Poštnina plačana v gotovini« Stev. 37,_V Ljubljani, dne 14. septembra 1921	Leto XXXIV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. - ffl Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-/a inozemstvo 50 K.	S ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa:
Posamezne številke se prodajajo po 1 K,	Bj	Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
'Josip Kremen:
Sedem glavnih točk za izpremembo ustave.
IV. Za versko-nravno šolstvo!
Eno najvažnejših življenskih vprašanj za poedinca, narod in državo je vprašanje šolstva. Poleg domače vzgoje starišev je še edino šola tisti odločilni dej, ki daje otroku in človeškemu naraščaju vobče podlago in glavne življenske smernice, ki mu določajo delo in nedelo. — Kakršni stariši, taki otroci, — kakršna šola, tak narod.
V spričo velike važnosti tega vprašanja, se človek čudoma čudi, kako jo mogla sedanja centralistična ustava tako nakrat-ko in megleno obiti šolstvo, o katerem govori člen 16. II. oddelka ustave.
Ta člen pravi: »Pouk je državen. V vsej državi sloni pouk na eni in isti osnovi, priličevaje se okolišu, kateremu je namenjen. Vse šole morajo dajati moralno (!!) vzgojo in razvijati državljansko zavest v duliu narodnega edinstva (!) in verske slrpljivosti(!fi)
Sedanja ustava govori torej o »moral-ak vzgoji. To je tako širok pojem, koliko^ svetovno-nazornih struj je danes med človeštvom ; kajti vsaka struja ima -svojo »moralo«, vsaka jo pojmuje drugače. Liberalci imajo svojo moralo, samostojneži svojo, in celo ljubljanski mesarji svojo. Mi katoličani pa poznamo eno samo moralo: Tisto, ki jo je Bog oče dal na gori Sinaj. moralo 10 božjih zapovedi, tisto, ki jo je učil Jezus Kristus, tisto, ki jo nezmotljivo razlaga in uči sv. Katoliška Cerkev. Iz tega razloga smo proti omenjenemu" mestu člena 16. sedanje ustave in zahtevamo, da se mesto • frizerskega, zahrbtno-svobodomisel-nega izraza »moralne« vzgoje postavi: Pouk v šolah mora biti versko-n raven. V versko-nravnih zadevah ne sme odločati namreč nihče drugi in nobena druga oblast razen Cerkve iti njenih pravnih zastopnikov. Šele takrat, ko bo: zasigurana v jugoslovanski ustavi versko-nravna vzgoja, bomo sigurni, tla ne bodo odstavljali samovoljno veroučiteljev, da ne bodo preganjali kršč. učiteljstva kot se to godi danes in da ne bodo prepovedovali clijaštvu
Marijinih družb, kot se je to zgodilo v Erceg-Bosni.
Centralistična ustava pravi dalje, da »mora vzgoja razvijati narodno zavest »v duhu narodnega edinstva«. Kaj se pravi ven-lar to: »V duhu narodnega edinstva?«
—	»Duh narodnega edinstva je tudi š i -rok pojem. Radič hoče Jugoslavijo s Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Torej je za narodno edinstvo. A centralisti ga proglašajo za protidržaven element. Komunist; hočejo Jugoslavijo, a v smislu ruskih sonetov. Torej so za narodno edinstvo. Pribičevič in Pašič sta jih kot protkMav-ne pognala iz parlamenta in jih pozaprla. Jugoslovanski klub se je pod dr. Korošcem že v Avstriji boril za Jugoslavijo, SLS je za novo državo doprinesla izza prevrata sem največje žrtve; pa tudi danes hoče Jugoslavijo na samoupravni podlagi. Torej je za narodno edinstvo, a vladni krogi, ne izvzemši NSS, jo proglašajo za
—	protidržavno. — Če pa ima izraz »duha narodnega edinstva« pojem nadvlade Srbov nad Hrvati in Slovenci, nadvlado svobodomiselne klike nad verno večino jugoslovanskega ljudstva, potem pojdemo zoper tako pojmovanje »jugoslovanstvac v najljutejši boj! Za nas bi zadostoval o tem oziru stavek:.»Vzgoja uior$ gojiti domovinsko ljubezen (do Jugoslavije).«
Nadalje pravi uslaVlt,-Sda mora vzgoja razvijati drž. zavest v duhu verske strp-ljivosti«. Ali ni ta nauk o »verski strplji-vosti« naravnost krivoverski, ker hoče, da bi se po šolah poučevalo, da je postranska stvar, kateri veri kdo pripada? Katoliški duhovnik tega ne bo storil nikdar, turški in pravoslavni tudi ne. Da, celo svobodo-miselcem je »verska strpljivosk nepoznana roba. Kadar framazon zasliši iine kat. Cerkev, tedaj ga vsega prevzame gnjev in srd. — Smatramo, da je ta beseda ustavljena le v svrho Inimazonske propagande in v svrho podkrepitve boja zoper katolicizem. Ako je država z različnimi verstvi versko-strpljivanaj bo! Nikakor pa ne gre, da zahteva isto tudi o vzgoji katoliških otrok, ki jih uče kat. učitelji in vero-učitelji. Ti bodo učili mladino, da je edi-nole kat. Cerkev prava, ker je edinole ona naslednica Kristusova! Saj celo ustava praVi, da se daje verski pouk po želji starišev, odnosno varuhov, ločeno po veroizpoved an jih <. Čemu torej stavek o ; verski
strpljivosti«? V svojem področju sme vendar delati vsakdo, kar hoče. Ako že država noče izzvati verskega boja, naj šolstvo loči popolnoma: 0 katoliškem šolstvu naj odloča katoliško ljudstvo, ne pa pravoslavni iu moliiimetlanski Belgrad! 0 verski vzgoji katoliških otrok pa morajo odločali v glavnem jugoslovanski kat. episkopat! —" To je dovolj jasno stališče, prihodnji? pa par besedi o avtonomnem šolstvu.
Na katol. shod v Zagorje!
V Zagorju ob Savi se vrši dne 24. itf 25. t. m. katoliški shod za šmartensko inf del moravške dekanije.	,
Dne 24. t. m. ob pol 3. nri popoldne so odselcovna zborovanja. Ta zborovanja sd velikega pomena. Tu se nam bodo dale smernice za naše nadaljno delovanje. Vsaka župnija naj se teh zborovanj po svojih1 zastopnikih sigurno udeleži. Župni uradi vrnite izpolnjene vprašalne pole.
Dne 25. t. rn. Točno ob 9. uri sprevod. Župani in občinski svetovalci, skupine Jug. strok, zveze, Marijine družbe, Tretji red, Orli, Orlice in vse ostale organizacije iz sem spadajočih župnij, naj se zbero ob pol« deveti uri s svojimi zastavami iii odznakr na trgu pred cerkvijo.	•
Po sprevodu pridiga in sv. imaša n*-prostem. Darujejo jo prevzvišeni gosp. kne-zoškof ljubljanski. Nato zborovanja. Govore' najboljši govorniki. Po možnosti zvečer orlovska telovadba.
Torej dne 25. t. m. vsi v Zagorje, da se navdušimo za lepe krščanske ideale.
Katoliški shod v Stični.
Katoliški shod v Stični, ki Se je vrlil 11. t. m. v okrilju zgodovinskega samostan na očetov cistercijancev, ni bil samo po-" memben po številu udeležencev, ampak: tudi po svojem značaju, ker so se obrav-' navala izključno verska vprašanja z ozirom na potrebo preporoditve celega našega, življenja. Druga karakteristična stran tega' shoda je bila tesna zveza med govorniki, kateri so bili po veliki večini iz našega kmetskega ljudstva, in med mnogotisoč-glavo množico, ki je napolnjevala ves gro-madni samostanski vrt. Ljudje so skoraj
vsak stavek govornikov aplavdirali »n celo tisti med nami, ki to ljudstvo dobro poznajo, sc niso moglt dovolj načuditi tako izvežbanosti, načiftnosti in temperamentu naših kmetskih govprnlkov kakor navdušenju množice. Vsak je odšel s shoda z zavestjo, da je verska zavest tega ljudstva nepremagljiva. Omenimo tudi Se, da se je shoda udeležilo precej kmetov, ki niso v SLS organizirani, pa so pazno sledili, in da je bila dobro čutiti neka edinodušnost glede najvišjih načel krščanskega prepričanja. Vladal je vzoren red in nemotena harmonija do konca in videti je bilo, da
J"e shod veliko pridobil tudi vsled obče pri-jubljenih naših patrov iz stiškega samostana, zlasti njegovega priorja p. Avguština, ki ima z g. dekanom Pešcem največ zaslug za to, da je ta res prekrasna prireditev tako uspela.
Shod je po slovesni sv. maši, katero jte daroval g. škof dr. K a r 1 i n , in krasnem cerkvenem govoru dr. A r n e j c a o Kristusu otvoril in do konca s priznanja vredno spretnostjo vodil g. župan E r j a -V e c iz Drage, ki je med viharnim odobravanjem predlagal brzojavna pozdrava pa-
Eežu Benediktu XV. in kralju Aleksandru Lepo je vplivalo tudi dejstvo, da so razen dveh vse občine okraja, 36, shod pismeno pozdravile po svojih županih. Pred glavnima dvema govornikoma so pozdra-tvili shod s kratkimi nagovori kmet Mestnik za domači kraj, Lampret 0 imenu Kmetskih zvez, gdena V i g e 1 e za Marijine družbe in učitelj J e v n i k a r za »Slomškovo zvezo«. Buren iplavz, ki ,'tfa je ta poslednji od strani gromadne ;nno-•Žice žel, je dokaz, da sloji naše katoliško ljudstvo kot en mož za učitelji, kateri za tvoje versko prepričanje trpe zapostavljanje in preganjanje.
Nato je dopoldne poslanec Škulj, iti je bil od množice prisrčno pozdravljen, 5n kojega govor je stavek za stavkom našel felobok odmev v vseh pričujočih, razpravljal o šolskem vprašanju, poslanec B r o -a a r pa s svojimi izvajanji o krščanskih Dačelih v političnem in gospodarskem življenju množice navdušil tako, da je žel skoro nepretrgane klice odobravanja. — Popoldne je F. Terseglav govoril o programu našega zasebnega in socialnega življenja, kakor je vsebovan v Očenašu, &a kojega programu se lahko vsi združimo.
Višek shoda so bili govori, ki so temu Itledili: govor župana M u h i č a iz Ambru-sa, župana K o š a k a iz Zagradca, župana C a 1 č t a iz Trebeljevega in župana K a -stelicaiz Žužemberka, ki so vsi ob eno-dušnem pritrjevanju ljudstva jasno in jedrnato govorili o dobrem tisku, krščanski ioli in socialni pravičnosti. Njihovi govori so bili odločen apel na vlado, naj ne iztrga staršem iz rok pravice do krščanske šole za svoje otroke, ljudstvo pa je s svojimi vzkliki pri tej priliki pokazalo svojo odločno voljo, da junaško vzdrži boj za šolo. Medtem je prišel na shod nepričakovano nadškof dr. K1 e i n iz Brna ter je, navdušeno pozdravljen, nagovoril ljudstvo v češkem jeziku Govoril je tako jasno, da so ga vsi razumeli in dali izraza veselju, da je posetil shod dostojanstvenik iz zavezniške slovanske republike. Ljudstvo je
vzklikalo: 2ivela Ceškaf živeli Cehi! — Jako lepo so potem nagovorili množico kmet Zupančič iz Polja, predstojnica Marijine družbe iz Šmarja Marija Krač-m a n in Orel Alojzij L a v r i h iz Št. Vida. Naše organizacije so lahko ponosne, da so vzgojile tako dobre govornike.
Po apostolskem blagoslovu, ki ga je podelil g. ikof dr. Karlin, so se množic« razšle. Stična je bila lepo ozaljšana; igraK sta salezijanska godba iz Ljubljane in orlovska godba iz Višnje gore, zastave so pa plapolale z vseh hiš brez izjeme. Tudi kdor ni v naših vrstah, vsak je po svoje pripomogel, da je cela prireditev od kraja do konca potekla tako lepo.
Občinski agrarni odbori.
Od agrarne direkcije smo prejeli:
Ministrstvo za agrarno reformo je razpustilo vse občinske agrarne odbore in naročilo, da se izvedejo nove volitve. Do konstituiranja novih odborov deluiejo še stari odbori. Volitve se bodo vršile ne samo v občinah, katere so že lani volile občinske agrarne odbore, ampak tudi po onih, katere sedaj priglasijo svojo intere-siranost pri izvedbi agrarne reforme. Naravno je, da morejo biti interesirane samo one občine, v katerih območju ali neposredni bližini se nahaja veleposestvo. To izjavo interesiranosti izdaja občinski urad; ista vsebuje poleg imena interesirane občine in veleposestva, navedenega z imenom lastnika, na katerem je interesirana, na kratko tudi razloge, na katere opira svojo neposredno interesiranost. Izjava interesiranosti naj se pošlje agrarni direkciji v Ljubljani; pošlje naj se pa le v slučaju, če ni bila že dosedaj interesiranost prijavljena, oziroma odbor izvoljen.
Ta prijava je velikega pomena in neobhodno potrebna za sestavo občinskih agrarnih odborov. Brez te izjave se ne morejo vpoštevati prošnje katerega bodisi posameznega interesenta. Dovolilo se je lani, da nekateri občinski uradi oziroma njihovi župani, četudi so bile občine interesirane, niso priglasili interesiranosti. Krivda leži v tem, da si niso bili vsi župani svesti velike važnosti občinskih agrarnih odborov, oziroma da niso — hot£ ali nehotč — vršili iz posebnih razlogov svoje dolžnosti. Občinarji teh občin niso bili vsled tega sodeležni dobrot agrarne reforme. Poedini občinarji so sicer pozneje reklamirali, ali njih reklamacij ni bilo mogoče vpoštevati, ker je ramo občinski urad upravičen, da prijavi interesiranost. Radi tega se priporoča obiinar-jem, da v interesiranih občinah kontrolirajo občinske urade oziroma župane, da H so se priglasili za agrarno reformo.
Ko pridejo izjave interesiranih občin, katere še lani niso bile priglašene, se odredijo takoj volitve za občinske agrarne odbore.
Naše šolske zahteve.
V šolskem odseku katoliškega shoda na Brezjah so bile sprejete soglasno in z viharnim navdušenjem sledeča resolucije:
1.	Upoštevajoč velike plemenske, ver. ske, gospodarske in kulturne razlike zahtevamo slovensko pokrajinsko šolsko avl tonomijo.
2.	Otroci krščanskih staršev naj pohajajo le v šole, ki imajo za podlago Kristusova načela.
3.	Učence katoliških staršev smejo poučevati in pouk nadzorovati le katoliško misleči in živeči učitelji in nadzorniki obeh spolov.
