obtičal na boku. Reševalci so takoj prihiteli na kraj nesreče, toda za Pizzija ni bilo več pomoči. Gasilci so se morali celo mo truditi, da so ga potegnili iz razbitin avtomobila, v katerih je ostalo vklenjeno truplo. Voznica fiata je dobila samo nekaj lažjih poškodb, tako da ni bil niti potreben sprejem v bolnišnico. Na kraju nesreče je posegla prometna policija, da bi ugotovila vzroke in morebitne odgovornos Državna cesta je bila zai di tega precej časa zaP prometu, ki so ga P ^r,"SBCe' Giancarlo Pizzi VOLITVE / PRED JUTRIŠNJO BALOTAZO VOLITVE / ZA IZBIRO GORIŠKEGA ZUPANA 3 OBVESTILA Rupeni in Valenti pozivata na volišča Mimo razlik v programih je obema skupna bojazen, da ne bi izida pogojevala abstinenca Za Gorico je napočil Cas, da stopi v Evropo, Prepričano in z dostojan-stvom. To bo mogoCe, Ce Se bodo jutri volilci tirnožicno udeležili glaso-Vanja in bodo na njem Podprli perspektivo alternative, odpiranja, gospodarske rasti in zaposlo-vanja, ki jo s svojim pro-Sramom ponuja levosredinsko zavezništvo. Tako je vCeraj v Požarjevem avditoriju županski kandidat Oljke, Stranke komunistične Prenove in liste Isontino Per 1’Europa Ario Rupeni nagovoril navzoče na 2fkljucnem shodu obcin-ke volilne kampanije Prod jutrišnjo balotažo. doda se ni mogel ude-Ožiti podtajnik za zu-danje zadeve Piero Fassi-dn. ki zaradi zamud v le-aiskih zvezah ni mogel Pravočasno prileteti s °'jske. Z Rupenijem sta ato spregovorila senator pdja VolCiC in deželni Ojnik Ljudske stranke vano Strizzolo. .Kandidat desnosredin-kega zavezništva FI-NZ1 . Gaetano Valenti pa Pl S^noc' sklenil svojo vo-j! do kampanijo na Korzu , dira, kjer so pred se-. ežem stranke Forza Ita-: a. Postavili šotor in delili I ormativno gradivo. Va-onti je tudi ob tej prilož-, osti poudaril pomen vo-q de udeležbe in pozval drjeane, naj množično a odo na volišča, saj bo uprava mesta potrebovala avtoriteto, ki ji jo lahko nudi le množični konsenz. Županski kandidat Ario Rupeni je niz številnih srečanj, ki jih je med volilno kampanijo imel s slovenskimi volilci, sklenil predsinoCi v Stan-drežu (na sliki - foto Bumbaca). Z njim so bili res številni v tem kraju izvoljeni slovenski predstavniki: občinska svetovalca Nataša Paulin in Božidar Tabaj in rajonski svetovalci, ki so bili iz- voljeni na listah Oljke in SKP. Rupeni se je slovenskim volilcem zahvalil za podporo v prvem krogu in jih pozval naj jo potrdijo v drugem, odločilnem krogu. V razgovoru je potrdil svoje že znane odprte poglede na probleme in vlogo slovenske skupnosti v goriski občini, pokazal pa je tudi posebno pozornost do problemov Standreža, za katere dosedanja uprava gotovo ni bila enako občutljiva. Jutri volitve tudi v Krminu in Gradežu Drugi krog občinskih volitev bo jutri, ob Gorici, še v dveh občinah goriške Pokrajine, v Krminu in Gradežu. V Krminu sta se tako kot pred štirimi leti uvrstila v balotažo kandidata list Progetto cormonese, Mau-rizio Paselli in Uniti per Cormons, Luciano Patat. Prva je levosredinska, drugo pa podpirajo Zeleni, SKP in neopredeljene skupine občanov. Pred štirimi leti je zmagal Paselli, ki je bil v prednosti tudi v prvem krogu letos. Na Pasellijevi listi je kandidirala tudi slovenska predstavnica Elena Orzan, ki bo v primeru potrditve dosedanjega župana zagotovo izvoljena v občinski svet. V Gradežu bo po klavrnem koncu ligaške uprave (dosedanji župan se ni uvrstil niti v balotažo) spopad med levico in desnico: Renzo Bottin je na Čelu občanske liste s podporo LD in SKP (pred balotažo so se zanj opredelili tudi socialisti) bil v prvem krogu v rahli prednosti pred Robertom Marinom, kandidatom NZ, ki ga podpirajo tudi krščanski demokrati. Zaključni pozivi strank in gibanj Vsi pozivajo k volilni udeležbi, z leve sredine pa še posebej k glasu za zamenjavo uprave Kronika včerajšnjega, zadnjega dne volilne kampanije pred jutrišnjo balotažo za izbiro go-riškega župana beleži kopico izjav in volilnih pozivov. Županski kandidat Oljke Ario Rupeni se oglaša z odgovorom na ostre kritike Forza Italia zaradi javne opredelitve predsednika Pokrajine in številnih županov.»Te kritike nam kažejo pravi obraz goriške nestrpne desnice, ki ne prenaša svobodnega izražanja misli. Preberejo naj si 21. Člen ustave, ki jamCi vsakomur svobodo izražanja svojih političnih prepričanj. Njihove žolčne reakcije so le dokaz veC, da niso sposobni dialoga«, ugotavlja Rupeni, ki podčrtuje, da na levi nikomur ni prišlo niti na misel, da bi ospora-val Berlusconiju ali Fi-niju pravico, da izrazita svojo podporo goriški desnici. Rupenija so podprle številne stranke in gibanja. Tajnik goriških demokratičnih socialistov in kandidati za občinski svet Cellie, Golob, Trevisan in Zazza pozivajo vse socialiste, ki so ostali zvesti levosredinskim idealom, naj gredo jutri na volišCe in podprejo Rupenija, ker obstaja še možnost, da se Gorici zagotovi moderna in inovativna uprava, ki naj zdrami mesto iz otopelosti, v katero ga je pahnila desnica. Izbira bo med nadaljevanjem še štiriletne praznine ali preokretom v smer modernizacije: socialisti so seveda za slednjo. Tajnik goriških Levih demokratov Maurizio Salomoni prav tako meni, da ima mesto priložnost, da ponosno dvigne glavo in se opredeli za prijaznejši jutri za mladino, upokojence, ženske in vse občane. Pogoj je, da vsi v to perspektivo prepričani občani gredo na volišCe in podprejo Aria Rupenija, sposobnega in razgledanega Človeka, ki lahko Gorici zagotovi politiko odpiranja do Slovenije in Evrope, gospodarski razvoj, dobro upravljanje in pomembnejšo vlogo v širšem prostoru. Mladinski odbor Ljudske stranke potrjuje navdušeno izbiro za Oljko, ki so jo opravili že leta 1995, in prepričano podpira Aria Rupenija, da bi postal župan, ki bo Gorico pripeljal v leto 2000. Katoličane vabijo naj skupaj z demokratičnimi silami levice in naravovarstveniki podprejo to perspektivo: Gorica se mora odpreti in to takoj, saj nas Evropa ne bo Čakala. Tudi slovenski Levi demokrati pozivajo vse volilce iz goriške občine, da gredo jutri na volišča in opravijo svojo državljansko dolžnost. Osip, ki smo ga doživeli na nedavnih volitvah, je namreč dosegel že zaskrbljujoče razsežnosti. Levi demokrati pozivajo volilce, naj s svojim glasom podprejo kandidata Aria Rupenija, ki bo na podlagi svojega programa omogočil, da bo Gorica našla pravo mesto v novi Evropi. Zmaga Rupenija pomeni tudi večjo uveljavitev, zlasti pa znatnejšo prisotnost predstavnikov naše skupnosti v mestnem svetu. Obenem Levi demokrati pozivajo volilce iz Krmi-na, da na balotažnih volitvah za tamkajšnjega Zupana podprejo kandidaturo Maurizia Pasel-lija. Pokrajinski koordinator Oljke Franco Miccoli pa v izjavio za tisk posebej opozarja na potrebo, da se Gorici vrne prestiž in vloga glavnega mesta pokrajine. V ta namen je potrebna sposobnost dialoga z okoliškimi občinami vse do Cer-vinjana in Čedada, kakršne dosedanja uprava gotovo ni imela, kot dokazujejo prav te dni žolčni napadi desnice na župane, ki so se v osebnem imenu opredelili za prenovo goriške uprave. KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.10-22.40 »Arizona dream. R. Emir Kusturica. VITTORIA 3 17.40-20.00-22.20 »Qualcosa e cambia-to«. L Jack Nicholson. CORSO 18.00-20.00- 22.00 »II macellaio«. Alba Parietti. Prep. ml. pod 18.1. Sl SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku predv-pisovanje v š. 1. 1998/99. Informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3 do 10. julija. Umik od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Tel. 0481/531508. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da zapade 30. junija rok za prijave na teCaj slovenskega jezika in kulture, ki bo od 23. di 28. avgusta v Maribom. Prošnje morajo interesenti vložiti na ravnateljstvih šol. S_______________(ZLETI SPDG priredi jutri vzpon na Strmo peC (Monte Cimo-ne), v skupini Montaža. Prevoz z lastnimi stredstvi. Izlet je primeren za izkušene planince. Odhod ob 5.30 s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Hoje bo približno štiri in pol ure do vrha in tri ure za spust. KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom kulturnih znamenitosti v San Giminianu in Sieni in obiskom dveh znanih kleti. Informacije in prijave pri Maji (tel. 884187) najkasneje do 10. julija. ' DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU načrtuje od 29. avgusta do 5. septembra križarenje z ladjo ob dalmatinski obali do Grčije. Pojasnila nudi Jožef Ferletič tel. 78103. KRUT prireja desetdnevno^ letovanje v Zabni-cah od 15. do 25. julija in desetdnevno bivanje in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave pri g. Anamariji tel. (0481) 531644. Zdravniška in volilna potrdila Za glasovanje na balotažnih volitvah - volišča bo-0 odprta samo jutri od 7. do 22. ure - bodo volilci Potrebovali volilno potrdilo, ki so ga ohranili že od Ji^ga kroga volitev. Ce kdo nima potrdila (ker ga ni obil ali ga je izgubil) lahko dobi duplikat v obcin-eni volilnem uradu, ki je v ta namen odprt danes 9. do 19 in jutri od 7. do 20. ure. Predložiti mora aebni dokument, ki ga je seveda treba pokazati tudi a volišču. V drugem krogu volitev lahko jutri gla-Ujejo vsi volilni upravičenci in to tudi kdo med nji-v prvem krogu ni glasoval. Zdravstvena ustanova opozarja volilce, ki potre-ujej° spremstvo na volišču, da si morajo priskrbeti t avmsko potrdilo. Zdravstvene ambulante bodo v 1 y ‘j8™611 žalovale tudi danes in jutri med 8.30 in (d n in Sicer: v Gorici v Ul. Mazzini 7, tel. 592802 7.' Kosalba Imbimbo); v Krminu v Drev. Ven. Giulia J’ 62111 (dr. Angelo Palmas); v Gradežu v Ul. archesmi 30 (tel. 0431/82561 - dr. Kio Gronchi). CADAJACO RUOTE GORICA TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651 KD JEZERO DOBERDOB vabi vse elane na redni občni zbor za odobritev novega statuta v ponedeljek, 29. junija, ob 19.30 v Glasbeni sobi v Doberdobu. POLETNO SREDISCE v dijaškem domu S. Gregorčiča bo zaradi velikega povpraševanja delovalo tudi od 10. do 17. julija. Vpisovanje v pisarni doma (tel. 533495) od 8. do 14. ure do zasedbe mest. GORISKI SEDEŽ SSO bo do 4. septembra odprt vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešCa odvisne delavce, upokojence in kmetijske podjetnike, da se za izpolnitev davčnih prijav lahko po-služijo njenega urada v Ul. Malta 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30, tel. 531644. J PRIREDITVE KSD VIPAVA-PEC orga-nizira 3. POKAL VIPAVA 98 v kotalkanju danes, 27. junija (ob 9. uri) in jutri ob 20. uri, ko bo na sporedu kotalkarska revija. gg ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO -UL 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia l I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 8.00, Jožef (Pepo) Hoban iz splošne bolnišnice v Standrež; 9.25, Licia Fede-rici iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno pokopališče; 11.00, Ines Tessari iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. t Zapustil nas je naš dragi Jožef Hoban Pepo v 90. letu starosti Pogreb bo danes, 27. junija, ob 8. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Standrežu. Žalostno vest sporočajo SVOJCI Standrež, 27. junija 1998 KITAJSKA / DRUGI DAN CLINTONOVEGA OBISKA Ameriška politika do Tajvana se ne bo prav nič spremenila Aretacije kitajskih oporečnikov ne bi smele vplivati na dialog XIAHE, PEKING -Ameriški predsednik Bill Clinton je v vasi Xiahe blizu mesta Xi drugi dan svojega obiska na Kitajskem dejal, da se ameriška politika do Tajvana ne bo spremenila »ne v eno ne v drugo smer«. Clinton je v pogovoru z novinarji pojasnil, da je ameriško stališče do tajvanskega vprašanja zapisano v treh dokumentih, ki sta jih Kitajska in ZDA podpisali v letih od 1972 in 1982 ter v zakonu o odnosih s Tajvanom. V omenjenih treh dokumentih VVashington med drugim uradno priznava le enotno Kitajsko ter se obvezuje za postopno zmanjšanje prodaje orožja Tajvanu, s katerim ima sicer še vedno tesne stike. Clinton je izrazil zaskrbljenost, ker so kitajske oblasti pred njegovim obiskom v mestu Xi zaslišale nekaj tamkajšnjih oporečnikov, obenem pa zatrdil, da dogodek ne bo vplival na njegovo politiko dialoga s Pekingom. Uradni Peking je včeraj zanikal aretacijo oporečnikov ob Clintonovem obisku in zavrnil »vsakršno tuje vmešavanje v kitajske notranje zadeve pod pretvezo zaščite človekovih pravic«. Bela hiša je na to že odgovorila. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Sandy Berger je dejal, da odgovor ni zadovoljiv, saj »ljudje niso odpadki, ki jih počistimo za obiske«. Med aretiranimi oporečniki je kot kaže tudi neki katoliški škof. Tako medel odgovor pa je že sprožil polemike, ker je lahko vsem jasno, da Clinton med svojim obiskom na Kitajskem ne bo žrtvoval svoje nove azijske politike, v kateri bi morala Kitajska odigrati pomembno vlogo. Ameriški predsednik je včeraj obiskal tudi arheološko najdišče glinastih vojščakov iz leta 2000 pred našim štetjem blizu vasi Xiahe, ki so ga odkrili leta 1974. Vojščaki so »spremstvo« v bližini pokopanega cesarja Qin Shihuanga. Sinoči je ameriški predsednik Clinton s svojim spremstvom odpotoval v Peking, kjer se bo danes sestal s kitajskim državnim in partijskim voditeljem Jiangom Zeminom. To bodo nedvomno najbolj kritičen dan, saj bo šele po pogovorih jasno, ali je predsednik Clinton s svojim spornim obiskom na Kitajskem dosegel svoj cilj. (STA/CR) Predsednika Clintona je v Pekingu dočakal kitajski podpredsednik Hu Jiutao (AP) MULSTER / NEURADNI PODATKlh Zmaga strank, ki podpirajo mir in pošteni dialog Po projekcijah naj bi največ glasov prejela katoliška SDLP BELFAST - Severnoirskim katoličanom se je končno nasmehnila sreča, saj so kot vse kaže na četrtkovih volitvah v ulstrsko skupščino premagali protestante, ki so se razklali med zagovornike in nasprotnike mirovnega sporazuma. Po vzporednih glasovanjih (t.im. exit poli), ki jih je izvedla irska televizija, naj bi glavna zmerna katoliška stranka SDLP (socialdemokratski laburisti) Johna Huma prejela najmanj 25 odstotkov glasov, po nekaterih projekcijah pa naj bi imela v bodočem deželnem parlamentu celo relativno večino. Politično krilo Irske republikanske armade naj bi prejelo 15 odstotkov glasov, medtem ko naj bi mirovnemu sporazumu naklonjena protestantska Stranka ulstrskih unionistov Davida Trimbla zbrala 21 odstotkov glasov. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da naj bi mirovnemu sporazumu nasprotujoči unionisti protestantskega pastorja lana Paisleyja prejeli kar 17 odstotkov glasov. Dokončni uradni podatki zaradi zapletenega volilnega sistema - ki je poleg glavne dovoljeval tudi dodatno preferenco, v primeru, da prvi kandidat ne bi bil izvoljen - bodo znani šele danes. Vse včerajšnje projekcije pa so dokazovale, da so na volitvah zmagali pristaši miru in da so katoličani končno dokazali svojo politično težo. KOSOVO / AMERIŠKI VELEPOSLANIK PRI OZN SE IZ JUGOSLAVIJE VRAČA PRAZNIH ROK „ Richard Holbrooke ni našel »čarobne formule« za mir na Kosovu Kosovski Srbi obtožujejo Miloševiča, da je odgovoren za »katastrofalne razmere« in da je Kosovo postalo »svetovni problem« PRIŠTINA, BEOGRAD - Ameriški veleposlanik pri OZN Richard Holbrooke je včeraj po pogovorih s kosovskim voditeljem Ibrahimom Rugovo končal štiridnevno diplomatsko misijo v Jugoslaviji, ne da bi prišel do »čarobne formule za mir na Kosovu«. Sestal se je tudi z radikalnejšim kosovskim voditeljem De-macijem, ki je preživel 28 let v jugoslovanskih zaporih. Pred odhodom s Kosova je Holbrooke izrazil upanje, da bo mednarodna opazovalna misija lahko že v prihodnjih dneh prispela na Kosovo. Neke vrste »čarobno formulo« pa je včeraj predlagal albanski premier Fatos Nato, po katerem bi Kosovu dali status tretje republike v sklopu ZRJ brez pravice do odcepitve. Na kaj takega pa Srbi skoraj gotovo ne bi pristali, saj so vodilni predstavniki kosovskih Srbov Miloševiča obtožili, da je odgovoren za »katastrofalne razmere« Srbov na Kosovu. »Z vašo neodgovorno politiko ste iz Kosova naredili svetovni problem, kljub temu molčite,« so zapisali v pismu, ki sta ga podpisala za Kosovo pristojen škof srbske pravoslavne Cerkve Artemije in vodja srbskega uporniškega gibanja Mom-čilo Trajkovič. Pismo navaja tudi primere albanskega nasilja, ki morijo in ugrabljajo Srbe in »nadzorujejo že 40 odstotkov ozemlja«. Mednarodna diplomacija je torej ponovno pokazala vso svojo nemoč, ker zamuja predragoceni čas v iskanju enotnega stališča med raznimi diplomacijami. V Bonnu se bo 8. julija znova sestala kontaktna skupina, ki bo poskušala najti kako soglasno kompromisno rešitev. Trditve, da ne bodo dopustili nove Bosne in Hercegovine, ne prepričajo več nikogar, saj se spopadi na Kosovu nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. Srbski informativni center je tako sporočil, da so v noči na petek pri Drenici albanski teroristi ubili dva Srba. Albanci pa poročajo o novih bombardiranjih albanskih vasi. (STA/STA) Voditelj kosovskih Albancev Rugova in veleposlanik ZDA Richard Holbrooke (AP) HMAPŽARSKA / DESNA SREDINAH Viktor Orban predstavil novo madžarsko vlado BUDIMPEŠTA -Mandatar za sestavo nove madžarske vlade Viktor Orban je predsedniku parlamenta Jano-su Aderju včeraj uradno predal seznam članov prihodnje madžarske vlade. Ader je po srečanju z Orbanom dejal, da bo novi predsednik vlade predvidoma zaprisegel 6. julija, ministri pa 8. julija. V vladi bo poleg predsednika še 17 ministrov, med njimi dva brez listnice. Zveza mladih demokratov -Mažarska državljanska stranka (Fidesz-MPP) bo kot zmagovalka majskih volitev prispevala 12 ministrov, saj ima v 386-članskem parlamentu kar 148 poslancev, v koalicijski vladi pa bodo še štirje predstavniki desno konservativne in populisrti- čne Neodvisne stranke malih posestnikov (-FKGP), ki ima 48 poslancev, in en kandidat Madžarskega demokratskega foruma (MDF), ki ima 17 poslancev. Kabinet predsednika vlade naj bi vodil Ist-van Stumpf. Notranje zadeve bi prevzel San-dor Pinter, zunanje ministrstvo naj bi vodil Janos Martonyji, za finance pa naj bi bil pristojen Zsigmond Jarai. Minister za kmetijstvo naj bi bil Atila Chikan, Janosu Szabu pa naj bi zaupali vodenje obrambnega ministrstva. Madžarski je torej uspelo v zelo kratkem obdobju sestaviti koalicijsko desnosredinsko vlado, ki je tako zamenjala dosedanjo levo-sredonsko vlado bivšega premiera Gyla Horna. (STA/CR) Slrogi ukrepi Danske proti obsojenim priseljencem K0BENHAVN-Danski parlament je ob koncu letne parlamentarne razprave včeraj sprejel stroge politične ukrepe na področju priseljevanja in predloge za izboljšanje pogojev vključevanja beguncev v družbeno življenje. Ukrepi naj bi pospešili izgon priseljencev, obsojenih zaradi umora, kraje, terorističnih in nasilnih dejanj ter ugrabitve letala, ali pa vpletenih v trgovino z mamili in tihotapljenje beguncev. V skladu z ukrepi naj bi imele oblasti tudi večji nadzor nad tujci, ki so poročeni z danskimi državljani. LIBANON-IZRAEL / V ZAMENO ZA TRUPLA IZRAELSKIH VOJAKOV Izrael izpustil na prostost 60 Libanoncev Vsi osvobojeni so bili v zaporu brez procesa in le zaradi suma, da podpirajo gverilo KFAR FALUS (LIBANON) - Izrael je včeraj izpustil iz zapora 60 libanonskih borcev Hezbola-ha, Amala in libanonskih komunistov. S tem se je končala največja akcija vračanja ujetnikov v zadnjih dveh letih v zame- no za trupla padlih izraelskih vojakov. Predvčerajšnjim so Hezbolahi izročili še zadnje truplo nekega izraelskega vojaka. S pomočjo Mednarodnega komiteja Rdečega križa je 55 izpuščenih ujetnikov odpotovalo v Libanon, štirje so ostali na tako imenovanem varnostnem območju, ki ga na jugu Libanona nadzoruje Izrael, eden pa se je odločil, da bo ostal v Izraelu. Izpuščenim so na mejnem prehodu v Kfar Falu- rj- su na jugu Libanona F redili veličasten sprej® (na posnetku AP). D° kalo jih je več tisoč lju . med katerimi so bili s j ci izpuščenih in prijat®1^ Hezbolahi so prepeval1 L smrt Izraelu«, pripad111 obeh ostalih skupin so li mirnejši. Ceste s0, .Lj okrašene z libanonsk1 ^ državnimi zastavami 111 praporji treh gveril5 organizacij. . 0 Skoraj vsi izpuščeni bili v izraelskih zap°r^ brez procesa in zgolj P obtožbo, da podpirajo ) žnolibanonsko gverL-h Po trditvah libanons oblasti je v izraelskem poru Khiam na P°d°LL. način zaprtih še 167 LiD noncev. ■ v Osvobojene sta včeraj . Saidi (Sidone) z v5eI“. častmi dočakala liban ski premier Harin predsednik parlam6 Nabih Beri. Vaš bančni partner v poslovanju -s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev.________ O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 MEDNARODNI TRŽAŠKI VZORČNI SEJEM / VČERAJ DAN KAVE S SIMPOZIJEM NOVICE Ob dnevu Hrvaške tudi predstavitev celovite turistične ponudbe UmagoBuj Umaško turistična ustanova se trudi, da goste z morja zvabi tudi v notranjost Istre TRST - V četrtek je bil na vzorčnem sejmu dan Hrvaške (na posnetku srečanje na njenem stan-du), predsednik turistične ustano-ve mesta Umag Lucijan Benolič Pa je ob tej priložnosti priredil večerjo, katere namen je bil predsta-viti raznoliko istrsko ponudbo, in to z več vidikov. Umag z okolico slovi predvsem kot poletno leto-^iSčarsko območje, vendar s tem sploh ni zajet ves potencial tega Predela Istre. Ce je po eni strani res, da privablja predvsem morje -v zvezi s tem so v četrtek zvečer z Zadovoljstvom dejali, da se je °bisk že vrnil na prejšnji, prebojni obseg - je tudi notranjost jstre na območju Buje-Umag vse-'jakor vredna podrobnejšega ogleda in tudi postanka. Kot primer s° navedli Momjan, ki je s kultur-'tc-ambientalnega vidika izredno Zanimiv, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot območje kakovostne vinske proizvodnje. Ob tem imajo obiskovalci na voljo še druge možnosti razvedrila, na primer take, ki jih nudi casino (med večerjo so predstavili Mulino casino club v Skrilah, ob slovensko-hrvaški meji), s čim bolj pestro ponudbo pa si prizadevajo turistično sezono na območju Umaga in Buj raztegniti čez vse leto. Z istrskimi specialitetami in vinom je bila sestavljena tudi večerja pri Korošcih, ki jo je spremljalo igranje istrskih godcev. Med večerjo so predstavili kakovostna vina z območja Momjana, posebna fotografska razstava pa je prikazala današnji in nekdanji obraz Umaga. Na tržaškem sejmu bo danes dan turizma z okroglo mizo o turističnih tokovih iz in v vzhodno Evropo. Začela se bo ob 10. uri. Danes skupščina delničarjev zavarovalnice Generali TRST - Kot vsako leto se bodo danes v Trstu zbrali delničarji zavarovalne družbe Generali na rednem letnem občnem zboru, na katerem bodo odobrili lanske poslovne rezultate in strategijo razvoja zavarovalnice, ki se z realiziranimi in načrtovanimi nakupi in zavezništvi prebija v vrh tovrstnih evropskih grupacij. Popoldne je na vrsti tudi tradicionalna tiskovna konferenca za novinarje iz vse Evrope, katerim bodo voditelji kompanije orisali njeno poslovanje na okrog 50 evropskih in svetovnih trgih. Seminar o medijih v kandidatkah za EU DUNAJ - Na Dunaju poteka dvodnevni seminar o razmerah na področju medijev v državah kandidatkah za članstvo v EU, ki ga je pripravilo mednarodno novinarsko združenje (IPI) in informacijska služba mesta Dunaj. Udeležujejo se ga predstavniki medijev iz Estonije, Poljske, Češke, Madžarske, Cipra in Slovenije. Direktor IPI Johann P. Fritz je na seminarju poudaril, da bi morali v okviru širitve EU harmonizirati temelje področja komunikologije, vodja predstavništva Evropske komisije v Avstriji VVolfgang Strei-tenberger pa je menil, da ima neodvisnost medijev pomembno vlogo pri evropeizaciji celine, kar je eden največjih izzivov po drugi svetovni vojni. Predstavnik Unesca Klaus Schmitter pa je opozoril, da reformne države pri svobodi izražanja mnenja in neodvisnosti medijev kažejo omejeno pripravljenost, da bi kmalu dosegle mednarodne standarde. KzAVAROVALNICE / OBRAČUN h SDGZ / PRVO IZ VRSTE INFORMATIVNIH SREČANJ O ODLOKU ŠT. 155/97 Skok dohodkovnosH zavarovalnice Uoyd Adriafico Cucchiani nov pooblaščeni upravitelj TRST - Včeraj je bil 9 odstotkov. v Trstu občni zbor delničarjev zavarovalnice Uoyd Adriatico, ki je odobril lanski poslovni obračun s čistim poslo-vnim dobičkom v vrednosti 69 milijard lir. do je za 50 odstotkov več kot leta 1996, med-tsin ko je bruto dobi-Cek zrasel celo za 55 odstotkov in dosegel d64 milijard lir. Iz pomočila upravnega sveta, *d ga je prebral predsednik Helmut Perlet, je razvidno, da je bil odli-Oen poslovni rezultat dosežen ne samo zaradi zvišanja zbranih Premij, ampak se pose-Pn° po zaslugi raciona-. Nacije in reorganizaci-)e v podjetju. O tem go-v°ri med drugimi tudi Podatek, da so se splovi stroški v primerjavi Jktom 1996 znižali za Vrednost zbranih premij se je z neposrednim delom povzpela na 2.259 milijard lir (+6%) in ohranila trend rasti iz zadnjih let, posebno dobro pa je bilo poslovanje na področju življenjskih zavarovanj, saj je doseglo skupno vrednost 352 milijard (+16%), kar je treba pripisati zgolj delu prek agencij. Po skupščini delničarjev se je sestal upravni svet tržaške zavarovalne družbe, ki je za predsednika potrdil Helmuta Perleta, za podpredsednika Gio-vannija Gabriellija, za novega pooblaščenega upravitelja pa je imenoval dosedanjega generalnega direktorja Enrica Tomasa Cucchi-anija. 26. JUNIJ 1998 v LIRAH s valuta nakupni prodajni 3 ameriški dolar 1756,00 1782,00 « N nemška marka 977,00 993,00 funt šterling 2929,00 2984,00 i* o švicarski frank 1157,00 1182,00 3 N h belgijski frank 46,72 48,72 $ « (0 3 francoski frank 288.00 298,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona švedska krona 227.00 219.00 237.00 229.00 § m S ” kanadski dolar 1185,00 1225,00 portugalski eskudo 9,12 10,02 Oc ^ nizozemski gulden 858,00 883,00 S avstrjski šiling 137,90 142,25 3 španska pezeta 11,10 12,20 N grška drahma 5,52 6,32 "'/'irv irski šterling 2437,00 2517,00 japonski jen 12,00 12,90 P avstralski dolar 1.022,00 1.092,00 I2f madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,25 10,50 Predavanje o novostih na področju higiene živil V Prosvetnem domu na Opčinah so se v ponedeljek zbrali gostinci, trgovci in obrtniki živilskega sektorja TRST - V Prosvetnem domu na Opčinah so se pretekli ponedeljek zbrali gostinci, trgovci in obrtniki živilskega sektorja, člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (na posnetku - foto KROMA). Združenje je namreč pripravilo predstavitev zakonoskega odloka št. 155/97, ki bo formalno začel veljati 28. junija letos. Odlok vnaša v italijansko zakonodajo glavne postavke evropske normative o higieni glede živilskih oz. prehrambenih izdelkov in zadeva vse tiste gospodarske dejavnosti, ki imajo opravka s temi izdelki. Novim normativam in torej novim obveznostim so zato podvrženi živilska industrija, živilska trgovina na debelo in na drobno, obrtne dejavnosti živilskega sektorja, gostinstvo ter kulturne, športne in druge organizacije, ki prirejajo prireditve, na katerih se gostom nudi tudi pijačo in jedi. Srečanje na Opčinah sta uvedla predsednik trgovske sekcije SDGZ Ervin Mezgec in predsednik gostinske sekcije Niko Tence, medtem ko so tehnične informacije o novostih in obveznostih, ki jih vnaša nova zakonodaja, podali dr. Tiziana Del Pio Luogo, odgovorna za službo za higieno živil in prehrane pri tržaškem zdravstvenem podjetju (ASL), dr. Piero Anichini, direktor merce-ološkega laboratorija videmske trgovinske zbornice in dr. Dario De Palo, direktor merceološkega laboratorija tržaške trgovinske zbornice. Gostje so poudarili kompleksnost nove normative, ki predvideva, da vsako podjetje z navedenih sektorjev - pa naj se ukvarja s pripravo živil, predelavo, proizvodnjo, pakiranjem, skladiščenjem, prevozom, distribucijo, manipulacijo, prodajo ali dobavo in končno strežbo strankam - uvede tim. avtokontrolo. Pojem avtokontrole je v bistvu edina velika novost za našo stvarnost, saj je bila Italija glede zakonodaje o higieni bolj stroga kot večina ostalih evropskih držav. Avtokontrolo lahko opišemo kot postopek, s katerim analiziramo potencialne razike za živila, individuhamo tiste faze, v katerih se lahko pojavijo tveganja, in poiščemo ustrezne protiukrepe, vse pa moramo seveda primemo dokumentirati. Predavatelji so udeležence srečanja pomirili glede bližnje zapadlosti, saj je ministrstvo za zdravstvo odložilo kazni za daljše obdobje, tako da se bodo podjetja v naslednjih mesecih lahko prilagodila novi normativi. Predstavniki SDGZ so člane obvestili, da bo združenje v jesenskih mesecih v sodelovanju s trgovinskima zbornicama iz Trsta in Vidma priredilo tečaje o avtokontroli in sploh nudilo podjetjem vso podporo in dokumentacijo za premostitev te nove zapreke, ki ob pravilnem pristopu lahko prispeva tudi h kakovostni rasti živilskega sektorja. Andrej Sik 26. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1752,00 1782,00 nemška marka 977,00 995,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 46,90 48,70 funt šterling 2911,00 3001,00 irski šterling 2435,00 2530,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,70 6,10 kanadski dolar 1185,00 1220,00 švicarski frank 1158,00 1183,00 avstrijski šiling 137,90 142,40 slovenski tolar 10,26 10,65 ] 26. JUNIJ 1998 V LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1773,770 EKU 1951,860 nemška marka 985,700 francoski frank 294,040 funt šterling 2956,340 nizozemski gulden 874,550 belgijski frank 47,790 španska pezeta 11,610 danska krona 258,800 irski šterling 2481,330 grška drahma 5,820 portugalski eskudo 9,620 kanadski dolar 1210,270 japonski jen 12,500 švicarski frank 11639,650 avstrijski šiling 140,110 norveška krona 232,530 švedska krona 224,560 finska marka 324,300 MILANSKI BORZNI TRG 26. JUNIJ 1998 INDEKS MIB 30: -1,30 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Bca Pop.M I Compart Comit Credit Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas 24.144 3.501 10.051 13.803 1.609 10.722 9.351 14.717 11.430 7.879 58.675 27.744 5.099 7.132 -0,87 ■0,57 -1,45 +0,44 -0,19 -0,22 -1,03 -1,11 -1,43 +0,31 +0,40 +2,40 -1,89 +1,19 La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli S pa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 10.521 11.348 23.041 2.121 2.690 3.493 5.672 23.660 43.683 9.260 25.625 10.632 12.948 +0,52 -0,95 +0,26 -1,03 -0,88 +0,07 -0,07 +0,25 -1,11 +0,94 + 1,63 +0,08 O ljubljanska banka Podružnica Milano _______SLOVENIJA______________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. Primorsko dramsko gledališče Danes, 27. junija ob 21.00, v Šmartnem (uprizoritev na prostem) - Fer-nando de Royas: »Celestina«. V ponedeljek, 29. junija, ob 21.00 gostovanje v Štanjelu - Roberto M. Cos-sa: »Nona«. V sredo, 1. julija, ob 21.00 v Šmartnem (uprizoritev na prostem) - Fer-nando de Royas: »Nona«. GABROVICA PRI KOMNU Ob prazniku sv. Petra in Pavla, vabi KD »Brce« na premiero komedije, »StmCki v mineštri«, ki bo danes, 27. junija, ob 21. uri. Režija Sergej Vere. Ponovitev bo jutri, 28. junija ob 21. uri. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 29. junija ob 20.30, gledališka predstava Bojana Podgorška »Hura za veljake mlake kloake. PIRAN Gledališče Tartini v Piranu Danes, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. Tartinijev trg V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. MirreifesT - prehodi ČEDAD, od 18. do 26. julijo 1998 Sobota, 18. julija: ob 17.30 »Progetto Ca-netti«; ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška »Le mystere des voix bulgares«; ob 21.30 na trgu pred stolnico »Auto da Fe«; ob 24.00 na trgu P. Diacono »Lasciate che bruci«. Nedelja, 19. julija: ob 11.00 na trgu P. Diacono »Gli ospiti del signor Pacifico«; ob 12.00 v cerkvi sv. Petra in Pavla bo igral na orgle Heidrun Hensel, ob 12.30 na trgu P. Diacono odtvoritev razstave »Joseph Roth«; ob 17.00, »II Gioco degli occhi«; ob 18.00 v gledališču Ristori »Decalogo I«; ob 19.30 v cerkvi sv. Frančiška bo koncertiral »Jess Trio Wien«; ob 21.00 na trgu pred stolnico »Le rose di nessuno«; ob 22.30 na trgu pred stolnico ponovitev dela »Auto da fe«; ob 22.30 »Hymnen« Karlhenza Stockhau-sna; ob 23. v gledališču Ristori »Studio per decalogo IV«. Ponedeljek, 20. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »II Tontolone«; ob 21.00 v cerkvi sv. Frančiška »Divertimento Ensamble & Bustric«; ob 22.00 na trgu P. Diacono »II mandarino meraviglioso e Ritratti«. Torek, 21. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »Dov’e 1’anima della rosa?«; ob 19.00 v muzeju v stolnici koncertira Rene Cle-mencic; ob 20.30 na trgu ob stolnici »Bar-boni«; ob 21.30 v cerkvi sv. Frančiška igra na flavto Roberto Fabbriciani; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Frammenti di Kafka e Contessa«. Sreda, 22. julija: ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška »Canti briganti«; ob 19. v gledališči Ristori koncertira orkester Gledališča Verdi iz Trsta; ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška delo »Lacrime«; ob 22.00 na trgu P. Diacono glasbena igra »La via musicale zigana«; ob 24.00 v gledališču Ristori »II generale delVarmata morta« Četrtek, 23. julija: ob 16.00 v Rosazzu »Ta-vola rotonda«; ob 17.30 »Incontri confronti e letture«; ob 19.00 v gledališču Ristori »La tranquillita«; ob 19.00 v Rosazzu »Cantori gregoriani«; ob 21.00 ob stolnici »Non oc- corre titolo« Wislawa Szymborska; ob 21.30 v Rosazzu Rene Clemencic; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Scene da Pilade« in »Pilade«; ob 24.00 v gledališču Ristori » Lamerica«. Petek, 24. julija: ob 17.30 »II mito Asburgi-co«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Silence, silence, silence«; ob 21.30 V cerkvi sv. Frančiška »Gidon Kremer«. Sobota, 25. julija: ob 17.30 »Teatro sotto assedio«; ob 17.30 v muzeju stolnic6 »Dramsam«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Stop machina«; ob 21.00 ob stolnici »La mela mi e caduta di mano ed ha ferito to terra«; ob 22.00 na trgu pred stolnico »En-semble de Micha van Hoeke«. Nedelja 26. julija: ob 11.30 v Azzidi bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 13.30 »Pranzo su ricette tradizionali boeme«; 06 17.30 v Liessi, Grimaccu bo igral na org!6 Andrea Marchiol; ob 19.00 v gledališču Rj' stori »L’assente«; ob 21.30 na trgu pri stolnici bo »Sklepna prireditev«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Predprodaja vstopnic je že v teku, informacije in prodaja pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. 100-letnica KD Primorsko - MaCkolje: v Četrtek, 2. julija bo ob 20.30 celovečerni koncert MoPZ Glasbenega združena iz Larise v Grčiji v dvorani muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27. JAMUE V organizaciji SKD Kremenjak Jutri, 28. junija, od 15. ure dalje, se bo odvijalo IV. mednarodno netekmovalno in II. tekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko. 100-letnica KD Primorsko - MaCkolje V sredo, 1. julija bo ob 20.30 koncert MoPZ Glasbenega združena iz Larise v Grčiji v cerkvici sv. Marti- Mednarodni festival operete Pomladna parada - 30. junija, 4., 10., 14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-LŠ - 11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Can-Can - 1., 2., 3., 7. julija ob 20.30 in 5. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. 7 sester za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 6. julija - Dva srca in ena pesem / 13. julija - 'O surdato 'nammurato / 20. julija - Železni vojački / 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. SOVODNJE V petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »ACROSS THE BORDER«. MANZANO Folkest 1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri. MEDUNO Folkest 1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua. ______________SLOVENIJA_________________ CERKEV NA KOSTANJEVICI Glasba z vrtov sv. Frančiška Pod pokroviteljstvom Kulturnega doma iz Nove Gorice in v sodelovanju s samostanom na Kostanjevici bo v sredo, 1. julija ob 20.30, nastop Komornega zbora »Iskra« iz Bovca. Dirigent: Ambrož Čopi. KOPER Na trgu pred Ložo Danes, 27. junija, ob 21. uri bo orkester koprskega konservatorija izvajal simfonični poem Kumarjeve »Istralije«. PORTOROŽ Avditorij Portorož Do nedelje, 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami. SEŽANA Kulturni center Srečka kosovela V soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega pevca in izvajalca glasbe nove dobe ”New Age“ Johna Christiana. BLED Festivalna dvorana V soboto, 4. julija, ob 20.30 bo na sporedu koncert orkestra Opere in baleta Ljubljana s solisti ob otvo- ritvi Mednarodnega festivala »Violina - Bled 98« LJUBLJANA Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. Križanke - mednarodni poletni festival Danes 27. junija ob 11.00, Prešernov trg: Festival v soboto dopoldan: godbi na pihala Gorje, Postojna. Jutri, 28. junija ob 21.00, Križanke: Slavnostna otvoritev - gala koncert opernih arij; Orkester slovenske filharmonje, dirigent; LorisVoltolini, solistka: Lucia Aliberti. Opera balet 4. julija, ob 20.30, koncert orkestra Opere in baleta MEDITERAN festival IZOLA - Manzonijev trg Danes, 27. junija - TROITSA (Belorusija) Petek, 3. julija - ANKALA (Avstralija) Sobota, 4. julija - ANDO DROM (Madžarska) Sreda, 8. julija - KLEZMATICS (ZDA, Izrael) Petek, 10. julija - LOU DALFIN (Italija) Sobota, 11. julija - K. PASSA (Anglija) Petek, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija) Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) Petek, 24. julija - PLOMMON (Švedska) Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELVE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21, avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) Ljubljana s solisti na otvoritvi mednarodnega fesih’3 la »Violina - Bled 98« v festivalni dvorani na Bledu- HRVAŠKA ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. jun1) je prenesen na kasnejši datum. 9. EBU FESTIVAL SODOBNE LJUDSKE GLASBE OD 25. DO 28. JUNIJA V AVDITORIJU V PORTOROŽU Danes, 27. 06. ob 15.00: Patria-Hrvaška; J°n Faukstadt in Per Saemund Bjorkum-Norveska-Glasbeniki iz Portugalske — ob 20.00: Mark0 banda in Bogdana Herman-Slovenija; Tenores Goine-Italija; Sie Gra-Polska; YESCA-Spanija Jutri, 28. 06. ob 15.00: Laiksne-Latvija; Pet®^ Browne-Irska; Mallou-Belgija — ob 20-0 • Troitsa-Belorusija; Meta-Madžarska; OL UI» Slovaška Več informaciji na straneh interneta: http://www.rtvslo.si/Folkfest98 39. jazz festival Ljubljana Križanke, 10. - 12. julij 1998 Petek, 10. julija, ob 19. uri: Renato Chicco Kenny Garrett Quartet / McCoy Tyner & The La Ali Starš Sobota, 11. julija ob 19. uri: Big Band RTV Slo1 ^ nija, dirigent Herb Pomeroy / Terrence Blanch Group / Gari Burton, Astor Piazzola Reunion Nedelja, 12. julija ob 19. uri: Primož Grašič Kvin (gost Petar Ugrin) / Caninhos Crusados / Ja Morrison Quartet Ob festivalu bosta dve razstavi fotografij: , Žiga Koritnik: »Jazzy-ga« v Avli Nove Ljubija115 banke, Trg revolucije 2 . Matthias Creutzinger: »Jazz fotografija« v Mal1 g riji Cankarjevega doma ______- r% A •*««>¥ A WP> FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Str and »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Oreste Dequel. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 do 13.00, zaprto ob penedeljkih. Razstava bo odprta do 28. junija. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Grup p o studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Tržaški velesejem (oddelek »H«): bo od 19. do 28. junija skupinska razstava slikarstva in pesništva pod naslovom »Espressioni«, ki jo predstavlja Kulturno društvo La Fonte. Urnik: vsak dan od 17.00 do 24:00. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): od 2. julija, do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. SESUAN Turistična ustanova Sesljan V torek, 30. junija, otvoritev razstave Angela Cola-grossija. Odprta bo do 11. julija in sicer od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. BRISČKI KRD Dom BrišCiki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik ob priliki 90-letnice Briškovske jame vabi na razstavo Kamen, Čipke, stare razglednice. Otvoritev bo v soboto, 4. julija ob 19. uri v Domu v BrišCikih. Umik razstave: v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure; od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. BOUUNEC Mladinski dom: »Boljunska cerkev skozi stoletja«. Razstava bo odprta tudi v nedeljo od 16.00 do 18.30 ter ves teden do nedelje 28. junija od 16.30 do 18.00. BANI V društvenih prostorih: do jutri, 28. junija je na ogled razstava »Čipka in kamen«, svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 16.00 do 20.00. MILJE Na sedežu LetoviSCarske ustanove Danes, 27. junija se konca razstava Gianfranca Bernardi ja »Visioni deviche«. Urnik od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. BURANO V Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica -začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na ogled je razstava Žarka Vrezca. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na og razstava slik in risb Marija Pallija. Razstava bo 0 ta do 10. julija. KROMBERK a sta Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, ga- rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddeleK lerija primorskih likovnih umetnikov. »Sp°' Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava ’ mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvez Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18- 0 del j ah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto- SOLKAN birka Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejs* g-1g, »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pe • ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo fiCIJe V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne or®graj- T«! • ■ 1 -e -i -i _ . , t-iF Q VI * ' - zbirke tega umetnika na ogled še dve razs «ter ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcij pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in r ^ ^g. lene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od ieijkib ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob pone zaprto. LJUBLJANA derpe Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka galerije. ,ia Al®8 Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razsta Prinčič. Brank® Mala galerija CD: na ogled je razstava Cvetkoviča. g y[ark3 Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstav Peljhana »Sistem - 7«. lB fot°' Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Ams Razstava bo odprta do 13. avgusta. raZSta' Muzej novejše zgodovine: na ogled je sta ^ Jo va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt o 18. ure. NOVICE Danes v Rusiji 19. superliga v aitetiki ST. PETERSBURG - Danes in jutri bo v St. Peter-sburgu 19. evropski atletski pokal. V superligi bosta Nastopili tudi moška in ženska reprezentanca Italije ženska reprezentanca Slovenije. V konkurenci Rusije, Nemčije, Francije, Ukrajine, Italije, Velike “titanije in Češke bodo imele Slovenke malo mož-Upsti, da bi si izborile obstanek v najelitnejši skupi-IU> po besedah vodje ekipe Jela Ambrožiča pa je že sama udeležba za slovensko atletiko zgodovinska. Med »azzurrami« so kar tri Tržačanke, od teh dve slovenski atletinji, metalka kopja Claudia Coslovi-cu in tekačica čez ovire Margaret Macchiut, v skoku v višino pa bo nastopila tudi Francesca Bra-uarnante. Nosilke slovenske reprezentance bodo Alenka Bikar, Britta BilaC in Brigita Bukovec. Za Prvo mesto se bosta tudi tokrat potegovah Nemčija kr Rusija. V moški konkurenci bodo v superligi nastopile reprezentance Velike Britanije, ki brani lansko zmago, Nemčije, Rusije, Italije, Španije, Fran-Češke in Finske. Po dve najboljši ekipi v moški ut ženski konkurenci se bosta uvrstih na svetovni Ppkal, ki bo od 11. do 13. septembra v južnoa-tftškem Johannesburgu. Grafova izločena ^IMBLEDON - Na teniškem turnirju za grand lam v Wimbledonu je v tretjem krogu izpadla Cetr-nosilka Nemka Steffi Graf. Premagala jo je Belo-jusinja Nataša Zvereva s 6:4, 7:5. Dvoboji petega tP6 na teniškem turnirju v Wimbledonu so se zara-t mučnega dežja zaceli s triurno zamudo. VCe-ajšnji izid, moški: Rafter (Avs, 6) - Gustaifson (Sve) r,;i’11:7, 6:2, 6:1, Ivaniševič (Hrv, 14) - Medvedev L j r) 6:3, 7:6 (7:4), 4:6, 6:0, VaCek (Ceš) - Goellner J®m) 6:4, 7:5, 6:3 Zenske: Testud (Fra, 14) McNeil ApA) 6:3, 7:6, Oremans (Niz) - Dezvardt (JAR) 6:4, ■5, Serna (Spa) - Savcamatsu (Jap) 6:3, 5:7, 6:0, Da-enPort (Zda, 2) - Vento (Ben) 6:3,1:6, 6:2. ^okkinen najhitrejši na treningu vA(--NY COURS - Finec Mika Hakkinen (McLaren mcedes), ki vodi v točkovanju za svetovno pr-Ustvo formule ena, je bil najhitrejši na prvem tre-vUgu pre^ nagrado Francije, ki bo v nedeljo ^ H. uri na dirkališču Magny-Cours. Drugi Cas je . Segel Britanec Eddie hvine (Ferrari), tretjega pa i°v ro)nk David Coulthard (McLaren Mercedes). ^ hkratni svetovni prvak Nemec Michael Schuma-v, 6r [Ferrari), ki je lani zmagal na tem dirkališču, Segl^a ^ ^ Pre(^ tremi tsd™ v Kanadi, je do- P^nesv Gorici začetek Memoriala »Dudi Krainer« t)^8 Se v Gorici pričel 5. košarkarski memorial do tiainer v organizaciji UGG. Do 4. juhja se bo-Pil v*16 odvijala vsak dan na Trgu Battisti. Nasto-v pv. . drdi veC košarkarjev naših društev, zbranih Se dipi Goriziana Cafle (lanski zmagovalec), ki jo javljajo Corsi in Podbersig (Dom), Oberdan, Pil t ^ ^nder in Samec (Jadran), Arena (Čedad), Prpat PJadova), Furlan (Pall. Go), Sari (Vigevano), ti/Per (Vigevano), Groberio (Riva del Garda). Go-s ana Cahe bo danes igrala proti Ottici Goriziani, .Pričetkom ob 20. uri, sledila pa bo tekma Caffe spoit^0 " ^AG- Nastopajo še ekipe Puiatt, K2 vec V ^'S': ^ervice in Minerva. V vseh ekipah je tudi košarkarjev iz Slovenije in Hrvaške. ROLKANJE / V ROTTERDAMU Mateja Bogateč prvakinja Evrope v šprintu Danes prolog in zasledovalni tek Iz Rotterdama je sinoči prišla izredno razveseljiva vest, da je rolkarka kriške Mladine Mateja Bogateč osvojila naslov evropske prvakinje v šprintu. Njen uspeh je še toliko večji, Ce vemo, da se je uveljavila v absolutni kategoriji, Čeprav sama sodi v kategoriji narašCajnic. Udeleženke EP so najprej v predtekmovanju pretekle 400 metrov, osem najboljših pa se je nato pomerilo med sabo po sistemu direktnega izpadanja na razdalji 250 metrov. BogatCeva se je v to fazo uvrstila s tretjim najboljšim Časom in samima dvema desetinkama sekunde zaostanka za pr-vouvršCeno. Preko zmage v Četrtfinalu in polfinalu se je naša tekmovalka uvrstila v finale, tam pa pre- magala Italijanko Monico Comi. Za Matejo je bil to velik, predvsem pa nepričakovan uspeh. Med moškimi je naslov osvojil Alfio De Gregorio, Clam Mladine Guido Masiero pa je bil sedmi. Danes bo na vrsti individualna preizkušnja s prologom in zasledovalnim tekom. JADRANJE / DANES START V SESLJANU Na nočni regati JK čupa pričakujejo več kot 40 kajutnih jadrnic Mladi optimisti solidni na Gardskem jezeru V organizaciji JK Cupa bo danes v Se-sljanu start noCne regate, že sedme po vrsti, in sicer na progi Sesljan - Piran - Se-sljan. Regata je namenjena kajutnim jadrnicam, ki bodo razvrščene v razne kategorije, glede predvsem na dolžino čolna. Sponsor te regate za »Trofejo Cupa« je Allaeanza Assicurazione. Lanske izvedbe se je udeležilo 40 posadk in organizator pričakuje leto še večjo udeležbo. Na dosedanjih izvedbah je bilo najuspešnejše Jadralno društvo Pietas Julia, ki je osvojilo tri zmage, po enkrat so bili uspešni SN Grignano, Triestina Vela in Cupa z Andrejem Križničem (Five to six). Medtem ko se je Cupin trener Mauri-zio Benčič mudil v Neaplju na državnem prvenstvu v jadralnem razredu Evropa, so se mladi Cupini jadralci podali na Gardsko jezero v Torbole, kjer je potekala v dneh 19. in 20. junija jadralna regata poimenovana »23. Trofeo Optimist d’ar-gento«. Regate so se udeležili zmagovalci selekcij za evropsko in svetovno prvenstvo iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Grčije ter predstavniki iz Nemčije, Avstrije in Češke za skupnih 140 atletov. Vse štiri preizkušnje, dve na dan, so potekale ob močnem vetru, ki je pihal z jakostjo do 11 do Kt. in obenem zelo valovitem jezeru. Jadralci so bili porazdeljeni v dve skupini, v juniores in kadete in so tekmovali ločeno na istem regatnem polju. Naša jadralci so dosegli sledeče uvrstitve: v kategoriji kadetov 6. Alessio Spadoni, 12. Marina Piculin (3. med dekleti) in 22. Tomaž Legiša. Za to kategorijo je regato osvojil Italijan Fabio Ženi. V skupini juniores je zmagal Slovenec Mitja NeveCny pred Slovenko Tino Celigoi, sledil pa jima je Hrvat Gaspič Kljakovič. Lanski svetovni prvak Luca Bursic se je uvrstil na 4. mesto. Daniel Piculin je pistal na 23. mestu, Jaro Furlani na 35., Mirjam Malalan na 95. (vsi Cupa). Naša jadralci bi lahko dosegli tudi boljše uspehe, a upoštevati je treba, da so jadrali sami brez tehničnih navodil trenerja ob udeležbi zelo kakovostnih jadralcev iz drugih evropskih klubov. Vsekakor je bila to odlična izkušnja za bnodoča tekmovanja. (Nika in Barbara) Na Sokolovem igrišču v Nabrežini so se v četrtek pozno popoldne začele Zamejske športne igre ’98. Pred uradno otvoritvijo (o njen poročamo na tržaški strani), ki se je odvijala šele ob mraku, so se prve ekipe že pomerile v nogometu in košarki. Na malem no- Prvi boji pod košema ODBOJKA / NOV SISTEM TOČKOVANJA Za gladko zmago tri točke Ena za poraz v tie-breaku Deželna prvenstva se bodo pričela 24. oktobra Ljubitelje odbojke čaka v prihodnji se-v ®. 1 Prava revolucija v sistemu tocko-)a rezultatov tekem. Odslej bo namreč t0i^8a z rezultatom 3:0 in 3:1 veljala tri p .°’ P°raz s 3:1 ali 3:0 pa, seveda, se na-toek 116 k° prinašal na lestvici nobene rost6 ^0V0 Prav^0 vel)a 28 vse lige in sta-Val ^agerije ™ bo gotovo precej vpli-riav R01* Prvenstev. Naj v zvezi s tem ^vanja vnesli že lani. clnpk626 na odbojkarska zveza je v teh C u Padala društvom razpis za prvenstvi Prir v Gbe prvenstvi se bosta letos Ji124. oktobra, koncah pa 15. maja. Vsa! °S^a ™ ženska C liga bosta šteli na a Po 14 moštev. V državno B2 ligo OatVri -6 samo zmagovalec, v D ligo pa vezn l6'0 tri ekipe. Na tekmah bo ob-58 p8 uP°raba žog znamke Mol ten IV bodo na zvez‘ Pa 80 nam povedali, da delil; Vsa^emu društvu brezplačno raz-tev l T0 dye žogi te vrste. Seznam moš-je siedg'^113!0 Pravico do vpisa v to ligo, -—^GSKI: Sloga, II Pozzo, Favria PN, ŠPORTNE IGRE '98 / PRVE TEKME V NOGOMETU IN KOŠARKI Danes v Tržiču na vrsti boji plavalcev V Domu Ervafti prve tekme v moški odbojki, košarkarji na Sokolovem igrišču v Nabrežini gometnem igrišču v Križu je tako ekipa Bato team z 15:7 gladko premagala enajsterko Persi per persi. Najuspešnejši na igrišču je bil gotovo David Šušteršič (Bato team), ki je pod skrbnim očesom sodnika Andrea Cotide nasprotniku sam prisolil kar 7 golov. Za napredovanje v drugo kolo košarkarskega turnirja so bile na sporedu tri tekme. Ekipa Robe di karta je tako premagala Grad Bani-Ferlugi s 35:28 (sodnika Della Torre in Telonio). Konto-vel kadeti je oba polčasa vodil in na koncu tudi s 50:40 premagal ekipo Rodmans (sodila Momi in Degobis). V zadnji četrtkovi košarkarski tekmi sta se pomerila Flistones Skedenj in Godba Prosek, kjer so Skedenjci z odličnimi koši Brazza-nija in Simoniča Pro-sečane premagali z re-zultratom 51:32 (sodnika De Lucia in Scudero). Danes se bodo v nogometu na malem nogometne igrišču v Križu ob 17.30 pomerili Kontovel člani - Klub Križ, ob 19. uri pa Mosp team*- Godba Nabrežina. Prvo tekmo v moški odbojki bodo ob 19. uri v športnem centru Ervatti v BrišCikih igrali Devin in Sežana, v košarki pa se bo na nabrežinskem Sokolovem igrišču pomerilo kar šest ekip: ob 19. uri Ousider - Kraški biki, ob 20.15 Penzija team - F.I.G., ob 21.30 pa Old Cici - Kontovel. V primeru slabega vremena se bo prva košarkarska tekma odvijala v Zgoniku, ostali dve pa v Briščikih. Danes bo zadoščeno tudi ljubiteljem plavalnih veščin. Tekme