Št. 62 (16.712) letoLVI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskani “Slovenija' pod Vojskifo pri Idriji, do 7. mqa 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.	_
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA-Ul. Garibaldi 9-Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 Internet: hffrVvvvvvv.pflmc ‘	•> r^i:
75C-; •'»	■ ;i
o.7}	v - *
Ml) MILIC DARIO
C7 električne napeljave
• Električne napeljave civilne in industrijske Napeljava alarmnih naprav tudi brezžičnih Avtomat za odpiranje zunanjih vrat
Tel. in fax 040/201169 _______NABREŽINA - Trg sv. Roka 142
SREDA, 15. MARCA 2000
Ko bo čbvek
ugriznil
psa...
Sandor Tence
Novinarski poklic inia senene in sonce Plati. Ko se nekaj do-8aja, se človek lahko razpise, stvar komenti-ra ali pa tudi kritizira, ko se nic ne dogaja po-staja vsa zadeva bolj rosna in problematic-na. V normalnih razmerah mora Človek v lakih primerih izbrati molk.
Ker je vprašanje našega zaščitnega Zakona očitno nekaj izrednega, postane tudi »nedogodek« novica, ki jo je treba tako ali drugače zabeležiti.
Poslanska zbornica torej tudi včeraj ni začela obravnavati cle-Oov Masellijevega zakonskega predloga. Kli smo seveda do zadnjega upali, da se ko to zgodilo, kot upamo, da bomo to doživeli danes, jutri ali pa Prihodnji teden. Na to Čakanje smo žal že navajeni.
Mislimo, da je Slovenja v danih razmerah dovolj močno pritisnila jm Italijo v korist odo-oritve zaščitnega zako-113 in da je tudi demokratični Trst (vzdušje v mestu je za zaščitni zakon zelo pomembno) Pokazal dovolj občutljivosti za rešitev tega vprašanja. Čeprav iz-§leda paradoks, je spet na potezi manjšina, ki mora očitno odločneje, Preudarneje in po mož-nosti enotneje dvigniti sv°j glas. Pri tem ne mislimo na tiskovna sporočila in razglase, , dejansko nic ne koristijo, ampak na premišljene akcije in pritiske na rimski parla-^rnit, ki bodo res nekaj Zalegli in dosegli. Imejmo za zgled Furlane, ki s° v ključnem trenutku 2Oali pametno, a učinkovito pritistniti l19 parlament za tako ‘menovani okvirni Zakon za jezikovne ^mijsine!
. Očitno ni dovolj, da e Čakamo na »dogo-ek«, moramo ga spod-buditi in po naših močeh ustvariti pogoje, se bo res zgodil. Notarji imamo pomembno vlogo, do-jmdkov pa si ne morene izmišljevati. Najel) veseli bomo, ko bo-0 lahko glede zaščite eepisali, da je človek §riznii pSa, čeprav mo ljubitelji psov.
RIM / ZAKON ZA ZAŠČITO SLO\" NO EV V ITALIJI V POSLANSKI ZBORNICI
»Odbor devetih« odobril glavnino členov Masellijevega osnutka
Ni pa znano, ali bo zbornica danes zares začela z razpravo o zaščitnem zakonu
Odobren osnutek reforme založniških dejavnosti
RIM - Vlada je na včerajšnji seji odobrila temeljne smernice reforme založniških dejavnosti, ki za dnevni tisk ne predvidevajo veC finančne podpore, katera bo namenjena izključno izrecnim projektom in to za določen cas. Gre za organsko preureditev zastarelih postavk zakona St. 416 iz leta 1981, je ukrep utemeljevala vlada, ki namerava reformo izvesti v petih letih. Glavni temelji predloga so: nova opredelitev založ-
niškega izdelka, poenostavitev upravnih postopkov, preoblikovanje javne podpore, skrbstvo in enotno besedilo o založništvu. Nad sprejetim besedilom so zadovoljstvo izrazili tako predstavniki združenja založnikov FIEG kot Časnikarskega sindikata FNSI. Na pred- ’ log ministrice za dežele Katie Bellillo je predsednik Massimo D’Alema naročil, naj se v osnutek vključi ustanovitev posebnega sklada za manjšinski tisk.
RIM - Tudi včeraj poslanska zbornica ni začela z razpravo o besedilu zakona za zaSCito slovenske manjšine v Italiji. Sicer pa je bilo včerajšnje zasedanje zelo razburljivo, saj so sejo zaradi nesklepčnosti prekinili kar Štirikrat. Zaščita slovenske manjšine je vsekakor na dnevnem redu današnjega zasedanja, seveda pa ni mogoCe z gotovostjo trditi, da bo do razprave zares prišlo.
Šecer pa je včeraj ves dan deloval takoznavi »odbor devetih«, ki je potrdil glavnino členov Masellijevega besedila in vanj vključil popravke, ki jih je odobrila levosredinska večina, zavrnil pa je vse popravke poslanca NZ Menie, katerega tudi včeraj ni bilo na sejo. Odbor devetih naj bi z delom končal danes.
Na 3. strani
FIAT-GENERAL MOTORS / DAN PO SPORAZUMU
Polom Fiata na finančnih trgih v Milanu in New Torku
MILAN - Dan po sporazumu med Fiatom in General Motorsom so Fiatove delnice doživele Cmi torek na milanski in newyorski borzi. V New Yorku so Fiatove delnice sredi dneva izgubljale veC kot 15 odstotkov svoje vrednosti, na milanski borzi pa so redne delnice Fiata včeraj izgubile 10,
61 odstotka, privilegirane pa kar 16, 48 odstotka.
Fiatov predsednik Paolo Fresco je v zvezi s hudim padcem vrednosti Fiatovih delnic dejal, da je to posledica Spekulacij in upanja, da bo Fiat v celoti prešel pod okrilje General Motorsa.
Na 12. strani
ZRJ / MILOŠEVIČ STOPNJUJE PRITISK NA ČRNO GORO
b vojske odstranili vse poveljujoče Črnogorce
BEOGRAD - Jugoslovanski predsednik Miloševič (na sliki AP med obrambnim ministrom Oj-daniCem in načelnikom generalštaba Pavkovičem) je izvedel pravi potres v vrstah jugoslovanske vojske, saj je povišal kar 18 njemu najzvestejSih častnikov. Najbolj zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da so iz vseh poveljniških struktur odstranili Častnike Črnogorskega rodu. To je nedvomno nova oblika pritiska na Djuka-novičevo Črno goro, ki je včeraj izjavil, da mora vojska spoštovati ustavo.
Na 9. strani
Sindikati ostro proti privatizaciji v Trstu
TRST - Spor med sindikati oz. točneje med glavnino sindikalnih organizacij in tržaško občinsko upravo je iz dneva v dan ostrejši. Sindikati, in to ne samo občinskih uslužbencev, pr-pravljajo skupna staliSCa proti »Illyjevi divji privatizaciji.« Župan pa vztraja na predlogu, da predajo Acegasu poleg upravljanja odplak tudi pogrebno službo. Pod vprašajem je staliSCe strank, ki v občinskem svetu podpirajo župana. Ni izključeno, da bi v kratkem prišlo celo do
stavk-	Na 4. strani
V Trstu deluje Mladinski center
TRST - Sedem let po prvotni zamisli je včeraj v prostorih Ludoteke narodov zaCel delovati Mladinski center, pri katerem sodeluje sedem združenj in organizaciji, med katerimi je tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Prireditelji so na predstavitveni tiskovni konferenci poudarili, da bo center odprt mladini od 16. do 29. leta starosti, ki se bo lahko v njem ustvarjalno ukvarjala z vsem, kar mlade najbolj zanima. Sinoči je bila v Mladinskem centru prva prireditev, in sicer koncert balkanske glasbe.
Na 5. strani
Primorska poje: zbornik in razstava ob 30-letnici
GORICA - V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici bodo jutri odprli razstavo ob 30-letnici revije Primorska poje in 30-letnici delovanja Zveze pevskih zborov Primorske. Razstavo pripravljajo v sodelovanju z Goriškim muzejem. Obsegala bo slike zborov, seznam nastopov, plakate, vabila, programe revije. Poleg razstave bo tudi predstavitev zbornika, ki prav tako prinaša niz informacij in dokumentov o 30-letni poti Čezmejnih primorskih pevskih srečanj.
Na 10. strani
Reveži denarja sploh niso videli
TRST - Pravili so, da denar zbirajo v dobrodelne namene in da bi ljudi lažje privabljali, so v zameno za 5 ali 10 tisoč lir nudili loterijsko srečko. V Časopisu so celo objavljali številke zmagovitih srečk. Na dan pa je prišlo, da je slo za Številke tistih srečk, ki jih niso prodali. Ne samo, da nagrad niso delili, tudi reveži denarja niso videli. Sedaj pa so goljufi za zapahi.
Na 4. strani
OGLEDALO



■■	\ 'j
Sprava predpostavlja tudi konkretna dejanja in spremembe

Ace Mermoua
Glede vprašanj, o katerih bom pisal v pričujočem Ogledalu, naj povem, da me Čustveno veže pričakovanje prihodnosti, bolj racionalno pa gledam na preteklost, ki do določene mere (in samo do določene mere) pogojuje sedanjost. Naj mi zato majčkene odmaknjenosti ne zameri, kdor je Čustveno bolj prizadet in vezan na preteklost, vendar smo glede določenih dogodkov, posebno preteklih, razbc-no občutljivi in to glede na starost, okolje, v katerem živimo in tudi glede taga, kako smo v sebi “razci-stih” z ranami in bolečinami. Vsak ima ob skupni osebno zgodovino. Sam sem nekatere vozle racionalno razvozlal in me ne morijo. Imam prav? Nimam prav? Vsak bo lahko presodil moja stališča. Uvod pa se mi je zdel potreben zato, da ne bi sprožal polemik, ki niso v mojih namerah. Preidimo k stvari.
Simbolni “mea culpa” in odnosne prošnje za odpuščanje glede preteklih dogodkov, grehov in zablod, pozivi k spravi in pomirjenju ter sama revizija zgodovinskega spomina, preteklosti in polpreteklosti so dejanja, ki jih skupnost (narodna, verska, pobtiCna itd.) opravi v trenutku, ko ji spremenjena sedanjost ne dopušča vec vztrajanja pri starih položajih, na nekdanjih frontah, pri določenih resnicah, prepričanjih, predvsem pa dejanjih ter zahteva preobrat. Ker so simboli in miti po lastni naravi globoko zasidrani v skupinsko zavest -in so navadno trajnejši od konkretnega zgodovinskega dogajanja, je vsak preobrat dolg in boleC. Simboh in miti so tudi pomemben element del identitete neke skupnosti in njenih elanov, spreminjati del sebe pa nikoli ni lahko. Zato naletijo vsak “mea culpa”, vsak Mic k spravi in vsaka revizija na mnoge interpretacije, spore in odklone. Za takšna dejanja se zdi primerna metafora ladje, M odpluje iz varnega pristana. Vsi vedo, da mora oditi, ker je potovanje nujno, obenem pa vsak odhod bega, saj se z njim zamajeta psihološka varnost in trdnost, M ju je potrjevalo mehko zibanje ladje v domačem morju. Pri odpuščanjih, spravah in revizijah imajo zgodovinarji in drugi znanst-veniM manjšo vlogo, Čeprav so navadno v takšnih trenutkih zelo aktivni. Vloga je manjša, ker spravnih dejanj ne narekuje vedoželjnost, ampak potreba, da se spremenijo politična, gospodarska, diplomatska in seveda kulturna stališča, ker to zahtevajo nove razmere, v katerih skupnost živi. Zato se marsikatero spravno dejanje in marsikatera revizija zdijo znanstvenikom in preučevalcem površne geste: stroka je namreč razčistila, kar politika razgrinja z velikim medijskim truščem in Čustvenim nabojem. Zato je pomembno ločiti strokovna stališča od emocije, M jo sprožajo eMatantna dejanja, M jih opravijo najvidnejši predstavniM skupnosti: papež, predsedniM republik in vlad, župani, politični voditelji itd. Trezno ločevanje bo omogočilo nadaljnje združevanje preteMosti in sedanjosti. Ob prehodu v tretje tisočletje se je opravilo in se bo veliko “spravnih” dejanj. Omenil bom nekatera, M so med sabo različna a imajo po svoje marsikaj skupnega ter prešel iz širšega okolja k bolj domačim stvarem.
Janez Pavel n. je v nedeljo prosil odpuščanje za sedem velikih krivd in zločinov, M jih je cerkev naredila proti človeštvu in v popolnem nasprotju z lastnim naukom. Ne bi našteval krivd, vendar bi opozoril na dve dejstvi. Janez Pavel H. se je v svetem letu in ob vstopu v tretje ti-
sočletje odločil za takšno dejanje, ker Čakajo cerkev nujne spremembe. Po eni strani se mora boriti proti vedno bolj množičnemu ateizmu, M ji odjema vphv v bogatih predelih sveta, začenši z Evropo, kjer ima največ moči. Prav znani zgodovin-sM grehi cerkve so v mnogih podkrepili misel, da je v Cerkvi malo božjega in veliko posvetnega. Gre za razširjeno misel, da Vatikan ne vodi potreba po svetosti ampak po oblasti. V Južni AmeriM in v ZDA izpodjedajo po drugi strani cerkvi tla najrazličnejše verske sekte. Končno in morda najpomembnejše je, da kristijani vedno težje prenašajo globoke notranje loCnice in sovraštva. Med različnimi cerkvami, M se nanašajo na staro, predvsem pa na novo Zavezo je v sodobnem, globalnem svetu nujen dialog. Rimskokatobška cerkev na primer s težavo opravičuje paradoks, da vabi ljudi iz vsega sveta k miru in spoštovanju ter se bori proti nasilju, sama pa polemizira z bratranci, M se prepoznavajo v Kristusu. Mea culpa Janeza Pavla E., naj bi odpravE sporne točke in omogocE resničen dialog med različnimi cerkvami. Dejanje odpuščanja je in bo naletelo na različne interpretacije znotraj same cerkve, njene hierarhije, kardinalov, škofov in duhovnikov. Kronisti so razhajanja opazili že med branjem krivd, M so ga opraviti kardinali. Med jasne stavke so se urinile besede: “včasih”, “nekateri”, “tu pa tam” itd. Ze pred dejanjem smo lahko poslušati razlage škofov in duhovnikov, M so bile tolažilne v smislu, “saj nismo biti tako hudobni”. NemšM teolog Hans Kueng je v nasprotju s tem označil papežev confiteor za medlega in premalo konkretnega. Cerkev torej ni enotna, vendar je papež začrtal pot, M jo bo težko prekiniti.
Izmed pozivov k spravi se seveda najbolj spominjam tistega, M ga je napisala pred osamosvojitvijo Slovenije Spomenka Hribar. Spominjam se krutih potimik v Sloveniji in pri nas, v zamejstvu. Sam sem bil na strani sprave, kot jo je pojmovala Hribarjeva. Tezo o svetosti življenja in pietete do mrtvih sem naglasil v Članku za tržaško Delo, ko se je razvnela vroča razprava potem, ko se je delegacija KPI poMonila mrtvim na Fojbi pri Bazovici. Sprava v Sloveniji se seveda ni povsem uresničila. Sama Spomenka Hribar se je sprla z nekdanjimi voditelji osamosvojitve, na primer z Janšo. Slovenska desnica, njeni potitiM in intelektualci so po spravnem dejanju poskusiti “pomesti” z nekdanjimi komunisti. V tem smislu je prav opozoriti na predlog o “lustraciji”, M ni imel v sebi nic spravnega. Kljub vsemu pa se je temeljno in globinsko sporočEo sprave udejanjEo. Slovenija je danes demokratična država, ker ne izločuje ali preganja bivših partizanov in komunistov, kot tudi ne “južnih bratov”. Kljub političnim polemikam v Sloveniji izločevanja ni, Čeprav'je nujno, da slovenski državljani bdijo nad temeljnim spravnim sporočilom. Slednje je v mislih, da smo ljudje najprej ljudje, da je pieteta do mrtvih izraz spoštovanja do vsakega človeka, da krivde iz preteMosti ne smejo pogojevati prihodnosti. Nobena demokracija ne bi bEa namreč možna, ko bi komunisti štirideset let preganjati (kot dejansko so) belogardiste, nato bi “demokrati” nadaljnjih štirideset let preganjati komuniste, partizane ter njihove sinove in vnuke, M bi čakati na naslednjo revanšo. Očitno je, da si mora družba priznati včerajšnje grehe in zablode. Takšno priznanje in globinska sprava med
državljani Slovenije se je dogodila, ker sta biti odločitev za samostojno državo in demokracijo nujni. To so ljudje jasno razumeti in želeti in zato se je za koraka odločilo 90 odstotkov državljanov. Samostojnost in demokracija bosta v perspektivi pomembnejši od sporov glede partizanstva, belogardizma, komunizma itd. Demokracijo je treba seveda Čuvati, kajti lahko jo ubijejo lakomnost, oblastiželjnost, arogantnost, koraM v preteMe delitve duhov in lov na Čarovnice. Iz Slovenije se vračam v Trst.
V Trstu je po Ciampijevem obisku močno odmeval predlog, naj bi se občani zbrali na skupni komemoraciji žrtev vseh totalitarizmov. Ciampi se je med svojim obiskom osebno poMonil žrtvam v Rižarni in na Fojbah, njegov predstavnik pa je položil venec v Gonarsu. Razprava o tržašMh simbolih spora razburja javnost že kako leto in sama Ciampijeva izbira spominskih obležjih je bila deležna ob pohvalah tudi kritik. Bistveno dejstvo pa je, da sta se Trst in vsa dežela Furlanija-Julijska krajina po padcu berlinskega zidu znašla v popolnoma drugačnem položaju in mednarodnem kontekstu in bi bilo zanju smrtonosno, ko ne bi upoštevala vMjuCe-vanja Slovenije v EU, pristopanja v Evropo drugih sosednjih džav ter odpiranja novih vzhodnih tržišč in tudi konkurence. Stari spori, krivde, sovraštva in najrazličnejši izmi v imenu katerih smo se v teh Majih boriti z vsemi sredstvi, pomenijo objektivno oviro za prihodnost in to zelo podobno, kot jo pomenijo zgodovinsM zločini za cerkev ali ločitev duhov za malo Slovenijo.
Spravne geste predpostavljajo tudi konkretna dejanja in spremembe. Za cerkev bi bilo nesmiselno, ko bi se papež opravičeval, na teritoriju pa bi župnEd “izločevali” laike in neverne. Za Slovenijo bi bila prav tako brezpredmetna sprava, ko bi se v politični praksi nadalje šli belogardiste in partizane. Prav tako bi bila v Trstu neučinkovita in nepopolna sprava, ko ne bi država zakonsko priznala enega izmed bistvenih protagonistov tako zgodovine kot spravnega dejanja: Slovencev v Italiji. Sprava naj ne bi bEa pomembna le za tiste Slovence in Italijane, M so si že podati roko. Tega so se jasno zavedli mnogi najvidnejši tržašM potitiM, znanstveniM in intelektualci. Poziv v prid zaščitnemu zakonu, M ga je v nedeljo objavil tudi Primorski dnevnik, je zaradi vsebine in podpisnikov, to je mednarodno znanih tržaških osebnosti, prelomen in to Slovencem v prid. Manj prelomen, vendar pomemben je bil na primer članek, M ga je v prid zaščitnega zakona objavil tržašM dnevnik II Piccolo, M je bil v svoji zgodovini odkrit nasprotnik Slovencev. Sedaj Čaka zaMjučna poteza Majevne politike, predvsem pa itatijansM parlament. Jasno je namreč, da lahko tudi pot k spravi doživi regrese, M so skoraj neizbežni, če simbolnim trenutkom ne sledijo konMetna dejanja. V zamejsko-slovenskem in tržaškem primeru potovanje ni zaMjuCeno, pričela pa se je pot. O vsebinah, metodah in stališčih lahko diskutiramo in polemiziramo: bistveno je, da se v imenu preteMosti ne pokoplje jedro izziva, M je v tem, kako bomo ljudje, Slovenci in Italijani, v bodoče živeti na tem prostoru, ki doživlja z našo voljo ati pa tudi proti njej usodne spremembe. Prav tako je pomembno, da ne bo spremenjena prihodnost nov zid.
SLOVENIJA / ZDRAVSTVO
»Ne bodi cepec, ... cepi se!«
Zaradi hepatitisa B letno umre na svetu milijon ljudi - Široka preventivna akcija v Sloveniji
LJUBLJANA - »Ne bodi cepec... cepi se«, je moto zdravstvenovzgoj-ne akcije, s katero želijo na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) na hudomušen način spodbuditi k cepljenju proti hepatitisu B. Cepljenje je namreč najuCinkovi-tejši naCin zaščite pred to nalezljivo boleznijo, ki ima pogosto zelo težke zdravstvene posledice in lahko povzroči tudi smrt. Številke kažejo, da vsako leto zaradi akutnega hepatitisa B in njegovih posledic umre približno milijon ljudi.
Hepatitis je splošni pojem za vnetje jeter, hepatitis B pa eden izmed virusnih hepatitisov. Virus hepatitisa B povzroča številna jetrna obolenja, akutni in kronični hepatitis, cirozo in primarni jetrni karcinom (rak jeter). Kronična jetrna bolezen in primarni jetrni karcinom sta pomembna vzroka za umrljivost. Ocenjuje se, da je na svetu vec kot 350 milijonov ljudi oz. približno pet odstotkov svetovne populacije MoniCno okužene z virusom hepatitisa B (VHB). V Evropi naj bi se vsako leto s tem virusom na novo okužilo vsaj milijon ljudi in bolezen v vsaj Četrtini primerov napreduje v jetrno cirozo.
Učinkovito in varno cepivo proti hepatitisu B poznamo od leta 1982. V Sloveniji se je začelo cepivo uporabljati leto kasneje, in sicer so doslej cepili skupine, ki tvegajo nevarnost okužbe - med drugim zdravstvene delavce, študente in dijake zdravstvenih šol, bolnike na dializi, novorojence z virusom okuženih mater, intra-venske uživalce droge
in gojence zavodov za duševne in telesno prizadete. Leta 1998 so v Sloveniji uvedli sistematično obvezno cepljenje otrok v prvih razredih osnovnih šol.
Glede na to, da velik delež spolno aktivnega prebivalstva še vedno ostaja necepljen, so se na IVZ odločili prav to starostno skupino (od 15 do 50 let) spodbuditi k cepljenju. Za zaščito pred VHB so potrebni trije odmerki cepiva: drug odmerek štiri do deset tednov po prvem, tretji odmerek pa Cez približno pol leta. Po cepljenju se le redko in v blažji obliki pojavijo utrujenost, glavobol, rahlo povišana temperatura in gastrointestinal-ne motnje; težave pa minejo same. Za vsakega od treh odmerkov cepiva bo treba odšteti 4000 tolarjev, za šolarje, dijake in študente pa bo zadnji odmerek brezplačen. Cepljenje bo od jutri dalje potekalo na IVZ in na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. V IVR pričakujejo, da se jim bodo pridružili še ambulante za študente, zdravstveni domovi in zasebne ambulante.
Okužba s VHB lahko dolga leta poteka brez simptomov. Povzroči lahko akutni ali Monic-ni, simptomatski ali asimptomatski hepatitis. Večina okuženih pa se ne zaveda, da so nosilci virusa in s tem prenašalci okužbe, so poudarili na današnji novinarski konferenci IVZ.
Virus hepatitisa B je v visokih koncentracijah navzoč v krvi, serumu in izcedkih ran ter v semenski tekočini, vaginalni sluzi in slini pri ljudeh z akutno okužbo in pri nosilcih VHB. V skoraj nezaznavnih količinah se nahaja v uri-
nu, blatu, potu, solzah in materinem mleku-Virus se prenaša s stikom z okuženo krvjo, semensko tekočino in vaginalno sluzjo. Najpomembnejše poti prenosa so s spolnimi odnosi, z matere na otroka in s Mvjo. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Virus je precej odporen in lahko preživi na kirurških instrumentih in površinah en teden pri sobni temperaturi.
Po okužbi lahko zbolimo za gripi podobno boleznijo, pri nekaterih pa se pojavijo bolezenski znaki, posebej značilni za hepatitis'-vročina, rumena obarvanost kože, temen urin in bolečina pod desnim rebrnim lokom. Največkrat po okužbi 2 VHB nimamo bolezenskih znakov, kar pa se ne pomeni, da nismo kužni.
V Sloveniji se je po podatkih IVZ, ki spremlja prijavljene nalezljive bolezni, pogostost akutnega hepatitisa B od leta 1992, ko je bila Sest na 100.000 prebivalcev, v zadnjih treh letih ustalila na približno 1, 5 na 100.000 prebivalcev. Analiza zbranih podatkov IVZ kaze, da se je približno polovica bolnikov okužila pri spolnem odnosu, 15 odstotkov pri intraven-skem uživanju droge iu dva odstotka pri zdravstvenih posegih (npr^ dializa). Pri veC kot 30 odstotkov bolnikih dejavnik tveganja za okužbo ni bil ugotovljen. Ta ocena ni p°( polnoma zanesljiva, saj bolniki ne iščejo vselej zdravstvene pomoči, zdravniki bolezen nepopolno prijavljajo, asimptomatske okužbe pa praviloma ostajaj0 neprijavljene. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
»Pre-dragi« Kraški pust!
33. KrašM pust je za nami, po vaseh pa ljudje o njem še govorijo. Berem v našem dnevniku, da je najbolj popularna prireditev pri nas, zelo dobro uspela. Zal pa ni šlo brez polemik in tudi kar težkih polemik. Zasluga za dobro gre organizatorjem, za slabo pa tistim, ki so na drugi strani odra. Zakaj je do tega sploh prišlo? Je bila samo skupinica ali nas je bilo kar precej, M se nismo strinjali s tem kar se je dogajalo na Opčinah? Odprimo dobro oci v vse smeri!
Kot vašCan ne sodelujem direktno pri pustnem delu, ker pa je vas majhna in osebno me tudi zanima, imam možnost, da od blizu opazujem, kako to poteka. Na opensko pustovanje hodim že tri desetletja in polemik sem slišal še in še. Odbor se trudi, da bi bilo samo veselje, mogoče se ne trudi v pravo smer.
Kar pa me je osebno tudi močno prizadelo, je poročanje medijev. Ce upoštevamo, da je pustni sprevod taka velika manifestacija, M privabi
na Opčine na tisoče ljudi, je poročanje zelo skromno. Mislim, da pustni delavci, M zgubljajo dneve in noči, (tudi mesece) da pripeljejo na Opčine sMbno izdelane vozove in ne brez vsakovrstnih težav, začenši z birokratskimi; tu trosijo svoj denar, ure in ure neplačanega dela, dela na mrazu pod sMomnim šotorom, ki so si ga sami naredili, si ne zaslužijo niti sliMce v domačem dnevniku, nekaj vec kot par sekund na naši televiziji, kaj pa še en pošten komentar kaj so naredili, je res žalostno in podcenjujoče. Tisti, ki ni nikoli videl kako se to dela, kaj vse je bilo narejenega preden se pride do Opčin oz. sprevoda, ne more razumeti.
Na žalost je že navada, da naši ljudje so vsi prostovoljci. Ce želijo biti cenjeni za opravljeno delo ali kaj vec pridobiti, se morajo obrniti drugam. In res je tako! Dovolj, da pogledate od Tržiča naprej, pa boste videli kako so tam Maski pustarji pošteti. Vaški pozdrav od enega PreCenca.
David Paulina