4.	Zastopniki staršev morajo imeti odločilno besedo v vseh šolskih korpora-cijah.
5.	Pouk v svetnih predmetih naj se razvija v smislu krščanskega svetovnega nazora. Na istem temelju morajo biti sestavljena vsa šolska berila in vse druge učne knjige.
6.	Naslanjajoč se na dokazano dejstvo, da je le dober kristjan zvest državljan, naj ne dela državna oblast nobenih ovir ustanavljanju verskih kongregacij in drugih krščansko svetovno naziranje utrjujočih društev med šolsko mladino.
7.	Brez dobrega učitelja ni dobre šole, zato nujno zahtevamo skorajšnjo ustanovitev velikega katoliškega učiteljišča.
8.	Odločno protestiramo proti oiicielni uvedbi sokolske telovadbe in sokolske protiverske in miliaristične vzgoje po naših slovenskih šolah in zahtevamo, da so-kolska propaganda med šolsko mladino takoj preneha.
9.	Država naj posvečuje vso pažnjo kmetijskim, obrtnim in drugim strokovnim šolam in društvom. Vendar naj poučujejo na teh šolah učitelji, ki ne bodo podirali tega, kar zida družina in Cerkev. Boljše nobene, kot ljudski časni in večni blagor izpodkopavajoča učilnica.
10.	Poživljamo naše voditelje, da v zvezi z vernimi Hrvati in Srbi in naslanjajoč se na svetovno silo mednarodne krščanske ideje tudi v Jugoslaviji povzdignejo do popolne veljave svobodo krščanske šole in krščanske vzgoje.
11.	Učiteljstvu Slomškove zveze izražamo zahvalo in popolno zaupanje slovenskega katoliškega ljudstva.
Pod neznosnim pritiskom.
Kdo napeljava ljudstvo v nezaupanje, v nered in nemir? V sedanjem času, ko ministri izdajajo naredbe, kako naj se dri> red in mir v državi od strani državljanov, se od strani ministrov samih javno dela za nered in nemir, oziroma se zvesti državljani očitno sujejo s krivicami v obraz.
Četudi me državotvorni, zato, ker povem resnico, žigosajo kot prevratni element, hočem opisati, kje je iskati povzročiteljev javne nevolje ljudstva.
Davčna oblast v Ljubljani za okraj Litijo neusmiljeno privita ljudi, ki jim je ž« letošnja suša vse gospodarstvo vrgla ob tla. Izdaja plačilne naloge za visoke vsote dohodnine za leto 1920, ne da bi prej poslala poziv za napoved, kakor je običajno vsako leto storila. Pa kar od 18. do 40. stopnje dohodkov najslabšemu posestniku predpisuje, ne glede ali ima kaj dohodkov ali nič, ne oziraje se na dolgove itd. Leta
1919 je bil mnogoteri v 3. do 10. stopnji, sedaj pa mahoma v 18, do 40. in to na nerazumljiv način. Čudno, da more oblast videti pri revnem, pomanjkanje in glad trpečem našem hribovskem kmetiču toliko dohodkov, dočim jaz, ki poznam vsak vir njegovih dohodkov, njegovo polje in sploh vse, kar ima, ne vidim drugega kot pogre-zanje v dolgove. Zakaj niti napovedi ne zahteva? Smo li čisto brezpravni, zakaj ne marajo naših napovedb, v katerih dokazujemo svoje neugodno premoženjsko stanje? Ali ni to nekaj, kar se zagnjusi poštenemu človeku?
Znani so mi slučaji, da so se plačilni nalogi izgotovili že 4. junija 1921, pozivi za napoved pa so se datirali 26. junija 1921 in to za leto 1920, en mesec pozneje dostavili obvezancem in sedaj romajo plačilni nalogi od 4. junija nespremenjeni kljub napovedi okrog kmetov, ki so pravilno izkazali svoje stanje,, in jih privijajo kruto.
Za leto 1918 se na vložene prizive pošiljajo pomisleki, v katerih kmete naravnost šikanirajo. Ljudje so razburjeni, ker se krivično nanje pritiska. Kje jemati denar?
Letos suša pritiska, sena malo, otave nič, živina poceni, mesarji se norčujejo in še kože od živali ne plačajo, kuhe za prašiče ni. Krompirja malo in droban, ajde nič, sadja nič. Živil manjka in silna draginja tare ljudi, poleg tega pa davki in toliki, pa menda bodo še večji, ker na dan občnega zbora Kmetijski družbe v Ljubljani mi je en grob »slabostojnež« na mojo pripombo, da imamo velike davke, zabrusil: »Še vse premajhni davki so.« Seveda še prej me je krstil s »hudičem« in me hotel pobožati s palico .,.
Naj povem čisto po pravici: v naši državi, dokler bodo liberalci, radikalci in samostojneži razsipali za nepotrebne stvari težko prislužene novce, ki jih plača kmet, ne bo ljudstvo zadovoljno, in sicer zato ne, ker se tako nasilno postopa pri odmeri davkov. Dokler se bodo kar samovoljno predpisovali kmetu dohodki v pisarnah davčnih oblasti, kmet pa tistih dohodkov v svoji posesti imel ne bo, ne vem, če bomo posebno vneti za vlado. Dokler se bodo izdajale naredbe v zaščito države, katero vsi želimo imeti prav Urejeno, obenem pa se bo pustilo našim že itak marljivim davčnim uradnikom dajati odstotke za marljivo izterjevanje davkov, naš kmet ne bo drl čez drn in strn za vlado in mu bo čedalje bolj ginevala ljubezen do države.
Pa ni treba misliti, da sem kak prevraten element, če si upam resnico povedati. Oče, ki vzgojuje otroke s samo palico, oče, ki zahteva od svojih otrok, da mu delajo čez svoje moči, oče, ki ne privošči niti mrvice lepega ravnanja do otrok, oče, ki ne pusti, da bi mu otroci povedali, da njihovo stanje ni vzdržljivo, in venomer vihti bič po njih, ga ne bodo ljubili in ne bodo voljni zanj vedno trpeti.
Enako je z nami. MilejSe ravnati z onim, ki je steber države, in donašalo bo gotovo korist. Držati se mej obdačbe in nihče se ne bo pritoževal!
Josip G a 1 e , načelnik K. Z. in župan.
Razgled po svetu.
ZAPADNA OGRSKA.
Madžari nikakor nečejo izročiti Avstrije, kakor bi jo po mirovni pogodbi morali. Svojo vojaštvo so sicer umaknit', toda zato so najeli razne dobro oborožene bande, ki so avstrijsko orožnike potisnili do stare meje, tako da so sedaj zopet v polni posesti. Avstrija se nanaša na entento, da bo naredila red, sicer pravi, da je r nevarnosti mir v Srednji Evropi.
ŽIDE
pridno izganjajo iz Budimpešte, kjer jih je ena tretjina prebivalstva. Celo vrsto zakonov so že sklenili proti njiin, tako da sc zdaj prav pridno izselujejo v Jugoslavijo. Dobro, da niso klerikalci,
sicer bi se jih Pribičevič s kanom branil, tako pa so dobrodošli.
ITALIJANSKI FAŠISTI so zažgali sokolski dom v Hojami. Orožniki so šele potem nastopili, ko je bilo že prepozno.
IRCI IN ANGLEŽI so še veduo pogajajo. Angleški ministrski predsednik je povedal kralju, da nikakor še ne misli pogaanj prekiniti.
r Nazaj h Cerkvi! Protestanlovska vera je od časa, odkar jo je oznanjal Martin Luter, tako propadla, da bi je sam njen ustanovitelj več ne poznal. Zavrgli so protestanti sv. mašo, zakramente, češčenje svetnikov, meništvo, cerkveno umetnost, celo sv. Trojico in Kristusa Boga. Vsak pastor oznanja vero po svoje, velik del njih je sploh brezveren. Zato ni čuda, da dobri in verni prolestantje ne najdejo v svoji veri ničesar več za dušo. Zato je naravno, da se začel splošen odpor in med vernim protestanti se je začelo močno tako-
gf „
banja (večinoma protestantovski pastorji) priporočajo čitanje katoliških verskih knjig in časopisov, češčenje svetnikov, zopetno uvedbo sv. zakramentov, sv. mašo, redovništvo, molitev brevirja itd. Na ta način upajo prote-stantizmu zopet vdahniti nekoliko življenja, ki naj potem poživlja svoje vernike.
r Nov način usmrtitve. Država Nevada v Ameriki je uvedla za na smrt obsojene hudodelce posebne celice, v katere spuste strupen plin in obsojenec umrje.
IZ METLIŠKE OKOLICE.
Po dolgi suši je nas zopet obiskal »aželjeni dež. Suša nam ie naredila mnogo škode, posebno krme nc Lj nič, istotako otave. Beda je velika. — Naši fantje so pridno zbirajo v orlovski organizaciji; število vedno raste; že nas je 55 bratov Orlov. Našim nasprotnikom je Orel trn v peti. napadajo ga samostojneži in socialni demokrati. V nedeljo 28. julija so sc na na« navalili 2 Sokola in nafelnica Sokolic, nakar so jih naši bratje prav dostojno zavrnili z odločnimi besedami. Zato bratje Orli neustrašeno naprej za svojim ciljem. Delajmo čast orlovski organizaciji in izpolnjujine njene dolžnosti. — Za telovadbo imamo lep ugoden vrt, ki ga nam jc dal g. prost V. Učak iu pristopil k odseku kot ustanovni član. Zato mu v imenu odseka izrekamo najlepšo zahvalo. Novemu odseku želimo obilo sreče in požrtvovalnosti in nenstrasenosti.
OVSIŠE.
Odgovor dopisniku »Jutra« z dne 28. avgusta 1921. — V omenjeni številki mi, g. dopisnik, očitat* neverjetno predrznost, ker sera rekel na dan pogreba kralja Petra I.: »Kar lahko odidete; molitve, ki so mi jih predpisali škol, sem že zmolil.c — V nedeljo, 21. avgusta 1981., sem oznanil: »Jli-
tri bo povodom pogreba Njegovega Veličanstva kralja Petra I., zvonilo pol ure, od pol 7. do 7. ure zjutraj. Ob 7. nri po zvoneuju bo cerkveni obred, ti kateremu sto povabljeni vsi uradi in vse oblasti.« — V ponedeljek nato naročim terkveni-kn: »Zvonite toroj pol ure, od pol 7. do 7. ure.« Zvesti cerkveuik je res zvonil. Ko je končal, seiu začel ukazani cerkveni obred, nisem pa pogledal na uro, jc-li res že sedem, in tako sem morda za-čel nekoliko pred 7. uro. Po dokončanem obred« sem opazit v cerkvi razne povabljence, ki so pričakovali ukazanega obreda; zato sem jim pojasnil rekoč: »Kar je bilo ukazano, sem že opravil.« — To je tista moja neverjetna predrznost. — »Nt dosti, da so vse župnikove nedeljske pridige samo hujskanje zoper nasprotne časopise, župnik leta neprestano po hišah in seje sovraštvo do vsega, kar se ne ukloni njemu...«, s temi besedami se pritožujete. Morda hodite premalo k mojim pridigam o raznih predmetih. V nedeljo, 31. avgusta t. 1. sem govoril tudi zoper slabe časopise ter priporočal dobre, uprav na višji uknz. Ko je torej »cerkven predpostavljen poučil duhovščino o dolžnosti« bojevauja zoper slabo časopisje, se je zgo-lo po Vaši želji. Prihajajte pogosto ter v obilnem številu k sv. spovedi k sv. Nikolaju, da bo neljubi Vam župnik »preobložen« z dušnim pastirstvoia ter tako moral opustiti »neprestano letanje po hišah.« Sicer pa Vas. bivši g. župan, vprašam: »Ali Vi niste agitirali, in sicer sami za-se, čc-tudi sto se preje že enkrat ali dvakrat odpovedali županskemu stoleu? Ste že pozabili, da ste prišli malo pred volitvijo občinskega starešinstva agitirat k' odločnemu uašemu občinskemu odborniku. Seveda ste kljub temu padli. Vprašam Vas prijazno: »Je-li r. g. Alijančič tudi »3ejal sovraštvo«, ko j« agitiral za Vas pred kakimi 23 leti?« Odgovorite mi: »Sem mari jaz »sejal sovraštvo« tudi takrat, ko sem brusil pete za kompromisno listo, na kateri se je svetilo fitdi Vaše cenjeno ime?« Takrat sem se uveril: »V španoviji še- pes cerkiic!« — »... Seveda so ga ljudje siti,« tnko nadaljujete, g. dopisnik. — Koga so ljudje »do grla siti«, s« pokazale volitve ilnc 29. julija 1921. —
Jožef Ocepek, župnik.
ŠMARTNO-PRI LITIJI.
Due 25. t. m. bodo volitve 3 članov iti 3 namestnikov v komisijo za odmero osebne dohodnine za tukajšnji okraj. Nujno je potrebno da ho združijo vsi tisti, ki čutijo moč davčnega vijaka in izvolijo freznomisleče in odločne može na to važno mesto. Saj se sedaj naklada osebna dohodnina na slepo sreče, zato je ta odmera v neštetih slučajih silno krivična. Vdova s tremi malimi otroci na malem posestvu, ki jo zadolžena, mora plačati 120 kron, Druga vdova s tremi malimi otroci ia dvema holehuima starejšima otrokoma ima plačati istotako. Reven, nadnšljiv če vi'ar % inalo kočo, skoraj brez vsakega zemljišča, zadolžen, ima plačati 135 kron. Mali posestnik v hribih z 8 otroci, od katerih je najstarejša hči stra 18 let, ima plačati 354 kron. Polzemljak, ki je prevzel posestvo pred par leti, in ima izplačevati deleže in skrbeti za domačo družino, ima plačati 983 kron. iu te na podlagi izmišljenih dohodkov. Skrajni čaš je. da sc take krivice odpravijo, da se ljudstvo pomiri,1
TREBNJE.
Orlovski tabor v Trebnjem sc je izvršil prav izredno lepo iu v velik« zadovoljnost udeležencev. Udeležba je bila prav sija na. Iz domačega okrožja, novomeškega okrožja ter iz Žužemberka, Št. Vid« pri Stični in i* Črnomlja je prihitelo k nam 130 Orlov r kroju. 100 Orlic in okrog 110 naraščaj-nikov. Pester je bil sprevod orlovskih vrst iz kolodvora s konjenico na čelu (26 jahačev). pomešan s številno narodno nošo: krasen pogled je bil na veliko množico ljudstva med božjo službo, ki se je vršila na lepem prostoru preil župniščem: z veseljem je poslušalo ljudstvo govornika na taboril, ki mu je predsedoval dr. Oesnik iz Novega mesta. Z velikim zanimanjem in zadovoljstvom so ljudje opazovali pol drugo uro trajajočo telovadbo Orlov, naraščaja in Orlic. Hvala vsem govornikom. Orlom, Orlicam in naraščaju, ki so pohiteli k nam. Da se je tabor tako lepo izvršil tudi v gmotnem oziru, pa gre hvala številnim dobrotnikom v domači župniji in drugod. Pohvalno omenjamo odseke Dobr-nič in Tržišče /a poslane dobitke. Zahvalo moramo pa posebej izreči dobrotnikom domače župnije: darovalcem dobitkov in živil ter denarja. Hvalo pridnim nabirateljem in nablralkam. hvalo številnim faatom za pomoč, gospodarjem v lepe mlaje, hvalo laniom in dekletam za pridno po-
strežbo na prosti zabavi. Pri našem taboru se i« »opet pokazalo, kako dobrih rok so farani trcbaiij-»fce župnije. Še enkrat vsem: Bok ram plačaj! — Pripravljalni odbor.