bodo ob 18. uri v bazenu v Tržiču. (gb) Buia, Fincantieri, Prevenire, Vivil, 01ym-pia Gorica, SoCa, Rojalese, libertas Faedis Fojda, Prata, Fiumu Veneto in Club Altura TS, rezerve pa so Triestina Hammer, Mos-sa in Bor. ZENSKE: Sloga, Volley 93, Viviol, 01ympia Gorica, Tarcento, San Giorgio Porcia, Fimne Veneto, Fincantieri, Val, Farra, Asfjr Čedad, VB Camia, Virtus TS, Staranzano. V D ligo bo smelo nastopiti največ 16 moštev. Napredovanja bodo tri, izpadov pa bo kar šest. Lahko se igra s katerokoli od žog, ki jih zveza priznana kot uradne. Seznam moštev je sledeč: MOŠKI: Trieste Hammer, Mossa, Bor, VBU Videm, San Sergio, NPT Trst, Como, Rozzol, Maniago, Torriana, Naš prapor,-Casarsa, Lib. Turriaco, Piorcia, Triestina Volley, Majanese. ZENSKE: Martignacco, Cassacco, Torriana, Juveniha 2000, Sporting club Cer-vinjan, Paluzza, Gonars, Bor, CUS Videm, San Lorenzop, Le Grazie PN, Sloga Luci-nico, Spilimbergo, Sant’Andrea TS, DLF Videm. Sloga bo morala med ženskami optirati za nastop v eni od dveh lig ah pa ligo odstopiti kakemu drugemu društvu. ODBOJKA / TROFEJA ALPE-ADRIA Valovki Ambrosi in Uršič v deželni reprezentanci FJK Mladi goriški odbojkarici OK Val Aleksija Ambrosi in Paola Uršič sta bili vključeni v žensko deželno reprezentanco do 16. leta starosti, ki bo od 29. junija do 2. julija v Caorlah sodelovala na prestižni Trofeji Alpe Adria. Gre za največjo športno manifestacijo dežel z območja Alpe -Jadran iz Italije, Madžarske, Nemčije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Odbojkarska vrsta FJK se bo v predtekmovanju pomerila z ekipami in Madžarske, Avstrije in Nemčije, njena želja pa je, da bi vsaj ponovila konCno 3. mesto iz leta 1996, ko se je uvrstila za Lombardijo in Venetom. Poleg valovk je selektor Stefano Castegnaro pokrival v reprezentanco še nalsednje igralke: Batti-stin (Farra), Cantamtti Aleksija Ambrosi (Val) (Pav Natisonia), Cro-scuolo (DFL Videm), De Pace (Villesse), Fontana in Tiussi (Juvenilia), Ma-cor (Vivil), Marinig in Nardini (Sangiorgina) m De Cicco (Sporting Club Cervinjan). Obvestila SZ JADRAN sporoča, da je jutrišnji izredni občni zbor odpadel. SZ BOR sklicuje 33. redni občni zbor v ponedeljek, 29. junija s pričetkom ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju na stadionu 1. maja. Ob 19. uri bo izredni občni zbor za prilagoditev statuta zakonu 460/97. ND ZARJA GAJA sklicuje danes, 27. t.m. na svojem sedežu na Padričah ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju izredni občni zbor. SD BREG - nogometna sekcija organizira od 29.6. do 4.7. kamp za mlade nogometaše (letniki od 1985 do 1991). Kamp poteka od 8. do 17. ure. Zainteresirani na pokličejo na telefonski številki 0338-7811101 (od 8.30 do 18.00) in 040383087 (od 18. do 21. ure). SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junica 1998. JK CUPA prireja TEČAJ VVINDSURFA od od 6. 7. do 10. 7. in od 13. 7. do 17. 7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. st. 040 299858. Teniška sekcija SZ GAJA organizira od 29.6.98 do 10.7.98 v popoldanskih urah začetniški teniški tečaj za otroke. Za pojer snila kličite na 040 212988 ah pa 040 226115. Teniška sekcija SZ GAJA sporoča, da se bo 10-umi tečaj za odrasle zaCtnike pod vodstvom Alleša Plesničarja pričel v ponedeljek, 29. t.m. na Pa-dričah. Za informacije kličite na tel. št. 040 212988 ah 040 226115. 18 Sobota, 27. junija 1998 BRANJE Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice SOKOL NAD SV. IVANOM Globoko v nebu je lepo videti lastovke, kako se razigrano spreletavajo. Letijo visoko, torej bo vreme držalo. Bolj proti mestu kroži z razpotegnjenimi zavoji nekoliko večja ptica, sokol. Kaj počnejo ptice tako daleč od tal, od gnezd in hrane? Lastovke se smukajo zdaj čisto blizu sokola, včasih Švigne katera naravnost, da bi mu prekrižala pot. Lastovkam gre očitno na živce sokolov enakomerni let, to njegovo visokostno prežanje. Hotele bi ga vreči iz tira. Plemeniti ropar mora takrat nestrpno zamahniti s krilom in se vreči proti najbolj nadležni cvrkutavki. Ta ga v zviranju očitno nadkriljuje in mu jo zlahka pobriše izpred nosa. Druge lastovke se tedaj Se bolj zafrkljivo zaletavajo proti njemu. Prav nesramne so v svojem zmagoslavju. A se jim ne bo vedno izšlo tako poceni... faz držim s sokolom. Z mojim sokolom. Ko je bil še mladič - golič, sem ga našel v kamniti griži DraSč’ce. Padel je iz gnezda. Izpital sem ga in on se je tako navezal name, da mi je v vsem posluSen. Rad mi sedi na ramenu in ko kliknem, se požene pod nebo. Ko potem požvižgam s piščalko, privihra in mi sede na laket. Velikokrat se dolgo gledava: oko v oko. Cez noč in ko sem v Soli, domuje v skalni razpoki ob vhodu v mojo jamo. Tam me čaka. Ko me spet zagleda, kako hitim po pobočju gor, pobliskne s krili in je že na moji rami. Svojo jamo sem odkril nad Novo cesto, nedaleč od drugega kamnoloma: Vhod je podolžen in ga obrašča visoka trava. Pred jamo sem zasadil grmičje Sipka in drena, tako je nihče ne odkrije. Ampak to Se ni vse. Jama je nizka le ob vstopu, potem se razširi. V najtemnejšem kotu je tolmun podzemne vode. Bistra je in nikoli ne presahne. Nad virom imam na kamniti polici lonček, s katerim zajemam in pijem. Malo stran, kjer je jama bolj suha, hranim pločevinasto cigaretno dozo, v kateri so vžigalice. Nekaj sladkorja imam v leseni škatli. Tako bi se dalo preživeti par dni, če bi Trst, ki se beli tam dol, ob ustju svetivanske vale, napadli kaki Turki in bi bila spet vojna. Bi takrat povabil v skrivno zaklonišče Se koga? Mamo in očeta? Sestro Alenko in Milico? Ne, v moji jami je prostora samo zame. Tudi bi nas sovražnik takoj opazil, če bi se v njej mudilo več ljudi, faz dostop do nje skrbno varujem. Vsakokrat prihajam z druge strani, po neshojenem. Tako vhoda res ni mogoče odkriti. Sestra Milica bi se na vse pretege drla. Oče tudi ne zna niti za trenutek mirovati, in bi spet kaj prestavljal... Tudi glede sokola mi je jasno, da bi bila zanj večja družba nesprejemljiva. Potem je bilo nekaj dni tako neurje, da se je jezerce v jami kar razlilo. Voda je vrela od vsepovsod. In ko je naslednjega dne upadla, je ostala v blatni kotanji sredi jame mala riba. Bogve od kod jo je prineslo. Pustil sem jo nekaj dni, da seje premetavala in dušila v tisti pasti. Sele potem sem jo odnesel do tolmuna z živo vodo. Tako sem ji pokazal, komu dolguje življenje. Kdo je že kdaj slišal, da se da ribo udomačiti!? - Seveda se da, tako kot mačko. Svoji ribi sem prinašal muhe in kobilice. Napravil sem ji tudi nekaj metrov struge z vodo, da se je lahko pretegnila in hitro zaplavala. Včasih se je, da bi mi napravila veselje, pognala v zrak, zamahnila z repom in potem čofnila v tolmun, kjer je bila voda za akrobatski pristanek dovolj globoka. Seveda sem jo nagradil: odslej sem ji skoraj redno prinašal ribji drobiž, ki so ga proti poldnevu v svetivanski ribarnici dajali že za par lir. In riba je rasla, rasla. Kmalu je bila dober komolec dolga, čokata, ob ustih so ji viseli brki. Skratka, pravi som, ki ga je s Cerkniškega jezera po podzemskih poteh zaneslo v moj skrivni svet. Tudi prijazni som meje veselo pričakal, ko sem se vrnil iz Sole v svoj skrivni jamski svet. Za več dni sem obležal bolan v postelji. Zato je bilo nujno, da o svoji skrivnosti spregovorim z Borisom. Komu pa naj zaupam, da gre v hrib in pogleda, kako je z zvestim sokolom? Da nese ribi hrano? Saj zato so prijatelji. Boris je moj največji prijatelj. Sel je in se kmalu vrnil. “Vse je v redu, tudi ribi sem dal cel škrtoc sardel. Čudovita luknja, lahko bi imela v njej tudi konja. Potem bi ponoči, ko je mesečina, jahala po gmajni... ” “Ampak potem bo videti sledove in bojo ljudje jamo hitro odkrili,” sem ugovarjal. Čeprav me je mikalo, da bi v jami imela tudi lipicanca, bi bilo očitno preveč težav s preskrbo sena in s skrivanjem konjskih sledov. Nemogoče. “Si sploh pomislil, da bi morali zaradi konja vhod v jamo zvišati? Konj ni mačka, da se splazi kamorkoli. .. tudi če je Se tako domač in se vsemu priuči. Ne, konj ni za v jamo!” sem odločil in pri tem je ostalo. Boris je povesil nos, a jama je moja in jaz sem kapo. Moja bolezen seje vlekla in Boris mi je medtem prinašal novice iz Sole in s ceste: Guido je prinesel v razred pravi bajonet, pri telovadbi si je Rudi zvil prst in tista Mariza je prava koza. Zdaj se tudi ona čeSe na konjski rep in si skrivaj z rdečilom maže ustnice. Kak teden sem tako preležal v postelji, dokler se mi ni vročina nekoliko unesla. Takrat sem nestrpno skočil v hrib k svoji skrivnosti. Požvižgal sem. Sokola pa od nikoder, da bi mi prhnil na ramo. Stisnilo me je pri srcu. Potem sem se ozrl v nebo. Tam je bila srebrna pika, ki je vijugala v široki osmici. Okrog njega ni bilo nobenih lastovk, a očitno je bil njegov let besen in krut. V prsih se mi oglasi afriški tam-tam. Zagnal sem se v strmino in v nekaj minutah prišel v bližino jame. Takrat zaslišim glasove in se skrijem za grm. Zagledam Borisa. Za njim je na strmem grušču Se nekdo vplavem krilcu. Mariza? Mariza, tista koza! Zdaj se fenži, da jo v brežini spodnaSa... “Joj, padla bom”... Da ima čevlje za po mestu in naj ji Boris vendar da roko. “Oh, kam si me peljal, vse to trnje... ” Kot bi treščilo vame. Počakal sem, da sta se odmotovilila navzdol proti Novi cesti in potem v dveh skokih dosegel svojo jamo. Ko sem odstrl dren in smuknil vanjo, sem takoj opazil, da je mojega samotnega kraljestva konec. V tolmu- nu ni bilo več ribe in voda je bila kalna. Boris je posul ilovnata tla z drobnim peskom. V razpoki, kjer je po navadi domoval sokol, je tičala vejica cvetočega Sipka. Višek razvrata je bila zajčja koža, ki jo je Boris razgrnil preko mojega kamnitega stola ob vodi. Očitno jo je dobil od Marinota... gotovo je tudi njega pripeljal sem. Morda je Marino tudi mojo ribo mahnil za tilnikom, kot je to počel z zajci. Potem so si jo spekli in jo je Guido s starim bajonetom razrezal in razdelil druščini. Kristus! Tebe so izdali tvoji učenci. Mene je spravilo na križ izdajstvo sošolca in največjega prijatelja. To zgodbo imam živo pred očmi. Sokol in moj žvižg, skrbno zabrisani sledovi pred vhodom v votlino, voda, v kateri se lovijo odbeski svetlobe, riba - som, ki se zaobrne in mi zaupljivo, predano pokaže bok in belkasti trebuh. Kolikokrat sem se zatekel vanjo! Nobeno poležavanje v postelji in samota mi nista bila v nadlego, ko pa sta mi