RIM / RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA ZA ZAŠČITO SLOVENSKE MANJŠINE
»Odbor devetih« delal ves dan, na skupščino pa še čakamo
Včeraj skupščina štirikrat nesklepčna - Zakon danes na dnevnem redu
RIM - Zaščitni zakon za slovensko manjšino je vse °°lj podoben ladjici v raz-purkanam morju. Tako imenovani »odbor devetih«, ki je zasedal v pone-tieljek pozno v noč in vče-mj dejansko vse jutro, je v bistvu opravil glavnino svojega dela (uskaditev vseh popravkov in dopol-pil leve sredine), spet pa se le zataknilo na poti v poslansko skupščino, ki je bila popldne kar Štirikrat nesklepčna.
Nas zakon je bil pred popoldanskim zasedanjem skupščine na trinajstem bmstu dnevnega reda, na Predlog predsednika Lucia-ba Violanteja so ga potem vključili takoj za zakonom o discipliniranju stavk v jav-aih ustanovah in prevozih.
Poslanci SKP so sprva glede tega napovedah obstruk-ojo, na pritisk leve sredine, ki je pristala na nekatere njihove amandmaje, so po-tem umaknili 600 popravkov. Kljub dogovoru pa je bila skupščina, kot rečeno, v presledku nakaj ur kar Štirikrat nesklepčna.
To je upravičeno zelo razburilo Violanteja, ki je Javno ožigosal odsotnost Poslancev vladne večine in opozicije, ki so z dušo in telesom v volilni kampanji Za aprilske volitve. Pred-
Sfirl n 1 V 1 l-l izim-vri	»-V-I
ve, kaj je Masellijev zakon. To izgleda morda žalostno, v resnici pa je tako.
Vladni podtajnik Caveri je v včerajšnjem intervjuju rimski dopisnici RTV Slovenija Mojci Širok znova potrdil pohtično voljo vladne večine, da se zadeva v zbornici in nato v senatu spelje do konca. Priznal je težave (npr. pomanjkanje proračunskega kritja), za
katere pa osebno ne more odgovarjati, saj je v vlado vstopil šele pred koncem lanskega leta ob izvolitvi drugega D’Alemovega vladnega kabineta. Važno je vsekakor, da se zadeve vsaj na tem področju rešujejo.
Caveri je v intervjuju tudi povedal, da poslanci narodnih in jezikovnih manjšin pozorno spremljajo dogajanja s sloven-
skim zakonom. Skoda, da bo poslanec iz Doline Aoste po aprilskih volitvah (predvidoma v začetku maja) skoraj gotovo nadomestil Massima Cacciarija v evropskem parlamentu in tako odstopil s podtajniške-ga mesta. Cacciari je namreč tudi v primeru neuspeha svoje kandidature za predsednika Dežele Veneto napovedal, da bo ostal v
tamkajšnjem deželnem svetu kot vodja opozicije. Ce bo tako naredil se bo moral odpovedati mandatu v Strasbourgu, medtem ko bo Caveri lahko opravljal dvojni mandat državnega in evropskega poslanca, ne bo pa smel ostati član vlade.
Sandor Tence Na slikah (z leve) Rosa Russo Jervolino, Maselli, Caveri in Di Bisceglie.
KAMPANJA / LS ZA PREDČASNE VOLITVE
Primer Bassolino: dogovor spet poenotil levo sredino v Neaplju
. NEAPELJ - Vse kaže, da se bo neapeljska politična telenovela, ki jo je sprožil župan Antonio Bassolino potem, ko je umaknil odstop z županskega mesta, končala s srečnim koncem in s ponovno združenim levim centrom. Tako bi kazalo po včerajšnjem srečanju med neapeljskimi predstavniki strank, ki podpisajo sedanjo večino na občini. Po večurnih pogajanjih so se domenili, da bo ostal Bassolino edini kandidat leve sredine na bližnjih deželnih volitvah, večina pa je obenem priznala, da »politični-institu-cionalni problem na neapeljski občini«, na katerega je opozorila Ljudska stranka, resnično obstaja in ga je treba rešiti. Z drugimi, manj politično zavitimi besedami povedano: Ljudska stranka noče, da bi ostal Bassolino po izvolitvi za predsednika dežele Kampanje še za eno leto neaplejski župan. Zato zahteva predčasne občinske volitve, ki naj bi bile jeseni. V ta namen naj bi »angažirali« parlamentarne skupine večine, naj parlament izglasuje normo, ki naj bi »pospešila volitve« v Neaplju.
Krajevni predstavniki leve sredine so bili po dogovoru zadovoljni: menili so, da je sedaj levosredinska večina spet enotna. Zadovoljen je bil tudi tajnik Levih demokratov VValter Veltroni, medtem ko je bil njegov kolega iz Ljudske stranke Pierluigi Castagnetti zelo previden. Menil je, da je treba sedaj preiti od besed k dejanjem.,
uaa parlamentarce leve sre-tiine, ki bi morali zagotoviti sklepcnost in omogočiti odobritev pomembnega ^ona, kot je odlok za preprečevanje divjih stavk v Javnem sektorju. Gre za sta-Tl zgodbo, ki se v italijan-skem parlamentu žal pojavlja ob vsakih volitvah.
»Odbor devetih« je, kot rečeno, tudi včeraj delal s Polno paro. Pod vodstvom Predsednice komisije za Ustavna vprašanja Rose Russo Jervolino in večin-skega poročevalca Domeni-
MILAN / PODKUPNINE IN MENZE
Zaprli tudi ljudi iz naših krajev
Eden je iz Trsta, drugi iz Renk - Vpleteni tudi vojaški častniki
MILAN - V preiskavi o domnevnih podkupninah pri oskrbovanju vojaških menz so se znašli tudi nekateri podjetniki in posredniki iz naših krajev, med katerimi sta Livio Bartoli iz Trsta in Alessandro Pulz iz Romansa. Pulz je predsednik sekcije trgovcev s sadjem in zelenjavo na debelo pri goriškem pokrajinskem združenju ASCOM, na to mesto je bil izvoljen 15. januarja, vodi pa podjetje OCO s sedežem v Marianu in deluje na tržnici na debelo v Gorici. Za zapahe sta končala tudi Franco Mazzucchin in Fabio Bertotto iz Ronk.
Preiskava pa je segla tudi v vojaške vrhove, saj so aretirali polkovnika Vin-cenza Fasana iz Abana Terme, načelnika urada za pogodbe na vojaškem komisariatu v Padovi, in pa upokojena brigadna generala ter bivša direktorja
na komisariatu, Raffaeleja Galdija iz Rima in Elia Sgalambra iz Verone. Vsi so osumljeni korupcije in prevare.
Podobne afere žal niso nekaj novega. Pred nedavnim, oktobra lani, so odprli preiskavo o podkupninah za stotine milijonov lir v zvezi z oskrbo občinskih menz v Milanu in okolici, a marca lani so se s podobnim primerom ukvarjali v Genovi, kjer sta se v ospredju znašli dve podjetji, ki sta s sadjem in zelenjavo oskrbovali bolnišnice, javne ustanove in kasarne. V Neaplju pa so leta 1997 skušali odkriti krivce za domnevne nepravilnosti pri dražbah v bolnišnici Cardarelli, kjer je med drugim izginilo na stotine zelo dragih atermičnih pladnjev, s katerimi bi morali vsakemu bolniku nuditi obrok hrane, ki jo je posebej naročil.
CIAMPI / GLEDE ČLANSTVA V EU
Italija podpira Poljsko
zatconsKega premo-§a (prvotno besedilo jih ima z8) in vzel na znanje, da je s Proračunskim kritjem baje v redu. Od predstavnikov opozicije se je seje p bora udeležil le poslanec °rza Italia Gualberto Nic-ooiini, medtem ko poslanca Roberta Meine znova ni bi-
0	rja spregled. »Odbor de-Vetih« je vsekakor po Pričakovanju zavrnil vse Negove popravke, kar pa Poslanca Nacionalnega založništva očitno ne skrbi,
er ga zanimajo le dogajanja v skupšcinp
Poleg Jervolinove, ki 326 resnično veliko zani-Rranje za slovensko proble-Jjratiko, sloni »odbor deve-rb« na prizadevanjih j. ojice« Domenico Masel-’ Ruciano Caveri in Anto-0 Di Bisceglie, ki so v teh Pomembnih trenutkih res ® oodstotno angažirani za ascitni zakon. Ne gre za valnico, ki je trije poslanci e. Potrebujejo, ampak za Pnznanje njihovemu delu
1	Pogojih, ki so vse prej kot ^abki. Mi namreč razumlji-
o ocenjujemo zaščitni fakon kot zelo pomembno v . vo, v resnici pa velika ecma poslancev sploh ne
BRINDISI / USPEŠNA AKCIJA
Za zapahi so vsi krivci za smrt dveh agentov finančne straže
BRINDISI - Preiskovalci menijo, da so odkrili in tudi aretirali vse člane tihotapske tolpe, ki je v noči na 24. februar zakrivila smrt dveh finančnih stražnikov. Skupno se je za zapahi znašlo deset oseb, med njimi sta tudi Giuseppe Contestabile in Adolfo Bungaro, ki sta bila v terenskem vozilu, s katerim so se z ugasnjenimi lučmi silovito zaleteli v mali fiat punto, v katerem'sta smrt našla finančna stražnika Antonio Sottile in Alberto De Falco, druga dva pa sta bila ranjena. Contestabile in Bungaro sta že bila v zaporu, kjer je sedaj tudi Bruno Rillo, ki je tolpo vodil. Policija ga je že večkrat zaslišala, vendar je vztrajno trdil, da je šlo za nesrečo in ne za namerno dejanje. Včeraj se je Rolli prostovoljnio predal agentom.
Agenti so ugotovili, da so 23. februarja zvečer v kraju Acqua Chiara, nekaj kilometrov severno od Brindisija, izkrcali večjo količino cigaret. Kolono, ki je zatem prevažala cigarete, so
spremljala tudi tri blindirana terenska vozila. Nedaleč od Brindisija so se srečali s finančnimi stražniki, začelo se je zasledovanje, pri čemer se je range rover, ki ga je upravljal Contestabile, z vso silo zaletel v fiat punto, v katerem so bili finančni stražniki.
Na sestanku, ki je bil na prefekturi v Bariju in ki se ga je med drugimi udeležil tudi no-traji minister Enzo Bianco, pa so včeraj naredili obračun »operacije pomlad«, ki so jo pričeli pred dvema tednoma. Z rezultati so bili zelo zadovoljni, saj so aretirali 92 oseb, prijavili so jih 135, zaplenili so 8.187 kg cigaret, 44 blindiranih terenskih vozil in 18 drugih prevoznih sredstev, od tovornjakov do gliserjev, 500 kg eksploziva, 886 kg hašiša in marihuane, dober kilogram heroina in 700 gramov kokaina, veliko orožja, odkrili so razne bunkerje in najsodobnejšo tehnologijo, ki so se je posluževali tihotapci.
VARŠAVA - Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je po včerajšnjem srečanju s poljskim predsednikom Aleksandrom Kwasniewskim (na sliki AP) v Varšavi zagotovil italijansko podporo pri vključevanju Poljske v Evropsko unijo, ker je država »zgodovinsko in kulturno« del Evrope. Širitev in utrditev EU sta po Ciampijevih besedah medseboj povezana procesa, ki lahko zagotovita širšo funkcionalnost Evropske unije, tako da bo še presegla uvedbo evra, ki je predstavljala odpoved državne suverenosti na monetarnem področju. Poljska pa bo lahko članica Evropske unije, samo če bo izpolnjevala zahtevana merila. To pa bo seveda vse prej kot lahko predvsem na področju kmetijstva. Kar 40 odstotkov Poljakov je namreč zaposlenih v kmetijstvu, ki je deležno za EU nesprejemljivih podpor in protekcij. Poljska kmečka stranka ima v parlamentu 26 poslancev in bo seveda povzdignila svoj glas, če bi bili poljski kmetje oškodovani. Ciampi pa je bil vseeno mnenja, da je realistično pričakovati, da bo Poljska ustrezala merilom za vstop v unijo že do leta 2003. To vzbuja sum, da bi lahko Poljski unija omogočila preferenčno pot, kar pa bi sprožilo negodovanje ostalih kandidatk za širitev. Sogovornika sta več pozornosti namenila še gospodarskemu sodelovanju med državama, evropski varnosti in razmerah na Balkanu, kjer po njunem prepočasi uresničujejo miroljubne medsebojne odnose. Italija je med državami članicami EU, takoj za Nemčijo, drugi največji gospodarski partner Poljske. Ciampi bo na Poljskem ostal še danes, ko bo obiskal uničevalno taborišče Auschvvitz.

r OBČINA TRST / ODPLAKE IN POKOPALIŽCA ACEGASU
Nihče ne popušča okrog privatizacij
Sindikati pripravljajo skupščine, na vidiku stavke
Za bitko okrog privatizacije pokopališke službe in deloma mestnih odplak se skriva dosti bolj strateško nasprotovanje med sindikati, v prvi vrsti s Cgil in Ci-sl, medtem ko je Uil nekoliko v senci. V resnici gre mimo vprašanja pokopališč in odplak za splošnejše vprašanje nameščanja v občinskem aparatu: v koliko se namreč osnovne funkcije, ki terjajo največ konkretnega, tudi fizičnega dela, selijo od občinske strukture na privatizirana podjetja, kot je Acegas, bo v perspektivi občina nameščala vedno manj nekvalificiranega osebja. Sindikati pa menijo, da bi občina morala ohraniti, vsaj delno, tudi neko socialno vlogo n.pr. v odnosu do tistih, ki izpadejo iz delovnega procesa zasebnega sektorja, in do manj kvalificiranih in torej šibkejših oseb nasploh.
Glede konkretnega vprašanja odstopanja občinskih služb privatiziranemu Acegasu pa sindikati
napovedujejo že za prihodnje dni skupščine tako občinskih kot Acegasovih uslužbencev, kar bi lahko bil uvod v val stavk. Napetost v sindikalnih vodstvih je zelo velika: v igri so sami temelji odnosov z javno upravo, so nam potrdili, saj se ni še nikoli zgodilo, da bi odbcinski odbor odobril sklep, ki zadeva tako pomembne sektorje in toliko uslužbencev, brez vsaj okvirnega pristanka vsaj enega dela sindikatov. Illy je izbral spopad, pravijo, sedaij je vrsta na večinskem zavezništvu, da podpre tudi tokratni sklep: pod vprašajem je Se zlasti zadržanje dela zavezništva, ki je bližje sindikalnemu svetu.
Sindikati so pripravljeni sprejeti prenos na Acegas vseh služb povezanih z odplakami. To ima svojo logiko, pravijo, saj bi se privatizirano podjetje ukvarjalo s celotnim procesom, od dobavljanje vode do odplak. Vendar so sindikati sklenili, da bodo do
razpleta celotnega spora zamrznili svoje privoljenje tudi temu manj spornemu problemu. Nenazadnje, trdijo, Acegas ima precejšnje probleme, ker je prevzelo nove funkcije, se preselilo v nov sedež in računalniški sistem, pa tudi 'obnavljajo svojo organizacijo po nedavni privatizaciji. Tudi zaradi tega ni sprejemljivo, menijo sindikati, da bi Acegasu predah še novo, dodatno in zahtevno službo, kot je upravljanje pokopaliških služb.
V prihodnjih dneh bo torej jasno, če se bo spor z Illyjevo upravo sprevrgel v pravi sindikalni spopad. Na obeh straneh ne kaže, da bi kdo bil pripravljen popuščati: Uly je znan po svoji milo rečeno vztrajnosti pri uveljavljanju svojega organizacijskega modela, ki sloni na učinkovitosti in privatizacijo, sindikati pa bi popuščanje v tem primeru plačali z izgubo verodostojnosti pred svojo bazo.
ACEGAS / NOVI OBRAT V INDUSTRIJSKI CONI
b upepeljevalnika električna energija
Električni tok zadošča za mestece kot so Milje ali pa za vso tržaško javno razsvetljavo
Včeraj so si tržaški župan Illy z odbornikoma Drossijem Fortuno in Ne-rijem ter vodstvo podjetja
Acegas s predsednikom Cervesijem na čelu ogledali novi upepeljevalnik v industrijski coni. Raz-
NOVICE
Sporazum za sodelovanje s Čilom na področju biotehnologije
Tri družbe za biotehnologijo, ki delujejo v okviru raziskovalnega centra pri Padričah, so te dni podpisale sporazum za tehnično znanstveno in trgovsko sodelovanje s sorodnimi družbami in univerzami iz Čila. Gre za skupne projekte na področju diagnostike ter prehrambenega in farmacevtskega sektorja.
Sporazumi treh družb - Poiesys Research, Polytech in Tečna - se vokvirjajo v širši program kooperacije z naslovom Estrella, ki ga finansirata Evropska Unija in čilska vlada. Italija je trenutno na desetem mestu v Evropi kar zadeva število podjetij, ki delujejo na področju biotehnologije, vendar je ta sektor v stalnem porastu, tako da predvidevajo za leto 2000 več kot 4 tisoč milijard lir poslovnega prometa. Program Estrella koordinirata genovsko podjetje Team Srl in pariška družba Innovation 128.
S kladivom razbijal po avtomobilih
V	rokah je imal kladivo in je na križišču med ulicama Limitanea in Ghirlandaio udrihal po tamkaj parkiranih avtomobilih, na treh je razbil luči. Ko so prišli agenti, ura je bila 7.30, jim je 41-letni M.T. obrazložil, da je to počel, ker so bili v vozilih policaji, ki so za njim vohunih. Zaenkrat ni jasno, zakaj se je moški tako vandalsko vedel.
Približno eno uro prej pa so neznanci v Ul. Pai-siello, blizu križišča z Ul. Zandonai, proti trem avtomobilom (alfa romeo 166, ford fiesta in renault 5) odvrgli težke kamne, ki so prebili stekla.
Pred nosom so mu ukradli terensko vozilo
Včeraj okrog 15. ure je 35-letni Gualtiero M. parkiral na Nabrežju Grumula, ob križišču z Ul. Belpoggio, in stopil v bar. Na armaturni plošči pa je neprevidno pustil ključe in ko se je vrnil čez kakšno minuto, prevoznega sredstva ni bilo več. Pravijo, da se je Gualtierovim terenskim vozilom (bele barve znamke mercedes, registrska tablica PN 169739) odpeljal okrog 40 let star moški z obrito glavo.
Repentabor v oddaji Brez meje po TV Koper
V	soboto, 19. marca, ob 18. uri si bomo lahko na koprski televiziji ogledali oddajo »Brez meje«, v kateri bodo prikazali kraško vas Repentabor in njene zanimivosti. V Rubriki »Naše gledališče« pa si bomo lahko ogledali delo mlade amaterske igralske skupine »Kraški teron« iz Mavhinj.
Z Rilkejeve pešpoti ne smemo več do morja
Z Rilkejeve pešpoti ni več dovoljen dostop do morja, za kršitelje pa je predvidena precej slana denarna kazen, od 100.000	do
1.000.000 lir. Tako je zapisano v odredbi, ki jo je podpisal devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci. Za spoštovanje tega sklepa bodo skrbele sile javnega reda.
Sklep je nedvomno posledica številnih nesreč, ki so se v zadnjih letih pripetile na tamkajšnjem območju. Župan Vocci uvodoma ugotavlja, da so se nekatere celo tragično končale, s smrtnim izidom. Področje je torej po eni strani nevarno, posejano s skalnatimi pečinami, po zlahka dostopno vsem in dobro obiskano, saj je zelo privlačno zaradi svojih lepot. Marsikdo pa se nevarnosti ne zaveda, zato tudi ne poskrbi za primerno opremo, posebno obutev. Ker pač sama opozorila kaj malo zaležejo, so se sedaj na Občini odločili za drastičen ukrep, prepovedali so »dostop na priobalno območje z visokega dela Rilkejeve pešpoti do morja«. Predvidena so tudi izjeme, vendar izključno iz študijskih ah raziskovalnih razlogov, vendar bo treba predhodno predstaviti ustrezno utemeljene prošnjo.
ZAČETEK DEL / »NAJVECJI GRAFIT NA SVETU«
Od danes rekordni grafit
S trga bodo začasno odstranili tudi 23 metrov visoke drogove
Danes se bodo začela dela za »največji grafit na svetu«: ob 8.30 bodo namreč začeli vrisavati mrežo sivih črt na tlak osrednjega mestnega trga Unita, v naslednjih dneh bodo vnesli povečavo risbe, ki jo je pripravil slikarja Bruno Chersicla, nato jo bodo občani lahko pobarvali in tako postali (delni) nosilci svetovnega rekorda
Na tlak bodo torej najprej zarisali mrežo črt, in to s strojem za risanje črt na cestah: zarisali bodo nič manj kot 2.592 kvadratov s stranico po 2 metra. To začetno delo bo trajalo 3 dni, seveda če ne bo problemov z vremenom, nato bodo pod vodstvom samega umetnika Chersicle in njegovega sodelavca arh. Pietra Da Daha vrisali obrise povečave risbe, ki jo bodo končno tržaški občani lahko prebarvali kot nekakšno ogromno pobarvanko. V uradu za stike z javno-
stjo tržaške občine bodo v prihodnjih dneh začeli zbirati v prijave tistih, ki bi radi sodelovali pri pobudi, za katero so prepričani, da jo bodo vpisali v Guinne-sov seznam svetovnih rekordov pod naslov »največji grafit na svetu«. Risba, ki je sicer začasna, upodablja žensko na biku s helebardo v roki in sloni na grški mitološki pripovedi Zeusove ugrabitve mlade Evrope: v tem primeru ponazarja voljo Trsta, da postane protagonist združene Evrope.
Danes bodo začeli tudi priprave za odstranitev 23-metrov visokih drogov za zastave, in to iz varnostnih razlogov za ves čas prenovitve trga. Kot je znano, bodo v kratkem začeli temeljito obnoviti videz trga, ki ga bodo v celoti tlakovali s kamnom; ob tisti priložnosti bodo veliki grafit odstranili skupaj s sedanjim zakrpanim asfaltom.
ARETACIJE / Z LAŽNIMI LOTERIJAMI
Služili na račun revežev
Pravili so, da denar gre v dobrodelne namene, v resnici so si polnili lastne žepe. To se je dogajalo vse do trenutka, ko je nekdo začel pikolovsko preverjati, če so telefonske številke na loterijskih srečkah pravilne. Ne samo, da niso bile pravilne, ugotovil je, da so bile enostavno izmišljene. Obrnil se je do finančnih stražnikov, ki so uvedli preiskavo in tako se je naposled za zapahi znašlo šest oseb, od Verone do Roviga in Trsta, dolžijo jih združevanja v zločinske namene, cilj je bila prevara.
Pevara je bila ensotavno zamišljena, in morda prav zato učinkovita. Predstavljali so se kot elani združenja ANADIIS (Asso-ciazione Nazionale Disabili Indi-genti Italiani e Stranieri) s sedežem v Trstu. Združenje naj bi delovalo na področju voluntariata, formalno naj bi zbirali denar s prirejanjem raznih loterij: srečke so ponujali po ulicah, trgovinah, veleblagovnicah in povsod tam, kjer so menih, da bo kdo prispeval za potrebe drugih, prodajah so jih po 5 in po 10 tisoč hr. Ljudi so privabljali ljudi z obljubo o zaključnem nagradnem žrebanju. Prav tu pa so se za goljufe začele težave, ali
bolje, konec je bilo veselja ob zlahka zasluženem denarju.
Preiskava, ki so jo vodili agenti tržaškega pokrajinskega poveljstva finančne straže pod koordinacijo namestnika državnega pravdnika Luca Fadda, se je začela novembra lani, potem ko se je do njih obrnilo nekaj oseb. Tako so prišli na sled združenju ANADIIS, svojo pozornost pa so posvetli loteriji z zapadlostjo 31. decembra lani. Organizatorji so obljubljali, da bodo seznam zmagovitih srečk objavili v nekem dnevniku 10. januarja letos. Finančni stražniki so počakali na objavo, nakar so stopili v akcijo, preiskali so stanovanje nekaterih oseb, ki so pri omenjeni organizaciji imele vodilno vlogo. Čakalo jih je presenečenje: odgovorni pri ANADIIS, ki je bila razširjena od Emilije-Romagne do Tridentin-ske-Južne Tirolske, Lombardije, Veneta in naše dežele, so res pripravili seznam »zmagovitih« srečk, vendar so bile izbrane med tistimi, ki niso bile prodane: bilo je torej nemogoče, da kdo karkoli zmagal. Srečke, ki so jih zaplenili, so goljufom v obdobju med 2. oktobrom in 31. decembrom lani navrgle okrog 40 milijonov lir. Lote-
rije so organizirali s trimesečno zapadlostjo, tako da so agenti prekinili tisto, za katero je bilo žrebanje napovedano za prihodnji mesec-Kaže, da so prvo loterijo pripravili že leta 1997.
Iz zaplenjene dokumentacije je jasno izhajalo, da reveži, katerim naj bi bi hil denar dejansko namenjen, niso videli niti centa. Nadalje so finančni stražniki ugotovili, kako je bila urejena struktura organizacije: obstajala so tri V0'. dročja, na katerih so predstavnik1 organizacije razdeljevali srečke-Eno je središče imelo v Veroni' kjer sta bila na delu dve osebi I Z.G. in V.V.), ki sta krili zahodu1 del Veneta in Lombardijo, drug0 središče je bilo v Rovigu (tam sta bila aktivna brata P.L. in P-U” skrbela sta za Emilijo-Romagn0-Tridentinsko-Južno Tirolsko 111 vzhodni del Veneta), zadnje je središče imelo v Trstu, kjer so zaprli dve osebi (G.G. in 35-letno Gioio Petronio iz Milj) in kjer naj bi bil tudi glavni operativni center.
Finančni stražniki so na razpO' lago vsem, ki so v dobri veri prt) stopili k pobudi ANADIIS in ki m lahko nudili koristne informacije-
log za uradni obisk je, da so v strukturi nedaleč od nekdanjega upepeljevalnika na Pantalejmunu te dni začeli izkoriščati tople izpušne pline za proizvodnjo električne energije.
Prva peč, v kateri upe-peljujejo odpadke iz Trsta in okoliških občin, je začela delovati septembra lani, druga novembra, tretja pa z novim letom, ko je prenehal obratovati dotrajani upepeljevalnik z začetka 70-ih let. Prav 1. marca letos pa so spravili v pogon turbine, ki proizvajajo okrog stotisoč kilovvattov/ura. Gre za znatno količino energije-ki bi se sicer porazgubila v atmosfero; tako pridobljena električna energija zadošča za vse Milje ali za vso tržaško javno razsvetljavo.
Graditelj bo dokončno predal novi upepeljevalnik Acegasu po preizkusni fazi, ki se bo zaključila oktobra letos.
PREDSTAVITEV / V LUDOTEKI NARODOV V UL. COLAUTT1
Novi Mladinski center za sožitje med mladimi
V centru se bodo lahko mladi zbirali in ustvarjali
Tržaška mladina je od vCeraj bogatejša za urejen prostor, v katerem se bo lahko srečevala, družila, načrtovala dejavnosti, ki jo najbolj zanimajo, poslušala glasbo, gledala filme in počela vse, kar pač mlade največ zanima. V Ludoteki narodov v Ul. Colautti 3 je namreč sedem let po prvotni zamisli zaživel Mladinski cen- , ter, ki bo na razpolago mladim od 16. do 19. leta starosti. Pridobitev je pomembna, ker imajo mladi v mestu res malo možnosti za druženje.
Center so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih Ludoteke narodov. Predsednik mladinskega središča Luigi Mattiussi je Uvodoma obnovil dolgoletna prizadevanja za Ustanovitev mladinske strukture. Zamisel se je Porodila leta 1993, k njej je uvodoma pristopilo kakih 40 združenj in zadrug, ki se ukvarjajo z mladinsko problematiko, sedaj pa jih je v Mladinski center včlanjenih sedem: Arciragazzi, Zveza slovenskih kulturnih d^ptev, Azione Cattolica, socialna agencija Duemi-launo, La Quercia, Albero ezzurro in Nuova Ana- ■ grumba. Sedanji sedež v Ludoteki narodov je le začasen, saj je tržaška občina namenila Mladinskemu centru prostor v vili Sartorio na Reški cesti, ki jo sedaj prenavljajo, lam bodo mladi razpolagali z velikimi prostori, Parkom, dvorano za vaje m snemalno dvorano.
Predsednica ZSKD Ni-Ves Košuta je v svojem Pozdravu poudarila, da Predstavlja odprtje Mla-
dinskega centra velik praznik in veliko novost v mestu, saj gre za središče mladinske ustvarjalnosti in obenem kovnico sožitja med mladimi različnih jezikov in kultur. Ta aspekt je tudi podčrtala »gostiteljica«, predsednica združenja Arciragazzi in voditeljica Ludoteke narodov Tiziana Roncarati, ki je podčrtala predvsem dejstvo, da je prostor namenjen ljudem vseh starosti, različnih kultur in različnih jezikov.
Koordinator dejavnosti v Mladinskem centru Luigi Cacace je nakazal »ponudbo« središča: v njem bodo lahko mladi ustvarjali, predlagali različne pobude in jih udejanjali, vse delovanje pa bo brezplačno.
Občinska odbornica za mladinske dejavnosti Maria Teresa Bassa Poropat je poudarila predvsem
večkulturni, večetnični in pluralni aspekt nove pobude, pri kateri - je zaželela - morajo biti mladi protagonisti. To je bilo razvidno že iz zametkov načrta, saj ni bila pobuda vsiljena mladim z vrha, temveč je nastajala z njimi.
Organizatorji so že izdelali bogat program
dejavnosti. Tako je bil sinoči v Mladinskem centru koncert skupine Bal-can Babau Circus Orkester, v prihodnjih tednih pa bodo na sporedu Se številni drugi koncerti. Jutri bodo ob 20.30 predvajali film Sovraštvo M. Kassowityja, sledile pa bodo tudi gledališke predstave.
_____ŠOLSTVO / SOLA A.M.SLOMSKA_
Slovenski dijakinji o srečanju mladih
Udeležili sta se ga v Vidmu
Med Številnimi mladimi, ki so v ponedeljek v Vidmu prisostvovali srečanja o mladih, ki ga je priredila deželna uprava Furlanije-Julijske krajine, sta hili tudi dijakinji pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška Ivana Sullini iz 4. razreda in Elena Agostini iz 3. razreda. Srečanja sta se udeležili kot predstavnici Sole in članici Konzulte dijakov tržaških Sol, ki združuje predstavnike vseh šol v mestu.
»V Vidmu je bil največ govor o odnosu mladih do bodočnosti, do dela. Deželna uprava je že decembra poslala na šole vprašalnik, da bi izvedela, kaj menijo mladi o teh problemih. Zal na našo šolo vprašalnik ni prišel, tako sva se znašli na videmskem srečanju nekoliko v težavah, bili sva malo nepripravljeni, ker so na Solo poslali le vabilo za udeležbo na srečanje. V Vidmu pa sva se pogovorili z drugimi udeleženci in s6 tako seznanili o predla-
OBCINA / ŠTEVILNE ŠPORTNE DEJAVNOSTI
Predstavili Trieste Šport $how
Prireditev bo od 30. junija do 7. julija na stadionu Nereo Rocco
Tržaški stadion Nereo Rocco se bo od 30. junija do 9. julija spremenil v pravcato »športno mestece«. Na travnati površini in v prostorih ob stadionu bo namreč potekal 4. tržaški Šport show, ki so ga predstavili včeraj v občinski pa-
_ PADRIČE / NEZNANI VANDALI_
Poškodovano obeležje TiGR-u
Obeležje postavili nekdanji tigrovci in KZKV
Desničarski vandali so se spet oh6) •rLa^ slovenskim spominskim dr'v? jem. V gozdu Salzer pri Pa-icah so hudo poškodovali kamnito °Sčo, s katero so se nekdanji ti-°Vci v sodelovanju s Koordinacij-
skim združenjem kraskih vasi poklonili spominu organizaciji TIGR. Neznanci so se v nočnih urah najverjetneje s kladivom ali s kakim drugim predmetom znesli predvsem nad napisom.
lači. Prireditev, ki je v preteklih letih požela velik uspeh, saj se je pr-veizvedbe udeležilo kar 71 tisoč ljudi, poteka v organizaciji občinskega odborništva za kulturo, šport in prosti čas ter podjetja Publisport.
Na območju stadiona Rocco bodo potekale Številne športne dejavnosti. Organizatorji so zaenkrat objavili začasni seznam športnih panog, ki zaobjema borilne športe, atletiko, ples, koarko, bezbol, rokomet na mivki, rugby na mivki, nogomet na mivki, odbojko na mivki, biljard, balinanje, nogomet, veslanje, duathlon, ameriški football, gimnastiko, golf, hokej na travi, kick boxing, gorsko kolesarstvo, dviganje uteži, boks, sabljanje, srednjeveško sabljanje, skate in line, jamarstvo, poulični hokej, potapljaštvo, tenis, minitenis, namizni tenis, streljanje, lokostrelstvo in jadranje. Gre torej za res celovit prikaz klasičnih športnih panog in drugih Športnih dejavnosti. Poleg tega bo poseben prostor urejen za ekstremne športe.
Bogata bo tudi razvedrilna ponudba z glasbenimi prireditvami. Posebno pozornost bodo prireditelji posvetili kabaretu, ki je že v prejšnjih izvedbah požel veliko odobravanje občinstva. Poleg tega si organizatorji prizadevajo, da bi tudi letos v okviru Šport shovva priredili le-
potno tekmovanje za izbor najlepše Tržačanke, ki naj bi nato neposredno sodelovala na izboru za miss Italije. Tudi taka pobuda bo, verjetno, dokajšnja poslastica za ogled in udeležbo na letošnjem tržaškem Šport shovvu.
Podiplomska
tečaja
medicinske
fakultete
Medicinska fakulteta tržaške univerze prireja dva podiplomska specializacij-ska tečaja, ki bosta še v letošnjem akademskem letu 1999/2000. Prvi je posvečen problemom zvišanega krvnega pritiska in bolezni srca in ožilja, drugi pa andro-loški kirurgiji in mikrokirurgiji. Na prvem bo mesta za 10 gojencev, 90 ur obveznih teoričnih in praktičnih lekcij bo v univerzitetnem medicinskem in nevrološkem oddelku (tel. 040 910946). Drugi tečaj, pravtako namenjen 10 gojencem, bo v univerzitetnem kirurškem oddelku (tel 040 3994575) in bo skupno trajal 72 ur. Na koncu tečajev bo izpit, po katerem bodo pred kratkim diplomirani zdravniki prejeli diplomo specializacije. Prošnje je treba predstaviti najpozneje do prihodnjega 31. marca, predvpise sprejemajo v tajništvu tečajev za specializacijo v H. nadstropju glavnega poslopja univerze (tel 040 6767014).
fs:, * y "	Sv'!*.
O --	P, i **
gani temi,« je povedala Ivana Sullini.
»Govor je bil predvsem o mladih in politiki, o odnosu mladih do politike,« je nadaljevala Elena Agostini. »Iz srečanja je izšla jasna slika, da večino mladih politika ne zanima. Politika mladim ni blizu, je preveč oddaljena od mladih,« je ocenila Elena, medtem ko je bila Ivanina ocena o politiki Se bolj neizprosna:	»Je
umazana.« Dijakinji sta tudi presodili, zakaj se prav sedaj politika začenja zanimati za mlade: »Bližajo se volitve, zato želijo politiki pridobiti čim več točk, da bi si “prisvojili” mlade.«
Videmskega srečanja so se udeležili večinoma univerzitetni študentje, višješolcev je bilo manj. Mnenja tržaških višješolcev je iznesel predstav-
nik italijanskega klasičnega liceja Petrarca: »Predlagal je, kaj bi lahko v Trstu postorili za mlade: zeleni park, igralnico, stavbo s telovadnico, barom, disko klubom, knjižnico. Za te predloge smo se domenili na srečanju predstavnikov tržaških višjih srednjih šol,« sta povedali dijakinji. Seje Konzulte višješolcev potekajo predvidoma enkrat mesečno, na njih se dijaki pomenijo o vprašanjih, ki jih najbolj žulijo.
Predstavnici pedagoškega in družboslovnega liceja sta se tudi obregnili ob posege političnih predstavnikov: »Govorili so, kako bi lahko... kako bi bilo lepo..., kako bi lahko naredili..., zakaj... Kot vedno so grozno govorili, a imeli smo vtis, da ne bodo nič naredili.«
NOVICE
Koncert mezzosopranistke Mirne Pecile v Tartiniju
V okviru Koncertov docentov 2000 bo danes ob 20.30 v avditoriju konservatorija Tartini nastopila mezzosopranistka Mirna Pecile. Ob klavirski spremljavi Silvia Sirsena bo odpela skladbe A. Smareglie, M. Montica, G. Viozzija in C.A. Seghiz-zija. Brezplačna vabila je mogoče dvigniti v vratarnici konservatorija.
Konec seminarja Eureka
Na sedežu združenja Eureka, laboratorija za didaktiko znanosti pri tržaški univerzi v Ul. Montegrappa 1 se bo danes ob 16.30 končal seminar o animaciji znanstvenih knjig za otroke z naslovom Raziskovanje ob igri, ki se ga je udeležilo kakih 30 učiteljev.
Srečanji SKP
Stranka komunistične prenove - krožek Gramsci prireja danes, 15. marca, ob 18. uri v ljudskem domu na Pončani srečanje članov in simpatizerjev na temo »Stranka sprašuje samo sebe - organizacija SKP po seminarju v Chiancianu«.
Jutri ob 18. uri pa bo na Skoljetu 18 (ob križišču z Ul. delTEdera) na pobudo stranke SKP tiskovna konferenca na temo »Park za območje Kolonje«. Govoril bo občinski svetovalec Lorenzo Lorusso ter tajnica federacije stranke SKP Giuliana Vlacci. Ftisoten ho tudi predsednik rajonskega sveta Lorenzo Giorgi.
Srečanje o prvi vojni
Italijansko britansko združenje prireja jutri ob 18. uri na sedežu zavarovalne družbe RAS na Trgu Re-pubblica 1 srečanje o prvi svetovni vojni ter specifično o posledicah poraza pri Dardanelah leta 1915. O tem ho članom združenja in gostom spregovoril kap, Fortunato Montigha.