CERKLJE PRI BREŽICAH.
Neke sobote zvečer sta priletela v cerkljansko vas dva nežna golobčka. Obče znano je, da pije ta ljubka živalica najrajša čisto vodico in zoble zlato pšeničico. A naša dva tička sta poiskala oštarijco ter si naročila rujnega vinca. In na gostijo sta povabila krdelo državotvornih ptičev sokoličev ter jih napajala pozno
T n°Začetkom oktobra otvori Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo v Cerkljah svojo podružnico v lepo prenovljenih prostorih stare
V starih časih so živele junaške-bojevite žene Amaconke. Armado takih bojevitih žen in deklet namerava baje ustanoviti v Cerkljah gospa sokolica Mar. Lavrinškova. Sposobnost za vodstvo take vojske je pokazala pred kratkim, ko je v svoji amaconskosokolski navdušenosti premikastila nekaj mož.
Čez sedem let se ie vrnil iz ruskega ujetništva Cerkljanec Jožef Butara, p. dom. Ne-čemrov.
IZ ZMINCA.
Pri ponovnih občinskih volitvah, na katere je obešala naša revna samostojna kom-panija z dobravskim Žagarjem na čela vse svoje ape, je dobila SLS 13 odbornikov, obupani samostojni pa tri, z denarjem in šnop-som kupljene. Je hudo, kajne Dobravec, če človek ni »v kreditu«! Vse so zbobnali ti ubogi domišljave!, kar jih je nosilo rdeč nos in polne mošnje — in glej ga spaka — celo oni, ki so Ith imeli napisane, niso volili vsi, nekateri pa tako, da je Dobravec klel. Tisti večer bi lahko opazoval vzgojo in moralno stopnio samostojne mladine v dražbi pijanih žagarskih hlapcev, ki so pili od veselja, da je Žagar propadel, dočim je gospodar klel in se pridušal po svoji samostojni navadi. To so bili pa živi plakati samostojne olike, še bolj poučni od tistih, ki so viseli z dreves in nad katerimi se puštalski po-štenjakovič tako strašno zgleduje. Taka mladina je pa za samostojne zelo nadebudna, zlasti zato, ker jo vodijo starine, nič mani nadebudni kot mladiči.
Iz volilnega izida se lahko samostojni na-ače, da jih vsi pošteni ljudje v Zmincu odklanjajo in da se ne dajo podkupiti ne z denarjem, pa tudi ne 8 šnopsom, čeprav ga je bil deležen v lepi meri tudi ob oblasti poslani volilni komisar iz Kranja v volilnem lokalu.
Pravijo, da ie uboge domišljavce, ki so za gotovo pričakovali najmanj šest odbornikov, tako razjarilo, da je sklenil Žagar in neka gospa iz mesta, da se hočeta radi tega maščevati celo nad loškim turnom in da zanj nič ne dasta. Vsem vrlim zminškim volilcem pa, ki ■o prišli tudi po tri- ure daleč volit, vsa čast In priznanje)
DOBREPOUE.
Radi preobilega poljskega dela se v zadnjih dveh mesecih nismo nič-oglašali v časopisja. Tudi danes bomo kratki. — Zlato maš«, ki jo je daroval naš prečastiti župnik in duhovni svetnik gosp. 'Andrej Ramovš, je iipadla nad vse lepo. Ljudstva je bilo v cerkvi nabito polno. Faranje ljubimo svojega dušnega pastirja res is celega srca. Zabeležiti moramo, da se je sodni nadoficial Rozman nekaj repenčil, ker se je zlate maše udeležila tudi požarna hramba. Ta gospod, ki izgleda na zunaj kot kak koroški nemčurski »ferboltar«, bi menda spravil rad to društvo v še bolj politični tir, kot je od svojega početka pod bivšim Čelofigovim vodstvom slabega spomina in pod sedanjim Kavčičevim, ki bi za SKS skoprnel, pa nima sreče, ker je kmetom prodajal tako pokvarjeno koruzo, da je še kokoši niso zobale. — Sokolov je njih javne prireditve, na kateri so prodali celih sedem vstopnic, tako sram, da molče po vseh liberalnih listih. — Naša požarna hramba je ta čas obhajala 20 letnico svojega obstoja. Pili so in plesali. Korist so imeli predstružki birtje, ljudje pa drngi dan bolne glave. Igrala je šentjurska »samostojna« godba tako, da sc Bog usmili. Fantje naj se raje kaj nauče! Mislimo, da bi bila požarna bramba lahko dostojneje proslavila svoj 20 letni obstoj. — Na naši pošti ni nekaj \ redu. Dogaja sc, da ve zloglasni posti-ljon prej »a vsebino pisem kot naslovljene!. Naj t.
41
postai-ica in njeni »pomagati« pazijo! Pri vas je iipodletelo »e vsakemu nepridiprav! Tudi tu iniar mo ie iasne sledi. — /uaniv Fr. Zatler, teta tajnika -Sokola« Brodnika, je bila te dni obsojena na šest dni zapora z dvema postoma, ker je trosila o znani velcspostovani rodbini umazano laži. Drugi tiči pa še pridejo na vrsto. Tisto gadje guczdo, ki dela v naši lari same škandale, gre vedno bolj na dan. škoda, da so merodajni činitelji zasuk-njeni bolj na levo, čeprav ob vsaki priliki poudarjajo svojo snepristranost-s. Zadnje dni so so pojavile pri nas tatvine, o katerih bomo poročali prihodnjič.
HORJUL.
Letos sc močno gibljemo. Spomladi smo si izvolili novega župana, ob istem času smo dobili novega župnika g. Nastrana, ki je takoj začel živahno gibati v naših društvih. Pozdravljamo ga predvsem Orli, ki smo dobili v njeni izvrstnega sodelavca. Orel je čez leto z vso vnemo deloval,, 4. septembra je žel sijajne uspehe ob priliki od-sekovega javnega nastopa. Vsekako je bil ta nastop višek dosedanjih, napredek i po številu članov, ki so nastopili i pj kakovosti telovadbe. Orlic, ki so imele šele pred par tedni ustanovni občni »bor, je bilo cela četa, ki je kTasno izvajala svoje raje. Naš cilj je: orlovski dom. Za dosego tega bomo uporabili vse sile. Pokazati hočemo, da so naši ljudje >-e one korenine, ki se ne plašijo za dobro in obče koristno stvar nekaj žrtvovati. Hor-julci smo že mnogo skupnega napravili, zgradili bomo tudi s skupnimi močmi lep orlovski dom, ki bo pričal v prihodnosti, da so živeli v toj dolini ljudje sicer revni, a za razvoj in dober napredek mladine vedno odprtih rok in srca.
IZ PODZEMLJA V BELIKRAJINI,
Tudi v naši iari je letos huda suša, ki bo namesto nas pojedla veliko poljskih pridelkov. Tudi grozdje se v nekaterih gorah jako suži in že odpada. — Marijine praznike jako »častimo«. Na Veliko mašo so iz vseh gradaških gostiln hreščale harmonike pozno v noč, Bog zna, ali velja tudi za gradaške oštarije policijska ura ali ne? — Pred kratkim je bila ponovna volitev župana v naši občini. Pri prejšnji volitvi ie bil z večino glasov popolnoma pravilno izvoljen naš pristaš Peter Pezdirc. Samostojnežem to seveda ni bilo prav, ker so trdno računali, da bo izvoljen gostilničar Smuk. Zato so se toliko časa pritoževali, da ie prišlo do nove volitve župana. Posebno ljubezen do naše občine je pri tem pokazal »kmet« Mačete iz Gradaca. Videti je bilo, da mu je naša občina zelo »pri srcu«. Pri novi volitvi je dobila vsaka stran po osem odbornikov. Žreb je odločil za samostojneža Smuka. (Pripominjamo pa, da je Smuk »dpbrostoien«, ne »slabosto-jen«, ker so ljudje znosili že marsikak krajcar v njegov široki žep, da že precej dobro stoji.) Nekdo je rekel, da kdor da danes več piti, tisti bo za župana. Pa se kaže, da je res tako. Vas, kjer stanuje novi župan, leži v jako ne-priličnem kraju. Že ime Mlake pove, da stoji tam v deževju okoli in okoli voda. Hudobni ljudje pravijo, da ie dal župan že delat ladfo, v kateri se bomo ob dežju k njemu vozili. — Novemu županu bi tudi svetovali, naj si poišče tajnika, če jja že hoče imeti, v domači občini, ne pa v tuji. Saj se menda dobi tudi v domači občini kak mož, ki bo znal kaj zapisat in prebrat, če župan sam tega ne zna. O priliki se bomo pa še kaj oglasili	A. O,
GROSUPLJE.
Gospod uredniki V zadnjem času ste imeli kar dva dopisa iz Grosuplja, kar se mi zdi malo čudno. Smatram pa za potrebno, da na nju odgovorim. Vaš dopisnik hoče imeti pri nas na vsak način laro. Toda čemu naj nam bo? Dobili bomo »larja«, tako pravijo naši bratje in z njim bo prišla v našo miroljubno občino prava zmeda. Ker pa naši birtje ne marajo za faro, zato tudi ne hodijo v cerkev, da s tem javno dokažejo, da je vsaka fara in Tsak »far«, ki pride k nam odveč. Mi smo in hočemo biti samostojni, s tem živimo in
Eademo! Večina našega občinskega odbora je res beralna. Pred volitvami so sicer obljubovali, da mora biti pri nas fara, da sc moremo otresti imarskega g. župnika, da moramo z ozirom na velikost ozemlja dobiti celo svojega škofa. Po volitvah je pa stvar drugačna. Sedaj nimamo ne fare, kaj žele Škofije, včasih nam zinanika še kakšne maše, kot je bilo na praznik 8. t. m. Toda katoli-
ški smo vsi. Lep dokaz, kako dofcri katoličani smo, je neki slabostojni mesar, ki je očitno h javil da jc lahko vsak dober katoličan v nedeljo brez maše. Toda pustimo to! S faro pri nas ni ni« in je , tiste maše, ki jih imamo pri nas na Grosuplje,,, i! naj sploh odpravijo, s tem bodo samostojneži naj!, bolj zadovoljni. Kadar pa bomo rabili škofa, bo gotovo g. mesar :;»lr.« Puoelj, samo popre;« |)0 moral zavezati, da pri nas ne bo odprl mesarije. — Ampak pijemo gi pa pri nas. Žganje, špirit itd. sc pri nas prodaja v petkih in svetkili, čeprav jc prodaja po naredbi vlade oh nedeljah j>r«po-vedana. Mladi, krepki *• ntje pa pijo špirit iu u. pravljajo zdrav je in denar. Da so mladi, nedorasli ljudje ob nedeljah popolnoma piiani, to jc golom. Sicer pa pravijo birtje da je to boljic kot naka masa. O tem šo vež drrgič. Oprostite gosp. urednik mojemu nadlegovanju.	J, L.
POLHOV GRADEC.
V nedeljo, dno 18. t. m. pridejo »cm horjul-ski Orli in Orlice. Popoldne ob 3. uri bo javna ie-lovadba. Mi vsi sc zavedamo, da jc orlovstvo \cli-kega pomena in vidimo, da so Orli tisti, ki vzdržujejo mladino na pravem potu in Ijudstio pre-obriizujcjo. Nedeljska tjlovadba na prostem obeta biti prav lepa, zato prihitite vsi, ki ste z nami ene misli, na to pošteno in zdravo zabavo. Uverjcni smo, da se bodo ojunačili tudi pri nas fantje, da si bodo ustanovili Orla. Pogoji za orlovsko gibanje so zelo ugodni, le začetek jc težak, ki pa se ga tudi ne bomo preveč strašili. Drugo leto ob takeru času bo pa že ^Domoljub«- prinesel poročilo o lastni prireditvi pograjskega Orla. Se enkrat vsem: V nedeljo popoldne vsi k prireditvi izobraževalnega društva v Polhovem gradeu s sodelovanjem horjulskega Orla. Bog živi!
IZ 0B< i NE ŠFNCUR PRI KRANJU.
Kakor drugod so se tudi v naši občini sramovali pristaši Samostojne Kmetske Smrti svoje lastne sukne in kandidirali pri občin>kih volitvah jiud raznimi imeni: Delavska zveza. Zgornja stranka. Na takšen način so »pridelali« polovico odbornikov. Pri agitaciji so varali, češ da hoče imeti SLS župana v .Šenčurju in nc na sredini občine, na kar jim je marsikateri možiček nasedel. — Seveda so naši odborniki po starem običaju volili župana v sredini obširne občine. Upajmo, da so na tc Uma-nice zadnjikrat lovili nepoučene volilce.
Posebno brihtno agitatorsko delovanje so razvili Mubjov očka iz Olševka, ki so pobirali podpise z« kandidatno Isito pod pretvezo, da bo ostal župan na Visokem. Namenoma pa je ta pobožni striček pozabil omeniti, da je to kandidatna lista za SKS. Sramoval se je imena lastne stranko ter ji dal rajo nedolžnejše ime: Zgornja stranka. Ko bi bili Mubjov očka povedali resnico, bi morali zc med vratini napraviti nagli obrat, ker poštenjaki nimajo radi ljudi, ki varajo na takšen način. — Terej Mubjov očka. vsa čast Vaši zahrbtni odkritosrčnosti) Ce že Vas ni sram občega zasmeha, morate vsa gledati, da ne omadežujete poštenja drugih občanov.
No, sedaj pa poglejmo, kaj dela teh 12 samostojnih odbornikov pod sodstvom Kuraltovega očka iz Šenčurja. Poslu Najino torej 1 Naši odborniki stavljajo predlog, ki je obča zahteva vsega Ijud-8tia, da hočemo avtonomijo. In' veste kaj store nato brihtne samostojne glavice? Pravijo, da avtonomijo ni treba, da je tudi tako dobro, vstanejo in odidejo. S tem je bila občinska sca končana.
Ljudstvo, poslušaj torej! Ali naj še kedaj volimo takšne ljudi v občinski zastop, ki so zadovoljni, da so nas spravili v tako stanje, kakoršno imamo sedaj?