lahko vsak čas delala družbo zvesti sokol in brkata riba v jami na hribu. Vse to je bilo gotovo res. Kot je res, da mora večno prijateljstvo, kakršnega doživimo v prvih deških letih, končati zaradi verolomnosti. Bilo bi preveč vsakdanje, če bi tako zaupanje in navezanost, kakršna je bila med mano in Borisom, shirala samo zaradi tega, ker se človek spreminja, ker se svet okrog nas vrti in prinaša nove obraze, nove vezi in nagnjenja. Jam v domači Grizi je bilo več. V tisto, ki se je odpirala pri drugem kamnolomu, so nekega dne zmetali zavezniški vojaki odvečno opremo: radijske oddajnike s slušalkami, aluminijasti pribor, menažke, čutare, spalne vreče, rabljene vojaške čevlje, kak bajonet, zdravniško orodje... Na ves tisti kup so potem odvrgli nekaj ročnih bomb. A veliko stvari je ostalo uporabnih. Ko smo to zakladno jamo odkrili, smo se počutili kot v Ali Bobovi votlini s pravljičnim vojnim plenom. Potem so jo Angloameričani, preden so se umaknili iz Svobodnega tržaškega ozemlja, očitno zazidali in zakamuflirali z jalovino. Nikoli več nismo odkrili vhoda vanjo. Mariza je bila čisto navadna spogledljivka. Vedno jo je grizlo, ker ni bila prva v razredu. Tega mesta se je namreč z nečloveško marljivostjo oklepala Neda. Zato se je začela Mariza hitreje sukati okrog dečkov. A Boris je bil zanjo premajhna riba. Imel je samo toliko let kot ona. Nobena skrivna jama, nobena izdaja prijatelja mu ni pomagala. Skrivnosti, ki so dišale Marizi, so čemele v drugih votlinah. Gotovo je v njih dišalo po vijolicah. Kot vse mehkužno: kot teta Antonietta, ki je prihajala kdaj iz mesta na obisk in bila čez in čez napudrana in našminkana. Govorila je samo Se po italijansko, veliko kadila in kdaj pa kdaj namignila na vse žrtve, ki jih mora prestajati, ker je njen mož Cesare pianist in umetnik. Tudi v odnosih ima take čudne potrebe... ...tako čudne potrebe, da je mama takoj poslala mene in Alenko k očetu v delavnico, čeprav nisem razumel ne italijanščine in Se manj takih porkarij. Nakar je oče naročil mami, naj ta gobec od babe ne hodi več v hišo - žlahta gor, žlahta dol! Moja riba v skrivni jami je znala tako žlahtno molčati. In sokol je letel nad Sv. Ivanom v vzvišenih krogih. PIVNICE IN VOZNIŠKO DOVOLJENJE Po kosilu sem šel na turistično agencijo kjer sem rezerviral trajekt za Južni otok in prenočišče v mestecu Kaikorua. Nato sem se sreCal z Matthevvem. Skupaj sva šla še malo po središču nato pa sva vzela žiCnico, ki iz središča mesta pelje do botaničnega vrta na vrhu griCa. Blizu vrta je tudi univerza. ZveCer me je Matthevv povabil na pijačo. Povabilo sem sprejel z veseljem. Rekel sem, kot imamo pac navado tu pri nas: 'Pojdiva popit eno pivo." Matthevv mi je odgovoril: "Ne morem." "Kako ne moreš?" sem ga z začudenjem vprašal. Razložil mi je, da v Novi Zelandiji ljudje ne smejo piti alkoholnih pijač v javnosti dokler ne dopolnijo 20 let. Do 18 leta pa ne smejo niti v pub. Od 18. do 20. leta lahko gredo v pub, toda le v spremstvu odraslih oseb in seveda ne smejo piti alkohola. Matthevv je star 17 let. Stvar me ni zelo presenetila, saj sem nekaj takega zasledil tudi v Anghji. Nerazumljivo pa je dejstvo, da v Novi Zelandiji ljudje dobijo vozniško dovoljenje že pri 15 letih. Osebno sem rekel, da bi bilo bolje, če bi se stvari obrnile, saj sem prepričan, da predvsem fantje ne počakajo na 20 rojstni dan, da prvič zaužijejo alkohol, saj lahko to poCnejo v lastni hiši ah na privatnih zabavah. To mi je tudi potrdil Matthevv. Za vozniško dovoljenje pa bi bilo bolje, če ga ljudje dobijo Cim kasneje, hi tako sva tisti večer zašla v "kafeterijo" in spila zares dobro Čokolado. KNJIGE IN CD-JI Tudi naslednjega dne sem se sam podal v središče mesta. Zal me je prav sredi poti zalotil dež, tako da sem prišel v center moker in sem se takoj zatekel v knjigarno, kjer bi lahko preživel ure in ure. Knjige so nekoliko dražje, kot sem pričakoval, izbita pa je še kar velika. Seveda prevladujejo domači avtorji ter angleški in ameriški pisatelji. Najbolj znana domaCa pisateljica je Katherine Mainsfeild (1888 - 1923). Pisatelji iz drugih držav niso tako popularni. Od italijanskih pisateljev sem opazil prevod Božanske komedije Danteja, knjigo Princ Nicoloja Macchiavelija, in dve knjigi Umberta Eca. Sel sem tudi v bližnjo trgovino glasbe. Z razliko od knjig so Cd-ji še kar poceni, oziroma cenejši kot v Itahji. Izbira pa ni najbolj bogata. Potepal sem se še malo po ulicah in nato po skromnem obedu (sandvvich, jabolka in oranžada), sem nadaljeval z ogledom mesta. Vreme pa se je ponovno skvarilo in tako sem zašel v glavno mestno knjižnico. KNJIŽNICA Prva razlika, ki sem jo opazil, je bila v tem, da so vse knjige na razpolago obiskovalcem, ki si lahko kar sami vzamejo v roke knjige, za katere so zainteresirani. Seveda lahko sprva pogledajo na računalniku, katere knjige jih zanimajo. Razumljivo je, da ne smejo odnesti knjige iz stavbe. Vsaka knjiga ima namreč zale- pljeno magnetno kartico, ki jo morajo knjižničarji odstraniti, Ce si kdo želi izposoditi knjigo, sicer začnejo električne naprave ob izhodu tuliti. Poleg knjig, M so v pritličju, so v prvem nadstropju časopisi, v drugem nadstropju pa so tudi video kasete, cd-ji in glasbene kasete. V knjižnici so tudi samopostrežna restavracija, kafeterija in seveda stranišča. Možno je tudi tuširanje, tako, da lahko v knjižnici preživiš ves dan. Tukaj so imeli seveda veliko izbiro avtorjev. Med italijanskimi sem našel tudi knjige Enza Biagija in Pirandella. Zal ni bilo nobenega slovenskega pisatelja ah pesnika, našel pa sem angleški prevod knjige Iva Andrica Most na Drini, kr je prejel Nobelovo nagrado za literaturo leta 1961. KINO ZveCer sem šel v kino in tudi tu sem opazil razlike. Ko kupiš vstopnico, ti tudi dodehjo sedež, tako, da vedo vedno, koliko ljudi je v dvorani. Vstopnice niso zelo poceni, oziroma, cene so podobne našim. Normalno stane listek okoli NZ$ (tj. 9.600 lir). Za študente veljajo seveda popusti, 6, 5 NZ$ (t.j. okoli 7.80 lir). Ponudba je še precej aktualna oz. ko pri nas. Med mojim ostankom v No Zelandiji so bili najbolj popularni hm11 iz trilogije Star Wars in modema izvedba Romeo and Juliet. Sam sem tudi večkra šel v kino kjer sem se malo zabaval a se tudi učil angleščine. JUŽNI OTOK IN EDWIN FOX Po treh dneh bivanja v prestolnici m po skoraj dveh tednih bivanja na Sever nem otoku sem se podal na Južni oto Plovba traja tri ure. Razdalja je sice majhna, vendar je tako okoh Wellingto-na, kot pri Pictonu (pristanišče na J nem otoku v katero pripljuejo trajekti, polno otokov in ozkih zalivov. Prav blizu pristanišča v Pictonu, je zn sidrana stara ladja po imenu Edvvin r ■ Seveda me je ladja še posebej zanim zaradi nenavadnega imena. , Ladja je deveta najstarejša lesena 0 stoječa ladja na svetu. Ni v najboljše^ stanju, zaradi tega zbirajo sredstva, da ladjo popravih in jo ohranili čim d J Zgrajena je bila leta 1853. Uporabljanja so jo za prevoz čaja v Indiji, za pre ^ vojakov v Krimski vojni, za prevoze n’ Britanjo in Indijo, za prevoz mesa iz ve Zelandije in še za kaj. , , v Po bežnem ogledu ladje sem se ® avtobus in krenil v smer Kaikorue, steca, ki leži na vzhodni obali Jez1* otoka in je oddaljeno nekaj ur od r na. Preden sem dospel do Kaikorue, s si lahko ogledal pokrajino tega več) ^ otoka in ugotoviti, da so velike raZ:Iia Severnim otokom. Pokrajina začetku precej pusta in zelo, zelo gP ta nata. Ko smo prišli k obah, pa je še precej divja z visokim skalovjem- ^ potjo smo tudi videli na skalah p° sto nekaj tjuljnov. Na sliki: ladja Edvvin Fox. , RAI 3 k slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Prvi aplavz: Pesem mladih ’98 - Skupna pesem TV dnevnik, nato Utrip evangelija ® RAI 1 '0.15 '0.50 '2.25 '2.35 '3.30 '4.00 '5.15 '5.45 '5.20 '7.20 '8.20 '8.40 '7.00 Euronevvs Nan.: Anna Maria Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Harry in Madison, risanke Princesa Sissi Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Nabožna oddaja: A sna immagine Film: Fernandel, scopa e pennel (kom., It.-Fr. ’61, r. M. Cloche, i. Fernandel) Vreme in dnevnik Nan.: Angelski dotik Dnevnik Aktualna odd.: Lineablu - Jezero Lesina (Foggia) Dokumentarec Sedem dni v parlamentu SP v nogometu: Italija - Norveška Dnevnik Mnenja in intervjuji po nogometni tekmi Nabožna oddaja: A sua inunagine Nan.: Gospa iz Westa -VVashita (. Jane Sejmom, 1. del) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La Zingara SP v nogometu: Brazilija -Čile Dnevnik Šport: Occhio al Mondia-le - Vse o nogometnem Prvenstvu (vodijo G. Ga-leazzi, A. Clerici, G. To-satti) Izžrebanje lota Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: Uno a te, uno a me, uno a Raf-faele (dram., It. ’94, r. Jon J°st, i. E. Miglio, V. Are-™ nillas, L. Gardin) I RAI 2 6.35 8.00 8.10 10.05 10.35 11.00 13.00 13.25 14.00 15.55 16.00 16.35 Aktualno: Brezdelje utruja?, 7.00 Cercando cercando 9.00, 10.30, 11.50 dnevnik Scanzonatissima Dok.: Evropski dnevi Nan.: Lassie SP v nogometu Dnevnik, 13.25 Vreme Šport: Dribbling - Nogometno prvenstvo Motociklizem: VN Nizozemske, 250 ccm, 15.00 500 ccm Meteo 2 Scanzonatissima Film: La signora mia zia (kom., ZDA ’58) Nan.: Law & Order -Dvojni obraz pravice Rubrika o lotu Dnevnik TV film: Due madri p er un figlio - Blut an der VViege (thriller. Nem. ’94, i. R. Lengyel, G. Barylli) Proza: Ti ho sposato per allegria (N. Ginzburg, i, G. Lazzarini), vmes (23.30) dnevnik, vreme Proza: Ob 200-letnici rojstva G. Leopardija RAI 3 7.00 9.40 11.00 11.55 12.15 12.25 12.55 14.00 14.50 15.15 18.50 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.55 0.05 1.35 Film: Havvaii (pust., ZDA ’66, i. J. Andrevvs) Aktualno: II viaggiatore -Popotnik Tg3 Kmetijstvo Motociklizem: VN Nizozemske, 125 ccm. Dnevnik Aktualna odd. Avtomobilizem Fl Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: dresura, motociklizem, skoki v vodo, sinhr. plavanje, kolesarstvo, 17.50 atletika Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e, 20.30 Blob - Mundial Film: Come eravamo (dram., ZDA ’73, r. S. Pollack, i. B. Streisand, R. Redford) Dnevnik in deželne vesti Aktualno: La principessa sul pisello Dnevnik in vreme Šport: Boks, 1.00 biljard Fuori orario S? RETE 4 ^0> ITAUA 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Časa Keaton La donna del mistero 2 Otroški variete, vmes ri- Eurovillage sanke, Ciao ciao mattina, Variete: Sabato 4 (vodi La posta di Ciao ciao Patrizia Rossetti) Aktualno: Gimmy - Svet Dnevnik fitnessa Aktualna odd.: Forum Film: Come ammazzare un (vodi Paola Perego) miliardario e morire dal ri- Kviz: Kolo sreCe, vmes dere (kom., ZDA ’87) (13.30) dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Nad.: Sentieri - Steze ti studio, 12.50 Fatti e Aktualno: Chi c’e c’e, misfatti (vodi Paolo Li- 16.30 Naturalmente su guori) Rete 4, 17.00 Chi mi ha Nan.: Genitori in blue visto?, 18.00 Nanizanka jeans Dnevnik in vreme Risanke Variete: Game Boat Aktualna oddaja: Fuego Film: Scandali al mare Nan.: A scuola con filo- (kom., It. ’61, i. C. Dap- sofia porto, R. Vianello) Variete za najmlajše, vmes Aktualno: Parlamento in risanke Film: Per amore e per de- Nan.: Flipper naro (kom., ZDA ’81, i. Odprti studio, 18.55 O. Muti, K. Kinski) Šport studio Pregled tiska Nan.: V osmih pod Nan.: Chicago Hospital streho, 19.30 La tata (i. J. Mills, Richard Long) Variete: Sarabanda S CANALE 5 Nan.: Felbc (i. Marc Diele, N. Neumann), 22.40 X-Fi- les (i. D. Duchovny) Nan.: X-Files Na prvi strani SP v nogometu, 0.40 Jutranji dnevnik Tg5 Šport studio Film: Peggio per me... Film: Backfire (krim.) meglio per te (kom., It. ’68, i. Little Tony) Aktualno: Anteprima, 11.15 Affare fatto S TELE 4 Nan.: Robinsonovi, 12.00 Časa Vianello Dnevnik TG 5 23.00 Dogodki in odmevi Sgarbi quotidiani Nad.: Prava ljubezen Film: Ecco noi per esem- Nan.: 11 supermercato... pio... (kom., It. 77, r. Ser- Film: 11 furto š 1’anima... gio Corbucci, i. Renato Film: Freaked - Sgorbi Pozzetto) Osebnosti in mnenja Nan.: Komisar Scali (i. Nan.: Ai confini della M. Chilkis, T. Saldana) realta, 0.15 Konjske di- Aktualna odd.: Nonsolo- rek, 0.30 Max Headroom moda (vodi Afef Jnifen) Variete: Tira & Molla (vo- di Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 ® MONTECARLO Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) 19.30, 23.40, 1.55 Dnev- TV film: Uccelli di rovo nik, 19.50 TMC Šport (dram., ZDA ?82, i. Ri- Nan.: Ironside chard Chamberlain, Bar- Glasba: Top Parade bara Stanwyck, Rachel Nan.: Trauma Center Ward, J. Simmons, 3. del) SP v nogometu Aktualno: Šali e Tabac- Nan.: Quincy chi - Potovanje po Italiji Spori, 20.15 Dnevnik no- (vodi P. Buttafuoco) gometnega prvenstva Dnevnik SP v nogometu: Brazilija Variete: Doppio lustro -Čile Aktualno: Laboratorio 5 - Bgau Šport: Biscardijev proces Corti - Videoasprianti ilul SP v nogometu (pon.) fr* Slovenija 1 Slovenija 2 Napovedniki 1.05 Teletekst Oddaja za otroke: Zgodbe Vremenska panorama iz školjke, 8.30 ris. nan.: Napovedniku Čarobni šolski avtobus, Zlata šestdeseta: Nostal- 8.55 nan.: Modro poletje gija z avtorji - pesniki: Tedenski izbor: Dobro- Svetlana Makarovič došli doma, 9.55 Film: Euronevvs Ko zaprem oCi (Slov., F. Motociklizem: VN Nizo- Slak) zemske do 250 ccm Promenadni koncert Teniški magazin Tednik Motociklizem: WN Nizo- Poročila, vreme, šport zemske do 500 ccm Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor: Prisluh- SP v nogometu: Italija - nimo tišini Norveška Polnočni klub EP v atletiki (posnetek iz Film: Slovenska popevka St. Peterburga) leta ’98 Videoring: Soul z Natalijo Obvestila V vrtincu Obzornik, vreme, šport SP v nogometu: Brazilija Oglasi -Čile Tibetanski umetniki: Sobotna noč Folklorna skupinba Nyngtry (1. del) bRjj Napovedniki Na vrtu Ozare Dokumentarna odd.: Cr- na skrinjica - Krilo in molitev (VB, 3. del) Risanka Oglasi Dnevnik 2, vreme, šport Utrip Oglasi Res je! Oddaja o turizmu: Homo turisticus Dokumentarna serija: Tretje oko (5. del) Poročila, vreme Šport Film: Huevos de oro -Zlata jajca (Španija ’95, r. Bigas Luna, i. Javier Bar-dem, Maria de Madeiros) @ Koper Oddaja TV Maribor: Na vrtu Napovedniki Euronevvs Glasb, oddaja: 10 2 Go Vesolje je... TV PRIMORKA Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem je- ziku: Brez meje 13.00 Videostrani Primorska kronika Videospot dneva TV Dnevnik, vreme, šport Big Band orkester Jutri je nedelja Večer domačih viž SP v nogonjetu: Italija - Park Rafut Norveška (iz Marseilla, 22.45 Zgodovina avtomo- posnetek), 21.00 Brazilija bilizma - Čile (iz Pariza, nepo- V znamenju raka sredni prenos) Studio As, M. Sobota Dok. oddaja: Odmev Program za otroke Celovečerni film Videostrani, Videospot Vsedanes - TV dnevnik Duhovna misel Spoznajmo jih: M. Franko Predstava PDG: Tast po sili Z' '\ Radio Trst A id00' 13.QP, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, ■00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, „rn6s Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni do-9odki; 8.40 Soft mušic; 9.15 Vzhod ni daleč; ort/ Po1'Puri- 10.10 Koncert: Filharmonični Pester iz Vidma; 11.20 Orkestri; 11.30 Filmi a ekranih; 11.40 Slov. glasba; 12.00 Ta ro-dJanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po ®lQh; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški on, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 ^0Kirna kronika, nato Mi in glasba: Zaključni ncert nagrajencev 6. tekm. pianistov v N. s 0rici-' 18.00 Mala scena: Slovenski obračun Q\rtlrnim se*30i'v iskanju naše posebnosti..., ^ °r 'n r, J. Povše)); 18.40 Živahne melodije; '20 Napovednik. Radio Opčine ]p3°' 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, po'30- 18.30 Poročila v ital.; 10.00 1^13.00 Lestvica slov. moderne gl ; (v ° ;®iasba P° željah; 17.10 Zrno v etru sakih 14 dni), prenos Jadranovih 0šarkarskih tekem. cijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella beliissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 Radio Koper (slovenski program) Sn7'30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 7gn°'1<7'00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agen- 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Po- slušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 19. EBU festival ljudske glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 19. EBU festival ljudske glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues, dbdeland; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 19.00 Rodelinda (G.F. Mandel), nato Do polnoči; 23,55 Glasba za konec dneva. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI Sobota, 27. junija 1998 središče ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN TOPLA HLADNA SREDIŠČE ------.. FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 6.08 najnižje -59, ob 13.01 najvišje 34 cm, ob 18.24 najnižje -7 cm, ob 23.45 najvišje 32 cm. Tutri: ob 6.39 najnižje -52, ob 13.42 najvišje 32 cm, ob 19.11 najnižje -3 cm, ob 0.14 najvišje 23 cm. BIOPROGNOZA V Sredi dneva in popoldne bo po nižinah toplotna obremenitev velika. Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave in njihovo spanje bo moteno. (! Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m .25 2000 m 12 1000 m .20 2500 m 9 1500 m .16 2864 m. 7 DANES TRBIŽ CELOVEC O 15/28 13/25 KRANJSKJ S 63 ČEDAD—» 17/30 O OVIDEM 17/30 O KRANJSKA GORA „ O TR2IC 16/28 O KRANJ ip ^ MARIBOR O 17/29 S' GI15/27 O PTUJ o^iU H »N. GORICA 17/30 GORICA q N. MESTO 17/30 O s; o ^RNOMEU Večinoma sončno bo, p°' poldne bodo ponekod nastale posanlezne nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: Večinoma sončno bo. P°' poldne se bodo predvsem v krajih zahodno in severno od nas pojavljale krajevne nevihte. JUTRI v; CELOVEC TRBI2 O 16/28 ° 15/27 o KRANJSKA GORA Q W' TRŽIČ 17/30 O KRANJ OVIDEM 18/32 18/°32CC> 19/31 V .N. GORICA 18/32 UMAG OPATIJA EC PAZIN O qST1°S/29 ' KOČEVJE O " ^ ^^^PNOMEU REKA 19/30 V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo krajevne nevihte. V ponedeljek bo sprva pretežno oblačno z občasnimi padavinami, Cez dan se bo delno zjasnilo. Nekolik0 hladneje bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Drevi spominski koncert za princeso Diano Super aspirin ščiti srce DALAS - Super aspirin, ki je Se v fazi izdelave, bi utegnil bolnike, ki jim grozi sreni infarkt, leto dni Ščititi pred težavami s srcem. | Raziskovalci trdijo, da bi lahko eksperimental-j no zdravilo lamifiban f vsako leto v ZDA rešilo i okrog 14.000 življenj. I Rezultati raziskav kaže-: jo, da gre za prvi primer, da lahko neko preventivno zdravilo deluje tako dolgo po odpustu pacienta iz ; bolnišnice. Lamifiban, ki ga izdeluje farmacevtsko podjetje Hoff-man-La Roche, je podoben aspirinu in je bolj znan pod imenom »super aspirin«. Deluje tako, da preprečuje nalaganje krvnih strdkov na stenah arterij. Pri preizkušanju zdravila je sodelovalo 2282 pacientov iz 20 držav. Ameriška agencija za zdravila prodaje lamifi-bana na trgu za zdaj Se ni odobrila. (STA) V San Franciscu »odprl« Okna 98 sam Bill Gates Slovita trgovina Saks Fifth Avenue je naprodaj NEW YORK - Ena največjih, najstarejših in najbolj prestižnih trgovin v New Yorku, slovita Saks Fifth Avenue, je naprodaj. Po sporočilu iz družbe v Saks Holdings, ki ima 95 podružnic po vseh Združenih državah Amerike, »potekajo strateške spremembe, predvsem morebitna prodaja ali pa združitev«. Kot piše New York Times, naj bi verigo trgovin prodali za dve do dve milijardi in pol dolarjevf Trgovino Saks, ustanovljeno 1924, je leta 1990 za 1, 6 milijarde dolarjev kupila neka investicijska banka iz Bahreina, / med drugim znana tudi po tem, da je do precejšnjih zaslužkov prišla že z nakupom in nato prodajo poslopij draguljarne Tiffanv in modne hiSe Gucci. (STA/AFP) Kako prija požirek sveže vode po filmskem trudu LAS VEGAS -Med premorom pri snemanju filma o življenju iluzionističnega para Siegfried in Roy v četrti Little Bavaria v Las Vegasu si beli lev gasi žejo s požirkom osvežilne vode. (TelefotoAP) Obračun med skupinama motoristov s smrtnim izidom LJUBLJANA - Na prireditvenem prostoru Zgag^ rock festivala pri Litiji je včeraj navsezgodaj m0 medsebojnim obračunavanjem dveh skupin mo ristov iz Zagorja in Litije prišlo do pretepa in str®. A nja, ki je terjalo smrtno žrtev. Neznanec je ustrelil glavo 32-letnega S.G. iz Trbovelj, vodjo zagors ^ skupine motoristov, imenovane Satans Brotber ■ Ustreljeni je umrl med prevozom v bolnišnico. Organizator prireditve, kultumo-umetniško drustv Zgaga, je v sporočilu za javnost poudarilo, da »n leženci dogodka niso v nikakršni zvezi s priredite J letošnjega festivala glasbe in da je neljubi dogo e^ posledica medsebojnega obračunavanja dveh sam zvanih skupin motoristov, Wild Pilots iz Litije i Satans Brothers iz Zagorja«. (STA)