DSI / PREDAVANJE ALOJZA ZEGE
Kras je bistveno spremenil svoj videz
Flora in favna na Tržaškem Krasu v preteklosti in danes
Na spremembo naravnega sistema Krasa ter tako njegove flore kot favne je v veliki meri vplivala človeška roka. To je izhajalo iz tradicionalnega ponedeljkovega srečanja Društva slovenskih izobražencev, ki je 13. marca priredilo srečanje z gozdarskim tehnikom Alojzom Zego iz Komna, ki je zbranim poslušalcem v Peterlinovi dvorani spregovoril o kraški flori in favni v preteklosti in danes, predvsem pa o pogozdovanju kraške-ga področja, ki se je zaCelo v drugi polovici 19. stoletja, končalo pa pred nekaj desetletij. Prav Alojz Zega je bil soudeležen pri zadnji fazi pogozdovanja Krasa, je pa tudi še utegnil spoznati ljudi iz tiste generacije, ki je sodelo-
vala pri pogozdovanju za Časa avstro-ogrske monarhije.
V 19. stoletju, je dejal Zega,- problem pogozdovanja ni bil aktualen samo pri nas, ampak na celotnem Sredozemlju, se pravi na območju, kjer geološko podlago sestavljata apnenec in dolomit. Tu je namreč v teku stoletij prišlo do postopnega izginotja zelenila predvsem zaradi Človeka, ki je najprej posekal drevesa, nato pa na istem območju požigal, kosil idr., tako se je zemlja redčila in prišla do skale. Ta proces, je dejal Alojz Zega, se je zaCel približno leta 1000, višek pa dosegel v
15.,	16. in 17. stoletju. Marsikdaj mečemo krivdo npr. na Benečane, ki so posekali oz. dali posekati ali odkupili
ogromne količine dreves za potrebe svojih ladij in mostišč, pozabljamo pa na soodgovornost npr. kraškega Človeka, ki je pri tem tudi sodeloval, bodisi zaradi nevednosti, predvsem pa iz nuje po preživetju. Ze pred stoletji je prišlo do teženj po obnovi zelene odeje, ki pa so se konkretizirale v drugi polovici 19. stoletja, najprej s poskusi pogozdovanja z domačimi rastlinskimi vrstami, ki pa niso bili uspešni, nato pa s Črnim borom. Le-ta je sicer predstavljal neavtohtono vrsto, ki pa se je obdržala. Tako so oblasti zaCele pogozdovati Kras (šlo ni samo za naš domači Kras, ampak za področje od Reke do Soške doline) s črnim borom. Do prve svetovne vojne je bilo pogozdenih 10.480 hektarjev površi-
ne, med obema vojnama 850 hektarjev, po drugi svetovni vojni do leta 1960 pa 4.000 hektarjev. Predavatelj je pri tem prispeval tudi precej zanimivih podatkov o tem, kako je potekalo pogozdovanje in kako so ljudje to sprejemali. Krajevnemu prebivalstvu to pogozdovanje namreč ni bilo pogodu, saj so se ljudje bali, da bodo s tem še ob zadnjo ped rodovitne zemlje.
Kakšno pa je stanje danes? Črni bor, je dejal Zega, je v hudi krizi in bo verjetno ostal le še kot zgodovinski spomin. Nadomestile ga bodo avtohtone drevesne vrste: črni gaber, črni jesen, hrast, kostanj, pa tudi lipa in oreh. Sicer se površina zarašča tudi brez pogozdovanja, tako da imamo danes kar 70 odstotkov zelene odeje, medtem ko pa je je bilo v preteklosti le sedem odstotkov. Poleg bora izginevajo tudi brin in na-splošno številne rastlinske vrste, ki so son-celjubne. Skupaj s floro pa se spreminja tudi favna:	izginevajo - npr.
škrjančki, zajci, poljske, jerebice in jamski golobi, na njihovo mesto pa prihajajo srnjad, divji prašiči in celo jeleni. Če pa obstaja želja po vzdrževanju določene oblike in videza Krasa, se je treba zavedati, da tega nihče ne bo naredil brez interesa in podpore, ki je med drugim predvidena tudi v načrtih snujočega se krajinskega parka, (iž)
8. MAREC PRI SKD SKALA
Gropada slavila res impozantno
Priredili tudi natečaj za ženske ustvarjalke
V počastitev dneva žensk so se v Gropadi odločili za poseben način, in sicer z nedeljsko popoldansko prireditvijo v prostorih Zadruge. Program je bil zasnovan na nastopu otrok, mladih iz Gropade in okolice, domačinke pa so se predstavile s pevskim nastopom. Gro-pajski dan žena je bil posebne vrste, saj je izvenel kot velika prireditev, kulturni praznik, in presegel retoriko tradicionalnih društvenih praznovanj osmega marca.
Plačilo za domiselnost in trud članov gropajske-ga kulturnega društva Skala je bila nabito polna dvorana, ki se je izkazala za pretesno, tako da so nekateri prisostvovali prireditvi izza vrat na dvorišču. Občinstva niso sestavljale le mamice, »none« in tete, temveč
tudi veliko očetov in »nonotov«. Prireditelji so k sodelovanju povabili tudi učiteljice in otroke iz krajevnih vrtcev in šol, tako da je v prvih vrstah sedelo veliko otrok.
Na oder so najprej stopile mlade plesalke motorično plesne šole, ki se odvija v okviru delovanja KD Skala pod mentorstvom Petre Križ-mancic. Slednja je tudi povezovala prireditev in nedvomno determinant-no pripomogla k uspehu nedeljske prireditve. Malčki iz krajevnega vrtca so korajžno zapeli štiri pesmi in svojim mamicam recitirali krajše besedilo. Tudi učenci iz bazovsko-gropajsko-pa-driške osnovne šole so se predstavili s petjem in recitiranjem, najstarejši izmed njih pa so zaigrali prisrčen prizorček. Pod
LAHKA GLASBA
Angleški bend Breakbeot Era bo v petek nastopil v Trstu
V okviru glasbene manifestacije Segnali amplifica-ti, ki jo prirejata združenje Globogas in zadruga Bo-navventura, bo v petek nastopil angleški bend Break-beat Era, ki je na evropski turneji. Gre za mlado skupino, ki ima svoje korenine v Bristolu, mestu, ki je v zadnjih letih zaslovelo po mnogih inovativnih skupinah. Sam projekt Breakbeat Era je nastal skoraj slučajno pod nadzorom dveh znanih di-jev, to sta Roni Size in Dj Die. »Najprej sem doma posnela nekaj pesmi, ki sem jih poslala neodvisni založbi. Gez teden dni sta se oglasila Roni Size in Di Die ter mi predlagala, naj pesmi snemam v njunem studiu. Projekt Breakbeat Era je bil na nogah...« je povedala pevka Leonie Laws. Pevka, ki se je rodila v Južni Afriki, je v mladih letih potovala iz kraja v kraj, iz države v državo. Mesto, ki jo je najbolj pritegnilo, pa je bilo Bristol. Tu je doživela svoje prve glasbene izkušnje, saj je nastopala po raznih pubih in manjših koncertnih klubih. Njen talent pa so kmalu zapazile nekatere pomembnejše založbe, ki so ji omogočile, da se je predstavila tudi pred številnejšimi občinstvi. Danes velja za eno izmed najboljših pevk v okviru' angleških glasbenih novosti. Njen glas je prepoznavni znak skupine Breakbeat Era. Leonie je tudi avtorica tekstov in sama trdi, da imajo le-ti mnogo pomenov. »Kadar pišem pesmi, se prepuščam podzavesti. Pri pisanju nisem kaj preveč pikolovska, ampak skušam spremeniti v poezije občutke, ki vladajo v moji duši v določenem trenutku. Poslušalec lahko na ta naCin interpretira pesmi na najrazličnejše načine.« Mnogi glasbeni kritiki trdijo, da Breakbeat Era predstavljajo pravo preseganje drum’n basea, glasbene zvrsti, ki je izredno priljubljena med mladimi ljubitelji zahtevnejših dance zvokov. Breakbeat Era bodo nastopili okrog 21.30, za njimi pa bodo prisotne zabavali dj-ji ljubljanskega Radyoyo. (mitja s.)
BORŠT / OB 100-LETNICI PD SLOVENEC
Večer domače ustvarjalnosti
Razstava, ki so si jo zamislili v nizu letošnjih jubilejnih prireditev, je že ob otvoritvi žela zavidljiv uspeh: sobotnega srečanja v dvorani vaške srenjske hiše se je udeležilo lepo število ljudi, predvsem vaščanov, ki jim je praznovanje 100-letnice ustanovitve PD Slovenec posebno pri srcu. Po večeru na godni dan vaškega zavetnika sv. Antona z zborom in premiero društvene dramske skupine in po februarskem koncertnem gostovanju Mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba v župnijski cerkvi, je bil po zamisli društvenega odbora marec posvečen domači ustvarjalnosti na področju ročnega oblikovanja. Razstava, ki bo na ogled še vse do sobote, 18. t.m., vsak dan, od 17. do 20. ure, ponuja namreč obsežen in vabljiv vpogled v vse, kar se ustvarjalnega dogaja po domovih v Borštu in Zabrežcu. Ponudba gre od likovnih del do izdelkov značilno ročnega dela, pri Čemer ima še posebno zaslugo skupina domačink, kot so Marija, Zmaga in Magda Sedmak, Danica Marc, Bernarda Maar, Sonja Boneta, Grozdana Gašperut, Bruna Pavletič, Dora Rapotec, Francka Crneka, Celestina in Raja Petaros. Poleg posa-
meznih kvačkanih, vezenih in šivanih del, bogati ta del razstave tudi ena izmed prazničnih noš, ki so jih žene v teh letih izdelale pod mentorstvom Marte Košuta. V razdelku likovnih ustvarjalcev nastopa tudi Gabrijela OzbiC s svojo umetniško keramiko, poleg tega pa so na ogled slike v najrazličnejših tehnikah, ki se jim posvečajo kar številni domači ljubitelji likovne umetnosti, kot so Mirko Hrvatic, Maria Pia Cili-berti-Rapotec, Tanja Parovel, Francesca Rapotec, Igor Pison in sestra Tarcizija.
Sobotno odprtje razstave je ponudilo priložnost tudi za koncertni dogodek, ki so ga oblikovali Člani okteta Odmevi pod vodstvom Rada Milica. Uvodni pozdrav s posebno predstavitvijo vsakega raz-stavljalca sta podala Emil Petaros in Boža Hrvatic. Prireditev pa je prijetno poživilo še presenečenje, in sicer svojevrstni srečolov, pri katerem je sodeloval vsak radodarni obiskovalec: skupinica najsrečnejših pa je ob koncu za nagrado prejela umetniški izdelek! (dam)
vodstvom Hermana Antoniča je nato zapel žen-, s ki del zbora Skala, ki se je mesec dni pripravljal izrecno za to priložnost.
Z anekdotami in mislimi o ženskah je nato na oder stopila gropajska in okoliška mladina, najmlajše deklice pa so povedale zakaj imajo rade svoje mamice. Vzporedno s prireditvijo je KD Skala ob mednarodnem dnevu žensk priredilo tudi natečaj pod geslom »Tudi jaz sem...«’ ki se ga je udeležilo okrog štirideset ljubiteljskih umetnic, ki ustvarjajo na različnih p°' droejih. Dela, ki so bila razstavljena v dvorani, je v nedeljo od 10. do l?-ure ocenilo 140 obiskovalcev razstave na podlagi razdelitve v dve kategoriji, v roCne in lita-rarne izdelke. Pokale in denarne nagrade, ki jih je prispevala Zadružna kraška banka, so prejele v kategoriji ročnih izdelkov Vera Milic (prvo mesto), Katerina Kalc (drugo mesto) in Zorka Ferluga (tretje mesto)-Med literarnimi ustvarjalkami pa so se izkazale Augusta Malalan (prvo mesto), Petra Kri2' mančič (drugo mesto) in Loretta Lokar Adam. N3 koncu so najmlajši razdelili vsem ženskam spominček na proslavo in osmi marec, ki je v Gropadi zaživel res občuteno. Jana Pečar
Jutri srečanje s prof. Hackovo
»Dekleta, povedala vam bom našo zgodbo«-To je naslov srečanja z znanstvenico in profesorico Tržaške univerze Margherito Hack, ki bo v avli magni tržaškega vseučilišča jutri, 16. maj) ca, ob 17.30. Srečanja, ki ga prireja univerza v sodelovanju z vsedržavno komisijo za enake možnosti med moškim in žensko pri predsedstvu
ministrskega sveta, 56 bodo udeležili pole$ Hackove rektor Delcaro. tržaška odbornica za enake možnosti Maria te resa Bassa PoropaL deželna predsednica za enake možnosti Renata Brovedani in drugi-
J
SmtLM© ©ELEE)^\[LaB©[l
Peter Turbini
ALPSKI ŽAR
Režiser: Samo M. Strelec
Delo velikega avstrijskega dramatika, ki je dejal: »Ne bom zapustil svoje države, ampak bom svojo Avstrijo branil pred Haiderjevo Avstrijo.«
Danes, jutri, v petek,
15.	t.m.,
16.	t.m.,
17.	t.m.,
ob 20.30 RED D ob 20.30 RED E ob 20.30 RED F
VCERAJ-DANES
Danes SREDA,
15.	marca 2000
LUDVIKA
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11 - Dolžina dneva 11.54 - Luna vzide °b 12.45 in zatone ob 3.23
Jutri, ČETRTEK,
16.	marca 2000 HILARIJ
VREME VČERAJ OB ^2. URI: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni Uak 1024,9 mb naraSCa, ^eter severozahodnik 13 km na uro, vlaga 97-od-st°tna, nebo spremenlji-v°. morje skoraj mirno, mmperatura morja 9,4
stopinje.
LEKARNE
Od ponedeljka, 13. do sobote, 18. marca 2000
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od l6-00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od l3-00 do 16.00
Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477), Skedenj -01- dei Soncini 179 (tel. °40 816296).
Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z trojnim receptom.
Lekarne odprte tudi od l9'30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. dei Soncini ■t79, Trg Liberta 6.
Bazovica (tel. 040 326210) - s predhodnim elefonskim pozivom in z tmjnirn receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 2°'30 do 8.30
„ Trg Liberta 6 (tel. 040 421125).
, 418: hitra pomoč in ezurna zdravstvena stuzba (od 20. do 8. ure, Predpraznična od 14. do 9- ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih Zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
DAN6S, 15. MARCA
v župnijski dvorani v ^ubrežini ob 20. uri me-s®mQ konferenca. Znani zgodovinar prof. FRANC t'RAU bo predaval na temo-.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Zdravstveno podjetje -Informacije:
-	Ul. Stock 2 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30, ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
-	Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30;
-	Ul. Farneto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
-	Ul. Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00.
Urad za informacije bolnišnic: (040 3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON -	15.30,
17.45, 20.00, 22.20 “American beuaty”, i. Kevin Spacey, Annette Bening, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 “Le re-gole della časa del sidro”, r. Lasse Hallstrom, i. Michael Caine.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 “Boys don’t cry”, i. Hilary Swan'k, prepovedan mladini pod 18. letom.
AMB ASCIATORI -
15.30, 18.30, 21.45 ‘Tl mi-glio verde”, i. Tom Hanks. GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 “The beach”, i. Leonardo Di Caprio.
GIOTTO MULTISALA
2	- 15.45, 17.50, 19.55,
22.00	“Three kings”, i. George Clooney.
DVORANA “DINAMIČNEGA FILMA” - od
16.00	do 22.30 vsakih 15 minut, “Egypt in 3D”.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 ‘Tl col-lezionista di ossa”, i. Den-zel VVashington, Angelina Jolie.
NAZIONALE 2 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 “Cera un cinese in coma” r.-i. Carlo Verdone.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 “Ca-none inverso”, r. R. To-gnazzi, i. G. Byrne.
NAZIONALE 4 - 16.15, 17.50, 20.00, 22.15 “Un marito ideale” i. Rupert Everett, Julianne Moore..
SUPER (Drevored 20. septembra) - 16.15, 19.00, 21.45 “Insider - Dietro la veri ta”, i. Al Pacino.
MIGNON - 16.00 -
22.00	“Experience 2”, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30 “Tarzan”, risani film, prod. Walt Disney; 18.20, 20.15,
''•uaea/M
OBČINA DOLINA
(TRST)
OBVESTILO O DRAŽBI
, Dolina razpisuje dne 30.3.2000 ob 11. uri javno dražbo za dodelitev ,r~e odgovorne osebe ogrevalnih naprav obanskih stavb za obdobje 1.4.2000 -no* 03. Izklicna cena znaša 24.000.000.- (štiriindvajsetmilijonov) lir (12-394,97 E), brez davka IVA.
zainteresirani lahko razpis in zadevni pravilnik dvignejo v obfinskem tajništvu It i^.^lnsijo za vse nadaljne informacije v uradu za zakupe in pogodbe e ’ "40-8329243) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. odgovorni orado io
Hm, n —' —
mrm2000
zakupe in pogodbe
(Dr. MITJA OZBIČ)
22,10 “II mistero di Sleepy Hollovv”, i. Johnny Depp.
ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 “Existenz” r. David Cronenberg, i. Jen-nifer Jason, Jude Law in VVilliam Daofe.
J PRIREDITVE
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG - RICMANJ-SKI TEDEN 2000: jutri,
16.3.,	ob 20.30 koncert Mladinskega pihalnega orkestra Ricmanje pod vodstvom Flavia Sgubina. V petek, 17.3., ob 20.30 srečanje s pesnikom Alek-sijem Pregarcem in njegovimi deli: Moj mali veliki svet in Blagi izlivi - predstavil ga bo pesnik Jurij Paljk, sledi nastop Big Band Red Star - vodi Aleksander Vodopivec. Sobota, 18.3., ob 20.30 nastop dramske skupine II Gabbiano z igro »Una bela rampigada sui speci!« v režiji Osvalda Mariutta. Nedelja, 19. marca, od 10. ure dalje na vaškem trgu oživitev starega običaja: stojnica s pečenim pršutom in domačo kapljico; ob 14. uri koncert Pihalnega orkestra Ricmanje, ki ga vodi Marino MarsiC; ob 20. uri domači večer: nastopata Zdr.MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca in dramska skupina SKD Slavec s komedijo »Mama je...?, v režiji Draga Gorupa. Urnik razstave: od Četrtka, 16.3. do sobote, 18.3.: 19.30 -22.30; nedelja, 19.3.: 10.00
-	18.00; sreda, 22.3.: 20.00
-	22.00; nedelja, 26.3.:
17.00	- 20.00.
DEVINSKO ZDRUŽENJE MUSIČI AR-TIS vabi na niz koncertov v sklopu prireditve NAVDIH HARMONIKE. Na prvem koncertu, ki bo v petek, 17. marca bo nastopil Tržaški harmonikarski kvintet (Igor Cante, Dario Furlan, Aleksander Ipavec, Dean Rebecchi in Dario Savron - umetniški vodja Loredana Coceani) s skladbami Maasza, Knei-pa, Hermanna Piazzolle, Doblerja in Hausvvirtha. V Četrtek, 23. marca bo koncert harmonike in klavirja z duom Zorza - Leonardi, ki bo izvajal Piazzollove skladbe. V soboto, 8. aprila bo na programu koncert klezmer glasbe z duom A. Ipavec (harmonika) in D. Casali (klarinet). Vsi koncerti bodo v Hiši soli v Devinu z začetkom ob 20.30.
MEDDRUŠTVENI ODBOR SLAVISTIČNIH DRUŠTEV Nova Gorica-Koper-Trst Gorica Videm vabi na Simpozij o pesnici Ljubki Šorli, ki bo na Gradu Kromberk, v petek, 17. marca 2000 s pričetkom ob 10. uri. V soboto, 18. marca 2000, bo ob 20. uri v dvorani samostana na Kostanjevici Sprehod po zglasbenih pesmih Ljubke Šorli. Izvajalci: Moški zbor Mirko Filej, Mladinski zbor CGV Emil Komel, Olga Gracelj (sopran), Mirjam Kalin (alt), Slavko Savinsek (bariton), Nataša Valant (klavir), David Šuligoj (kontrabas).
RADIJSKI ODER vabi v okviru Gledališkega vrtiljaka na zadnjo letošnjo predstavo, ki bo v nedeljo, 19. marca, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27. Na sporedu bo predstava Jelene Sitar z naslovom ZGODBE IZ GOZDIČKA. Izvajalo jo bo Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane. Glasba Igor Cvetko. Tehnologija in izdelava lutk Marko Andlovič in Eva Tršar Andlovič. Izdelava scene Zdenko Majaron. Igralca pa bosta Iva Babič in Primož Ekart.
SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - v nedeljo, 19. marca ob 17. uri gostuje Tržaška narečna skupina »I grembani« z vese-
loigro »Sangue carsolin«. Tekst in režija Gianfranco Gabrielli. Privoščite si dve uri zabave in smeha.
GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM - V petek, 31. marca 2000, ob 20.30: Pihalni kvintet Millennium iz Firenc: Alessia Sordini - flavta, Fabio Bagnoli - oboa, Paolo Pistolesi - klarinet, Ste-fano Mangini - rog in Francesco Furlanich - fagot. Na sporedu: N. Rota, G. Ligeti, J. Ibert, S. Osterc in J. Francauc.
U OBVESTILA
KONCERTNA POBU-DA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno Se neobjavljeno komorno skladbo za katerikoli instrument ali glas (s slovenskim besedilom). Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom-skladateljem. Dela je treba posredovati do 30. septembra 2000 v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Koncertna pobuda Rojan, Ul. Cordaroli 29, 34135 Trst. V zapečateni ovojnici je treba priložiti IME in PRIIMEK, NASLOV in GESLO. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. 1. nagrada znaša
500.000	lir, 2. nagrada
300.000	lir in 3. 150.000 lir.
DANES, 15. MARCA bo v župnijski dvorani v Nabrežini ob 20. uri mesečna konferenca. Znani zgodovinar prof. Franc Kralj bo predaval na temo: Oglej in letošnji jubilej. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Sledita razgovor in družabnost. Vabljeni zlasti udeleženci letošnjega romanja v Oglej, ki bo 2. aprila.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na predavanje Velike poti zahodnih julijcev. Lepote in naravne zanimivosti teh gorskih vršacev bo v sliki in besedi prikazal dr. Andrej Mašera. Gregorčičeva dvorana, jutri,
16.	marca, začetek ob
20.30
SK DEVIN vabi elane, naj se 19. t.m. udeležijo ZSI na Trbižu v priredbi SPDT. Prijave zbira tajništvo do jutri, Četrtka, 16. t.m. po telefonu na St. 040-2024017.
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi elane, da potrdijo svojo udeležbo na ZSI v Trbižu, v nedeljo, 19. marca, na tel. st. 040-213518 ali 040-220718 do Četrtka 16. marca.
SKD VIGRED vabi ob mednarodnem dnevu žena na kulturni večer z Vanko in Tonco ter skupino Popolna zmeda, jutri, 16. marca, ob 20.30 v osnovni Soli Stanko Gruden v Sempolaju.
FOTOKROZEK TRST
80 obvešča elane in prijatelje, da v petek, 17. marca odpade običajna seja. Dobimo se v Četrtek, 23. marca ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
SKD VALENTIN VODNIK vabi osnovnošolce, predvsem uCence 3., 4. in 5. razreda na predavanje »Nasi kraji v prazgodovini«, ki bo v petek,
17.	marca ob 18. uri v društvenih prostorih. Predavala bo arheologinja KATJA KJUDER. Pridite, zvedeli boste marsikaj zanimivega!
SKD BARKOVLJE prireja v petek, 17. marca veCer z diapozitivi z naslovom: Z Atlasa v Saharo. Predaval bo Lojze Abram. Začetek ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6.
KRAJEVNI SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL za Vzhodni Kras vabi elane na Praznik včlanjevanja, ki bo v petek, 17. marca ob 16. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opci-
Ob visokem življenjskem jubileju z veseljem in ponosom izražamo slavljenki
Danici
Marc - Sedmak
iskrene Čestitke.
Stikarice in kvackarice iz Boršta
nah, Narodna ul. 51. Praznika se bo udeležil elan Pokrajinskega tajništva. Sledila bo zakuska.
OPENSKA SRENJA vabi vse elane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v petek, 17. marca v dvorani Kraške zadružne banke ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Prisrčno vabljeni!
PD SLOVENEC 1900-2000 vabi ob priliki 100-letnice ustanovitve na razstavo domačih ustvarjalcev - slikarstvo, keramika in ročna dela. Razstava je odprta vsak dan do sobote, 18. marca, od 17. do 20. ure.
SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje v soboto,
18.	marca 2000 v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass 20 XXI. DEŽELNI KONGRES SKGZ, ob
15.30	v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju.
ZVEZA ŽENSK BOLJU-NEC priredi v soboto, 18. marca ob 20. uri v gledališču F. Prešeren praznovanje mednarodnega dneva žena. Vabljene!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. marca na predavanje dr. Staneta Grandeja na temo PRVA ODLOČITEV SLOVENCEV ZA SLOVENIJO ob izidu istoimenske knjige pri založbi Nova revija. VeCer bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom bo 20.30.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP, Ul. Donizetti 3 obveščata, da bo naslednje srečanje ČASNIKARSKEGA KROŽKA v ponedeljek, 20. marca, ob 18. uri.
SKD VIGRED obvešča, da se po zimskem premoru ponovno začenjata tečaja: ob ponedeljkih, od 18.15 do 20. ure šivanja in priprave ženskih in moških narodnih nos in ob torkih, od 17. do 19. ure tečaj vezenja. Vabljene tudi nove tečajnice.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 46. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 24. marca 2000 ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani.
JK CUPA vabi elane na 28. redni občni zbor, ki bo v petek, 24. marca 2000 ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad Se-sljanskim zalivom.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da morajo društva, ki so bila deležna deželnega prispevka (v smislu D.Z. st. 46 iz leta 91 in nadaljnje spremembe), najkasneje do 31. marca 2000 oddati deželnim uradom seznam faktur in potrdil v opravičilo za odobreni prispevek za leto 1999 (rendiconto 1999). Uradi ZSKD so vam na razpolago za katerokoli pojasnilo. Po domeni (tel. 040-635626) bomo lahko nudili pomoč za izpolnitev potrebne dokumentacije izven delovnega urnika.
ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU in NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST vabita na ogled razstave Dekleta in šola, v prostorih Kulturnega doma v Trstu, UL Petronio 4. Razstava bo na ogled do 31. marca 2000.
OBČINA DOLINA sporoča, da 15. aprila 2000 zapade rok predstavitve
prošenj za prispevek v podporo hudo prizadetim osebam (handicap) kot predvideno po zakonu St. 162 iz leta 1998. Prošnje sprejema občinski urad za socialno skrbstvo ob ponedeljkih, od 15. do 17. ure in Četrtkih, od 10. do 12.30.
^_____________IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 19. marca 2000, ob priliki Zimskih športnih iger, avtobusni izlet v Trbiž. Za informacije pokličite v večernih urah na tel. St. 040-212859 ali 040-225804.
MOSP (Ul. Donizetti, 3) obveSCa vse mlade, da so na razpolago informacije o PRVOMAJSKIH IZLETIH v PARIZ (od 25. do 30. aprila), EGIPT (Kairo, Asuan, Luksor, Dolina kraljev, relaks na RdeCem morju, od 25. aprila do 10. maja) in LONDON (od 27. aprila do 2. maja), v organizaciji društva Severni sij. Na razpolago je tudi izlet na AŽURNO OBALO IN V PROVANSO (od 26. do 30. aprila) v organizaciji prijateljskega društva ZKS. Informacije na tel. St. 040 370846 od pon. do pet., od 9. do 17. ure.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333 * v
PRODAM Vamaha CT50S v odličnem stanju, za 400.000 lir in obnovljeni kosilnici BCS 205 in BCS IM300. Tel. na St. 040-281406.
ELEKTROMEHANSKO PODJETJE isce vajenca z voljo do dela. Starost od 16 do 18 let. Tel. v večernih urah na tel. St. 040-
220718.
ISCEM delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 040-213287.
PODJETJE v obrtni coni Dolina išče specializirana rezkalca in strugarja. Tel. St. 040-227034 v uradnih urah.
PRODAM Lancia Dedra 1800 LS SW, letnik 95, full optional, notranjost iz alkantare, avtoradio s CDjem, po ugodni ceni. Tel. na St. 040-418878 od 16. do 19. ure.
NUDIM pomoC pri učenju nemščine, angleščine, slovenščine in italijanščine. Tel. St. 040-226284.
PRODAM dve junici po ugodni ceni. Tel. St. 040-820774.
PRODAM Fiat Marea SW 2.0, letnik 97, za 20.000.0000 lir po dogovoru. Tel. na št. 040-228504 ali 0338-8423466 v večernih urah.
PRODAM zložljivo kuhinjo v dobrem stanju, dolgo 4 m. Tel. St. 040-232360.
EURO RESTAVRACIJA
v Euro Diplomat Hotelu v Gorici isce za delo v restavraciji osebo, strokovno usposobljeno z znanjem jezikov. Ponudbe poslati na naslov: Euro Diplomat Hotel, Corso Italia 63, 34170 Gorica ali po faksu
na St. 0481-31658.
PRODAM Lancio Ful-vio coupe 1300, letnik ‘75, rdeCe barve, z originalnimi deli. Tel. 040-229225.
PRODAM Ford Capri ghia letnik ‘79. Tel. 040-229225.
KUPIM zazidljivo zemljišče v občini Dolina. Tel. št. 040-280886.
ODDAM v najem stanovanje sredi zelenja pri Sv. Ivanu, 60 kv. m (veža, dnevna soba, majhna kuhinja, spalnica, majhna soba, kopalnica, garderoba) s parkiriščem in koščkom vrta. Tel. 040-
571396.
ISCEM delo kot"hišna pomočnica.	Tel.
0038667/89311.
KOMERCIALIST iSCe knjigovodjo/injo part-ti-me. Tel. 040-638263.
45-LETNA GOSPA po
poklicu bolničarka, nudi pomoč starejšim osebam po potrebi. Tel. št. 040-
44506.
CE POTREBUJETE nego za starejše, tudi 24 ur dnevno, ali pa pomoC v gospodinjstvu (čiščenje, likanje, vrtna opravila), pokličite v večernih urah na tel. št. 0038667/25202.
PRINČIČ DARIO je na
Oslavju pri spomeniku odprl osmico.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je odprl Dušan Guštin, Veliki Repen 22.
OSMICO je odprl Antonie Ivan, Cerovi j e 34. ToCi Črno in belo vino.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 040-
00079?
V	RICMANJIH ima
osmico Jadran Žerjal.
OSMICO ima odprto Berto Tonkic v Doberdobu z dobrim vinom in domačim prigrizkom.
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo spet odprt agroturizem. Nudijo domačo hrano ob petkih, sobotah in nedeljah, med tednom samo po naročilu. Tel. 0481-78125.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež st. 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229253.
V	ZGONIKU ima osmico Janko Kocman .
OSMICO ima Ušaj - Nabrežina št. 8. Toči belo in Črno vino.
KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA, Zagradec St. 1, je odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594.
KMEČKI TURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj, Bajta pri Saležu St. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti drage mame in none Milene Glavina vd. Leban se je z ljubeznijo spominjajo AnuCa, Uci in družina ter darujejo 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju in 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
Ob praznovanju 8. marca darujejo udeleženke sobotnega srečanja v Lonjerju
328.000	lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob dragemu stricu Alojziju Lupincu daruje Bogomila Doljak z družino 200.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Zore PuriC-Skabar darujejo družina Stulle (Col 40) 20.000 lir, družina Guštin (Col 5) 20.000 lir, družina Milic (Repen 49)
25.000	lir, Marija PuriC (Repen 11) 20.000 lir ter Anica in Albin Škabar
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Darija Grisonica in Zore PuriC daruje Zofija Milic (Col 15) 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Zore PuriC Škabar darujeta Rosina in- Marija
50.000	lir za MePZ Re-pentabor.
V spomin na strica Milana Mijota darujejo Vlasta, Fabio in Marija
30.000	lir za Sklad Mitja Cuk in 30.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
h