In kaj znajo še »pametnega« storiti naši dični samostojni v korist občine? Očka Kuralt predlagajo, da se naj dovoli županu letna plača 8000 E. Ker se je zdela ta številka našim odbornikom precej velika, so pač poklicali g. župana ter ga vprašali, koliko letne plače zahteva on sam. Pove jim, da pri sedanjih razmerah 6000 kron letno. Torej bi mn naklonjeni prijatelji radi namaknili 2000 K več, seveda na stroške občanov.
Kakšno plačo bi šele dali sedanjemu županovemu pisarju, ki ga ima župan kar na lastno pest, ker je tako točno in pridno za nje agitiral 1 Ce bi ga mogli napraviti za občinskega tajnika, bi gotovo Kurnltov očka predlagali kakih 5000 K več, nego bi on sam zahteval. Ti meni, jaz tebit Tako lep« zna gospodariti SKS. Zraven pa še vpije nam do bro znani kalile« javnega mir« Bulovec i« iurja: »Župan, zamerkaj jih, kdor ni za t« pred'

logt< (Predlog plato županove.) — Ali •• to molje, ki naj nam zantopaj* občina? T« so kvečjemu odborniki svojih lastnih koristi.
Najbolj originalna slika samostojnega župano-rinja je pač ta, da župan v obfe note staviti n« gtasovanje predloga sa avtonomijo.
No, tega nevedneža, ki ne pozna niti načina, kako je treba voditi občinske seje, »i bomo privoščili za ostro pritožbo na okrajno glavarstvo.
Kakšne izvrstne politike ima še SKS med nv filmi občinskimi odborniki, naj nam pove sledeči prizor, ki bi delal čast vsakemu šaljivemu listo:
Po občnski seji vprašajo nekega samostojnega odbornika iz Hotemaž, zakaj je zapustil tudi on sejo. Odrezal se je takole: »Kno kolonijo hočejo imeti.< (Namesto: avtonomijo hočejo.,.)
SODRAŽICA.
Pri ponovni obč. volitvi je zmagala SLS. Dobila je 13 odbornikov, demokratska stranka 7, »katoliški kmetje« pa 4. Za SLS je glasovalo 219, za JDS 111, za »kat. kmetsko stranko« pa 70 volivcev. Pridobili smo od zadnjih volitev 23 glasov, nasprotnici sta jih pa vsaka po 15 izgubili. Tedaj sta bili skupaj za 15 glasov pred naini, danos za 38 za nami. Med seboj sta se vezali, pa tudi vczalna lista ja ni rešila. Pajdigatova in Ivunčeva kočija sta poiskali in pripeljali vse 80 —90 let stare nezavedne!« na volišče, na Bmrt bolnega moža so tirali pred »katoliško kmetsko« volimo skrinjico, pa jih je bilo še vedno premalo. Sedaj jim niti žreb ne bo mogel več pomagati do županstva. Po proglasn izida volitve se je koalicijonašev polastila silna potrtost. Itadovedni smo, ali bodo »katoliški kmetje« še nadalje držali stremena JDSarstvu. Katoliški libe-beralec je pa* za vse sposoben. Demokratski poštar pa že tuhta in tuhta ...
ŽUŽEMBERK.
Znani dopisnik se v »Domovini«, št. 23, bridko pritožuje, da se Sokolu v Žužemberku delajo od vseh strani velike zapreke, kljub temu, da je celo Nj. Vel. kralj Aleksander sam član istega društva, kateremu pripadajo oni. Dalje pravi dopisnik, da bo Sokol kljub vsema terorizmu od strani »črne protidržnvne svojati« delal in se razvijal naprej. Zanimalo bi morda koga, vedeti, v čem obstoja to delo; = Kakor vsako kulturne društvo, tako tudi to deluje t odsekih. Evo ram jih: 1. Klnb f&Iira-nih študentov, ki šteje skoro polovico vseh članov. 2. Odsek za tatvine perila, žita in usnja iz zaprtih prostorov. Dva člana tega odseka sta imehi čast, zagovarjati svoje državotvorno delo pred novomeško poroto in sta dobila zato svojo nagrado. 3. Odsek za tatvine sadja. En član tega odseka je pred kratkim dobil pred sodiščem za svoje kutorno delo najvišjo pohvalo. 4. Odsek poštenih kmečkih fantov. Ta slučajno no deluje radi pomanjkanja članov. Ubogi naš kralj, ki ima tako »brate«!
Politične.
p Na dan z agrarno reformo, grozilno vpije »Kmetijski list«. V istem času pa zakonodajni odbor v Belgradu sklepa, da ni poklican, da bi reševal agrarno reformo. In v tem odboru sedi tudi samostojnež. Seveda Turki..,
p Radikalna stranka se bo organizirala po celi državi. Sedaj je razširjena samo na srbskem ozemlju. V gospodarskem oziru je silno nazadnjaška, v političnem oziru velesrbska, voditelji so razen Protiča koristolovci, ki so si pri politiki nabrali velikansko premoženje. V Sloveniji se bo samostojna kmetska stranka priklopna radikalni stranki. Zato na vseh važnejših shodih samostojne stranke nastopa tudi tajnik radikalne stranke dr. Zanjič.
Kmetski praznik na Bledo. Samostojneži se na vse kriplje trudijo, da bi med
kmeti zabrisali sled svoje belgrajske kupčije na račun slovenskih kmetov in zato se poslužijo vsake prilike — celo vero izrabljajo, čeprav so zoper to postavili kancelparagraf, ki pa naj velja samo za klerikalce — da bi ljudi speljali na napačno sled. Ker samostojni liberalizem ne vleče več, koristi tudi nima drugi od samostojnežev kot edinole minister Pucelj in drugi samostojni voditelji, potem je bilo treba na drug način spraviti kmete na Bled. Mali Šmaren je največji praznik na blejskem otoku, na Bled gre vsako nedeljo cela množica izletnikov — vsem tem romarjem in izletnikom se dobi polovična vožnja in eto: udeležence imaš skupaj. Ker pa romarji in izletniki nimajo veselja poslušati samostojnih laži in obrekovanj, >im je treba nuditi kaj drugega: priredili so razstavo živine s tem, da so vsakemu razstavljalcu plačali 80 K (premijo pa je lahko še povrh dobil), da bo pripeljal kravo v razstavo, in tako so prignali skupaj do 60 glav živine, priredili so tekme konj in voz in narodnih noš. Pri tekmi se je najbolj postavil gostilničar in lesni trgovec Rot z Boh. Bele. Bil je prvi med tekmovalci — če začneš seveda od zadaj šteti. Druge nesreče ni bilo.
p Dopolnilne volitve za komunistične občinske odbornike se ne bodo vršile. Vlada pravi, da zato ne, ker to ni v zakonu utemeljeno. Pa to ni vzrok, kar vlada vsak dan kaj ukrene, kar ni v zakonu ute-melejeno. Pravi vzrok leži v tem, ker v Ljubljani ne sme biti kdo drug župan kot liberalec. Kakor pride kdo drugi, bo Jadranska banka ob denar, ki ga ima pri nji naloženega Mestna hranilnica. Zato bo Ljubljani vladal stari odbor do novih volitev, ki pa bodo urejene tako, da najmočnejša stranka dobi dve tretjini odbornikov.
p Naš proračun za drugo polovico leta 1921 izkazuje 4 in pol milijarde dohodkov in 7 in pol milijarde izdatkov.
Domače novice.
d Obletnica kronanja papeža Benedikta XV, To nedeljo smo obhajali sedmo obletnico, odkar vlada katoJiško Cerkev papež Benedikt XV. Sedanji papež je mož, ki uživa vsled svojega očetovskega srca nad vse visoko spoštovanje. Celo vojsko je lečil ranjena srca, z velikim uspehom posredoval za ujetnike, zbiral in 5e zbira mili one za uboge sirote vseh narodov in deli povsod blagoslov in dobrote. Mi katoličani smo ponosni na tega svojega duhovnega vladarja in smo mu v največji ljubezni udani.
d Sami atentati na ministre. Blizu Trojan je na glavni cesti, ki vodi iz Celja v Ljubljano, odkril orožniški vodja Glo-bočnik pod nekim kozolcem nedaleč od ceste električno baterijo, ki je imela napeljane žice do ceste in pod cesto je bilo 15 kg dinamita. Dva človeka sta ležala poleg ceste in sta imela namen ob pripravnem trenutku razstreliti cesto, pa sta pravočasno ušla. Vsi liberalci so zakričali: klerikalci hočejo ubiti ministra Kukovca, ki se z avtomobilom vozi po tej cesti. Enega izmed dveh napadalcev so sedal našli; sta dva potepuha, s trboveljskega rudnika, kjer sta ukradla dfa&mit in sta
hotela najbrže napasti in oropati potniški avtomobil. S klerikalnim atentatom torej na veliko liberalno žalost ni nič. — Pil Mokronogu je neikdo streljal na poslanca Majcena. Ne ve se kdo, to«da brez dvorna je bil klerikalec. — Pri Bledu je Sojerjev pes izvršil atentat na ministra Puc^a. Psa so prijeli in ugotovili, da je zagrizen klerikalec, posebno ker je črn. — Samostojneži pravijo, da ni resnično, da bi Puclja napadel kakšen pes. Nas zelo veseli, če to ni res.
g Grozote kapitalizma. Pliberški rudniki, ki so po večini ✓ jugoslovanskem področju, so izplačali letos lVOodstOtno dividendo, torej na delnico, za katero je dal delničar 2000 K, je samo lete- dobil 3842 K dobička. Kdo vse to plača? Delavec, ki pri svojem delu strada, i: kmet, ki mora kupovati izdelke. Via vse to mirno trpi, ker so pač liberalci, iadikalci in samostojneži kapitalisti in z*.ščitniki bankirjev.
d 400.000 kron plače imajo mnogi duhovniki, pravi »Domovina«. Naj nam jih »Domovina« našteje! Prepričani smo, da ji bo vsak duhovnik rad odstopil 50.000 kron, če bo res imel 400.000 kron plače.
d Po liberalno. »Domovina« pravi, da ima neki diplomat nalogo posredovati pri papežu, da dovoli nevesti kralja Aleksandra, ki je katoličanka, stopiti v pravoslavno vero. Naši liberalci mislijo, da papež z vero kupčuje kot liberalci s svojim patriotizmom, ki je bil včeraj avstrijski, danes srbski, jutri bo pa hotentotski. Gospodje, katekizem v roke!
d Katoliški shod, ki ga ni bilo. »Domovina« se togoti nad govorom dr; Korošca na Katoliškem shodu v Mariboru. Katoliškega shoda na Štajerskem sploh ni bilo. »Domovina« si misli: le lagati, nekaj že ostane.
d Slovenski kmetje v Srbiji. 11. t. m. dopoldne je prispelo v Bclgrad okoli 100 slovenskih poljedelcev. V Belgradu so jih slovesno sprejeli. Vrnili se bodo domov 18. t. m. ter ostanejo v Belgradu samo ea dan, druge dni pa si bodo ogledali Šutna-dijo. En del pojde v Oplenac, kjer bo položil na grob kralja Petra venec. Ob eni jim je poljedelsko ministrstvo priredilo obed na Topčideru.
d Za krošnjarfe. Velike neprilike se do sedaj napravljajo krošnjarski obrti, ki preživlja tisoče ljudi posebno ob Kolpi in Ča-branki. Jemlje se pravica krošnjariti ali pa tako omejuje, da so stotine ob zaslužek. Na ponovno posredovanje poslanca Sku-lja, ki se vedno krepko zavzema za kroŽ-njarje, se je doseglo, da so se krošnjarjem iz kočevskega okraja priznale one pravice iz leta 1854, po katerih je bilo prosto kroš-njarjenje priznano in če bi kdo sedaj hotel kratiti, naj se krošnjarji pritožijo najprvo naravnost na ministrstvo za trgovino ia obrt v Ljubljani (ne v Belgrad). Treba bo itak še mnogo dela seveda, da se vse uredi, ker krošnjarstvo ima danes zelo veliko nasprotnikov.
d Samostojni praznik na Bledu. »Kmetijski list« bo poročal o shodu samostojnežev na Bledu sledeče: Kmetski praznik na Bledu se je izvrSil nad vse veličastno. Prihitelo ie na Bled do poldrag milijon samo.
P
siojnih kmetov iz cele Evrope. Polnoštevil-no so bili navzoči slovenski mesarji in me-šetarji, katerim je naš minister Pucelj pomagal do tako sijajnih dobičkov. Zastopani so bili tudi turški veleposestniki, ki so s pomočjo samostojnežev dobili od davkoplačevalcev 1200 milijonov kron in pravico, da smejo bosanske kmete iztirati z domače zemlje. Shod je vodil tovariš Medved, ki je podelil najpreje besedo turškemu veleposestniku, ki se piše Mehmed Spahovič Had-ži. Spregovoril je sledeče: Draga bračo samostojneži I Slava vam, trikrat slava vašim voditeljem! Še lansko leto smo bili v velikih skrbeh, da se izvede nad našimi vele-posestvi, ki smo jih svoj čas uropali bosanskim kmetom, agrarna reforma. Toda prišli ste vi, naši rešitelji. 1200 milijonov kron ^pam boste radevolje plačali, ker so temu pritrdili vaši nesebični voditelji. Večna jim slaval A njihova zasluga je še večja. Glasovali so za ustavo in ta ustava nam potrjuje neomejeno pravico nad našimi veleposest-vi. 51.000 kmetov bomo v najkrajšem času pognali z rodne zemlje in če se upirajo, jih iztiramo zgrda ter jim požgemo hiše. Sploh gre stvar zelo izborno. Zato še enkrat — hvala, slava k Vse je ploskalo, da je odmevalo od Triglava do Balkana in minister Pucelj si je otrl solzo ter spregovoril: »Turškemu tovarišu najlepša zahvala za njegov govor. Slovesno mu obljubljamo, da smo za mastne nagrade tudi nadalje še na razpolago vsem, ki se hočejo z državnim denarjem napolniti žepe ter izžemati jugoslovanskega kmeta in kmetskega delavca. Živela samostojna kmetska stranka, živeli bratje Turki!« Pa je zopet zaorilo in pretresalo zrak od Soče do Vardarja.