S S G ZA NAJMLAJŠE
h Celja na obisk prišla Mojca Pokrajculja
Ace Mermolja
Včeraj smo si skupaj z množično skupino otrok iz slovenskih osnovnih šol in vrtcev ogledali pravljico Mojca Pokrajculja v odrski priredbi, ki jo je napisala Bina Stampe Žmavc, uprizorilo pa Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Z malčki smo napolnili parter tržaškega Kulturnega doma, saj je gostovanje za najmlajše omogočilo Slovensko stalno gledališče (f. KROMA). Težko bomo izvedeli, Ce kritikova mnenja sovpadajo z doživljanjem gledalcev, sumimo pa, da tokrat ne bodo. Vsakdo ima svoj okus in svoja pričakovanja: kritiku je dana možnost, da o tem piše. Ob možnosti je seveda tudi sitnost, saj je vCasih mnenje bolje zadržati zase. Preidimo k stvari.
Mojco Pokrajculjo v postavitvi SLG iz Celja je režiral Matija Logar. Pri postavitvi so mu pomagali skladatelj in korepetitor Primož Ahačič, koreografka Goga Stefanovič Erjavec, scenograf Jože Logar in kostumografka Meta Sever. V vlogah so nastopili Manca Ogorevc kot Mojca, Eva Skofic-Mau-rer kot lisica, Igor Sancin kot volk, Igor Žužek kot medved, Damjan Trbovc kot zajček in Simon Dobravec kot srnjak. O sami predstavi in izvedbi naj napišem (iz množine je prav, da
se vrnem v prvo osebo ednine), da je bila skromna, čeprav so se otroci pozabavali in z ostalimi protagonisti pravljice napeto lovili lisico, ki je pojedla med. Pesnica in pisateljica Bina Stampe Žmavc je poskrbela za tekst z mnogimi pesmimi, ki (tekst in pesmi) ne gredo preko spretne obrtniške izdelave. Za umetnost bi potrebovali dodatno moC in višjo “prestavo”. Režiser Matija Logar je skušal razgibati igro predvsem z glasbenimi nastopi in plesi posameznih igralcev, drugače bi tvegal enolično ponavljanje, saj se Mojci kar nekaj Časa predstavljajo živali, ki v nevihti trkajo na vrata nje-
ne hiše. Za v resnici strnjeno dogajanje pravljice pa pesem in ples nista bila dovolj. Predstava zaživi takrat, ko lisica poje med, pred tem pa smo gledali že kar nekaj igre.
Posamezni igralci so nastopili v danem okviru in torej predvsem z znanjem, manj pa z izrazitejšimi ambicijami, zato bi bilo težko ocenjevati posamezne vloge. Ker je bila igra predvsem obrtniški izdelek, sta se temu prilagodila scenografija in kostumografija. Ko bi v pravljico vnesli več domišljije, večjo sproščenost in duhovitost, bi se morala tudi likovna oblikovalca vključiti v igriv vrtiljak. Tako pa ni bilo niti
kakih posebnih svetlobnih efektov, ki bi lahko bili v nevihtni noči zelo učinkoviti. Naj torej zaključim z mislijo, da zahtevajo otroške predstave veliko navdiha in fantazije, drugače rade zapadejo v poklicno obrt, ki jo razživi že sama prisotnost tolikih otrok. S tem sem zaključil kritiško mnenje. Kot kronist moram zapisati, da sem zabeležil zelo ugodne ocene učiteljic in vzgojiteljic, o odzivu otrok pa sem že povedal. Na vprašanje, čemu obstajajo razlike med kritikom in občinstvom, ne bi pisal, ker je to dokaj običajno v gledališču, pri filmu in v sami književnosti.
CELOVEC / PREJŠNJO NEDELJO
Staro z novim na Koroški poje
Pobuda Krščanske kulturne zveze
Ljubiti in zavestno gojiti staro, hkrati pa biti odprt za novo in pozdravljati vsako smiselno in kvabtetno inovacijo. To je bilo letošnjo geslo tradicionalne zborovske revije Krščanske kulturne zveze (KKZ) »Koroška poje« preteklo nedeljo v Domu glasbe v Celovcu.
Poleg znanih imen slovensko-ko-roških skladateljev kot so Pavle Kemjak, Luka Kramolc in Franc Lede-rer-Lesičjak, je letošnji koncert zajel tudi vrsto glasbenih ustvarjalcev, ki so se zaceli pojavljati šele v zadnjih letih. Številna publika je tako lahko prisluhnila sodobnim priredbam starih pesmi, deloma pa docela novim, samostojnim skladbam, ki se navezujejo na ljudsko izročilo ali pa grej o docela nove poti. V tem smislu je Edi Oraže aranžiral tudi skupno pesem »Včeraj in danes in jutri« v krstni izvedbi za mešani zbor, trobila in pihala, v kateri je združil znane narodne v novi obliki.
Koncert »Koroška poje 2000« je oblikovalo enajst zborov iz cele dvoje-
zične Koroške, Dunaja ter MePZ F.B. Sedej iz Steverjana (MePZ Resonet iz Trsta je zaradi bolezni zborovodkinje moral kratkoročno odpovedati svojo udeležbo). Publiko in številne častne goste iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine pa je pozdravil podpredsednik KKZ Miha Vrbinc. Slednji je izpostavil potrebo po povezavanju starega in mladega: »Odprtost do novega, do inovacij mora biti naša pevska filozofija, načelo, h kateremu se priznavamo tudi na drugih področjih«, je dejal Vrbinc.
Koncert »Koroška poje« je Krščanska kulturna zveza prvič priredila leta 1972, letošnji koncert pa je bil prelomen tako glede vsebine kot tudi nove oblike povezave in predstavitve sporeda, ki si jo je izmisbl Miha Dolinšek.
Vsebinsko kot tudi glede nastopajočih skupin nekoliko spremenjen koncert pot geslom »Koroška in Primorska pojeta« bo v nedeljo, 19. marca ob 14.30 uri v kulturnem središču na Trbižu.	Ivan Lukan
|---------


V Kulturnem domu v Gorici se jutri nadaljuje sezona Gorice Kinema. Na tretjem filmskem četrtku bodo ob 20.45 predstavili film Happy, Texas režiserja Marka Illsleya, bistro in simpatično ameriško komedijo. Tudi če so igralci širšemu občinstvu neznani, so odločilno pripomogli k uspehu filma. Jeremy Northam in presenetljiv Steve Zahn (najboljša »komična vloga«) na Sundance Film Festivalu 1999) sta na begu iz zapora. Ukradeta karavan in se nehote iden-tificirata z bivšima gospodarjema. Zaideta v mestece Happy, kjer jima vsi občani zaupajo, prirejata predstave za oboke, pomagata domačim dekletom na natečajih. Za nameček pa sta v mestu še lepa samska bančna uradnica indober še-
sezo-
ne. Posvečeno bo zanimivemu dokumentarcu o goriškem prostoru in mestu na meji, ki ga je leta 1992 posnel Danijel Jarc. Sejem pripadnosti (27 minut) je naslov dela, ki sta ga producirala TV Slovenija in Kinoatelje, predvajali ga bodo v italijanski filmski inačici, sledil pa bo pogovor z avtorjem. Arhitekt in urbanist Danijel Jarc je med utemeljitelji Kinoateljeja. Čeprav se je v zadnjih letih v celoti posvetil svoji sboki, je avtor vrste scenarijev in videofilmskih projektov. ,
rif z malce posebnimi željami.
Pred projekcijo filma Happy, Texas bo ob 20. uri betje filmsko srečanje
NOVICE
POEZIJA / DRUGA ZBIRKA »ATTIMI«
KOPER / REVIJA ZA KNJIŽEVNOST
Dvodnevno gostovanje APZ Tone Tomšič v Rimu
Pevci APZ Tone Tomšič, študentske organizacije ljubljanske univerze, so sklenili gostovanje v Rimu, kjer so bili gosti itabjanskega zbora Goro di Roma. Tomšicevci so v soboto v palači Borromini s programom slovenske glasbe nastopih na petem festivalu zborovske posvetne pesmi mesta Rim (5. Ras-segna di canto corale profano Giba di Roma). V nedeljo pa so se ljubljanski pevci z hturgicno obarvanim programom predstavib v cerkvi S. Maria del Popolo. Obeh koncertov so se udeležili predstavniki veleposlaništva RS v Italiji. Nedeljskega koncerta sta se udeležila tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu Karl Bonutti in veleposlanik RS v Italiji Peter Bekeš. Koncerta sta bila polno obiskana, izvedba pa je bila sprejeta z navdušenjem. V oba programa so bile vključene izvirne skladbe in priredbe slovenskih avtorjev, med drugimi tudi etnomuzikologa Pavleta Merkuja iz Trsta, ki se je glasbene prireditve tudi osebno udeležil. (STA)
Umrl Kazimierz Brandys
Po dolgotrajni bolezni je mirnih konec tedna v 83. letu starosti v kraju Nanterre blizu Pariza umrl poljski pisatelj Kazimierz Brandys. Umetnik, ki je od leta 1981 živel v francoski prestolnici, velja za enega največjih poljskih pisateljev 20. stoletja. Napisal je številne romane, eseje in dramska dela, pisal pa je tudi članke za časopise o kulturi. Prvi roman z naslovom Leseni konj je objavil leta 1946. (STA/dpa)
Simpozij o Mihaelu Paglavcu
V Kamniku in Šmartnem bodo z dvodnevnim simpozijem osvethli življenje, delo in pomen svojega rojaka, velikega in vsestranskega moža svojega Časa Mihaela Paglovca (1679-1759). Paglovec, rojen v Kamniku, je kot duhovnik, gospodarstvenik, šolnik, prevajalec in glasbenik deloval vse življenje v Šmartnem v Tuhinju. Simpozij se bo začel jutri v frančiškanskem samostanu v Kamniku s predavanji v dveh sekcijah, nadaljeval pa v petek v Kulturnem domu v Šmartnem. (STA)


ss»

1®I
Igor Gherdol, pesnik in fotograf
O tokratnih pesmih avtor, ki piše v italijanščini, pravi, da so občutki
»Cenim ga, ker zna na zelo preprost način izraziti svoje najgloblje občutke. Njegove poezije so iskrene, dandanes pa se večina pisateljev poslužuje preveč kompliciranih pesniških tehnik.« Tako je kritik Martelli dejal o mladem pesniku in fotografu Igorju Gherdolu, ki je pred kratkim izdal pesniško zbirko z naslovom »Atti-mi«. Delo vsebuje 50 italijanskih pesmi in nekaj privlačnih fotografij, ki jih je Igor sam izdelal. V tej zbirki uporablja proste verze z različnimi vsebinami, glavni temi pa sta ljubezen in smrt ter primerjanje le-teh. Knjigo posveča svoji ljubljeni pokojni babici, katero zelo pogreša, saj mu je ob težkih trenutkih vedno nudila tolažbo. To je še najmanj, pravi Igor, kar bi lahko storil, da bi se ji zahvalil. Naj podčrtam zlasti dejstvo, da je polovica avtorskega izkupička namenjena italijanskemu združenju za raziskovanje raka dežele FJK.
Igor to je tvoja druga zbirko pesmi, kdaj pa si se pravzaprav začel ukvarjati s poezijo?
»Bil sem zelo mlad, ko so prišle na dan moje prve pesmi. Morda sem bil takrat star kakih osem let. Polagoma sem resneje prisluhnil svoji pesniški duši.«
Katerega pesnika obožuješ?
»Nedvomno Giovannija Pascolija. Všeč mi je, kako mojstrsko opisuje najbolj nesmiselne vsakdanje stvari, ki jih včasih podcenjujemo. V njegovih poezijah je uporabil metaforo »nido« oz. gnezdo, ki mu je pomenilo zavetje. Jaz pa to gnezdo smatram za gnezdo ljubezni, kjer se ljubezen rodi in umre, kjer je ljubezen samo pozitivna, to pomeni, da je nihče ne zavrača.«
V svojih poezijah izražaš negotovost, zaskrbljenost, strah pred življenjem. V Cern pa si gotov?
»Prepričan sem, da imam kot vsak Človek sposobnost, da lahko dajem ljubezen, ne da bi pri tem moral kaj prejeti v zameno.«
Ali bi se ukvarjal tudi s prozo?
»Morda v prihodnosti. Rad bi objavil svoje fotografije in napisal svoja razmišljanja ob vsaki sliki.«
Že dolgo let se tudi ukvarjaš s kick-boxingom in full contactom. Kakšne občutke ti dajeta?
»Nasprotno od tega, kar bi si nekdo lahko mislil, ta povsem nasilna športa ne vplivata na moj miren značaj. Obratno, s treningom pridobim notranji mir in gotovost. Dan za dnem.«
Igor pa nas tudi dan za dnem preseneča, saj je že pripravil svojo tretjo pesniško zbirko, ki bo izšla sredi maja. V njej pa se vrača k antičnim kanonom, saj je namreč napisal sonete, enajsterce in Se marsikaj.	(T.Ruc)
Fontana je s 30. številko vstopila v 14. leto izhajanja
V	Kopru je izšla trideseta številka revije za književnost in kulturo »Fontana«, ki je izredno bogata po številu prispevkov tako proze kot poezije ter tudi razprav in razmišljanj. S to številko je revija stopila v štirinajsto leto svojega izhajanja, saj je nastala leta 1986 kot revija mladih literatov tovarne Tomos v Kopru. Začela je v skromnih razmerah, poCasi pa se je med sodelavci revije izoblikovala zamisel, da bi le-ta presegla koprske občinske meje in delno tudi državno.
Uvodno misel v reviji je napisal glavni in odgovorni urednik Danilo Japelj. »Revija, kjer ugledajo luC sveta vsakovrstni prispevki, kot spodbuda za novo, še boljše ustvarjanje in kot stimulacija za resnejši ustvarjalni napor, objavlja prispevke že uveljavljenih literatov in drugih kulturnikov v želji, da bi z njihovo pomočjo in sodelovanjem opravljala mentorsko vlogo tudi za vse, ki bi se lotili pisanja.« Revija »Fontana« ima še drug6 kulturne dejavnosti, kot na primer organizacijo literarnih srečanj in pesniških večerov ter predstavitev rednih številk in njenih samostojnih edicij. »Revija j6 dokazala, da se da brez sistemsko opredeljene finančne strukture in organizacije vztrajati in doseči solidn0 kvaliteto na literarnem področju in se pri tem zavzemati za svojskost, neodvisnost in suverenost v literarnih sferah in pri teh usmeritvah želi ostati tudi v bodoče«, so zaključne besede odgovornega urednika.
V	številki objavlja svoje misli tudi literarni urednik Edelman Jurinčic, ki poudarja, da mora revija ponovno zaživeti v klubsko druženje sodelavcev in naročnikov. »Program druženja naj sloni na literarnih delavnicah, predstavitvah posameznih številk reVij6 »Fontana«, na organizaciji družabnih srečanj in pohodov v naravo ter v pomoči pri izdajanju posameznin literarnih idej.«
Revija, ki jo je likovno opremil Janez Janežič, tiskali pa so jo pri birografiki »Bori« v Izoli, obsega 12 pr°z' nih tekstov, 11 poezij, 17 prispevkov v rubriki Per' spektive in šest razprav in razmišljanj.
Neva Luke«
AVSTRIJA / POMEMBEN SKLEP DUNAJSKE VLADE
Nekdanji podkancler Busek pristojen za vprašanja širitve
Desničarska FPO je le s težavo privolila v njegovo imenovanje
DUNAJ - Nova avstrijska ylada je včeraj soglasno imenovala posebnega vladnega pooblaščenca za vprašanja širitve pri Evrop-ski unije nekdanjega predsednika ljudske stranke in Podkanclerja v Vranitzkyje-vi vladi Erharda Buseka. K°t je zvezni kancler Wolfgang Schussel po seji vlade povedal, bo glavna naloga novega vladnega pooblaščenca, da skupaj z zunanjo ministrico Benito jmrrero-VValdner državam kandidatkam razlaga avstrijske pozicije glede njihovega vključevanja v unijo.
Busek pa je dejal, da se s širitvijo Evropske unije tudi Avstriji odpirajo nove modnosti na področjih gospodarstva, socialne politike, kjdture, itd. Kot prednostna Ulja je novi vladni pooblaščenec navedel stike z vse-
mi kandidati in določitev Časovnih rokov. Busek je po svojem izstopu iz politike leta 1994 vodil ugledni raziskovalni institut za Vzhodno Evropo in Donavski prostor na Dunaju.
Imenovanje Buseka za vladnega pooblaščenca za vprašanja širitve je sprva naletelo na moCan odpor pri svobodnjakih. To predvsem zaradi Buskove izjave pred parlamentarnimi volitvami leta 1994, ko se je jasno izrekel proti vsakršni koaliciji s Haiderjevimi »nezanesljivimi« svobodnjaki. Nova predsednica svobodnjakov Riess-Passer je s svobodnjaškimi elani vlade privolila v unenova-nje Sele, ko je Schussel pojasnil, da bo Busek moral govoriti v imenu vlade, ne pa določene stranke.
Ivan Lukan
Pooblaščenec za vprašanja širitve Erhard Busek in ministrica Benito-Ferrero-VValdner (AP)
^ EVROPSKI PARLAMENT / PROGRAM EK
Prodi: Širitev EU glavna naloga
Tako socialdemokrati kot liberalci so bili kritični glede vsebine
STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Romano Prodi (na sliki)
)e med včerajšnjim nastopom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu zatrdil, da bo letošnje leto prineslo spremembe v politi-Cnem in gospodarskem mzvoju Evropske unije.
"ri vprašanju azila in skupne varnostne politike je P° Prodijevem mnenju Potrebna nova dinamika.
Prodi, ki je včeraj pred-stavil delovni program Evropske komisije (EK) za tekoče leto, je napovedal, na se »sedaj začenja dese-oetje Evrope«. Predsednik Evropske komisije je Poudaril, da so priprave na širitev unije proti pos-momunisticnim državam »primarna vloga« sedanje eyropske vlade. »Glede britve je naša prizadevnost izredna, tudi zato da bi pomirili naša javna mnenja,« je dodal Prodi.
. Pri pojasnjevanju svo-)yga programa je pouda-Pal pomen ukrepov glede s°dstva, varstva narave,
Zascite potrošnikov, ener-®l)n in prevozov. Glede Sodstva je Prodi poudaril,
,a ljudje »zahtevajo kon-. trto pravico, tako da bi Jmeli vec jamstev v vsa-odnevnem življenju«, omisija bo obenem prelagalo »konkretne ukrepa za varnost« in »poiska-a uspešne ukrepe glede migracije in pravice do
Političnega zatočišča«.
Evropski parlament se e na Prodijev program dzyal dokaj kritično. Av-riijec Hannes Svvoboda J®, v imenu poslanske sku-p e socialdemokratov od i	zahteval, naj
2ooljsa komunikacijo z m^avljani v EU, ki Se niso Prepričani v nujnost ruževanja Evrope. Po nenju liberalcev pa je Podstavitev programa , opske komisije v par-mientu zgolj »vsakoletni
ntual brez vsebine«.
MAPUTO / VRH SADC
Mednarodna skupnost naj pomaga Mozambiku
MAPUTO - Na vrhu devetih Sefov držav in vlad Štirinajstih držav Skupnosti za razvoj južnoafriškega območja (SADC) so vCeraj v Maputu zaceli uresničevati mednarodni načrt pomoči Mozambiku, ki so ga prizadele katastrofalne poplave. SADC poziva mednarodno skupnost, naj poskrbi za uresničitev posebne strukture, ki bo kos podobnim tragedijam. Južnoafriški predsednik Thabo Mbeki je ob tem navedel, kako sedanja katastrofa dokazuje, da sta krhkost in ranljivost gospodarstev subsaharske Afrike realni in ne pretveza za izsiljevanje mednarodne pomoči.
Do sedaj so našli 500 trupel, a človekoljubne organizacije navajajo, da je mrtvih vec tisoč in da je 2 milijona ljudi ostalo brez vsega. Včeraj pa so končno popravili glavno cesto, ki omogoča dostavo pomoči na poplavljena območja vzdolž reke Limpopo s tovornjaki. Tovornjaki so namenjeni v začasna zatočišča v mestu Chaquelane, 200 kilometrov severno od Maputa, kamor se je po poplavah zateklo približno 60.000 ljudi.
NOVICE
Aznar za dialoas CiU in s CC, a ne z Baski
MADRID - Jose Maria Aznar bo iskal dialog s katalonskimi nacionalisti stranke Convergencia i Unio (CiU) in s Kanarsko koalicijo (CC), a je zavrnil kakršenkoli stik z baskovsko nacionalistično stranko PNV, ki jo obtožuje stikov z baskovskimi separatisti. Generalni tajnik Ljudske stranke Javier Arenas je poudaril, da ni možno nobeno sodelovanje z baskovskimi nacionalisti, dokler ne bodo preklicali lanskoletnega sporazuma iz Lizzare, s katerim so se obvezali, da bodo s takratno separatistično stranko Herri Batasuna, ki se je preimenovala v Euskal Herritarok, zavzemali za mimo uresničitev baskovske neodvisnosti. Aznar, ki ima s 183 poslanci absolutno večino ne potrebuje podpore CiU in CC, a je napovedal, da se bo s strankama posvetoval o najvažnejših vladnih ukrepih.
Kohl na prizorišču do leta 2002
BERLIN - Kot je izjavil za včerajšnji Die Welt, se bo 70-letni Helmut Kohl umaknil s političnega prizorišča ob koncu zakonodajne dobe leta 2002. Prav vCeraj je predstavnik za tisk nekdanjega kanclerja napovedal, da se bo Kohl po skoraj Štirimesečni odsotnosti zaradi škandala s Črnimi skladi CDU vrnil že ta teden v Bundestag. To se bo zgodilo 17. marca, ko bo Bundestag proslavil deseto obletnico svobodnih volitev v nekdanji NDR. Ze sedaj pa je gotovo, da se Kohl ne bo udeležil kongresa CDU od 9. do 11. aprila.
Komsomolskoje se še upira
MOSKVA - Po devetih dneh hudih spopadov in težkih izgub na obeh straneh ruskim vojakom Se ni uspelo zavzeti vasi Komsomolskoje, zadnje pomembnejše uporniške trdnjave v gorati južni Čečeniji. Kljub topniškemu bombardiranju in helikopterskemu raketiranju se nadaljujejo ogorčeni boji za vsako hišo. V severnozahodnem ruskem mestu Pskov pa so bile pogrebne slovesnosti za 85 padalcev, ki so v noči na 1. marec v Čečenskem hribovju padli v zasedo Čečenskih upornikov. Ta po izgubah najhujši spopad je preživelo le osem vojakov.
Po DoHyjevi metodi klonirali pet svinjic
LONDON - Potem ko je klonirala ovco Dolly, je britanska družba PPL Therapeutics uspešno klonirala pet svinjic. Millie, Christa, Alexis, Carrel in Dot-com so se skotile 5. marca v ameriškem Blackbur-gu, saj so klonacijo izvedli znanstveniki ameriške podružnice družbe PPL Therapeutics. Klonacijo je finančno podprla ameriška vlada. Sedanji uspeh odpira vrata genetsko manipuliranim prašičem, ki bi lahko služili za presaditev organov v ljudi.
Meka: začel se je »hadž«
BEIRUT - Vec kot 2 milijona muslimanskih romarjev je vCeraj krenilo na romarsko pot v 11 kilometrov oddaljeno Meko. S tem se je pričel prvi dan letnega romanja (hadž). Danes jih pričakuje najtežji del romanja, vzpon na goro Arafat, kjer je pred 1400 leti prerok Mohamed imel svojo zadnjo pridigo. Savdske oblasti trdijo, da je za varnost dobro poskrbljeno. Romarjem je na razpolago 9.100 zdravnikov in bolničarjev, 300 zdravniških vozil in trije helikopterji.
ZRJ / MEDTEM KO JE V TEKU PRIKRITA MOBILIZACIJA REZERVISTOV
Miloševič odstranil z vrhov vojske vse častnike črnogorskega rodu
Črnogorski predsednik Djukanovič pozval vojsko naj spoštuje ustavo
BEOGRAD - Približno 2.000 ljudi je včeraj v Kraljevu podprlo protest, ki so ga že v ponedeljek zaceli mobilizirani rezervisti. Ti so v prejšnjih dneh zavrnili vpoklicne liste, včeraj pa so zaman poskušali vložiti, pisni protest v krajevnem nabornem uradu, ki so ga našli zaprtega. Ogorčeni so se podali na glavni trg, kjer so se jim ob vzklikanju »Nikoli vec vojn za Miloševiča« in »RdeCi banditi« pridružili meščani. Rezervisti so napovedali, da bodo organizirali vsakodnevne proteste, dokler ne bodo vojaške oblasti preklicale ukaz o mobilizaciji. Načelnik generalštaba NebojSa Pavkovič pa je zanikal, da bi bila v teku mobilizacija, temveč le rutinski vpoklic dela rezervistov za utrjevanje njihovih vojaških sposobnosti.
Takim trditvam pa rezervisti in vojne siti Srbi ne verjamejo. Miloševič bržkone kaj kuha, saj je izvedel pravi preobrat v vrhovih vojske. Povišal je kar 18 njemu najzvestejših Častnikov, med katerimi je najbolj znan nekdanji poveljnik pristinskega korpusa Vladimir Lazarevič, ki sedaj poveljuje 3. armadi. Najbolj zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da na pomembnih položajih v generalštabu zdaj ni več nobenega Črnogorca.
Do sprememb je prišlo mesec dni po imenovanju nekdanjega poveljnika 3. armade Pavkoviča za načelnika generalštaba, ker je general Dragoljub Ojdanič nasledil ubitega obrambnega ministra Pavla Bulatoviča. Nedavno upokojeni generalpolkovnik Rado-sav MartinoviC je za Podgoriske Vijesti izjavil, da tako v generalštabu kot na vseh ključnih položajih v vojski in v obrambnem ministrstvu ni veC Črnogorcev. Nekdanji podpolkovnik garnizije v Baru Radislav Vojvodič pa je navedel, da so Črnogorce odstranili tudi iz operativnih in taktičnih enot vojske.
Ob vsem tem ni Čudno, da je Črnogorski predsednik Milo Djukanovič v pogovoru za opozicijski TV Studio B poudaril, da bi se morala jugoslovanska vojska v odnosih do Cme gore konCno opredeliti za spoštovanje jugoslovanske ustave, ker bo v nasprotnem primeru postala strankarska vojska in celo osebna MiloSeviCeva garda. Prav včeraj je beograjska občina plačala dve milijardi lir ministrstvu za telekomunikacije in s tem preprečila zaprtje TV Studia B, kar bi lahko po pisanju tiska (na sliki AP) povzročilo težke zaplete.
Priprti
čilskega
generala
Raula
Hurriago
SANTIAGO DE CHILE - Nekdanjega generala Raula Iturriago, ki je bil med Pinochetovo diktaturo odgovoren za zunanje stike pri čilski tajni policiji, so priprli in ga dali na razpolago sodstvu v okviru italijanske zahteve za njegovo ekstradicijo v zvezi z atentatom na Čilskega podpredsednika Bernarda Lei-ghtona v Rimu leta 1975. Italijansko sodstvo je Iturriago že obsodilo na 18 let zapora, medtem ko so Sefa tajne policije generala Ma-nuela Contrerasa obsodili na 20 let.
GORICA / RAZSTAVA IN ZBORNIK
SUetnica revije Primorska poje
V nedeljo prvi koncert v KC Lojzeta Bratuža, 26. marca pa v Štandrežu
Konec tedna bo tudi v Gorici startala letošnja zborovska revija Primorska poje. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža bodo v nedeljo, 19. t.m., nastopili naslednji pevski zbori: dekliški zbor Grlica iz Budanj, mešani zbor Fran Venturini od Domja, moški zbor iz Poljubina, vokalna skupina Su-mus iz Ajdovščine, mešani zbor Bertoki in mešani zbor Resonet iz Trsta. Kot soorganizatorja nedeljskega koncerta sta pevska zbora Lojze Bratuž in Mirko Filej iz Gorice. Letošnja najbolj množična pevska prireditev bo v znamenju praznovanja 30-letnice revije, spremljalo pa jo bo še nekaj dogodkov.
Tako bodo že jutri, 16. t.m., ob 18. uri v KC Lojzeta Bratuža odprli razstavo ob 30-letnici revije Primorska poje in 30-letnici delovanja Zveze pevskih zborov Primorske. Razstavo pripravljajo v sodelovanju z Goriškim muzejem. Obsegala bo slike zborov,
NOVICE
seznam nastopov, plakate, vabila, programe in nekatera zapisana mnenja, ki so jih elani komisije izrazili o posameznih nastopih zborov.
Poleg razstave bo tudi predstavitev zbornika, ki prav tako prinaša niz informacij in dokumentov o 30-letni poti. Publikacijo so medili Ivo JelerCiC, Branka Kljun, Klavdij Koloini, Ignacij Ota, Tomo Šajn, Marko TavCar kot izdajatelji pa so navedeni Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. Omenjene organizacije so tudi prireditelji zborovske revije.
V okviru revije Primorska poje bo na Goriškem 26. marca tudi koncert v župnijski dvorani v Štandrežu, v soorganizaciji PD Standrež, 16. aprila pa v domu na Bukovju v Steverjanu v soorganizaciji KD Briški grič.
GLASBENI SOLI n
Zaščitni zakon je nujno potreben
Med slovenskimi kulturnimi ustanovami, ki nestrpno pričakujejo odobritev zaščitnega zakona, je še posebej kočljiva problematika glasbenega šolstva. O njej sta v ponedeljek razpravljali na skupni seji v Gorici vodstvi obeh slovenskih glasbenih šol in odobrili sledečo izjavo za javnost:
»Dne 13. marca letos sta se v Gorici sestali vodstvi slovenskih glasbenih šol Glasbene matice in Emila Komela. Vodstvi sta obravnavali najprej skupne odprte probleme obeh šol in se nato glede zaščitnega zakonskega osnutka, ki v členu 15 besedila predvideva ustanovitev samostojne sekcije slovenskega glasbenega šolstva pri tržaškem državnem konservatoriju Tartini, odločno zavzeli za Čimprejšnje izglasovanje zaščitnega zakona, ki naj dokončno, in to še pred pričetkom prihodnjega šolskega leta reši odprto vprašanje slovenskega glasbenega šolstva v Italiji.«
GORSKE SKUPNOSTI / OLJKA
Dežela izkrivlja specifičnost
Svetovalca Jazbar in Rupeni o prizivu na Ustavno sodišče
Goriška občinska svetovalca Oljke Erika Jazbar in Ario Rupeni v daljši izjavi za tisk komentirata odločitev ministrskega sveta, da se glede sklepa Dežele Furlanije - Julijske krajine o razpustu gorskih skupnosti, obrne na Ustavno sodišče. Občinska svetovalca ob tem ugotavljata, na kakšen naCin skuša Dežela izvajati svojo "specifičnost". Namesto, da bi priznala krajevnim ustanovam najširšo dejansko avtonomijo, posega z avtoritativnimi ukrepi o razpustu in s tem prizadeva predvsem manjše skupnosti, ki bi zaradi specifičnosti morale biti deležne posebne pozornosti.
Praksa deželne uprave izničuje pomen lepih be-
Pobuda Levih demokratov za pomoč afriškim narodom
Pokrajinsko tajništvo Levih demokratov je sprejelo pobudo na pokrajinski ravni glede zbiranja pomoči narodom v Afriki. Prvi namen, piše v sporočilu za javnost, je premostitev dosedanje jalove polemike o obrobnih zadevah, drugi pa je seveda v konkretni pomoči ljudem, ki so v stiski zaradi vojn, naravnih nesreč, stalne revščine in izkoriščanja. Levi demokrati priznavajo, da cerkvene institucije in razna združenja že opravljajo pomembno delo na tem področju. Prav zato bodo slopih v stik s predstavniki Cerkve in združenji, s ciljem skupnih prizadevanj.
Predstavitev zbirke C. Zlobca
Goriška knjižnica Franceta Bevka vabi danes ob 19. uri na predstavitev pesniške zbirke Samo ta dan imam Cirila Zlobca in na srečanje z avtorjem. Pogovor s pesnikom in akademikom bo uvedel Bojan Bratina. Priredite v novi stavbi knjižnice.
Transgenetske rastline in jedi
O genetsko spremenjenih rastlinah in prehrambenih proizvodih iz takih rastlin bo govor nocoj ob
20.30	na predavanju v Večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti 22, ki ga prireja kulturni krožek Natura. Predaval bo biolog dr. Dario Blasi-ch. Govor bo vplivu genetsko spremenjenih rastlin na okolje in zdravje.
Trgovine v Gorici jutri odprte
Združenje trgovcev obvešCa, da bodo trgovine jutri ob prazniku zavetnikov Hilarija in Tacijana, poslovale po običajnem umiku.- Prav tako bodo redno odprti tudi javni lokali. DrugaCe pa bodo ravnali v Državni knjižnici. Ustanova bo jutri zaprta. Redno bo spet odprta v petek, 17.t.m.
Brezplačno na razstave baroku
Občinsko odbomištvo za kulturo sporoCa, da bodo ob jutrišnjem prazniku ponudili brezplačne vodene oglede po vseh treh sekcijah razstave Gorica v obdobju baroku. Vodstvo bo ob 10.30 na gradu, ob 11.45 v Državni knjižnici in ob 12.20 v muzeju cerkvene umetnosti, popoldne pa ob 15.00 na gradu, 16.15 v knjižnici in 16.50 v muzeju.
Aretirali mladega požigalca
Karabinjerji so aretirali mladega požigalca, ki naj bi v nedeljo zanetil veC požarov na tržiškem Krasu. Gre za 25-letnega P. D. doma iz Škocjana ob Soči. Prijeli so ga prav, ko je netil ogenj in ga zato pri priči aretirali. Nedeljski požari so opustošili pri-bližno 25 hektarov kraške gmajne.
Trije goriški grosisti za zapahi
Tudi predsednik grosistov s sadjem in zelenjavo pri goriški zvezi Ascom Alessandro Pulz je med aretiranimi zaradi podkupnin pri dobavah za vojašnice v severovzhodni Italiji, o čemer poročamo na drugem mestu v našem dnevniku. Pulz je doma v Romansu, deluje pa v Gorici in Marianu. Med aretiranimi sta tudi dva trgovca iz Ronk, Fabio Bertotto in Franco Mazzucchin.
GLASBA / V DEŽELNEM AVDITORIJU
Učna ura o avtorskih popevkah
Dijaki prisluhnili predavanju in izvajanju A. Baiguere in sodelavcev
Okrog dvesto goriških dijakov je včeraj dopoldne v deželnem avditoriju z zanimanjem sledilo lek-ciji-koncertu o italijanski avtorski lahki glasbi. V okviru projekta Tolomeo je lekcijo pripravila glasbena šola 55 iz Trsta, ki jo vodi Angelo Baiguera.
Ob njem so bobnar Gabriele Centis in mladi gojenci šole predstavili in v živo izvajali avtorsko glasbo 20. stoletja od Ca-rosoneja in Modugna do Tenca, De Andreja, Liga-bueja in drugih mladim priljubljenih avtorjev.
Na sliki (foto Bumbaca) z uCne ure v avditoriju
sed o federalizmu in vrednotenju posebnosti in specifičnosti, ugotavljata občinska svetovalca Oljke, ki dodajata, da je težnjo po centralizaciji opaziti tudi na drugih področjih, kjer so na oblasti desnosredinske sile. V Gorici je na primer težnja po centralizaciji prišla na dan z vsiljeno rešitvijo selitve splošne bolnišnice v objekt Janeza od Boga.
Sicer pa je zadeva glede gorskih skupnosti le najbolj opazna v vrsti podobnih situacij. Biti je treba pozorni na druge, sicer manj vidne, a zato nic manj nevarne poskuse, ki imajo za cilj emar-ginacijo šibkejših območij in razbitje dežele v dva moCna pola.
Ker se take težnje ponavljajo, je treba biti na vsak tak poskus še posebej pozorni. Pod izgovorom večje uspešnosti in racionalizacije se skuša odpisati gorske skupnosti, razlog pa je drugačen: gre za poskus, da se odpišejo nosilci interesov manjših, zato šibkejših skupnosti in da se celoten ustroj podvrže kontroli in odločitvam z vrha.
Ob takem pojmovanju »specifičnosti« so seveda v nevarnosti šibkejša območja naše dežele, med katere prav gotovo sodi tudi Goriška pokrajina.
Zato svetovalca Oljke izražata zadovoljstvo, da je ministrski svet sprejel sklep, da naj o ustavnosti deželnega zakona, s katerim se v FJK ponovno ukinjajo gorske skupnosti, razsodi Ustavno sodišče.
KRONIKA / V ASCOL1JEVI ULICI
žepar odnesel 70 milijonov
V torbici zlatnina in denar
Večerni izlet v naše mesto je 58-letna P. E., ki je sicer doma v neki drugi deželi, začasno pa je nastanjena v obmorskem letovišču v Ligna-nu, drago plačala. Osmega marca, okrog 20. ure, ji je neznanec iztrgal torbico, v kateri je hranila zlatnino, denar (tudi v tuji valuti) in tudi listine. Po navedbah oškodovanke, naj bi vrednost ukradenih stvari znašala nic manj kot 70 milijonov lir. Spretni žepar je za napad izkoristil trenutek ko je P. E. stopala iz avtomobila, na območju ulice Ascoli. Vest je prišla v javnost z enotedensko zamudo, ker so preiskovalci v svrho uspešnega zaključka preiskave preverjali zbrane informacije.
Kot najbolj verjetna se zdi možnost, da je gospa s svojim načinom obnašanja (v torbici je namreč hranila pravi zaklad) pritegnila pozornost spretnega žeparja že v Lignanu. Žepar naj bi ji po vsej verjetnosti sledil in v Gorici izvedel svoj naCrt. Preiskovalci seveda ne izključujejo tudi drugih možnosti. Po sicer nepotrjenih vesteh naj bi oškodovanka poleg Gorice obiskala tudi Novo Gorico in eno od tamkajšnjih igralnic.
Vest so karabinjerji posredovali tudi z namenom opozorila. Dragocene predmete je še najbolje hraniti na varnem. Zenska torbica in v njej shranjene dragocenosti so za tatove lahko dosegljiv plen.
GORICA / OBČINSKA UPRAVA
Sporo prenovi Verdija ni rešen
Podjetje Polese zahteva 300 milijonov odškodnine, občina jih ponujsa 150
Spor med goriško občinsko upravo in podjetjem Polese, ki je izvajalo tretji sklop dej v okviru prenove Verdijevega gledališča, še ni razrešen. O zadevi je vCeraj razpravljal občinski odhor, ki je preveril, ali obstaja možnost kompromisnega dogovora. Podjetje Polese je svojCas zahtevalo od občine milijardo lir odškodnine zaradi zamud v postopkih in pri izplačilih. Sledilo je dolgotrajno pogajanje, pri Čemer je podjetje Polese precej popustilo, saj bi se nazadnje zadovoljilo s 300 milijoni. Razlika z maksimalno ponudbo občine (150 milijonov) pa je še velika. Odbor si je včeraj odložil dokončno odločitev, kaže pa da niso pripravljeni na dogovor o višji vsoti in bo-
do zato najbrž ubrali sodno pot.
Kar zadeva dela na Verdiju je odbornik za javna dela Enzo Spagna napovedal nadaljevanje del s pospešenim tempom, tako da bi gledališče odprli tik pred koncem leta 2001.
KINO
GORICA
vnroRiA i i7.4o-2o.oo-22.20 »Le regole della della časa del sidro«. I. Michael Caine.
VITTORIA 3 17.50-20.00-22.10 »The beach«. I. Leonardo di Caprio.
CORSO RdeCa dvorana: 17.45-21.30 »II miglio ver-de«. I. Tom Hanks.
Modra dvorana: 17.30-20.00-22.15 »Three kings«. L George Clooney.
Rumena dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Cera un cinese in coma«. I. Carlo Verdone.
TRZIC
EKCELSIOR 17.50-20.00-22.10 »The beach«. L Leonardo di Caprio.
^ OBVESTILA
DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČA obvešCa, da jutri, 16. marca, odpade teCaj angleščine za predšolske otroke.
SLOVENSKA KULTUR-NO-GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje v soboto, 18. marca 2000 v Kulturnem domu v Gorici XXI. deželni kongres SKGZ, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju.
SPDG sklicuje 23. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu 52. redni občni zbor v Kulturnem domu v Gorici.
S PRIREDITVE
PD STANDREŽ vabi jutri ob 20.30 na predvajanje diapozitivov z nedavnega potovanja z Novim glasom po Egiptu. Predstavil bo Damjan Paulin. Prireditev bo v župnijski dvorani v Štandrežu.
IZLETI
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
priredi v nedeljo, 19. marca izlet v slovensko Istro z obiskom Hrastovelj in drugih zanimivosti. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 8. uri s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Hoje bo približno štiri do pet ur (s postanki).
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BIAN-CO, K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLOJ UL I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
DANES iz Gorice: 10.30, Vittoria Toso vd. Giacomelli iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Iz TržiCa: 10.30, Gisella Brandolin vd. Trevisan iz splošne bolnišnice v Ronke; 11.00, Ludmilla Fumis por-Rosato (iz Trsta) v cerkvi sv. Nikolaja in v Trst za krema-cijo; 12.00, Ermengarda Sefa-ramsais vd. Sgubin iz splošne bolnišnice v Škocjan.