Nato se je oglasil k besedi ljubljanski mesar. >Tovariši! Mi mesarji najbolj vemo, kaj nam je samostojna kmetska stranka, kaj nam je tovariš minister Pucelj. Glejte: živino nam morajo kmetje poceni prodajati — tuje kupce, ki hočejo drago kupovati, poženemo s sejmov — meso pa prodajamo drago, da se povsod zabavlja. Toda to nas nič ne moti, ker imamo mesarja za ministra. Bil sem na zadnjem semnju v Stični. Pa sem kupil kravo za 1400 kron, kožo sem prodal za 800 kron, vse drugo mi je ostalo za 600 kron. Sedaj si lahko mislite, zakaj smo navdušeni za samostojno kmetsko stranko. Bog nam še dolgo ohrani tovariša ministra Pucljak
Za njim je govoril zastopnik srbske radikalne stranke dr. Janjič, ki je bil viharno pozdravljen. Izvajal je: »Mi smo ra-dikalci, največja stranka v Srbiji. Nam voditeljem jo predvsem na tem ležeče, da imamo vlado v svojih rokah, ker pri tem imamo mnogo možnosti, da zaslužimo milijone. Glejte, naš predsednik Nikola Pasič je bil svoj čas siromak, sedaj ima na vsakem voglu v Belgradu svojo hišo in še precej milijonov pod palcem. Njegov sin Rado n. pr. sedaj ustanavlja s pomočjo francoskega kapitala družbo (Omnium Serbe), ki bo zidala tovarne za orožje. Tej družbi bo dala država — oziroma oče Pasič svojemu sipu velike ugodnosti: za ves material polovično železniško vožnjo, država se bo obvezala kupovati orožje samo pri tej družbi itd. Tako bo sin % očetovo oziroma državno pomočjo zasluzil lepo kopo milijonov. Ker
sem pri tej družbi tudi jaz, bo tudi name precej odletelo. Vidite, kako koristno je biti pri radikalni stranki. Zato z veseljem pozdravljam g. ministra Puclja, ki se vedno bolj tega zaveda in se vedno tesneje oklepa radikalne stranke, ker ve, da bo zanaprej edino le pri tej nekaj postranskega zaslužka. Res, da je naša stranka odločno velesrbska in je zoper to, da bi Hrvati in Slovenci sami nad seboj gospodarili — čemu pa smo belgrajski gospodje — toda potolažite se: pri milijonih se ne vpraša, ali so srbski, hrvatski, ali turški, glavno je, da so milijoni. Zato radikalci z veseljem pozdravljamo namen samostojnežev, da se v celoti pridružijo srbski radikalni stranki, ker ste lahko prepričani, da edini, ki bodo od tega imeli korist, so vaši voditelji, katere Bog živi.«
Minister Pucelj si je z robcem obrisal solze, Vstal in rekel: -Dragi prijatelji. Zastopnik radikalne stranke mi je prav posebno govoril iz srca. Takoj, ko sem prišel v Belgrad, sem spoznal, da je Pasič mož, s katerim se da o zaslužku zelo pametno govoriti. Sam si je nakupičil milijone — čast mu — toda pri tem ni umazan: zaslužiti da tudi drugim. Turški zastopnik sam je povedal, da je dal tutškim veleposestnikom zaslužiti 1200 milijonov vašega denarja — pri tej kupčiji smo tudi mi sodelovali — pa tudi mi nismo odšli praznih rok. Glejte, jaz yem minister, kar mi nese vsak mesec čez 50.000 kronic, kmet dr. Vošnjak je postal poslanik — sijajna služba — naš prijatelj Urek je tudi dobro plačan kot pod-ptedsednik zbornice, in celo delati mu ni nič treba. Zraven pa so še druge dobrote. Zavoljo teh sijajnih zaslužkov, ki smo jih deležni voditelji Samostojne stranke, mislim, da je skrajni čas, da se priključimo radikalni stranki, dokler bo ta imela glavno besedo pri državnih kasah.«
Ko se končno nihče več izmed velikih glav ni oglasil k besedi, je spregovoril še samostojni kmet, doma nekje izpod Stola. Rekel je: >To rečem in pravim — dobro politiko dela naša stranka. Vsi so zadovoljni z njo: Turki, mesarji in naši voditelji sami. Zakaj profit je povsod velik in obeta biti še večji. Seveda imamo mi kmetje zgu-bo pri tem: Davki so vedno hujši in še naznanili nam jih ne bodo, temveč bomo morali sami tekati na davčni urad gledat, kaj so nam naložili. Vrednost našega denarja ni bila še nikdar tako nizka kot danes, cena živini pada, potrebščinam, ki jih potrebujemo, pa s silno naglico raste cena — ni čuda, da moramo kmetje v hranilnico po denar na posodo, da moramo plačati davke in svoje otroke obleči. Vse to je res; toda ljubi samostojni kmetje: če je na eni strani profit, mora biti na drugi strani izguba. Samostojna stranka dela velike pro-fite — za mesarje, Turke in za naše voditelje. Te profite mora nekdo plačati. Plačali jih bomo mi, kmetje; zakaj če ne plačamo, profitov več ne bo, naši voditelji nas bodo zapustili in samostojna stranka razpade. To pa ne sme biti, zakaj potem pa pridejo klerikalci na krmilo. Ti bodo pa zahtevali avtonomijo, da naj bomo slovenski kmetje sami svoji gospodarji, zahtevali bodo agrarno reformo itd. S tem bi pa mi kruto žalili belgrajske gospode, ki so našim .voditeljem
že take dobrote izkazali, zamerili bi se turškim veleposestnikom in tako zapravili n jih hvaležnost. To bi bilo grdo in zato se to ne sme zgoditi. Zato plačujmo!
Tako poročilo bo — upamo — prinesel Kmetijski list. Če ga pa ne bo in bo rekel, da govorniki niso tako govorili, potem mu radi verjamemo, zakaj če bi tako govorili, potem bi.govorili čisto resnico. Te pa se samostojneži boje, ker bi se spričo resnice samostojna stranka raztopila kot sneg na pomladanskem solncu.
d Avtomobilna zveza Ljubljana-Celje in nasprotno je zopet upostavljena. h Celja odhaja ob polštirih popoldan, v Ljubljano pride ob pol sedmih. Iz Ljubljane odhaja zjutraj.
— Otvoritev Društvenega doma v Dobu pri Domžalah. V nedeljo 18. septem. bodo v Dobu pri Domžalah otvorili in blagoslovili nbv Društveni dom. Ob 1. uri popoldne se zbirajo Orli in drugi gostje pri bistriškem mostu na Viru, nato odhod z salezijansko godbo na čelu v Dob, kjer bodo ob VL>2. uri večernice. Po večernicah blagoslovitev novega doma, nato pa prosta, zabava na Marinčkovem vrtu z godbo, pe tjem, šaljivo pošto, srečolovom itd. Vse prijatelje naše organizacije prosimo, da se te prireditve udeleže v najobilnejšem številu, Gostje iz Ljubljane gredo lahko s kamniškim vlakom do Domžal ob 1. uri pop. pridejo še pravočasno k otvoritvi. Vračajo sc cb 9. uri zvečer.
d V Smartnem pri Litiji priredi v nedeljo 18. t. m. domači Orel javno telovadbo s srečulo-vom in prosto zabavo. .Spored telovadbe bo zelo zanimiv! Prireditve se udeleže izletniki Pevsko zveze > Ljubljana«, ki nastopijo s koncertom narodnih pesmi. — Prijatelji izobrazbe in poštenega razvedrila, prihitite v nedeljo v oblinem številu v Šmartno. Začetek ob 2. uri popoldne na vrtu Društvenega Doma.
d Orel v Sostrem priredi v nedeljo, 18. sepl. 1921 javno telovadbo z ljudsko veselico. Ob 2. uri sprejem gostov pri znamenju sv: Jožeia. Ob pol tretji uri litanije. Ob 3. uri javna telovadba na travniku poleg cerkve. Po telovadbi ljudska veselica pri . Mihatu« s sreSolovom, petjem, šaljivo po-što, turško kavarno, dirko v vrečah iu drugimi šaljivimi prizori. — Za dobro in ceno postrežbo pri skrbljeno. Med vso prireditvijo svira godba iz l\ M. v Polju. Vstopnina k telovadbi: Sedež 2 dii:, stojišče 1 dinar. Vstopnina k veselici 1 diu. Srečka za srečolov pol din. Vstopnice je nositi vidno! Vsi pijjatelji vljudno vabljeni! — Odbor.
d Orlovski tabor novomeškega okrožja se vrši 18. t. m. v Š m a r j e t i po sledečem sporedu: 1. ob 9. uri zbirališče na križišču cest v Kronovem. 2. ob 10. uri sv maša. 3. ob 11. uri tabor. 4. ob pol dveh litanije. 5. po li-tanijah javna telovadba, 6. po telovadbi prosta zabava. Sodeluje celotno trebanjsko in šent-jernejsko okrožje- 17., 18 in 19. imajo utle-ležniki polovično vožnjo iz Ljubljane, Št. Jan-ža, Črnomlja in Straže. Tozadevne izkaznice se dobijo pri O. Z. v Ljubljani. Bratje Orli, pridite na konjih! Dobrodošle narodne noše in okrašeni vozovi! Svira godba iz Št, Jerneja, — Bog živi!
<1 Na praznik, dne 8. septembra so je izgubila na taboru SKS na Bledu pri blagajni temnorujava skunks boa (damski ovratni kožuh). Pošten najditelj naj isto blagovoli izročiti v Kranju trgovina Fr. Sire, proti dobri nagradi.
d Dne 18. septembra 1821 priredi Kamniško orlovsko okrožje ob priliki otvoritve Društvenega doma v Dobu pri Domžalah poldnevno javno prireditev, Tem potom vabimo bratske odseke ba»l"
.tiškega orlovskega okrožja, kakor tudi vse pri.ja-;cije orlovske organizacije, da se le prireditve ude-ožijo. Zbirališče je ob 1. popoldne pri bistriškem noslu na Viru, od koder skupno odkorakamo s sa-lezijansko godbo v Dob.
<1 Kamnu gorica. Delavsko bralno društvo priredi v nedeljo dno 18. t. ni. ob 3. uri popoldne A. Medvedovo ljudsko igro v štirih dejanjih >Stari in mladk. Med odmori se vrši srečolov.
<1 Orglarska šola. Pričetek šolskega letu 1921/22 na orglarski šoli v Ljubljani bo šele 3. oktobra in ne 19. septembra kot jo bilo prvotno določeno. — šolsko vodstvo.
d Pevska zveza. Prireditev določena za Kamnik 28, avgusta se vrši v Ljubljani 9, oktobra. Spored isti kot je bilo določeno. Zbore že danes opozarjamo, da se pravočasno prijavijo in da poagitirajo za udeležbo.
d /Savinja« se bo imenoval nov list naše stranke, ki začne izhajati v Celju. Novega sobojevnika za križ in domovino v avtonomni Sloveniji iskreno pozdravljamo. —
d Velika tihotapstva zlata in srebra razkrita. Da se prepreči iztihotapljanje zlata in srebra iz naše države, je finančni minister nedavno odredil posebno kon-AroJnoi četo pod vodstvom nadzornika Matkoviča. Takoj v prvih desetih dneh je dosegla kontrola sijajne > spehe ter prišla na sled mednarodni židovski organizaciji, ki je v orijent-ekspresnih vlakih izvažala našo žlahtno kovino, uvažala pa malo-vredni avstrijski, poljski in bolgarski denar, Pomagali so jim podkupljeni sprevodniki. Dne 28, m, m. so prijeli blizu Sušaka tihotapce, k so hoteli prenesti na Reko za več stotisoč zlatih in srebrnih kron in dinarjev, Naslednjega dne je nadzornik Mat-kovič v orijent-ekspresu med Zagrebom in Ljubljano dobil v poštnem vozu v plombiranih poštnih vrečah 30 tisoč srebrnih kron. Spremljevalec vagona Turner je bil v Ljubi,ani aretiran, a je sku,šal uradnike podkupiti. Istega dne je imela kontrola še drugi, večji uspeh. V vagonu za prtljago so dobili 15 poštnih vreč, ki niso bile v poštnem seznamu in tudi ne prijavljene našim carinskim oblastim, dasi so bile baje iz Carigrada. V vrečah je bilo 400 kg suhega zlata, v vrednosti 4 milijone zilatih frankov. Dne 30. avgusta so dobili kontrolni organi v orijent-ekspresu v Vinkov-cih v plafonu vagona, ki je prišel iz Ru-mundje, več paketov z zlatimi in srebrnimi kronami. Sprevodnik Bombone je bil aretiran. Preiskave se nadaljujejo,
d Pogon proti tihotapcem s srebrom in zlatom rodi vedno nove uspehe. Preteklo sredo so kontrolni organi v orijcnl-ekspresu na poti iz Zagreba v Ljubljano zopet konfiscirali 65 kg srebra in 4 kg zlatnikov prelitih v grude. V Celju so policijski organi v vlaku aretirali nekega Janka Pogačarja iz Cerkelj in neko Joii-pino Kramar iz Trsta, pri katerih so našli 1942 srebrnih kron. Pogačar je pri aretaciji vrgel srebro skozi okno.
d Umrl je 31. avgusta t. 1. . aš dolgoletni naročnik Janez Fabjan iz Dol. Gradišča, fara St. Jernej. Neizprosna jelika ga je izruvala iz mnogoštevilne družine. Naj v miru počiva blagr duša!
— Požar v Klečah. V nedeljo, dne 11, t. m. je na sedaj še ne pojasnjen način nastal v Klečah požar, ki je vpepelil 9 posestnikom 11 gospodarskih poslopij. V,
dveh urah jc bilo siromakom vse uničeno, razun nekaj voz in poljskega orodja. Pretresljivi so bidi prizori, ko so domači gledali, kako jim je ogenj uničeval blago za blagom, ker vsled suše in močnega vetra se ni dalo rešiti ničesar. Poginili sta tudi 2 govedi. 11 požarnih bramb je prihitelo na kraj nesreče, ki so neumorno delale, pomagali ,so jim pa civilisti in vojaki ki so komaj ubranili, da ni postala cela vas kup pepela. Mnogi si niso drugega rešili, kakor obleko, ki so jo imeli na sebi. Škoda se ceni na milijone. Pomoč je nujno potrebna!
d Umrla je v Ljubljani ga. Hilda Čeč, soproga ravnatelja Jugoslovanske tiskarne. Naše iskreno sožalje.
— Cvet in sad. Na Poljanah pri Št. Vidu i,ad Ljubljano pri posestniku Jožefu Merharju je hruška vsa v cvetju kakor meseca maja, vmes so pa zrele hruške. Pati redek slučaj.	»
d Na Sv. Gori pri Gorici smo imeli 30, avgusta prav žalosten slučaj. Pri vhodu v kavemo na Rutarjevi cesti, kjer se zavije pot do studenca, je postal neki človek žrtev granate, ki mu je popolnoma odtrgala eno nogo pod kolenom in mu jo vrgla nekaj metrov proč od trupla; drugo nogo mu je zlomila in vrgla na hrbet, ker je padel na trebušno lego. Glavo pa mu je popolnoma zdrobila. Nič se pa ne ve, kdo da je bil. Še vclno se dogajajo take nesreče. Pred nekaj dnevi je tudi v Gr-garju nekega mladeniča granata precej osmodila. Tudi je pri podjetju, katero raz-streljuje municijo, nekega delavca tako ranilo, da je vsled poškodbe moral umreti. Obenem je bilo poškodovanih nekaj drugih oseb.
d Čuden slučaj. V Dolenji vasi pri Ribnici jc pičil gad Janeza Hrovata v glavo.