"v
Goriški muzej Zveza pe\’skih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev ^	Zveza cerkvenih pe\’sldh zborov-Trst
Zveza slovenske katoliške prosvete-GoricO


Vljudno vabljeni na odprtje razstave in predstavitev zbornika
30. Let PRIMORSKA poje
Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica Četrtek, 16. marca 2000, ob 18. uri
KOROŠKA / ODPRTI PROSTOR ALPE
Nagrada slovenski založbi Drava
Prejela jo je za publikacijo o manjšinah na prehodu med Balkanom in Zahodno Evropo
^ ČEDAD / PRIPRAVE
Mittelfest letos od 22. do 29.7. namenjen »Poti svile«
ČEDAD - V Čedadu se je v popolnem volilnem vzdušju (sredi aprila bodo predčasne občinske volitve) sestal upravni svet združenja Mittelfest, ki je zadolže-Uo za načrtovanje programa in izvedbo manifestacije. Po zaključku seje je priredil tiskovno konferenco.
Letošnja kulturna manifestacija, ki bo potekala v dneh od 22. do 29. julija, po osnovni zamisli ne prinaša bisvetnih novosti. Imenovala se bo ”Pot svile", Potem ko je bila lanska namenjena "Poti soli" (prihodnje leto bo na vrsti "Jantarjeva pot"). Na seji združenja so bili potrjeni vsi člani upravnega odbora, ki jim predseduje odvetnik Giovanni Pelizzo. Novost predstavljajo nekateri zasebni sponzorji, ki so pristopili k finančnemu načrtovanju prireditve, poleg dosedanjih javnih ustanov in čedajske Ljudske banke.
Glede programa je bilo določeno, da bo festival lutk, ki se izvaja v Nadiških dolinah, letos potekal dlje časa in ne samo v tednu Mittelfesta. Deželni odbornik Franco Franzutti je napovedal, da bo na manifestaciji prvič nastopil novi simfonični orkester Fur-fenije Julijske krajine. Nekaj programskih usmeritev fe ob tem navedel odgovorni za glasbeni del manife-sfecije Carlo De Incontrera. Spregovoril je tudi odgovorni za program poezije Cesare Tomasetig, ki je med drugim napovedal posebno pobudo v Čedadu ob priliki svetovnega dneva poezije, katerega pokrovitelj je UNESCO, (du)
CELOVEC - Slovenska založba Drava s sedežem v Celovcu je dobitnik nagrade za človekove pravice »Odprti prostor Alpe«, ki jo je letos tretjič podelil komite »Odprti prostor Alpe« s sedežem v Švici. Založba je prejela nagrado za svoj publicistčni prispevek za jezikovne manjšine na prehodu med Balkan in Zahodno Evropo ter za begunce in azilante. Prvo nagrado je prejela krščanska sindikalna organizacija ACLI v severnoitalijanskem mestu Como, drugo medtem umrli župnik Renzo Beretta, ki je v vasi Ponte Chiasso ob švicarsko-italijanski meji nudil začasno zatočišče več tisočem beguncem.
Nagrado 10.000 švicarskih frankov in en izvod ženevske Konvencije o beguncih iz leta 1951 so v ponedeljek v Dra-vini knjigarni »Naša knjiga« v centru Celovca izročili trije ugledni člani žirije - škof revnih v Parizu Jaques Gaillot, avstrijski pisatelj Erich Hackl in kaplan za begunce v Ženevi Comelius Koch.
Ob podelitvi je bilo poudarjeno, da je komite z odoločitvijo, da podeli nagra-
do slovenski založbi Drava, priznanje pogumnim ljudem in skupinam na Koroškem, ki se prizadevajo za sožitje med večino in manjšino ter domačinom in beguncem in zato potrebujejo polno solidarnost. Posebej založba Drava je v zadnjih letih izstopala s publikacijami za medsebojno razumevanje narodov in ljudi, za interetničnij dialog, ter proti rasizmu in sovraštva do tujcev.
Podelitev pa naj pomeni tudi jasno odpoved »alpskemu rasizmu znamke Haider v Avstriji, Blocher v Švici in Bossi v Italiji«. Prostor Alpe v srcu Evrope naj ostane odprt kot zavetišče svobode, zatočišče za pregnanjce ter rojstni kraji za demokracije - »nikakor pa ne egoistična in tujcem sovražna trdnjava iz snega in ledu«.
Direktorica Drave Helga Mračnikar je podelitev nagrade vrednotila kot potrditev Dravinega »založniškega programa ob upoštevanju ponižanih in zasledovanih«. Program Drave da je zrastel iz upora koroških Slovencev proti nacizmu oz. iz antifašizma.
Ivan Lukan
NOVICE
Predsednik sabora povabljen na parlamentarni vrti v Ljubljano
ZAGREB - Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič je danes v Zagrebu predsednika hrvaškega sabora Zlatka Tomčiča povabil, naj 18. aprila obišče Ljubljano, ki bo takrat gostila vrhunsko srečanje več držav članic Evropskega parlamenta. Na vrhu bodo sodelovale države, ki se v prvi ali drugi skupini pogajajo za članstvo v EU. Slovenija je Hrvaško povabila, ker želi s tem dokazati svojo podporo sosednji in demokratični državi, s katero deli isti srednjeevropski civilizacijski prostor. TomčiC je sprejel povabilo in izrazil upanje, da bo imel ob tej priložnosti vrsto dvostranskih srečanj s slovenskimi kolegi. Tudi na ta način želi Hrvaška pokazati voljo za razvoj dobrososedskih odnosov in sodelovanja ter čimprejšnjo rešitev vseh odprtih vprašanj, je dejal Tomčič. (STA)
Na Celjskem zasegli ponarejene bankovce
CELJE - Pohcisti PP Celje in kriminalisti UKS PU Celje so pretekli četrtek opraviti hišno preiskavo pri 18-letnemu Celjanu Juretu M. in pri njem zasegli 81 ponarejenih bankovcev.
V mesecu decembru 1999 so se na območju Celja, Šentjurja, Žalca in Mozirja začeli pojavljati ponarejeni bankovci za 1000 tolarjev z oznako CG 856109. Več kot 20 jih je bilo do marca letos že vnovčenih v trgovinah in gostinskih lokalih. Osumljeni Jure M. naj bi maja 1999 na rave partyju v Celju od neznanca kupil 150 ponarejenih bankovcev po 1000 tolarjev, zanje pa odštel 50.000 tolarjev. Sam bankovcev ni vnovčeval, temveč jih je prodal naprej. Pri 23-letnem Sašu C. iz Šmartnega pri Rožni dolini, ki naj bi od osumljenega kupil okoli 50 ponarejenih bankovcev, so policisti zasegli 20 bankovcev. Ostale naj bi Sašo skupaj s svojimi prijatelji že vnovčil. (STA)
j~ATEŽ / MALOOBMEJNI SPORAZUM S HRVAŠKO
Župani zahtevajo ratifikacijo
Po pristopu Slovenije k Shengenskemu sporazumu bo to težje
CATEZ - Na pobudo Društva slovensko-hr-vaškega prijateljstva so Se predsinočnjim v Ca-težu zbrali Zupani °Lcin, ki mejijo na sosednjo Hrvaško. V ime-nU več kot 260.000 državljanov ob sloven-sko-hrvaški meji so Zahtevali, da mora državni zbor čimprej sprejeti zakon o rati-hkaciji sporazuma o obmejnem in prometnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško.
Kot je znano, so sosedje takšen dokument že sprejeli, slovenski
parlament pa tega še ni storil. Po besedah predsednika Društva sloven-sko-hrvaškega prijateljstva Boža Dimnika ni nobenih argumentov zoper sprejem zakona, v njem pa je tudi toliko varovalk, da so vsi pomisleki odveč. O pravnih vidikih dokumenta, ki bi prispeval k boljšim odnosom ob novi meji, je med drugim spregovoril pravnik Miha Pogačnik, ki je poudaril, da je nezaupanje odveč, ker so pri oblikovanju zakona sodelovali tudi tuji strokovnjaki.
V razpravi županov iz 30 občin od Lendave do Kopra je prevladovalo prepričanje, da je treba sporazum takoj ratificirati. Po uvedbi schen-genskega sporazuma bo to namreč mnogo težje storiti, saj bo potrebno soglasje vseh članic. Na sestanku so udeleženci, med njimi tudi poslanci DZ, sprejeli pobudo, da bi morali v podporo sporazumu prepričati župane iz vrst tistih strank, ki v parlamentu ovirajo sprejem življenjsko pomembnega dokumenta. (STA)
KMETIJSTVO / V NEDELJO V RIVOLTU
letna skupščina Confcoltivatori
Poudarjena tudi potreba po odobritvi zaščitnega zakona
VIDEM - V soboto je bih , 6želna letna skupščina oiecke organizacije Conf , laL na kateri je imel uvod
_ ‘leven poseg pa je imel ^ ®dsednik Giuseppe Avolic
’ OSTITPtftn 1	Y~\ /-'vr'/~\ zNi 1 -i Ti
tudi
zakona, pri čemer je skupščina odločno podprla stališče, da ne gre odlašati in mora parlament izglasovati zakon v tej mandatni dobi. Skupščine se je udeležilo tudi številno predstavništvo deželne Kmečke zveze, v imenu katere je posegel tajnik Edi Bukavec. Izčrpneje se bomo na potek skupščine povrnili v nedeljo, na strani Človek in zemlja, (du)
_____SLOVENIJA / PRIPRAVE NA JESENSKE VOLITVE_
»Koalicija Slovenija« je predstavila svoj program
Bajuk: »Ne obljubljamo raja na zemlji; še bo treba delati!«
LJUBLJANA- Predstavniki Koalicije Slovenija so na današnji novinarski konferenci predstavili prvi resor alternativnega vladnega programa, in sicer področje dela, družine in sociale. "Glavni temelj vseh prizadevanj koalicije na področju sociale in nadaljnjega ustvarjanja socialne države je in bo naše globoko prepričanje, da ni socialne politike, ki naj bi nadomestila to, kar za vsakega posameznika ustvarja možnost in dostop do dela,« je na predstavitvi poudaril koordinator koalicijskega strokovnega sveta Andrej Bajuk.
Po njegovih besedah bo zato ustvarjanje novih delovnih mest njihovo ključno prizadevanje. »Dandanes Slovenci preko političnega procesa, to se pravi s pomočjo državnih ustanov, namenjajo veliko sredstev za socialo. Naša prva naloga bo, da bomo uvedli ustrezne reforme, tako da bo Cimveč teh sredstev resnično našlo pot do tistih, katerim so namenjena,« je dodal Bajuk.
Ob tem je koordinator strokovnega sveta opozoril, da pri tokratni predstavitvi ne gre za »končen produkt« odbora za delo, družino in socialo. Svet, v okviru katerega odbor deluje, naj bi tako v prihodnje "prisluhnil civilni družbi in posameznikom" ter dopolnil predstavljeni program. Kot je obljubil Milan Zver (SDS), ki skupaj z Markom Strov-sem (SKD) koordinira delo odbora, bo »širši program na voljo čez nekaj tednov«.
Preglednost, enakopravnost in upoštevanje drugačnosti, odgovornost zase in za soljudi, solidarnost, pravičnost, odpravljanje monopolov, varnost in spoštovanje osebnega dostojanstva naj,bi bile sicer, kot so zapisali člani strokovnega sveta, temeljne usmeritve nove vlade pri urejanju področja dela, družine in socialne politike. Država naj bi stala za posamezniki, družinami in gospodarstvom ter intervenirala le, če bi bilo nujno.
Nova vlada naj bi tako s sistemskim zakonom o delovnih razmerjih, ki bi predstavljal delavsko ustavo, uredila temeljne pravice in obveznosti tako delodajalca kot tudi delojemalca, in sicer ob polnem upoštevanju njunega dostojanstva in legitimnih interesov. Z zakonom naj bi tudi uredila pravico delavcev do soupravljanja v podjetjih. Po mnenju strokovnega sveta je pomembno zlasti ustvarjanje delavskega solastnišva v podjetjih, ki naj bi bilo spodbujeno z ugodno davčno obravnavo vseh oblik nagrajevanja prek delavskih delnic in drugih oblik delavskega investiranja oz. dolgoročnega varčevanja.
Pravice, obveznosti in pravni položaj javnih uslužbencev pa naj bi prihodnja vlada uredila tako, da bi z zakonom odpravila neupravičene razlike med posameznimi skupinami delavcev z enako stopnjo strokovne izobrazbe in zahtevnostjo dela. Zavedajoč se vloge in pomena močnih, samostojnih in demokratičnih sindikatov za gospodarski in socialni razvoj države bo koalicija z novimi zakoni omogočila sindikatom razmere za delovanje in postavila temelje delavski zbornici, v katero bodo delavci imenovali svoje predstavnike na podlagi splošne volilne pravice, ter bo dejansko zastopala interese vseh delavcev, je zapisano v tokrat predstavljenem programu.
Po mnenju strokovnega sveta mora biti sistem plač urejen evropsko, obenem pa mora upoštevati slovenske posebnosti. Zato naj bi vlada zagotovila primerljivost gospodarskega in negospodarskega sektorja ter primerljivost med panogami in poklici. Se tako dober zakon pa ne more zagotoviti varstva pravic zaposlenih, če ga dosledno ne izvajamo. Zato je poleg dopolnjevanja zakonodaje nujno treba okrepiti inšpekcijo dela in pospešiti delovanje pristojnih sodišč, so prepričani v strokovnem svetu.
Tudi področje zdravja in varstva pri delu naj bi koalicijska vlada
uredila celovito in skladno z evropskimi standardi. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi moralo biti urejeno enovito, pravično in pregledno, obveznosti pa naj bi bile enakomerneje porazdeljene.
Koalicija si bo prizadevala tudi za družbeno - moralno in materialno - ovrednotenje starševstva, tako materinstva kot očetovstva. Problem upadanja števila prebivalcev, ki je tesno povezan s številom rojstev, ima prednostno mesto med vsemi težavami, ki jih mora Slovenija rešiti. Podpirali bomo ukrepe, ki bodo omogočali notranje migracije v državi in zagotavljali vnovično naselitev območij, ki zaostajajo v razvoju in so čedalje redkeje poseljena, je zapisano v programu. V zvezi s položajem ženske pa strokovni svet ugotavlja, da mora biti položaj matere in gospodinje enakovreden tistemu, ki ga ima zaposlena zenska.
Družinam z več otroki mora država nuditi pomoč z davčno zakonodajo, ugodnimi kreditnimi pogoji in namenskimi stanovanji, predvsem pa s pomočjo progresivne lestvice družinskega dodatka, s smotrnim urejanjem in podaljšanjem porodniškega dopusta oz. denarnim nadomestilom materi ter drugimi pozitivnimi ukrepi, ugotavlja v zvezi z družinsko politiko strokovni svet. Dajatve na starševstvo in otroško varstvo naj bi dosegle vsaj 2, 5 odstotka družbenega bruto proizvoda.
Koalicija Slovenija bo poenostavila socialno-varstvene izdatke, izplačevala bo socialno pomoč, ki jo bo vezala na rast življenjskih stroškov. Socialno-varstvena ponudba mora biti funkcionalno-plu-ralna, bogata, vendar nikakor ne bi smela dovoliti, da je izvedba ponudbe - t.i. socialna režija - predraga ali preveč odvisna od »prostih preudarkov« birokratov na centrih za socialno delo, je še zapisano v tokrat predstavljenem programu, ki se začenja z besedami: »Mi ne obljubljamo raja na zemlji. Se vedno bo treba delati.« (STA) ,
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnico Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799
Sreda, 15. marca 2000
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
m
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnico Trst
Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799
FIAT-GENERAL MOTORS / DAN PO ZDRU21TVI
Cmi torek za Fiatove delnice na boizah v Milanu in New Vorku
Na drugi strani pa so se vrednosti delnic General Motorsa rahlo dvignile
MILAN - Medtem ko so tudi vCeraj mnogi, in med njimi tudi predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi, Se naprej pozitivno ocenjevali doseženi sporazum med Fiatom in General Motor-som, pa so Fiatove delnice - in z njimi vse ostale delnice Agnellijevih podjetij - doživele svoj Cmi torek na milanski in newyorSki borzi. V New Yorku so Fiatove delnice sredi dneva izgubljale vec kot 15 odstotkov svoje vrednosti in pristale na vrednosti nekaj nad 30 dolarjev za delnico, medtem ko so Se dan prej iste delnice pridobile vec kot 3 odstotke. Zato pa so investitorji na ameriškem trgu pokazali veC zanimanja za delnice General Motorsa, ki so pridobile skoraj 1, 5 odstotka.
Toda Cmi torek je Fiat doživel predvsem na milanski Piazza Affari. Plaz prodaj je zasul delnice avtomobilske hiše iz Lin-gota, tako da je včeraj zaradi prevelikega padca vrednosti večkrat prišlo tudi do prekinitve poslovanja s Fiatovimi delnicami. Tako so redne delnice Fiata vCeraj izgubile 10, 61 odstotka, privilegirane pa kar 16, 48 odstotka. NiC boljše ni šlo delnicam Ifi (-12, 93%).
Da je milanska borza vCeraj svoje poslovanje zaključila samo z 0, 13-odstotnim padcem, se je treba zahvaliti delnicam bank, od katerih so se najbolj podražile delnice
San Paoloa (+6, 13%), zelo dobro pa se je odrezalo tudi energetsko področje, kjer je Edison zabeležil 4, 07-odstotno rast vrednosti delnic, Enel pa 3, 11%.
Fiatov predsednik Paolo Fresco je v zvezi s hudim padcem vrednosti Fiatovih delnic dejal, da je to posledica Spekulacij in upanja, da bo Fiat v celoti prešel pod okrilje General Motorsa. Fresco je tudi zanikal pisanje nekaterih ameriških dnevnikov, ki so dogovor označili le kot prvi korak na poti do popolne prodaje Fiata General Motorsu.
O strategiji na dolgi rok pa je govoril Giovan-ni Agnelli v intervjuju za RAL Dejal je, da to niajbrž ni v skladu s kratkoročnimi pričakovanji borze, ki bi najbrž raje videla, da bi prišlo do prodaje Fiata v celoti. Zato je tudi prišlo do včerajšnjega padca vrednosti delnic na borzi. V intervjuju pa je Agnelli tudi poudaril, da je s sporazumom zelo zadovoljen, saj so pri Fiatu dosegli cilj, ki so ga zasledovali; dobiti močnega partnerja in ohraniti neodvisnost. Glede prihodnosti italijanske avtomobilske industrije, ki praktično vsa pripada Fiatu, pa je dejal, da bo gotovo močnejša in bolj kompetitivna, to pa zanj predstavlja tudi jamstvo za zaposlene, ki »zdaj delajo v močnejšem podjetju, kot prej.«
EVROPSKA KOMISIJA / OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ
Bruselj opozarja Italijo na inflacijo in pokojnine
Nujnost preureditve pokojninskega sistema
BRUSELJ - Evropska komisija je vCeraj objavila dokument, v katerem obravnava gospodarske usmeritve posameznih Članic. Kar zadeva Italijo, komisija sicer hvali davCno reformo in vladne ukrepe v finančnem zakonu za letošnje leto, ki naj bi privedli do postopnega zmanjšanja davčnega pritiska. Istočasno je jasno opozorilo iz Bruslja, da bo moral Rim zelo paziti na inflacijo, ki se letos po predvidevanju Evropske komisije ne bo spustila pod 2 odstotka, reflektorji pa so še močneje usmerjeni na italijanske pokojnine. Pri tem je Evropska komisija zelo jasna in zahteva pospešitev reform pokojninskega sistema, v katerem naj bi dodatno pokojninsko zavarovanje dobilo veliko važnejšo vlogo, kot jo je imelo doslej. Bruselj skrbi vse večja »teža« stroškov za pokojnine v odnosu do BDP, zato od Italije zahteva, da skupaj s pokojninami preuredi celotni sistem blaginje tako, da bo bolj »učinkovit in enakopraven.«
Bruselj pa Italiji priznava dosežke, ki zadevajo razmerje med BDP in javnim dolgom, ki se je spustilo pod 2 odstotka, vendar pa opozarja, da lahko pakt stabilnosti ogrozi inflacija, ki bi lahko ostala nad 2 odstotkoma, pa Čeprav se bodo cene surove nafte na mednarodnih trgih znižale. Prvi znaki o znižanju so prišli že vCeraj, ko se je cena surove nafte na newyorškem
trgu takoj po odprtju znižala za 1, 31 odstotka, ker so se razširili glasovi o tem, da bodo države Članice Opeca povečale proizvodnjo nafte.
Dokument EU pa opozarja tudi na Se vedno visok javni dolg. Sanacija javnih računov sicer poteka uspeSno, javni izdatki se zmanjšujejo, toda italijanska bilanca je po mnenju Evropske komisije Se vedno izredno ranljiva, tako da bi imel morebitni dvig obrestnih mer lahko zelo negativne posledice.
Posebno poglavje je namenjeno tudi zaposlovanju, kjer zaskrbljenost povzroča visoka stopnja strukturne nezaposlenosti in dolgotrajne ter zelo velike razlike med posameznimi področji v Italiji. V zvezi s tem Bruselj opozarja na dejstvo, da trg dela v Italiji pogojujejo tudi zelo razširjene atipične delovne pogodbe in pa tako imenovana siva ekonomija.
Pred obiskom v Italiji pa je na prevelik javni dolg in problem reforme pokojninskega sistema vCeraj opozoril tudi Mednarodni denarni sklad. Ta poudarja, da je italijanski javni primanjkljaj glede na gospodarsko rast občutno prevelik, napoveduje pa tudi, da se bodo predstavniki MDS na svojih že dogovorjenih srečanjih z nekaterimi ministri, socialnimi partnerji in Banko Italije poglobljeno lotili potrebne reforme pokojninskega sistema.
__________BANKE / ZDRUŽEVANJE__________
Tudi Japonci po »nemški poti«
Tri banke bodo skupaj ustvarile tretjo največjo banko na svetu
TOKIO - Tri japonske banke Sanwa, Tokai in Asahi se bodo združile v tretjo najveCjo svetovno banko in tako sledile trendu združevanj finančnih institucij. Banke nameravajo združene povečati svoj dobiček in odgovornost do svojih potrošnikov.
Banke bodo skupno podjetje ustanovile aprila prihodnje leto. Nova banka, ki trenutno Se nima imena, pa bo imela bilančno vsoto okoli enega bilijona dolarjev (približno 2 milijona milijard lir) in bo po obsegu bilančne vsote
druga najvecja banka na Japonskem in tretja najvecja banka na svetu.
Japonske banke se bodo tako pridružile nemškima bankama Deutsche Bank in Dresden bank, ki sta svojo združitev v 1, 2 bilijona dolarjev vredno bančno hišo napovedali prejšnji teden.
Banke Sanvva, Tokai in Asahi so se za združitev odločile, ker se nameravajo združene rešiti iz krize, ki je japonske bančne institucije zajela po velikem zadolževanju ob koncu 80. in v zaCetku 90.
let. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo združene banke tako lažje povečale svoje vire prihodkov in se spopadle z vedno večjo konkurenco med finančnimi institucijami.
Banke nameravajo z združitvijo trgu ponuditi nove oblike finančnih storitev, največ pozornosti bodo namenili majhnim in srednjim podjetjem ter posameznikom. Banke so zato pripravljene sodelovati tudi z drugimi japonskimi regionalnimi bankami. Sicer pa bodo banke pred združitvijo sodelovale predvsem na področju potrošniških posojih, servisiranju dolgov ter v elektronskem poslovanju.
Sanvva, Tokai in Asahi, ki imajo sedaj skupaj približno 37.435 zaposlenih in 1005 podružnic, bodo z združitvijo Število zaposlenih zmanjšale za približno 4500 delavcev in zaprle 55 podružnic na Japonskem in 36 podružnic v tujini. (STA/AP)
Nadzorna sveta Deutsche in Dresdner Bank odobrila združitev
FRANKFURT - Nadzorna sveta nemških bank Deut-scher Bank in Dresdner Bank sta včeraj prižgala zeleno luC napovedani združitvi.
Zasedanje nadzornih svetov so spremljale glasne demonstracije zaposlenih, ki se bojijo za svoja delovna mesta, so sporočili iz obeh ustanov. BanCni velikan naj bi v skladu z napovedmi v svojih enotah po svetu odpustil 16.000 oseb, od tega kar 14.000 v Nemčijiv
Kohler si želi predvsem podpore revnih držav
LONDON - Evropski kandidat za generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Horst Kobler je vCeraj izrazil zadovoljstvo ob izraženi podpori ZDA in Japonske. Poudaril pa je, da bo skušal dobiti tudi polno podporo držav v razvoju.
Podporo kandidaturi Nemca Koblerja za naslednika Michela Camdessusa na vodilnem položaju IMF je vCeraj izrazila tudi Rusija. Kot je dejal prvi podpredsednik ruske vlade Mihail Kasjanov, Rusija pri tem upošteva delovne izkušnje Koblerja, ki trenutno predseduje Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), pa tudi dejstvo, da je Nemčija pomembna strateška partnerka Rusije.
Sodelovanje med America Online in trgovsko hišo Sears
NEW YORK - Ameriška veleblagovnica Sears Roebuck & Go. in ponudnik spletnih storitev America Online (AOL) sta danes napovedala Strateško partnerstvo. Sears namerava kupcem v svojih 858 veleblagovnicah ponuditi storitve podjetja America Online, ta pa bo na spletnih straneh svojim uporabnikom ponujal Searso-vo blago in storitve. AOL je najvecji ponudnik spletnih storitev na svetu, Sears pa je druga najvecja veriga veleblagovnic v ZDA. Z vodilno ameriško veleblagovnico Wal Mart je AOL že sklenil podoben dogovor.
Proizvodne cene na Hrvaškem februarja višje za 7,8 odstotka
ZAGREB - Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se na Hrvaškem februarja letos v primerjavi z letošnjim januarjam povišale za 0, 8 odstotka. V primerjavi z lanskim februarjem pa so se februarja letos cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih povišale za 7, 8 odstotka.
TEČAJNICE —
7 EVRO= 1.936,27 LIRt
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
14. MAREC 2000	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ		
VALUTA	14.3.	13.3.
ameriški dolar	0,9320	0,9716
japonski jen	100,93	102,23
grška drahma	333,58	333,60
danska krona	7,4501	7,4504
švedska krona	8,3980	8,4210
britanski funt	0,61230	0,61460
norveška krona	8,1210	8,1205
češka krona	35,547	35,550
ciprska lira	0,57511	0,57590
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	257,41	257,24
poljski zlot	3,9455	3,9755
slovenski tolar	202,6835	202,5578
švicarski frank	1,6114	1,6108
kanadski dolar	1,4054	1,4166
avstralski dolar	1,5631	1,5819
novozelandski dolar	1,9589	1,9756
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
14. MAREC 2000
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE	NAKUP	PRODAJA^
ameriški dolar	0,9703	0,9552
britanski funt	0,6184	0,6062
švicarski frank	1,6266	1,5933
danska krona	7,5932	7,3066
norveška krona	8,2995	7,9275
švedska krona	8,6010	8,1896
kanadski dolar	1,4325	1,3797
grška drahma	350,97	305,50
japonski jen	104,76	98,42
avstralski dolar	1,6353	1,5276
slovenski tolar	210,46	199,62
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	35,205
slovaška krona	55,35	43,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
14. MAREC 2000
EVRO
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaji
ameriški dolar	0,9719	0,9548	1992	2028
britanski funt	0,6177	0,6075	3135	3187
kanadski dolar	1,4229	1,3934	1361	1390
japonski jen	102,1709	100,3116	18,95	19,30
švicarski frank	1,6228	1,5954	1193	1214
norveška krona	8,2099	8,0201	236	241
švedska krona	8,5010	8,3005	228	233
grška drahma	337,5020	324,4536	5,74	5,97
danska krona	7,5345	7,3638	257	263
avstralski dolar	1,5759	1,5452	1229	1253
slovenski tolar	204,8962	199,6154	9,45	9,70
hrvaška kuna	7,9031	' 7,3066	245	265	
LIRE
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO
nemška marka	1,95583
francoski frank	6,55957
nizozemski gulden	2,20371
belgijski frank	40,3399
avstrijski šiling	13,7603
finska marka	5,94573
španska pezeta	166,386
portugalski eskudo	200,482
irski funt	0,787564
lira	1936,27
L0
989,998
295,182
878,641
47,998
140,741
325,657
11,637
9,658
2458,555
MILANSKI BORZNI TRG
14. MAREC 2000
delnica
cena € var. %
AEM	6,896	+0,67
ALLEANZA	9,800	-0,15
AUTOSTRADE	8,510	-1,92
BNL	3,724	-1,79
COMU	4,715	-1,72
BCA Dl ROMA	1,249	+3,05
FIDEURAM	16,914	+0,73
INTESA	3,956	-.1,83
MONTE PASCHI	3,407	-0,11
BIPOP CARIRE	124,030	+2,28
EDISON	9,476	+1,67
ENEL	4,255	+1,89
ENI	4,957	-0,40
FIAT	32,660	-7,76
FINMECCANICA	1,854	+0,10
INDEKS MIB 30: -0,78%^ valji
delnica
cena €
GENERALI
MEDIASET
MEDIOBANCA
MEDIOLANUM
MONTEDISON
OLIVETTI
PIRELLISPA
RAS
ROLO BCA 1473 SAN PAOLO IMI SEAT PAGINE G1A. TIM
TEČNOST TELECOM ITA UNICREDIT
28,820 -0,27
24,220 -F98 8,965 -1,°5 18,114 +0,79 1,836	'
4,841 -0,'° 2,749 +0," 9,088 -0,60 16,959 -0,17 14,933 +2,6' 6,039 -1,2* 12,406 -3,0°
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljublj3’'
NOGOMET / SINOČI V LIGI PRVAKOV
Lozio je zabil skromnemu Marseillu kar pet zadetkov
Simone Inzaghi je bil junak tekme, saj je dosegel kar 4 gole
Lazio - 01ympique 5:1 (3:0)
STRELCI: Inzaghi v 17., 36. in 38. min.; d.p.: Leroy v 5., hzaghi v 26. in Boksič v 37. min.
LAZIO (4-4-2): Marchegiani 6, Negro 6.5, Nesta 7, Mihaj-l°yid 6.5 (5' dp Couto 6), Pancaro 6.5 (28' dp Gottardi), Con-ceicao 6.5, Stankovič 7 (23’ dp Sensini), Simeone 7, Ned-Ved 7, Boksič 7, Inzaghi 8.
MARSEILLE (3-4-1-2): Porato 5, Fischer 5 (1' dp Martini 5-5), Luccin 4.5, Abardonado 5, Martin 5.5 (1' dp Bakayoko 5-5), Brando 5, Leroy 6.5, Dalmat 6.5, De la Pena 5.5, Pires
Pouget 5 (16' dp Moses).
SODNIK: Frisk (Švedska) 5. RUMENI KARTONI: Con-Ceicao, Luuccin, Bakayoko in Brando. GLEDALCEV: 35.000.
RIM - V predzadnjem kolu D skupine lige prvakov je La-zio sinoči brez vsakršnih težav odpravil skromno ekipo 01ympiquea iz Marseilla, ki je le bleda senca nekdanje tttocne ekipe. Junak sinočnjega srečanja je bil gotovo Simo-ne Inzaghi, ki je dal kar štiri zadetke in bi lahko dosegel Se Petega, toda francoski vratar mu je ubranil enajstmetrovko. e’ti zadetek pa je dosegel Boksič.
Francozi, ki so odpovedah na vsej črti, so hib enakovred-^ gostiteljem le v zadčetku drugega polčasa, ko so z Le-^Vem tudi dosegli častni zadetek.
Ostali izid: Feyenoord - Chelsea 1:3. Vrstni red: Chelsea 1°. Lazio 8, Feyenoord 7, Marseille 3. Prihodnje kolo
122.3.	); Marseille - Feyenoord, Chelsea - Lazio.
SKUPINA C. Izida 5. kola: Bayem - Rosenborg 2:1, Real
"ladrid - Dinamo Kijev 2:2. Vrstni red: Bayem 13, Real Ma-*id in Dinamo Kijev 7, Rosenborg 1. Prihodnje kolo
122.3.	): Dinamo Kijev - Bayem, Rosenborg - Real Madrid.
Danes Fiorentina proti Manchestru
MANCHESTER - Osrednja tekma današnjega sporeda v ug* prvakov bo srečanje skupine B v Manchestru med do-tttačim moštvom in Fiorentino. Tekma se bo začela ob 20.45
Verjetni postavi. MANCHESTER UTD (4-4-2): 1 Bosni-di. 2 G.Neville, 21 Berg, 6 Stam, 3 Invin, 7 Beckham, 18 Scholes, 16 Keane, 11 Giggs, 9 Kole, 19 Yorke. FIORENTI-NA (3-4-1-2): 1 Toldo, 2 Repka, 4 Adani, 23 Pierini, 3 Torri-^eUi, 11 Rossitto, 16 Di Livio, 17 Heinrich, 10 Rui Costa, 9 Batistuta, 8 Mijatovič. SODNIK: Wojcik (Poljska).
^ tej skupini bo Se tekma Bordeaux - Valencia.
SKUPINA A. DreviSnja para: Barcelona - Hertha Berlin, P°rto - Sparta Praga.
Disciplinski ukrepi