Ko je otavo sušil, je šel pit v bližnjo kotanjo vodo. Sklonil se je, da pije naravnost iz kotanje, s tem pa je zadel v listju ležečega gada, ki ga je pičil v gornje čelo. Strašan je pogled nanj, ko je cela glava silno otekla.
d Žeparji na velikem sejmu. Na razstavišču velikega sejma je neki neznancc v gnječi posegel v žep suknjiča Josipa Mraka ter iz istega potegnil listnico, v kateri je imel Mrak 1800 kron. Mrak je tatvino preprečil s tem, da je storilca prijel, na kar je isti pobegnil in med paviljoni izginil.
d Iz Tržiča. Ponoči od'sobote na nedeljo pretekli teden so vlomili v društven dom sv. Jožefa tatovi. Ubili so šipo v oknu, pri dveh vratih polomili ključavnice in udrli v garderobo, od koder so odnesli nekaj gledališke obleke, med to precej vreden kožuh, V dvorani so pustili na mizi list z napisom: »Pozdrav ču.kafn. Nasvi-denje.«
d Kite so jim porezali. Pred nedavnim, časom sta dva maskirana moška v, bližini Kranja napadla tri kmečka dekleta, ki so se vračala s polja in jim porezala kite. Storilcev dosedaj še niso izsledili.
d Štirinajst dni se je postila ni jedla ne pila, v četrtek, dne 1. t. m. je pa umrla 50 ietna samska, slaboumna Marija Salomon v Bizjakovem mlinu na Ponikvi ob! juž. železnici. Čudna ženska!
d l:strelila sc >'e v Vojniku pri Celju Antonija Rednik, dne G. 1. ni. Vzrok samomora je. obup-nost v nesrečni ljubezni. Velja stari pregovor, ki pravi: kakršno življenje, taka sinrt.
d Kdo kaj ve o .lane-zu Novak, ki je služil pri gorski topuičarski bateriji 4/3. Zadnjič je pisal iz karpatske fronte, vojna pošla 210, dne '29. marca 1915. Naj se sporoči proli povrnitvi stroškov njegovi ženi Alojziji Novak, Gradiše št. 20, p. Lukovica pri Domžalah.
©gggCOOOOOOOOCOf
icooocccoocooooacMcoaMMeo^cocrijoooooooc,
Gospodarski obzornik.
ooooooooooooooooaooooooooooooooooo^^	oooa^i^ricooocc.'
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
5. sept. 10. sept. 12.sept. K v K v K v
Denar
180 --	203 —	212 —
2 12----
----790 — --
14 20	15 60 --
8	10 9 ---
1	54----
- 22--- 20
9	eo-----
2	05	2 06	2 10 2 22	— —	2 16
ameriški dolar avstrijska krona češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marku rnmunski lej
švcarski frunk	•------
poljska inarka	------
mažarska krona	— — --- ---
g Vedno bliže gospodarskemu polomu. Naši demokratje in samostojneži bodo spravili kaj kmalu na boben, če bodo gospodarili tako, kot gospodarijo sedaj. Mogoče bo Kmetijski list« trdil, da pišemo zgolj iz strankarske zavisti. Toda govore naj dejstva. Vrednost našega denarja ni bila še nikoli tako nizka kot je doslej in če gre tako naprej, bomo kmalu na istem kot Nemška Avstrija. V Curihu .(Švica), ni
100 naših kron vrednih niti 3 franke (je 3 krone), v soboto dne 10. t. m. pa je bil vreden na borzi v Zagrebu dolar 203 K, devize 206, italijanska lira 9 K, angleški funt pa 760 K. Lepe čase nam pripravljajo vladne stranke. To bo še draginja!
g Vedno več papirnatega denarja. Dne 31. avgusta je bilo v prometu papirnatega denarja za 4.193 milijonov, 556 tisoč 490 dinarjev. Množina papirnatega denarja se je tekom 14 dnij zopet povišala za 107 milijonov, 572 tisoč, 415 dinarjev. Kakor se vidi, imamo pri nas papirnato gospodarstvo. —
g Vladna skrb za banke in državno gospodarstvo. Vlada je razpisala podpisovanje notranjega državnega posojila vi znesku 500 milijonov dinarjev. To posojilo se podpisuje ravno sedaj. Ker pa sino odvisni od demokratskih in radikalnih' bank, je državna uprava ponižno pokleknila pred njimi na tla ter jim dovolila približno 20 odstotkov zaslužka za milost, dat so velikodušno sprejede v podpisovanj«! državno posojilo. Tako bodo banke zaslužilo«, pošteni ljudje bi rekli, ogoljufata,
državo za približno 100 milijonov dinarjev. In kdo bo to vse moral plačati? Kmet, delavec in obrtnik s svojimi žulji in znojem. Tako gospodarijo samostojneži, katerih glava mesar Pucelj sedi v vladi v objemu z našimi liberalci-policajdemokrati.
CENE.
g Ljubljanski trg. Na ljubljanskem trgu so v veljavi sledeče cene: Goveje meso II. vrste 20 do 24 K, prvovrstno volovsko meso 28 do 32 K, telečje meso 18 do 22 K. Najvišja cena za slanino je 58 K za 1 kg. Slanine na trgu primanjkuje, pač pa se dobi doma pri mesarjih po višji ceni. Cena krompirju je določena na 3 K 50 vin. za 1 kg. Jajc je dovolj in znaša cena 3 K za komad, čebula 1 kg 5 K. Moka št. 0 je 18 K, koruzna 12 K, koruzni zdrob 13 K, ajdova moka 16 do 18 K, otrobi 6 K, kaša 12 K, ješprenj 12 K, fižol I. vrste 10 K, oves 8 K za 1 kg. Sladkor v kockah 50 K, kristalni sladkor 46 K za 1 kg, petrolej 18 K liter.
g Tržne cene v Belgradu. Na trgu stane mast 72 kron kg, svinjina 56 K, jajc in čebule pa sploh ni. Da je tako pomanjkanje je vzrok ta, ker se vse izvozi v našo najbolj prijateljsko državo — Italijo.
g Trgovina z mastjo. Dunajčani kupujejo amerikansko mast po 350 do 400 nemškoavstrijskih kron, dočim stane pri nas mast dobro 60 kran. Ker je avstrijska krona vredna le okoli 16 vinarjev, je gotovo, da se na Dunaju ne more naša mast prodajati po taki ceni, pač pa višje.
g Cene govejemu mesu y Trstu so za 1 kg od 7 lir 80 centesimov do 13 lir 60 centesimov. Vsakdo naj sedaj primerja, po čim je pri nas živina, koliko je lira vredna, po čim je meso n. pr. v Trstu, in vsak si bo, če se vpošteva stroške prevoza in carino, na jasnem, koliko zaslužijo razni italijanski kupci.
g Cene žita ▼ Berlinu za 100 kg: Pšenica 403 do 412 mark, rž 332 do 338 mark, jari ječmen 470 do 492 mark, oves 336 do 342 mark, riž 410 do 441 mark.
ŽIVINA.
g Živinski sejm v Karlovcu. Cene za 1 kg žive teže: Voli 14 do 22 K, krave 10 do 18 K, telice 12 do 18 K, debele svinje 26 do 32 K, ovce 10 do 14 K, konji za komad 5000 do 15.000 K, žrebci 1000 do 7000 kron. — Cene goveji živini so zopet poskočile vsled tega, ker je bilo na sejmu veliko Italijanov, ki so nakupili 250 glav za Italijo.
PROMET.
g 1600 vagonov nam mora izročiti Bolgarija.
g Velikopotezni načrt za zgradbo jugoslovanske železnice. V našem ministrstvu za promet izdelujejo velikopotezni načrt za zgradbo železniške proge Belgrad —Smederovo—Mehadia—Bukarešta. Ta železnica bi spajala Rumunijo z Jadranskim morjem.
RAZNO.
g Veleoderuhi imajo proste rokel V
Banatu vse kupčuje z žitom. Veleoderuhi so n® delo, da vse pokupijo in da potem navijejo cene v državi in izven nje. Vsled 5®
tega se je pojavilo na železnicah veJiko podkupovanje. Vagonov za prevoz ni dobiti in če se jih dobi, je cena za mazanje koles zopet strašno poskočila. Očividci poročajo, da se mora za vagon, ako ga hoče dobiti in dalje spraviti, plačati od 1000 do 3000 kron — za samo mazilo. Seveda o tej reči mesar Pucelj ne bo hotel vedeti, ker razen za mesarske veselice — na Bledu so imeli glavno besedo mesarji — nima časa.
g Vina imamo v naši državi dovolj toda vsled raznih vzrokov, oosebno visoke izvozne carine, železniških trif itd. je izvažanje iz naše države skoro nemogoče. Da bi naš kmet mogel izvažati vino, je nujno, da se odpravi izvozna carina na vino in znižajo železniški tarifi. Ker na bi se največ našega vina izvozilo v Češkoslovaško. zato naj se sklene med našo in navedeno državo trgovinska oogodba za uvoi jugoslovanskega vina. Ker oa oosa-mezni vinogradnik nima zvez s Češkoslovaško. zato naj bi se ustanovila vincarska zadruga, ki bi oosoeševala izvoz vina in imela svoje zastopnike v Češkoslovaški, ki bi se brigali za razširjenje naših vin. Če bi se dvignila vrednost nemške krone, potem bi mogli izvažati tudi v Avstrijo, kar sedaj ni mogoče, ker pride Avstrijcem naše vino predrago.
g Vincarska zadruga »Ljutomerčan« se je ustanovila za ljutomersko-ormožki okraj s sedežem pri Sv. Bolfenku pri Središču. Glavni namen ji je gojenje umnega vinarstva in kletarstva, ustanavljanje vzornih vinskih kleti za zadružno vino in organizirano razpečevanje pristnih ljutomerskih vin v tu- in Inozemstvu.
g Kaj bo z vojnim posojilom? Poslanec Ljudske stranke dr. V. Deželič je vložil na finančnega ministra sledeče vprašanje: »Za časa vojne so avstrijski in ogrski uslužbenci našli sto in sto načinov, kako izsiliti iz naših ubogih ljudi zadnji borni znesek za tako imenovano vojno posojilo. Ljudstvo, posebno po vaseh, je podpisovalo posojilo vsled strahu pred ovadu-štvom, raznimi vojnimi bremeni in neprili-kami. Reveži so pogostokrat dajali tako, da so si izposodili na drugi strani. Ker rabi sedaj kmet vedno več denarja in ker se gre tudi za majhne zneske, vprašam g. ministra: 1. Ali hoče čimpreje izplačati v prvi vrsti revnejšim ljudem zneske, katere so bili prisiljeni vplačati za vojno posojilo? 2. Ali hoče vsaj poročati, v kakšnem stanju se nahaja vprašanje vojnega posojila, ker odkar so odvzete in žigosane obveznice, se nič več ne obvešča ljudstva, kaj bo naprej?« — Tudi mi bi si drznili vprašati policajdemokratskega finančnega ministra, kaj misli storili in če je sploh kaj mislil, kaj je potem glede tega že ukrenil?
g Hmelj. V Savinjski dolini bo v nekaterih dneh končano obiranje poznega hmelja. Glede množine hmelja so nekateri hmeljarji zadovoljni, kakovost poznega hmelja je izborna. Barva in vsebina je odlična. V Žatcu plačujejo hmelj po 6500 do 7000 češkoslovaških kron za 50 kg. V Nurnbergu pa po 6500 do 7200 mark za 50 kg.
g Vinska letina v Halozah. Haloški vinogradi nam bodo letos podarili izvrstno
kapljico. Ne bo je sicer posebno veliko ampak kar bo, to bo izborno. Že sedaj prihajajo kupovalci, ki ponujajo od trsa po 18 do 20 K za liter.
g 1944 vodnih žag imamo t Sloveniji in samo 100 na paro. V slučaju ugodnih razmer more izvoziti Slovenija letno okoli 450 tisoč ton ali 750 tisoč kubičnih metrov lesa. Ako cenimo povprečno kubični me. ter rezanega lesa na 1000 K, potem bi za. služili letno 750 milijonov kron.
g Izdelovanje platna na Grosupljem, Tovarna Šinkovec na Grosupljem je po-stavila stroje in pričela s tkanjem platna. Prvi izdelki so razstavljeni na ljubljanskem velesejmu. Koliko računa tovarna za tkanje platna, o tem prihodnjič, ko dobimo točne podatke.
g I. Obrtno razstavo v Mariboru so otvoriii dne 8. septembra^ Razstavljenih je nad 90 raznih obrtov.
g 6 milijonov delavcev je brezposelnih v Ameriki. Zato za sedaj ne hodite v Ameriko, kjer vas čaka lakota in pa morebiti celo smrt.
g Bolgarska vojna odškodnina. Bolgarija mora plačati vojne odškodnine 2450 j milijonov zlatih frankov, katera pripada večinoma naši državi,
g Žetev po svetu je bila letos nekoliko slabejša kot pa lansko leto.
Ljubljanski veliki semenj.
Dne 3. t. m. je bil otvorjen v Ljubljani I. veliki sejem, pač nekaj izrednega ne samo za Ljubljano ampak tudi za celo Slovenijo. Izredno je to zato, ker se vrši tak sejem prvič na Slovenskem in ker smo tudi prvič pokazali, kakšno obrt in industrijo ima Slovenija. Veliko težav ia ovir je bilo treba odstraniti, predno je nastalo tako sejmišče, kakršnega vidimo danes. Sejmišče je veliko, saj meri 25 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora, leži pa v z. a-nem Tivoliju.
Oglejmo si malo ta sejem. Predvsem nam je omeniti naše zadružn'~tvo, ki je za začetek častno zastopano. Upamo, da bo prihodnje leto še bolj in pa druga domača obrt, ki je letos ni. Seveda bo treba vse to organizirati in sicer čim preje. Na čelu naših zadrug stoji matica, »Gospodarska zveza«. Navedena zveza ima lastno milamo in svečarno, ter je razstavila priznano milo »Gazela:', katero vs^ed izborne kakovosti najtopleje priporočamo. Pa tudi njen lesni oddelek — ima svoje lastne žage — je razstavil lične izdelke kot n. pr. parkete itd Nadalje je razstavila svoja priznano pristna vina raznih vrst, ki uživajo danes že splošen sloves in pa razne mesne izdelke, ki jih izdeluje njena »Vnovčevalnica za /i; vino«. Prijetna dolžnost nam je ugotoviti lep razvoj »Gospodarske zveze«, na katero smo lahko ponosni. — Pod njenim okriljem so razstavile sledeče zadruge: »Zveza lesnih domačih obrti«, ki je razstavila suho robo in pa lončene izdelke, »Sitarska in žimarska zadruga« iz Stražišča pri Kranju, ki je razstavila tudi izven naše države dobro znana sita. »Osrednja čipkarska zadruga« v Ljubljani, ki je sicer §e mlada, je razstavila razne čipke, izdelane iz lanene-ga sukanca. Sama izdelava je lepa in mar-
t,katera ženska bo segla po njih ter tako j.odprla naše čipkarstvo. -Sodarska zadru-j»a iz Žiri je razstavila sode razne veliko-w-ti in obliite, /Čevljarska zadruga«: iz Žiri pa čevlje od delavnih clo najfinejših; izdelava jc najboljša. Zadruga za izdelovanje domačega lanenega olja in fimeža iz Seni-čice pri Medvodah je razstavila razna olja. Kvetovnoznana Prva žebljarska zadruga-' h Krope je razstavila vsake vrste žeblje, verige itd. Ker so njeni izdelki prvovrstni, cene pa zmerne, zato nam z ozirom na to njenih izdelkov pač ni potreba se posebej priporočati. — Razen teh zadrug je še več drugih zadrug, ki so vredne vsega upoštevanja. Čevljarska zadruga iz Mirna pri Gorici, sedaj v Vrbovskem na bivšem Štajerskem, je razstavila raznovrstne čevlje, Mizarska zadruga« iz Št. Vida nad Ljubljano, krasno pohištvo, ;>Slamnikarska zadruga: iz Mengša, vsakovrstne slamnike, Puškarska zarugas iz Kranja raznovrstne puške in streljivo, :>Skrilarska zadruga«, iz Dolskega razno opeko iz skrila, :>Sodarska >Puškarska zadruga-' iz Kranja raznovrstne sode. — Na naše zadružništvo moremo biti les ponosni in kolikor smo obveščeni, so dosegle na velesejmu lep uspeh na ta na-• in, da so dobile obilo naročil.