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogomet-zveze je diskvalificirala Cordobo (Inter) in Chamota 'Milan) za eno kolo. Izključitev teh dveh igralcevn na Radeljskih tekmah je nato dvignila precej prahu. Za QVe koli je diskvalificran Colucci (Verona), eno kolo Prepovedi igranja pa so dobili: Cauet in Panucci (In-pr], Apolloni (Verona), Bettarini (Venezia), De Ascen-7S (Milan), De Patre (Cagliari), De Rosa (Bari), Simone Rrzaghi (Lazio), Manfredini (Udinese), 0‘Neill (Caglia-8, Sartor (Parma) inTarozzi (Fiorentina).
SMUČARSKI SKOKI / KONEC TEDNA
V Planici nov svetovni rekord?
Letalnica zelo dobro pripravljena - Prvič tudi ekipna tekma
LJUBLJANA - Finale 21. svetovnega pokala v smučarskih skokih bo 18. in 19. t.m. v Planici, kjer bo v soboto najprej ekipna tekma, prva v zgodovini na velikankah, nato pa v nedeljo Se posamična.
"Planica je zelo dobro pripravljena, tudi vremenska napoved obeta dobro tekmo, ki se je bodo udeležili vsi najboljši skakalci v tej zimi, zato lahko upravičeno pričakujemo najdaljše polete v zgodovini, " je napovedal predsednik organizacijskega odbora (OK) Planice Miloš Kovačič.
Letalnica bo omogočala varne polete tudi prek 220 metrov, kar bi bila večja daljava od sedanjega neuradnega svetovnega rekorda, ki ga je 20. marca 1999 v Planici dosegel Norvežan Tommy Ingebrigtsen. Po besedah vodje skakalnice Marka Mlakarja bo Planica letos drugačna kot prejšnja leta, ker so ugodne temperature omogočile, da so pripravili dovolj umetnega snega, s katerim so lahko brez težav v celoti prekrili skakalnico v predvidenem profilu.
"Tudi doskočišče bo omogočalo varne in dolge polete, imamo pa tudi
novo napravo za urezo-vanje smučine; smučina je letošnjim organizatorjem na SP v poletih in na tekmi za svetovni pokal na Kulmu povzročala največ težav, " je dejal Mlakar in do.dal, da pri organizaciji pomaga 55 teptačev.
Tehnični delegat Mednarodne smučarske zveze (FIS) Avstrijec Paul Ganzehuberbo v Planico prispel danes, ko bodo med 11. in 12. uro testirali letalnico. Organizatorji tudi upajo, da se nobena izmed reprezentanc ne bo odpovedala nastopu na ekipni tekmi.
Nogometna afera v Italiji: Oiancario Abete dal ostavko
RIM - Podpredsed-italijanske nogo-^etne zveze Gian-Rarlo Abete je včeraj . * ostavko. Abete se I® včeraj zjutraj Sl)6čal s predsed-Rikom FIGC Lucia-°m Nizzolo in po-P°ldne je sprejel od-°citev, da zapušča Nogometno zvezo. Abete ni navedel azlpgov, zaradi kate-je dal ostavko, to-a jasno'je, da je Prejel to odločitev i 0 Zadnjih ostrih po-joiikah v A ligi in . sodbah Interjevega Predsednika Morat-)a. Sicer pa je bilo Pričakovati, da bo odstopil. Mario , 0 Pa namiguje, da lat!? storil- da bi tako lažje predstavil l °)° kandidaturo za ?.?Cega predednika Zv Panske nogometne
NAMIZNI TENIS / PO NEDELJSKEM PORAZU
Kras Activa izpadel iz B lige
Usoden mu je bil spodrsljaj proti tržaškemu Fincantieriju
Kras Activa - Fincantieri TS 2:3
Tretjak - Pann 0:2 (6:21, 9:21), Kralj -Polli 2:0 (21:15, 21:19), Kralj/Rustja -Pann/Butelli 1:2 (17:21, 21:19, 12:21), Kralj - Pann 2:0 (21:17, 21:17), Tretjak - Polli 1:2 (21:17,11:21,10:21)
Veliko slavje pri fantih in grenke solze pri Krasovih drugoligašicah. S porazom proti tržaški ekipi, so bili v nedeljo dopoldne pokopani vsi upi Krasa Activa za obstanek v ženski B ligi. V prvem delu prvenstva je Fincantieri igral z nekdanjo mladinsko reprezentantko Marzio Pann (sedaj med vodilnimi igralkami v 3. kat.) in večno tretjekategornico Cristino Butelli (St. 120), V Zgoniku pa se je okrepil še s staro gardo Geo Polli, veteranko drugega starostnega kroga. Kapetanka Irena Rustja je preležala teden pred tekmo v bolniški postelji, zato je igrala le v dvojicah. Prav igra dvojic je bila odločihia, kajti prvakinja med tretjekategor-nicami Jasmin Kralj je napravila individualni točki nad Pollijevo in Pannovo. Novinka v ekipi Martina Tretjak se ni mogla zoperstaviti izkušenosti mladinske reprezentantke, v zadnji tekmi proti veteranki in izenačenem izidu 2:2 pa je poskušala na vse pretege doseči najbolje za svojo ekipo, a ji je uspelo iztrgati le set proti Pollijevi, ki je celo vrsto let s slabo tehniko in obdelanimi gumami »odjedala« deželne naslove mladim krasovkam.
Krasovke so igrale pod pritiskom. Po neprijetnem presenečenju iz prejšnjega kola, ko sta Abbadia Lariana in Novara presenetili z zmago nad ekipama z vrha lestvice, so krasovke vedele, da bo slo v nedeljski tekmi na vse ali nič. Kras Activa je obe ekipi zasledoval, potem ko so povedle na lestvici za eno oz. tri točke, pa so se odmaknile iz dometa Krasa Activa, Abbadia sedaj Se toliko bolj, ker je v tem krogu premagala vodilni Tramin. Napake za hudo kazen so bile pri krasovkah zagrešene Se prej v prvem delu prvenstva; vse preveč je bilo tesnih porazov 2:3 in ponavadi so zatajile dvojice, res pa je, da je bila letošnja konkurenca ekip ostrejša.
Zadnjo prvenstveno tekmo bodo krasovke odigrale na zunanjem igrišču v Novari pri postavi Regaldija prihodnjo soboto.
Ostali izidi 13. kroga: Kurtatsch (Cortaccia) - Regaldi NO ni rezultata, Tramin Raiffeisen - Abbadia Lariana LC 2:3, Angera V A - Fit-Lycra Castel Gof-fredo 1:4.
Vrstni red skupine B: Tramin Raiffeisen BZ 23, Fit-Lycra Castel Goffredo 22, Angera V A in Fincantieri TS 21, Regaldi NO (tekma manj) in Abbadia Lariana LC 18, Kras Activa 16, Kurtatsch (Cortaccia) (tekma manj) 14. (jj)
Obvestila
SD MLADINA -SMUČARSKI ODSEK vabi člane, da potrdijo svojo udeležbo na ZSI v Trbižu, v nedeljo, 19. t.m., na tel. St. 040-213518 ali 040-220718 do četrtka 16. marca.
ZSSDI obvešča, da bo naslednja	seja
smučarske komisije jutri, 16. t.m. ob 20.30 na sedežu SPDG v Gorici, Ul. Malta 2.
SK DEVIN vabi člane, naj se 19. t.m. udeležijo ZSI na Trbižu v priredbi SPDT. Prijave zbira tajništvo do jutri, 16. t.m. po telefonu na St. 040-2024017.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 19. t.m., ob priliki Zimskih Športnih iger, avtobusni izlet v Trbiž. Za informacije pokličite v večernih urah na tel. St. 040-212859 ali 040-225804.
NOVICE
Smuk: Strobl najhitrejši
BORMIO - Smukači so včeraj opravih trening pred današnjo zadnjo tekmo svetovnega pokala v Bomiiu. Najhitrejsi je bil Avstrijec Fritz Strobl pred rojakom Hannesom Trinklom in Italijanom Kristianom Ghe-dino. Slovenskih smukačev ni v finalu 25-tih najboljših v svetovnem pokalu.
Vrstni red treninga: 1. Fritz Strobl (Avt) 1:57, 30; 2. Hannes Trinkl (Avt) +0, 84; 3. Kristian Ghedina (Ita) 0, 90; 4. Stephan Eberharter (Avt) 1, 09; 5. Hermann Maier (Avt) 1,10; 6. Josef Strobl (Avt) 1, 21; 7. Peter Runggaldier (Ita) 1, 78; 8. Didier Cuche (Svi) 1, 94; 9. Juerg Griinenfelder (Svi) 1, 96; 10. Alessandro Fatto-ri (Ita) 2,02.
Alenka Dovžan tretja
ISCHGL - Slovenska smučarka Alenka Dovžan je na finalu alpskega smučanja za evropski pokal v avstrijskem Ischglu osvojila 3. mesto v veleslalomu. V skupnem seštevku je Tina Maže s 439 točkami osvojila drugo mesto, zmagala pa je Avstrijka Selina Hereg-ger. Zadnjo letošnjo veleslalomsko tekmo je dobila Norvežanka Stina-Hofgard Nilsen pred domačinko Petro Knor.
Danes bo na sporedu slalomska tekma v Seeju, moški pa se bodo v smuku pomerili v Galtuerju.
Kolesarstvo: Olano pred končno zmago
TERAMO - Nizozemski kolear Boogerd je včeraj osvojU 7. etapo (Teramo - Torricella Sicura, 214 km) mednarodne dirke od Tirenskega do Jadranskgega morja. Boogerd je privozil v cilj z 18 sekundami prednosti pred Italijanom Serpellinijem in 20 sekundami pred Nemcem Voigtom. Na skupni lestvici je Olano ohmail prvo mesto pred Cehom Hruško in Spancem Dominguezom. Danes bo na sporedu zadnja etapa n pričakovati je zaensljvio končno slavje Spanca Abrahama Olana.
Jalabert v vodstvu
LAUSANNE - Francoz Laurent Jalabert vodi na svetovni lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI) pred Nizozemcem Michaelom Boogerdom, na tretje mesto pa je napredoval Andrej Cmil, ki nastopa za Belgijo.
Vrstni red (v oklepaju prejšnje stanje); 1. (1.) Laurent Jalabert (Fra) 2.566; 2. (2.) Michael Boogerd (Niz) 1.567; 3. (4.) Andrej Cmil (Bel) 1.568; 4. (3.) Frank Vandenbroucke (Bel) 1.535; 5. (6.) Lance Armstrong (ZDA) 1.495; 6. (7.) Davide Rebellin (Ita) 1.442; 7. (8.) Francesco Casagrande (Ita) 1.437; 8. (9.) Jan Kirsipuu (Est) 1.426; 9. (10.) Jan Ullrich (Nem) 1.408; 10. (11.) Roberto Heras (Spa) 1.373.
Po Leonu Štuklju odšel še Schvvarzmann
GOSLAR - V 87. letu starosti je umrl nekdanji nemški telovadec Alfred Schvvarzmann, edini Nemec z zlato olimpijsko medaljo v mnogoboju.
Osvojil jo je na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936, ko je postal zmagovalec Se na konju in v ekipnem tekmovanju. Po drugi svetovni vojni je za nekaj časa prenehal s tekmovanji, v velikem slogu pa se je vrnil na OI v Helsinkih (1952), kjer je pri 40-tih letih osvojil srebro na drogu. Don Alfredo, kot so ga klicali prijatelji, je večkrat izjavil, da mu ta srebrna medalja pomeni mnogo več kot vsi ostali dosežki v karieri.
Chilovert želi iz Argentine
BUENOS AIRES - Paragvajski nogometni vratar Jose Luis Chilavert je po nedeljskem napadu s petardo na srečanju argentinskega prvenstva med njegovim Ve-lezem iz Sarsfielda in Lanusom, ko je za nekaj časa celo izgubil zavest, napovedal, da si Zeli zapustiti Argentino.
Izraelski nogometaši ne bodo kaznovani
TEL AVTV - Dvomov ni več - izraelski nogometaši so noč pred dodatno kvalifikacijsko tekmo za Euro 2000 proti Danski preživeli v družbi deklet za denar. To so ugotovih tudi zasebni detektivi, ki jih je najela izraelska nogometna zveza, vendar pa slednja ne bo kaznovala nogometašev, saj zbrani dokazi ne zagotavljajo zmage na sodišču.
Sampras na ekipnem SP
DUESSELDORF - Ameriški teniski igralec in petkratni svetovni prvak ATP Pete Sampras je potrdil udeležbo na ekipnem svetovnem prvenstvu (SP), ki bo od 21. do 27. maja v nemškem Dusseldorfu. Sampras bo tako po Rusu Jevgeniju Kafeljnikovu trenutno drugi najboljši igralec, ki bo na SP.
Kasparov s tridesetimi nasprotniki na internetu
NEW YORK - Svetovni Šahovski prvak Čari Kasparov se je odločil za sodelovanje na Šahovskem turnirju s 30 nasprotniki, s katerimi se bo pomeril kar na svetovnem računalniškem spletu. Njegovi izzivalci, med katerimi bo tudi deset najstnikov iz New Yorka, bodo na računalniške tipke pritiskali tudi v Urugvaju, Indiji, Indoneziji in na Kitajskem, na newyorškem Times Squareu pa bodo postavili velik zaslon, kjer bodo ljudje lahko neposredno spremljali dvoboje. Poteze Kasparova bo moč spremljati tudi na njegovi medmrežni strani www.KasparovChess.com, s katero Zeli ruski velemojster sah Se bolj približati širšim množicam, predvsem pa mladini.
Nemi film Mačka in kanarček v kinoteki
V kinotečnem ciklusu Kino-uho bo danes, ob 21. uri na sporedu nemi film Mačka in kanarček, ki ga je v ameriški produkciji leta 1927 zrežiral Paul Leni. Projekcijo bo v živo spremljal mednarodni trio FocusPocus, ki ga sestavljajo VVemer Puntigam (trombon, glas, hrup) iz Avstrije, Gabriele Mirabassi (klarinet, basklarinet) iz Italije in Zoro Babel (bobni, mašinerija, sampler) iz Nemčije. Trio igra improvizirano komorno glasbo.
Trio FocusPocus se je od leta 1990 predstavil na številnih mednarodnih festivalih eksperimentalnega jazza in sodobne glasbe, med njimi tudi v slavnem newyorškem klubu Knitting Factory. Letos načrtuje veliko evropsko turnejo. Sirija za dodelitev nagrade nemške glasbene kritike je njihovo drugo zgoščenko Duty Free proglasila za enega najboljših umetniških albumov na trgu zvočnih nosilcev leta 1997 in ga uvrstila na svoj prestižni seznam. FocusPocus se poleg rednih koncertov občasno preskuša tudi v živih glasbenih spremljavah nemih filmov, kar je posebna paša za oči in ušesa. Kritiki skupino uradno prištevajo k jazzu, četudi njeni člani delujejo v "nikogaršnji deželi", kjer se kot neumorni raziskovalci zvoka prepuščajo ustvarjanju radoživih in nepredvidljjivih akustičnih interakcij. Trio je posnel dva albuma.
Švedski trobentač Hardenberger s slovenskimi filharmoniki
V četrtek in petek, 16. in 17. marca, se bo v Cankarjevem domu slovenskemu občinstvu prvič predstavil švedski virtuoz na trobenti Hakan Hardenberger. Z orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko mladega nemškega dirigenta Marca Albrechta bo izvedel Koncert za trobento in orkester (s podnaslovom No-body Knows the Trouble I See) Bemdta Aloisa Zimmermanna (1918-1970). Nastop trobentača, ki ga odlikujeta "čudovit ton in močna izraznost, " bosta dopolnili izvedbi Ravelove skladbe Couperinov nagrobnik in dela Shavin-skega Pomladno obredje.
Dirigent Marc Albrecht je glasbeni direktor Državnega gledališča v Darmstadtu in reden gost tukajšnjih koncertnih odrov. Švedski solist Hakan Hardenberger se posveča predvsem izvajanju sodobne glasbe, nemalo skladateljev je napisalo nova dela prav zanj. Zimmermannov koncert ima protirasistično vsebinsko ozadje, na kar kaže tudi uporaba teme znanega spirituala.
Uvodna skladba koncerta bo "Ravelov elegantni glasbeni poklon starim plesnim formam", njegov sklepni del pa eno najbolj revolucionarnih glasbenih del 20. stoletja, Stravinskega Pomladno obredje. (STA)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče bo do 17. marca izvajalo delo »Alpski žar« Petra Turrinija v režiji Sama M. Strelca. Ponovitve: danes, 15. marca ob 20.30 (red D), v četrtek, 16. marca ob 20.30 (red E) in v petek, 17. marca ob 20.30 (red F).
Stalno gledališče FJK »II Rossetti«
Dvorana Tripcovich
Od 17. do 26. marca bo v priredbi ITC 2000 srl, na sporedu delo »Giu al Nord«. Režija Giampiero Solati. Spored: 17. in 18. marca ob 20.30, v nedeljo, 19. marca ob 16.00, 21. marca ob 20.30, 22. marca ob 16.00, 23., 24. in 25. marca ob 20.30 in v nedeljo, 26. marca ob 16.00.
Za vse naslednje prireditve, »Giu al Nord«, »II malato immaginario«, »Ma che c’entra Peter Pan?« in »Anna-ta Ricca«, so vstopnice v predprodaji pri blagajni dvorane Tripcovich od ponedeljka do petka od 8.30 do
12.30	in od 15.00 do 19.00 ter ob sobotah od 8.30 do 12.30, pri UTAT Pasaža Protti od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 ter ob nedeljah od 9.00 do 12.00. Informacije in nakup s kreditno kartico na zeleno št. 800-554040.
Stalno gledališče La contrada
Gledališče Cristallo
Do 19. marca bo skupina Plexus T. podala Pirandel-lovo delo »Pensaci, Giacomino!«. Režija Guglielmo Ferro. Umik: danes, 15., 16., 17. in 18. marca ob
20.30	in v nedeljo, 19. marca ob 16.30.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V sredo, 22. in v četrtek, 23. marca ob 20.45 bo Stal-
no gledališče iz Catanie podalo Pirandellovo delo »Pensaci Giacomino!«. Režija Guglielmo Ferro.
VIDEM
Teotro delle mostre
16. in 17. marca bo v izvedbi stalnega gledališča iz Bočna Fojevo delo »Coppia aperta quasi spalanca-ta«. Režija Marco Bernardi.
Od 24. do 26. marca bo nastopilo gledališče Plexus T. - Stalno gledališče iz Catanie s Pirandellovim delom »Pensaci Giacomino«. Režija Guglielmo Ferro.
SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	petek, 17. marca ob 20.00 Shakespearov »Hamlet«. Režiser Vito Taufer.
V	soboto, 18. marca ob 20.00 bo gostovala Drama SNG iz Maribora z Ionescovim delom »Makbet«.
V	sredo, 22., 23., 24. in 25. marca ob 20.00 gostuje Drama SNG Ljubljana z Linhartovim delom »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	soboto, 25. marca ob 20.00 bo na sporedu komedija Marina Držiča »Lazar spod klanca«. Predstava v kraškem narečju, režija Sergej Verč.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 18. marca ob 20.30 gostuje PDG iz Nove Gorice s Shakespearovim »Hamletom«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJAJUUJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Do 19. marca bo na sporedu Verdijeva »La Tra-viata«. Predstave: v četrtek, 16. in v soboto, 18. marca ob 20.30 in v nedeljo, 19. marca ob 16.00. Za razpoložljive sedeže možnost nakupa vstopnic pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do
12.00	in od 16.00 do 19.00.
Gledališče Mlela
V	petek, 17. marca ob 21.30 koncert »Breakbeat era«.
V	soboto, 18. marca ob 21.00 ob priliki praznika sv. Patricija, bo koncert irske glasbe. Priredba: Robin Hood Folk Country Club.
Kulturni dom
V	okviru abonmajskega koncerta Glasbene matice bo v petek, 31. marca ob 20.30 nastop Pihalnega kvinteta »Millennium« iz Firenc. Alessia Sordini - flavta, Fabio Bagnoli - oboa, Paolo Pi-stolesi - klarinet, Stefano Mangini - rog in Fran-cesco Furlanich - fagot.
Tržaški konservatorij Tartini
Danes, 15. marca ob 20.30 bo na sporedu peti koncert »Profesorjev 2000«
DEVIN
Združenje Musiči Artis
Prireja niz »Navdih harmonike«, v petek, 17. marca ob 20.30 nastop Tržaškega harmonikarskega kvinteta, ki ga sestavljajo Igor Cante, Dario Furlan, Aleksander Ipavec, Dean Rebecchi in Dario Savron. Koncert bo v Hiši soli v Devinu.
V	četrtek, 23. marca o 20.30 bomo lahko prisluhnili harmoniki in klavirju z duom Zorza-Leonardi. Koncert bo v Hiši soli v Devinu.
V	soboto, 8. aprila bo nastop dua A. Ipavec (harmonika) in D. Casali (klarinet). Koncert bo v Hiši soli v Devinu.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Danes, 15. marca ob 20.30 v priredbi SCGV E. Komel bo v okviru Srečanja z glasbo, Hommage a Bach.
VIDEM
Gledališče Giovanni da Udine
V	sredo, 22. in v četrtek, 23. marca ob 20.45 ter 26. marca ob 16.00 bo gledališče Giuseppe Verdi iz Trsta podalo Verdijevo opero »La Tra-viata«.
_______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	priredbi Glasbene matice iz Trsta in Zveze glasbenih šol Primorske bo na sporedu 3. mednarodni festival kitare. V petek, 31. marca bo nastopil Žarko Ignjatovič.
V	soboto, 18. marca ob 20.00 bo v okviru mladi koncertni oder, koncertiral violončelist Vasja Legiša iz Trsta.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 20. marca ob 20.15 klavirski recital Borisa Bekhtereva.
DOBROVO - Grad
V	petek, 17. marca bosta v okviru hitove muze na gradu Dobrovo, nastopila Gabor Meszaros ' fagot in Elisabeta Blumina - klavir.
LJUBLJANA
Opera balet
V	petek, 17. ob 15.00 in v sredo, 29. marca ob
11.00	Igor Stravinski »Ognjena ptica«.
V	četrtek, 30. marca ob 20.00 Mihail Ivanovič Glinka »Ivan Susanin«.
Cankarjev dom
Dvorana Slovenske filharmonije
V	torek, 21. marca ob 19.30 bosta umetnika Di' mitry Sitkovetsky (violina) in Boris Petrushan-sky (klavir) pokazala mojstrovanje baročne glasbe in obvladano tonsko niansiranje.
Gallusova dvorana
V	ponedeljek, 3. aprila ob 20.00 bodo nastopili »Dunajski simfoniki« dirigent: VVolfgang Savvallisch, solistka: Marjana Lipovšek, mezzosopran.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00.
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto 1 (I. nad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 click sulla scienza a Trieste«.
Muzej judovske skupnosti: do 30. aprila na ogled »Viddishland - poštne karte srednjevzhodnih evropskih judovskih skupnosti«. Urnik: ob nedeljah od 10.00 do 13.00 in od
17.00	do 20.00, ob ponedeljkih in četrtkih od
10.00	do 13.00, ob torkih in sredah pa od 16.00 do 19.00.
Kulturni dom (Ul. Petronio 4): do 31. marca bo na ogled razstava Dekleta in šola.
Gregorčičeva dvorana (UL sv. Frančiška 20, II): na ogled so fotografije Miroslava Janeka in ilustracije Luise Tomasetig. Urnik: ponedeljek -petek od 9.00 do 15.00.
V galeriji Studio d’Arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8) bodo do 31. marca na ogled ilustracije Tullia Pericolija. Urnik: od torka do petka od 17. do 20. ure.
Gledališče Miela: v soboto, 18. marca ob 18.00 otvoritev fotografske razstave šestnajstih mladih umetnikov.
Galerija Tribbio 2: do 24. marca bo na ogled razstava »Mešana tehnika in skulpture« Gresta Dequela. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do
12.30	in od 17.00 do 19.30, ob nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 15.30 do 19.00 ob ponedeljkih zaprto.
Sklad Mitja Cuk - dvorana Zadružne kraške banke: do 17. marca je na ogled umetniška razstava »Pogledi na kras« Danjele Stokelj-Zonta. urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00.
GORICA
Na gradu je odprta razstava o goriškem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00.
PORDENON
Galerija Sagittaria (UL Concordia 7): do 2. aprila razstavlja Fausta Squatriti. Urnik: v tednu od 16.00 do 19.30 ob praznikih od 10.30 do
12.30	in od 16.00 do 19.30.
________________LACIJ_________________
RIM
Papeške konjušnice Kvirinala (Ul. XXIV maja 16): do 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Er-mitaža«. Urnik: 10.00-19.00, v četrtek, petek in soboto 9.30-2300. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385.
_____________SLOVENIJA________________
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
TUPELČE
V galeriji posestva Jazbec je na ogled razstava likovnih del z naslovom Odisejada 2001 akad. slikarja Darka Slavca iz Ljubljane. Štiri njegove razstave v letošnjem letu bodo odprte od petka do nedelje med 12. in 22. uro.
SENOŽEČE
Gostišče Stari grad: ob dnevih slovenskih domačih jedi je na ogled razstava fotografij s kmečkimi motivi Jane Pečečnik in Vojka Franetiča. Odprto vsak dan, razen ponedeljka in torka, med 10. in 22. uro.
KROMBERK
Grad Kromberk: razstava Jožeta Spacala, ki bo na ogled do 7. maja.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. ’
AJDOVŠČINA
Galerija Ajdika (Lokarjev drevored 8b,): do 14.
aprila je na ogled razstava avtorja Janka Kastelica. Urnik: vsak dan od 8.00 do 15.00.
NOVA GORICA
Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do
26. marca na ogled razstava »Poljski gledališki plakat«.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na
ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO
Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušica. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«.
Slovenski etnografski muzej: do junija je na ogled razstava Ljubezen je v zraku - Ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi. Cankarjev dom - Mala galerija: na ogled fotografska razstava Aleša Gregoriča. Odprta bo do 5. aprila.
Galerija Commerce (Einspielerjeva 6): do 3L
marca bo na ogled razstava italijanske slikarke Raffaelle Busdon. Ogled možen od ponedeljke do petka od 9.00 do 17.00.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavske® narodnem parku in etnološka zbirka, staln1 razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka d° petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure.
VRSNO
Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk ] možen kadarkoli.
______________HRVAŠKA
PULA
Hotel Histria: na ogled razstava, ki so jo organj zirale Obalne galerije Piran, z naslovom Deve deseta v primorski likovni umetnosti. stavljene bodo slike in kipi dveh slikark, 5es najstih slikarjev in štirih kiparjev, rojenih D Primorskem ali jim je ta postala stalno dom0 vanje.
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.40
9.45
10.00
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30 14.05 16.00
17.10 17.45
17.50
18.00
18.10
18.35 19,25 20.00
20.35
20.40
20.50
22.30
22.55
23.00
0.20
Euronevvs Dnevnik - Vreme Aktualna jutranja oddaja Unomattina , vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, poregled tiska
Deset minut programov pristopanja
Film: Qualcuno che lei conosceva (dram., ZDA ’94, i. G. MacRaney) Dnevnik
Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 14.00 gospodarstvo
Variete: Ob dveh na RAI
I	- Giocajolly Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Mladinski dnevnik GT Nan.: Zorro
Danes v parlamentu Aktualnosti pred dnevnikom Tg Dnevnik
Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna tema E. Biagija:
II	fatto
Variete: Tiho! Beseda otrokom
TV film: Cuori spezzati -Champion’s Fight (dram., ZDA '98, i. B. Broderick)
Aktualno: Zenske na razpotju (vodi E. Gardini) Dnevnik
Aktualna odd.: Porta a porta
Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik
^ RAI 2
7.00
9.50 10.35
10.50
11.10
12.00
13.00
14.00
14.30 15.15
16.00 16.05
17.30 18.10
18.30
19.00
20.00
20.30
20.50
22.30
23.25
23.30
0.25
Varjete za najmlajse: Jutranji Go-cart, risanke, nan. Spelbinder Nan.: Hunter Svet v barvah Rubrika o zdravju: Medicina 33
Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Srčne zadeve Aktualno: Namesto tebe Aktualno: Jagode in mambo Dnevnik
Aktualno: Kronika v živo Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, Šport Nan.: Jarod Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Streghe - Čarovnice (i. S. Doherty, A. Milano) Aktualno: Zanimivosti nanizanke «Friends» Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu .
Film: Chi ha ucciso mia figlia? (’91, i. P. Duke)
RAI 3
	-6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik
	Aktualno: Media/Mente, 9.00 Zgodovina
	Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa)
	Dnevnik, šport
	T3 Italie, 13.00 T3 Jubilej, 13.30 Kultura & Prireditve, T3 Articolo 1
	Deželne vesti, dnevnik
	Znanstveni dnevnik, 15.00 Neapolis, nato La melevisione, risanke
	Variete; Dan za dnem
	Kolesarstvo: Tirreno -Adriatico
	Dok.: Geo & Geo
	Dnevnik, deželne vesti
	Blob
	Nad.: Un pošto al sole
	Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Preklete zgod-
	be (vodi F. Leosini)
	Dnevnik, kultura, vreme
	Aktualno: Art’e
	Fuori orario
	Rai news 24 - SuperZap
S? RETE 4
6.00
8.15
8.40
11.30 11.40
13.30
14.00
15.00
16.00
18.00
18.55
19.30 20.35
22.30
0.35
1.00
Nad.: Zingara, 7.00 Aroma de cafe Nan.: Pregled tiska Nad.: I due volti deli’ amore, 9.45 Libera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Nan.: La dottoressa Gio (i. B. D’Urso)
Kviz: OK, cena je prava Dnevnik in vreme Nan.: Ceste S. Francisca Nan.: Fermati, o mamma špara (kom., ZDA '94, i. S. Stallone, E. Getty) Film: Giochi perocolosi (pust., ZDA ’94, i. D. Lundgren, David Soul) Pregled tiska Film: Oasi (dram., It. ’94, r. Gristiano Bortone)
|s) CANALE 5
6.00
8.00
8.45
8.55
10.05
11.30
13.00
13.40
14.40
16.00
18.00
18.40
20.00
20.30
20.45
22.45
1.00
1.30 2.20
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi)
Nan.: Hiša v preriji Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualna odd. z žensko tematiko: A tu per tu (vodi Antonella Clerici)
Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vi vere (i. L. Ciompi, Sara Ricci)
Aktualna odd.: MoSki in ženske
TV film: II prezzo deli’ inganno (dram., ZDA ’96, i. Nick Mancuso, Cheryl Ladd, Mike Farrell) Aktualna odd,: Verissimo - Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik
Variete: Striscina la noti-zina
Nogomet: Manchester United - Fiorentina (liga prvakov)
Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscina la riotizina Nan.: Družina Brock
tQ> ITALIA 1	|r Slovenija 1 {r Slovenija 2
	Variete za najmlajse,		Napovedniki		Vremenska panorama
	vmes risanke, nan. Agli		TV prodaja		Napovedniki
	ordini papa		Tedenski izbor: Japonske		Tedenski izbor:
	SP v smučanju: ženski		pravljice, 9.45 Sprehodi		Nanizanka: Veter v hrbet
	smuk (finale)		v naravo: Golo sadno		(Kan., 22. ep.)
	Nan.: MacGyver (i. Ri-		drevje, 10.00 nan.: Kako		10.45 Dokumentarna od-
	chard Dean Amderson)		rada imam šolo, 10.15		daja: Miloš Forman - Po-
	SP v smučanju: moški		nan.: Moja žival in jaz,		tovanje
	smuk (finale)		10.30 ris. nan.: Babar,		11.40 Film: Brat iz
	Nan.: V osmih pod eno		10,55 ris. nan.: Mozarto-		Brooklyna (Madžarska)
	streho (i. R. Vel Johnson)		va druščina, 11.20 Bese-		13.10 Videospotnice
	Odprti studio		de, 12.05 Nad.: Razkošje		Euronevvs
	Fatti e misfatti		Poročila, vreme, šport		TV prodaja
	Nan.: Tata		Napovedniki		Film: KavC v New Yorku
	Risanke		Med valovi		(Belgija)
	Variete: Mai dire Maik		Tedenski izbor: Prisluhni-		Oddaja TV Maribor: Po
	Aktualna odd.: Fuego!		mo tišini, 14.20 Obzorja		Sloveniji
	Glasb, odd.: Express		duha, 14.50 Ljudje in		Nanizanka: Strela z ja-
	Risanke		zemlja, oddaja TV Koper,		snega (Nem., 13. epizo-
	Nan.: Hercules (i. Kevin		15.40 Aktualne teme		da)
	Sorbo)		Mostovi		Nanizanka: Sorodne duše
	Nan.: Pacific Blue (i. Jim		Pod klobukom		(VB, 10. ep.)
	Davidson)		Obzornik, vreme, šport		Videospotnice
	Aktualno: Real TV		Dokumentarna serija:		Liga prvakov v nogometu
	Odprti studio		Vodnik v svet narave		Nadaljevanka:	Kralj
	Glasb, oddaja: Sarabanda		Risanka		Sankt Paulija (Nem.
	(vodi Enrico Papi)		Marketing		1998, r. Dieter Wedel, i.
	Aktualna odd.: Tempi		Dnevnik, vreme, šport		Oliver Hasenfratz, Hil-
	moderni		Sedmi pečat - Film: Moja		mar Tate, H. Hoenig)
	Šport: Pressing Cham-		družina (ZDA ‘95, r. Gre-		
	pions League		gory Nava, i. Jimmy Smits,		
	Odprti studio		Jennifer Lopez)		
	Aktualna oddaja: Par		Odmevi, kultura, vreme		
	condicio, 0.45 šport		Šport, marketing		
	Nan.: Noro zaljubljena		Evropski kulturni maga-		
			zin: Aliča		
			Portret: Hugo VVolf		
# TELE 4			Koncert samospevov Hu-ga Wolfa (1. del)		
					