Na velesejmu so znatno zastopani tudi poljedelski stroji. Razstavila je Gospodarska zveza*, ljubljanska tvrdka Sdmeider & Verovšek, F. Stupica iz Ljubljane itd., pripomniti pa moramo, da so ti stroji tuji izdelek, večinoma češkoslovaški, domačih pa doslej še ni. Upamo, da bodo na prihodnjem sejmu zastopani že tudi poljedelski stroji domačega izdelka. Zanimivo je na sejmu motorni plug, ki orje duevno dvakrat. Motorni plugi so jako primerni za ravne kraje. Čeprav je naša dežela hribovita, vendar so jih naši kmetovalci naročili več in sicer za kraje, ki so v ravnini. — Doma na izdelujemo kose in srpe, blago, ki uživa svetovni sloves. Na Slovenskem imamo štiri take tovarne in sicer Kajetan Aha-čič in A. Globočnik iz Tržiča, H. Kiefferle v Sv. Lovrencu na Pohorju, in K. Kollner v Slovenjem gradcu. — Pogačnikova tovarna v Rušab pri Mariboru je razstavila vse vrste tesarskih in mizarskih sekir, plankač, cepinov, kladivov, krampov itd. Navedena tovarna, ki je stara nad 30 let, izdela letno 12 vagonov sekir in drugega poljedeljskega orodja. — Železnama na Muti je tudi razstavila raznovrstno poljedelsko orodje. — Jože Čretnik, gradbenik mlinov iz Št. Jurija ob južni železnici, je razstavil lep ročni mlin za mletje raznovrstnega žita. — Razstavljeni so raznovrstni stroji za industrijo, ki so izdelani večinoma v Ljubljani. Tovarna na Jesenicah je razstavila tri jeklene zvonove. Obiskovalcem semnja tako ugajajo, da je dobila že nad 50 naročil. Tudi bronasti zvonovi, delo Strojnih tovarn, so razstavljeni. Razstavljeni zvonovi so prodani v Cerknico. Navedena tovarna je dobila nekaj nad 30 naročil, — Pa tudi naši kolarji in kovači se postavijo. Razstavili so okusno izdelane vozove, kateri so že vse prodali, razen tega so pa dobili lepo število naročil.
Točno opisati vso razstavo je skoro nemogoče vsled omejenega obsega lista. Toda v glavnem naj posamezne panoge
vsaj omenimo. Tovarna hranil v Šmarci pri Kamniku je razstavila razne testenine, žitno kavo in izdelke iz sadja, Tovarna lanenega olja in limeža Zabret in Komp., iz Rritofa pri Kranju razna olja, F. Cerar iz Domžal in še več tovaren slamnike in klobuke, nadalje so razstavljene razne pločevinaste posode, majolke in drugo plineno blago, doma izdelan papir, knjige, nakiti, vrvi itd. itd. Nad 70 vinogradnikov iz cele Slovenije je razstavilo svoja najboljša vina, ki imajo veliko obiskovalcev in odjemalcev.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, ki je najmodernejša tiskarna v celi državi, je razstavila krasne izdelke, razen tega pa je postavila na semnju tudi tiskarski stroj, ki je ves čas tekom semnja v obratu. Zadružna tiskarna, kakor tudi druge tiskarne, so častno zastopane.
Poseben oddelek tvorijo gostilne in kavarna, kjer se po dolgi hoji lahko okrepčaš.
Velikih paviljonov na semnju je 7, potem paviljon Češkoslovaške republike in še veliko drugih.
Obiskovalcev semnja je bilo doslej že nad 100 tisoč ljudi iz cele države.
Semenj se zaključi v ponedeljek 12. t. m. O nekaterih posebnostih spregovorimo še prihodnjič.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge t tekočem računu po
brez odbitka rentnega ln invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnico in je Imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu.
Dobre knjige.
i3oo«xwooooooooooo8888oo<
Tehnična mehanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga strojegradbi. Prvi del: Mehanika togih teles. Za študij in prakso sestavil ing. Leo Novak. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vez. knjigi 260 K. Strojni tehniki smo lahko veseli te knjige. Mehanika, snov, mnogim tako pusta in nepri-kupna, je tu obravnavana na način, ki zasluži pozornost. Kdor ve, kako težko je uvajati začetnika r to vedo, kako je odvisno vse nadaljnje razumevanje in praktična uporaba od tega. kako jo je spoznaval, bo pritrdil uvodnemu stavku. S pregledno razporejeno vsebino, z jasnimi slikami in, bodi tudi to omenjeno, z lično pisavo napravlja knjiga že pri površnem pregledovanju prijeten vtis, — Mehanika ie važen sestavni del strokovnega znanja in posebno strojnik jo potrebuje vsak čas. Zato mislim, da pričujoča knjiga ni samo primerna za tehniški naraščaj ampak bo dobrodošla tudi izvršujočemu tehniku. — Z ozirom na termi-: nologijo moramo reči, da je pisatelj srečno
zbral domače izraze, tako da ne občutimo nobene potrebe po posebnem slovarčku. Razprave se čitajo gladko, tehnični pojmi so um-luvo podani, Imamo tu knjigo, ki jo lahko vzporedimo s priznanimi knjigami te stroke iz nemške tehniške literature.
Strokovna knjiga za stavbenike in stavbene šole. Kot II, zvezek Znanstvene knjižnice je izšla pravkar v zalogi Jugoslovanske knjigarne zelo važna tehnična knjiga jO jačen beton«. Učna knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. I, del: Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neojačenega betona (prva stopnja). Spisal ing. Jaroslav Focrster, ravnateljev namestnik na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Kakor že naslov pove, obravnava knjiga najenostavnejše sestave, s katerimi ima stavbena obrt vsak dan opraviti. Knjiga je torej potrebna vsem, ki se ba-vijo s stavbarstvom. Vezan izvod knjižice velja 48 kron.
Cenik knjig zaloge Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani jc pravkar izšel. Ta cenik našteva vse knjige tega založništva, ki sc ta čas še dobe. Cenik navaja današnje književne cene. Iz cenika razvidimo, da so razne panoge vede med Slovenci v hitrem razvoju, ker navaja ta katalog mnogo znanstvenih del, ki so izšle po preobratu in ki bi v starih predvojnih razmerah med Slovenci pač ne bile našle odjemalcev. Nov katalog nam je dokaz, da smo Slovenci kulturen narod, ki se zaveda svoje življenjske moči, katero bo znal porabiti v boju za bodočnost.
Podkovstvo. Pouk kovačem in konjerejccm. Sestavil živinozdravnik Lovro Tepina, vodja državne podkovske šole v Ljubljani. Cena 45 K. Te knjige naj ne pogreša noben konjerejec, da bo znal pravilno negovali konjsko kopito žc pri žre-betih. Od pravilnega negovanja in .lodkovanja zdravih in bolnih kopit jc odvisna hoja in stoja in torej tudi vsa vrednost konja. Kovač, ki izvršuje podkovsko obrt, pa mora to knjigo temeljito in večkrat prečitati, da si osveži in spopolni svoje znanje.
Slovenski sadjar. Ilustrovan list za pospeševanje sadjarstva. VI. letnik (1918). Uredil Martin Humck, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, 35 K-VII. letnik (1919) 25 K.
Dalje sc dobe posamezne bogato s slikami opremljene številke letnikov 1914, 1915, 1916 in 1917. V teh številkah je polno poučnih sestavkov namenjenih slovenskemu sadjerejcu. — Popolna zbirka obsega okoli 30 različnih sešitkov »Slovenskega sadjarja« in velja 40 K, Vsaka posamezna številka pa velia 4 K.
Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga iz-delujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po najnovejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje priredil in z 42 slikami pojasnil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. 14 K.
Perutninar. Ilustrovan mesečnik za umno pe-rutninarstvo. I. in II. letnik po 12 K, III. letnik štev. 1—7 5 K.
oooooooooooooaooooggggoooooooooooooooaoe
Listek.
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec.
(Dalje.)
Kot se je pokazalo, je imel prav, zakaj nismo vas mogli najti. Kmalu so se tudi vel-
nismo vas muj.ii iiajii. iuuoiu w iu«i »_
blodi uprli kljubovati viharju; tudi en abatski poganjač se je izgubil in doslei ni bilo nič o njem slišati. Vse kar smo ostali mogli storiti, je bilo to. da živi dospemo nazaj v oazo, Ša-drah niti potem, ko se je vihar prevlekel, ni hotel več iti vun. Nobeno prigovarjanje tej svinji ni nič pomagalo; in ker mi ni bilo treba njegove krvi na mojih rokah, sem vzel dva velbloda in odšel v družbi s psom Faraonom.
Zdaj je bila pa moja misel, dasi je nisem utegnil abatski drhali razlagati, taka-le: da, če ste vendarle že živeli, ste se gotovo namerili proti gričem, saj sem vedel, da nimate kompasa s seboj, videti bi pa nič drugega ne
motili Tako sem v bolestni negotovosti jez-daril po planjavi med puščavo in gorovjem in se držal roba peščenega gričevja. Jezdil sem ves dan, ko pa je prišla noč, sem se ustavil, ker nisem mogel ničesar več videti. In sedel sem v tem velikem prostoru in premišlieval. Uro ali dve kesneje sem opazil, da je Faraon začel ušesa nastavljali in gledali proti zapadu. Zalo sem tudi jaz strmel proti zapadu m za hip se mi je zazdelo, da sem videl slaboten svetlobni trak, ki se mi ;e zdelo, da je šinil nčtvzgor, in zato ni mogel priti od zvezdnega utrinka, ampak bi utegnil izhajati od puške, ki je bila izstreljena proti nebesu.
Poslušal sem, toda noben glas me m dosegel, toda pes je tedaj nekaj sekund kesncie zopet nastavil svoja ušesa kot da je on nekaj slišal To me je opogumilo in jahal sem naprei skoz noč proti mestu, kjer sem menil, da sem videl blisk. Dve uri sem jahal in od časa do časa ustrelil z revolverjem; ker ni bilo odgovora, sem opustil kot nepotrebno stvar in obstal. Toda Faraon ni hotel obstati. Začel je cviliti in vohati ter naprej teči in nazadnie ]o e udri v temo, iz katere sem ga naenkrat ne-Kaj sto jardov proč zaslišal lajati, da bi me, menim, priklical. Tako sem šel za njim in našel vas tri gospode, kol sem izprva mislil, mrtve. To, kapitan, je vsa zgodba.«
»Ena, ki ima vseeno dober konec, narednik. Vam se imamo zahvaliti za svoje živ-
»Oprostite, prosim, kapitan,« je Kvik skromno odvrnil; »nikakor ne meni, ampak najprej božji previdnosti, ki je vse uredila, morebiti še preden smo bili rojeni, potem pa takoj Faraonu. To je pameten pes, ta Faraon, dasi včasih nad kom Ijut; in dobro ste zadeli, ko ste ga kupili za steklenico hviskija1 in nožič, neden šest grošev.«
Le
Bilo je jutro prihodnjega dne, preden smo zagledali oazo. kamor smo mogli le počasi potovali; ker namreč nismo imeli dosti vel-blodov, sta morala dva izmed nas peš hoditi. Teh dveh eden, kot se lahko ugane, je bil vedno narednik, drugi pa njegov gospodar; izmed vseh ljudi, kar jih namreč poznam, je, mislim. Orme v takih rečeh najbolj nesebičen. Nič ga ni moglo pripraviti do tega, da bi bil zajezdil enega izmed velblodov, niti za pol ure ne, tako da če sem jaz peš hodil je živa! hodila brez jezdeca. Po drugi plati pa Iliggsa,
^ je bil enkrat v sedlu, navzlic smrtnim bole-Wnam, ki jih je pretrpel vsled svojih nadlog, nobena reč ni mogla pripraviti do tega, da bi
šel dol.
•Tu sem in tu ostanem,« je nekaj kratov dejal po angleško, francosko in v raznih orientalskih jezikih. -.laz sem že toliko hodil, da si smem ohraniti ostanek življenja.«
Oba sva dremala v svojih sedlih, ko sem nenadoma čul, kako je narednik velel velblodom ustaviti se; vprašal sem, kaj je.
»Prav taki so kot Arabci, gospod doktor,« je dejal in pokazal oblak prahu, ki se nam je bližal.
»Dobro, če je tako,* sem odvrnil, »najbolje za nas, da ne kažemo strahu in gremo naprej. Mislim, da nam nič zalega nočejo.«
Pripravili smo torej orožje, kakršnega srno imeli, in šli dalje; Orme in narednik sta hodila med velblodoma, dokler nismo kmalu srečali ono karavano in sebi na presenetitev videti, da ni 1 >i I nihče drugi kot Šadrah, ki je jezdil na čelu, sedeč na mojem dromedarju1, ki mi ga je dala njegova lastna gospodarica, vladarica Abatov. Prišli smo tako blizu, da smo si skoraj zadeli v lica in strmeli drug v drugega.
•■ »Pri Araionovi bradi! ali ste to vi, godpod-je?« je vprašal. Mi smo mislili, da ste mrtvi.«
»Pri Mozesovih laseh! se mi je zdelo tako!« sem srdito odvrnil, »ko sem videl, da odhajate v. vso i ašo lastnino,« in pokazal sem na tovorne kamele, ki so bile obložene z blagom.
Nato je prišlo opravičevanje in zgovorni izgovori, ki jih je Higgs n. pr. zelo neuljudno
grbo. 3>
1 Rženo ali ječmenovo žganje. Dromedar je kamela, ki ima eno same
sprejel. Ker zna dovršeno govoriti po arabsko in njegovih narečjih, je porabil ta jezik za to, da ie nad rflavo Šadrahovo in njegovih tovarišev izlil veletok vzhodnih psovk, ki so iih morale preplašiti; narednik Kvik ga ie spretno podpiral po angleško.
Orme je nekaj časa poslušal, nato pa deial:
»Dovoli bo, stari prijatelj; če nadaljujete, boste povzročili pretep; vi, narednik, pa bodite tako dobri in držite jezik za zobmi. Srečali smo jih, tako da še nimamo nobene škode. Zdaj pa, prijatelj Šadrah, vrni se z nami v oazo. Nekaj dni gremo tja počivat.«
Sadrah je bil videti zlovoljen in je nekai dejal o naši vrnitvi in hojo ž njimi, nakar sem potegnil iz žepa starodavni prstan, prstan kraljice iz Sabe, ki sem ga kot varstveni znak prinesel s sebo; iz Mura, Pomolil sem mu ga pred oči in dejal: »Upri se in imel boš poravnati račun, ko prideš pred njo, ki te je poslala; zakaj čeprav mi štir.e umrjemo« — in pogledal sem ga pomenljivo — »nikar ne misli, da boš mogel to stvar prikriti; je preveč prič za to.«
Nato ie brez besede pozdravil sveti prstan in vsi smo se vrnili k Zevom.
V. POGLAVJE.
Faraon dela težave.
Še šest tednov ali kai takega ie preteklo. Nazadnie se je značai pokraine začel izpre-minjati. Končno smo prišli iz brezkončne puščave, ki smo toliko sto mili preko nje potovali; morebiti jih je bilo tisoč, kot so nam kazali računi in opazovanje, ki sem jih primerjal z onimi, katere sem napravil na svoji poti proti vzhodu. Naša not ie do velikem dogodku v oazi potekla brez vsakih nenavadnih dogodkov. To je bilo v svoji enoličnosti že kar strašno, pa vendar čudno: posebno za Higgsa in Ormeia, ki sta to prvič izkusila, ni bilo brez neke mikavnosti.
Dan za dnem smo potovali preko ne- | skončnega peščenega moria tako daljnega, ta-
ko zapuščenega, da cele tedne noben 6j0. vek, niti potujoč puščavski Beduin ni krii»] r.aše poti. Dan za dnem smo videli vzhajati veliko rdeče solnce in vzhodnega oeščevia, in ko je dokončalo svojo pot, zahajati v za-padno peščevje.
(Dalje.1
Varčna gospodinja rabi edino ie
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
Modna in manufakturna trgovina
„PRI IVANKI"
Liubiian«, Sv. Petra cesta štev. 29
priporoča veliko izbiro blaga za jesen in zimo, n. pr.: sukna za moške in ženske obleke, za površne suknje, žamet, hlačevino, belo in pisano kotcniuo, cvilh za postelje, odeje v različnih barvah domačega izdelka, volnene plete, najnovejše svilene iu volnene robce, moške srajce, bluze, predpasnike, svilene kravate in razuo drugo blago, vse predvojni! :-:	kvalitete ter jako nizko cene.	:-:
ZVONOVE
cerkvene iz brona dobavlja
JHELTH" D. D. ZAGREB
Martičeva ul. 15 (podaljšana JuriSičeva).

Svoji R svojim!
I.
pili,
Svoji k svojim!
i trt št. 2
sprejema člane vsak dan med uradnimi urami. Prijave se sprejemajo tudi v prodajalnah na Dunajski cesti št. 36, Celovški cesti št. 1, Vič-Glince Svetju pri Medvodah, Skofji Loki, Kranju, Tržiču, K mah pri Tržiču, na Svetju pri Medvodah, Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Križah pri Tržiču, v Blokah, Novi vasi, Novem Selu, v Šmartnem pri Litiji, v Sv. Križu pri Litiji, v Sv. Križu pri Kostanjevici, v Cerkljah, Trbovljah, Strugah, PoljčanaJ), Makolah, Mariboru, Studencih, Rušah, Breznu, Prevaljah, Mežici, Črni in Ljutomeru.
Vsak član, ki pride v Ljubljano, naj ne zamudi spotoma si ogledati velike zaloge mauufakture v glavni prodajalni, Kongresni trg 2, in v isti hiši se nahajajoče vinske kleti.
Vsako blago ponudite najprej v nakup lastni zadrugi.
Potrebujemo nujno več moških moči, zmožnih za samostojno vodstvo prodajalen in pa knjigovodjo oziroma knjigovodkinjo.
"J*- Zadruga sprejema od svojih članov tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 5c/0.
Namen zadruge je, izločiti vmesno trgovino in posredovati neposredno izmenjavo blaga med onim, ki ga pridela oziroma izdela (produ-centom) in onim, ki ga porabi (konzumentom) in na ta način prihraniti dobiček članom samim.
Prodajalna se otvori v vsakem večjem kraju, če se prijavi zadostno Števil« članov.
Pristopnina znaša 10 K, delež 100 K, jamstvo je še enkratno.
Od vsega zakupila se odobri članom 3 % popust, ki se steka v deležno rezervo, dokler ne doseže vsote 500 K, in je, kakor delež, last člana. Ko se nabere teh 500 K, se ta popust izplačuje v gotovini.
Odbor.

J
0)
O

80
M
co O
e
»9 «
ti
I <r-l
C Bj«
C) 0\
>	f- c/>
a.
Mg >
ca	ca
•S i—	c _ (M
>	ct\	B
0	3T t*
S, b O
1	s a o
>
OCS
b
>
ca
o>
o>
gNg h. «)
> o>
o> XI
ca oi o
S
c »
m "H
U5
M

o\
c .3.
T3
KJ
ta c «3
<y
E g
oj c
-»-> m
ta 0)
_ «a	c
.5 >	ca
<j o>	N
u	>
»3
c fl
N
01
rt
S
S
«5
04 >
H3
Z g
N
O
0«
> BOS
o
g gAJSJ	C
g JO ca	ca
> o> tn.2	x>
a £ > c«	o>
> i £ >N
ca "S m b 3
S '
■N
o N
G O.
ca u* x> *a
o o
•N
&-.OT> B N
o
[/3 TD
O -
in '
0>
= O «
.c "3 ™
o ca S -o —~
ca
CJ
-a js o •=
C B
J* T3 o. O
S SoO£Ž
M 0> > oŠ
It"
3? Cn
TJ
ca a>
s**
-i* S-N.S
^ u. °
K o c
A C B
•o -a M b.S2
a
o) o iS .3
•Q CJ
c :3.'
KJ
q.W.c aj'
-S
N
O O o
_ B - tO
S & £ 3
0> . « o.-*
«■.2:5
CD
JU
KJ
g 0fS|
<v
2 r=" ol=T ««
o y
E g J S fj * >
O O C >
e o. g 0? s ^^ E O fe -O	J3 g
I	O	50
.	3
C	ca	O
o	g	a.
"So. — IZ B n .22 ^s
E o
5>s S - j- g e _ S ra o o. c o ^
t? O <-i £3 c o> _ H ki "3 <r\	S o	t -a
■f-s -h g:
ca
Kifl c •N
Q>
O >M O O	E B
o- C B
c E
O)
y > B E. ° 3
5 N "5 E w
—r . .. d.
w ca
^ŠE	* N n S
(/) o — _
> crt T3 O-ca
g en o.-rr ca « 3 .E. b
- cj; 5
J«3
Q\
S) 2 0 P
ca ^ »-.
ca
C s. a:
5. «~> p »o
KJ o> xs — a»
o K o g-a
ca JZ
B O'jo O C
> a tj c a w o -a S ^ u o
ca ca «1 clxj o o CL 'S o. .
S 00
<y
ca

3! >- i-,
B b W g o- g, «
> a. 3
§
gCL.
ca 'N
O)
cn ^

OJB	<y ^
C X)

4-1 "O o
a w
ca
O) '
KJ . -H w
o c 3 "5 -S
"o SL. c en
a
jj cfl
a) o

C T3
03
a lil
N O
o o ca n t-, ^a •s •— ^ ~ <r\ "S
Zvo O c -5 > C w B C .5 o
3 J —> F? ca m M Ki
ca
VJ
c « >
ca N N N
N
<y oj
o oa — "O
c
E--o > ac a
f SSj^ >ag >^3
3 3 O ^ ^ B SI S > 5 -Si.5
bdNaOojdgO
0) M
00«
OJ
a>
.21-3
-	^ B
E ti f3 u
.3 B u »-. 3 CD O- M C
<a o ■O vj
Si 50
t/i 4-1
B ^«3
O) 0)
ca
«N
09
o o g
o
M O.s
O.KJ

- ii 3 o oj ^
IA U V)
O .3 O
tO
.s 8
Q cu
B OI O)
X«
Of V
> £
> ca
ffi > - B
S a M
«- 3 o to
ca .3
E^^ M
a>
Ifl - O J3 - ® >S> S
C .. X = -S M N	<
o 0» ca
| ""S
mi ^ :3,-S
0»
O
»5 *r — B	«
•S §» — N	S*
CU	•	b
»is?	"
*-! B C	M
US oj -r	S
1 "O > JS 0» o
M
N
B č C 3
sg S
£ 5 2
sg5
01
0£ » S
- o
t) Q w CQ
CJ
o5 > B M 5 N
t «1 CL > O

Poroi. prstani Dcuble verižic« S enske ure
Buctlke
2e .ne ure Cbani
urtn!« Fi ČUDEN
UlIBUAHA 22, Pre,»rnov»1
Zahteva te ponudbe!
Pr»d* ne
1/07 « '-nega konja, na štirih perefih. VUl v dobr< in stanju, v Horjulu « 21-
Sprejmem takoj IJČENCA
nod dobrimi p<W u«tl,UH 0,'rl- ^
l>od dobrimi pogoj. — Jož« i Bajislj, pi k. Železniki.
Mlajši dijak ali dijakinja s sgz
stanovanje. Naslov pove uprava lisfa pod it. .128.1.
Fižol, suhe gobe in laneno seme
kupuje in plača	najvišje dnevne c ne
KMET & KOMP.. Ljubljana,
Go-posveUka ce-U štev. 8. Telefon interurban "19.
Stalna zaloga MOKE vseh vrst, KOMI Zh. OVSA, hrinio '" vse'' 'trupih <lež€-lniii pridelkov. — Ul litja J^- Zahtevajte ponudbe!	3293
Kupujemo suhe oe&e
priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever & Komp, Ljubljana, Wol?ova ulica itev. 12.
| Proda sfsfiss hrastove oprave
; obstoječe iz: 2 visokih omar, 2 postelj, 2 načnik
; omaric z umetnim marmorom, 1 umivalnika i urne!
!	nim marmorom, 1 mize, 3 »toluv. eventuolno nnl r same/.ni deli jki žnižani ceni.
2978 s,r<'in, n,i2ar'tvo M, Gogala, Bled.
! .:a vse sloje dovr.-.eno, trpežno ; in ceno, kakcr tudi vse vrste
topelniška itn
i prlpo- npnTa Cri/CD Ljubljana, Gospoiut-i ročata 011111 /1 aLi Lil Ska cesta 13 (KoHsej)
Odda sc v najem
nova HIŠA z gostilniško
nravim '» "iivn- ,ik P'*'"^. 1 »«';ray' PldVILU v jK.'ilev pridejo marljivi rokodelci
I krojači, čevljarji). Pogoji pri lastniku: I\ AN Zl-
(»BIJ, Dobravire II. p. tiradac. BHukraim*.
Pozor mlinarji!
Pristna
volnena
nnill S r prvovrstno novo bla<»o se zopet dobi
Dmnjtpr, Franc Pogačniku
Ljubljana, Dunajska re^ta št. 'M.
Prvovrstna
ES-KA kolesa
Pozor?
NIZKE CENE!
Pozor!
Pletene popotne ko-are, razno žimo. firio morsko :-: travo 'afrikl. Vam nudi l>o nizkih cenah :-:
Anton Merhar, ** "ft «2%
V trajno delo se sprejme	PLKTAR.SKI PO-
MOČNIK	za slolkano dejo.
i> "prejmeta
Dva mizarska pomočnika
a ko j v trajno delo brez ali (udi /. vso pre*krl>o. Jožef Sitar, mizarstvo. Križe p. Tržiču. f.'orenj«ko.
Prodam ^ KONJ
/, prsno opremo in lep brek. Vse skupaj ali vi-ak knir posebej. — A. M., posestnik, Jakovim 12 pri Planini pri Rakeku.	3250
IfiiSI - podgane
Ipodgfl
stenice - ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim milim 12 K, za podgane 16 K, za Jčtirkc, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura z« stenicc 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, praiek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti uiem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uii v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam tO in 20 K. Preprodajalcem popust.
Poililja po povzetju Zavod za eksport;
M. JONKER, Pelrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
Cosulich-Line
(prej Austro-Amerikann)
Trst - Amerika
prevaža potnike v New-York redno 3 krat v Južno Rmeriko po 1 krat mesečno. Pojasnila in prodnja voznih listov.
Simon Kmetec
glnvni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 2fr.
Odplov brzo parnlka Presldent Wilsin 19. seplembra . poSlnega parnih Belvaifsre	6. oktobra
, Argentina 22. oktobra
mline5/a cita in 32 ' ^ široka, JX, zuatno lllimonct OIUI znižani ceni, kakor tudi prvo-
vrstna Syj|ena
— prvo-
svetovnoznane Švicarske _	znamke Albert Wydler
priporoča trgovina Airunt Cades, I.jubljain, Kol«, dvorska ulica ^tev. 35, nasproti >Stare Ti-lerjfro
gostilni
303«.
Zahtevajte cenike!
i m*
v-.-' vr.
r
r-* Tr ■ •
Najfinejše predvojno kvalitetno blago.
L GOREČ, UufeiJavta
GosposveUka cesta 14.
r.rj.r. •r rr :\j> rtr» p jP
«, Nove dospeli cerkveni zvonovi 8
pravi iz brona, desetletno jamstvo. .\'a zalogi t koli 50 komadov razne •i	veličine prt tvrdki:
r »ME TAL L UM« d. d., ZAGREB Ilicabr. 134.	Telef 1-OH.
Zahtevajte cenike!
^•»Trrrrrf.rrfrfrrjirrTfrrffrf
Ljubljana, Kresov trg št. 10
kupufe vse vrste
klavno živino in prašiče
po nafvtšji ceni.


Potrebno in koristno Je,
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja !z Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil Izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasptotno. Ko se po oficijclni preiskavi pošiljatelj prepriča, dn je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obročamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesccev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo nase geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET, NEW VORK, N. Y.
Izdaja konzoreli »Domoljuba«.
r
Odgovorni urednik Aaton Sutafk v Ljubljani
Tiska Jugoslovanska tiskam«
t