	17.00, 19.30, 22.45 Dogodki in odmevi				
	Nad.: Avana Mladinska odd.: Young			6C Koper	
MM	The Cat				
	Zoom Posočje				
	Nan.: The Cat				SP v smučanju: Z in M
SR	Dok.: Itinerari italiani				Čezmejna TV - Poskusne
	Aktualna oddaja				odd. - Deželne vesti
n	Božanska komedija Nan.: Ljubezen na pod-		TV PRIMORKA		Euronevvs Nad.: Scoop ’
	strešju				Gugalnica
					Film: Srce moje
			Videospot dneva		Globus
(•) MONTECARLO			Laser v kozmetiki (Beauty center P. Mozeti)		Program v slovenskem jeziku: Zenski pol
			Policija svetuje: Nasilje		Primorska kronika
			nad šolskimi otroci		Tv dnevnik, šport
	19.45, 22.50, 0.45 Dnev-		Pogovor z...		Gugalnica
	nik, 12.30, 20.10 Šport		Med Sočo in Nadižo, od-		Pogovorimo se o...
	Nan.: Svetnik, 13.00		daja za zamejce v Italiji		Nogomet: Barcelona -
	Kojak		V mojem košku je pa		Hertha Berlin
	Film: Grandi magazzini		mavrica		Vsedanes - TV dnevnik
	Film: Mondo senza fine		Dnevnik, vreme, iz tiska		Nogomet: Manchester
	(fant., ZDA’56)		Kmetijska služba svetuje		United - Fiorentina
	Film: Charlot - Chaplin		Skrbimo za zdravje		Vsedanes - TV dnevnik
	(biog., VB ’92)		Glasb, odd.: Naj spot		Čezmejna TV - poskusne
	Film: L’ ul tima caccia		Dnevnik, vreme		oddaje - T3 TV dnevnik
r
A
Radio Trst A
7-00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 11.00, 14.00, 1A00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Zapiski Tine Gramontove (V. Levstik, r. 2. Petan); 9.30 Koncert simfonične Otasbe; 11.10 Iz studia z vami; 13.20 Orkestri;
13.30	Revija Primorska poje; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pogovori o psihosomatiki;
15.00	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Medn. tekmovanje Seghizzi;
18.00	Mejni pejsaži, nato Slovenska lahka Olasba; 18.45 Vera in naš Cas; 19.20 Napovednik
Radio Opčine
11'80, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8’30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 ®iasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22'30 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30, 7.30, 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-r°dila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč ^ dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni kole-ar; 10.00 Sredi tedna; 11.00 Dopoldan in P°L' 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Združenje Potrošnikov; 13.45 Odgovori; 15.00 Borza; '5'30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 VniT|orski dnevnik; 18.00 Prireditve, kronika;
19.00	Dnevnik; 19.30 Športna sreda; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Družinski zdravnik; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Modri val; 11.30 Aktualnosti;
13.00	L' una blu, čestitke; 13.40 Bella bellis-sima; 14.20 Locandina; 14.35 Euro notes;
14.45	Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 17.33 Le fa-meie istriane; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Goldoni; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.45 Drobci; 22.00 Dialogi; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Stara plošča; 8.05 Svetovalni servis;
8.45	Ringaraja; 9.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.15 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar; 9.35 Popevki; 10.00 Žulji; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost, drobtinice; 14.45 Ex-pres;16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika;
19.30	Odprti termin; 21.30 Težka kronika;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Koncert: Duma Levantina.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 6,30 Jutranja misel; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Iz glasu in glasbila; 13.05 Konec tisočletja;
13.30	Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe;
15.30	DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov, operna ustvarjalnost; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.30 Glasba in napoved’.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21,04-
22.00	Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 120.000 LIT, finančni in legalni 180.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
X
A. , SRED1SCE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLIL
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
666
S
VREMENSKA SLIKA
Nad Skandinavijo in vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta bo zjutraj prešla naše kraje. Za njo se bo nad zahodno in srednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje hladnejši in bolj suh zrak.	* , J
;

CELOVEC O 2/12
o
E o 1,8
KRANJSKA GORA ^
m?

.s
s
o
S. GRADEC
Wr
M SOBOTA
O 2/11
MARIBOR O 3/11
~ a J/ I I
S	$
O PTUJ	X,
CEUE
O 3/12	“
2/11
ČEDAD—^	O
1/13 O	KRANJ
OVIDEM	„
,,,«	UUBUANA
6/15	—»N.GORICA 5/16	3/13
GORICA q \	N. MESTO $/12
5/16 O OVZS3 POSTOJNA	O
O 4/13
J	KOČEVJE
O 6/15
ZAGREB 5/11 O

o
UMAG
Sprva bo oblačno, predvsem v južni Sloveniji bo rahlo deževalo. Cez dan se bo od severozahoda postopno zjasnilo. Zapihal bo severni in severozahodni veter. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno oblačno bo, predvsem na Hrvaškem in na sverni strani Alp bodo padavine. Občasno bo rahlo deževalo. Hladneje bo.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11 Dolžina dneva 11.54
f LUNINE MENE
Luna vzide ob 12.45 in zatone ob 3.23

PLIMOVANJE
Danes: ob 0.12 najnižje -3 cm, ob 5.43 najvišje 24 cm, ob 12.44 najnižje -42 cm, ob 19.36 najvišje 29 cm.
Jutri: ob 1.15 najnižje -12 cm, ob 6.49 najvišje 30 cm, ob 13.28 najnižje -50 cm, ob 20.08 najvišje 39 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C.

BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev bo dopoldne slabela in popoldne bodo imeli manjše težavele še najbolj občutljivi ljudje.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m.............10
1000 m..............3
1500 m..............0

2000 m.............4
2500 m............-8
2864 m...........-10
JUTRI
S
GRADEC
-1/10
M

M. SOBOTA
O -1/10
4561 <5-
CELOVEC O -3/10
45
65
9 GRADEC
Ir


a j
V četrtek in petek bo v zahodnih krajih delno jasno, nato pa proti vzhodu države vse bolj oblačno. Ponekod v severovzhodnih krajih bo v noči na petek padlo nekaj kapelj dežja. Hladneje bo, ponekod bo pihal severozahodni veter.
3
14. razstava o prehrani, gostinstvu in gostinski opremi
iaiimenta
Dobrodošli na najbolj bogato obloženo mizo v naši deželi.
Vrača se prireditev namenjena prehrambenim užitkom, ponovno odkritim furlanskim proizvodom, kuharskim mojstrom, radovednežem in sladokuscem.
Ali ni to najboljša priložnost, da «nasitite« vaše zanimanje?
18. - 22.
marec 2000
Umik non stop 10.00- 19.00
ZDA / PREISKAVE O RAZNIH AFERAH
Sklepna poročila bodo v kratkem pripravljena
Zadevajo predsednika Billa Clintona in tudi Hillan/
VVASHINGTON - Urad neodvisnega svetnika, ki je bil vzpostavljen za preiskovanje nepravilnosti in morebitnih kriminalnih dejanj elanov administracije predsednika Billa Clitona, njega samega in soproge Hillary, je zaCel sestavljati sklepna poročila. Urad vodi novi neodvisni svetnik Robert Ray, ki je oktobra lani zamenjal razvpitega Kena Starra. Rayjev urad naj bi do konca letošnjega poletja, torej do novembrskih volitev, podal poročila o glavnih aferah, med njimi izvirno afero Whitewater, Clintonovo laganje pod prisego o spolnih odnosih z Monico Lewinsky, ter aferah, ki sta dobili popularna naziva Filegate in Travel-gate.
Urad neodvisnega svetnika bo najprej izdelal sklepno poročilo o aferi Filegate, glede nezakonitega zbiranja informacij elanov administracije, ki naj bi iz dosjejev Zveznega preiskovalnega urada (FBI) nabrali kar nekaj neprijetnih podatkov o političnih nasprotnikih. Ken Starr, ki je tedaj 2e preiskoval afero VVhi-tewater je v preiskavo vključil tudi dosjeje FBI-ja, vendar po doslej znanih podatkih ni izbrskal ničesar obremenilnega za Clintona. Ameriški mediji poročajo, da bo to poročilo predstavljalo Se najmanj težav za Clintona in soprogo, ki je v občutljivem političnem položaju, saj se poteguje za senatorko v New Yorku. Poročilo naj bi bilo do konca tedna predano tričlanskemu sodnemu senatu, ki je vzpostavil Urad neodvisnega svetnika. Sodniki bodo nato poslali kopije poročila vsem, ki jih zadeva, da podajo pripombe.
Zakon o ustanovitvi in delovanju Urada neodvisnega svetnika se je iztekel lani junija in zaradi pomanjkanja politične volje po impea-chmentu in neuspešnem poskusu odstavitve predsednika Clintona, njegova veljavnost m bila podaljša-
na. Nekdanji Starrov pomočnik Ray pa je dobil nalogo, da preiskavo izpelje do konca. Kot se je doslej izvedelo, naj bi poročilo glede dosjejev FBI Clintona opralo vsakršne krivde saj za nezakonito zbiranje informacij sploh ni vedel, vse skupaj pa naj bi se zakuhalo zaradi napake nižjih uradnikov Bele hiše, ki so naročili dosjeje 900 nekdanjih uslužbencev Bele hiše iz prejšnjih administracij na podlagi napačnih spiskov tajne službe.
Naslednje naj bi bilo na vrsti pO" rocilo o aferi Travelgate, v katero naj bi bila vmešana Hillary Clinton, ki naj bi pognala iz službe celotno osebje potovalnega urada Bele hiše iz Časov Busheve administracije in jih nadomestila z bolj zvestimi ljud" mi. Robert Ray bo sestavil Se poročilo o aferi Whitewater, glede domnevnih finančnih nepravilnostih pri vlaganjih v zemljišča v Arkansasu s strani guvernerja Clintona in njegove soproge. Tudi glede tega Kenu Stani po petih letih in 50 milijonih dolarjev ni uspalo najti nic obremenilnega za predsedniški par. Edina težava je nastala glede dokumentov iz odvetniške pisarne Rose v Little Rocku, kjer je bila zaposlena HillaU Clinton, ki so za dobo dveh let izgi' nili v neznano, dokler jih niso p° nakluCju odkrili v Beli hiši. V dokumentih ni bilo nic obremenilnega-Ray naj bi se med drugim ukvarjal tudi z vprašanjem morebitnega kazenskega pregona Billa Clintona zaradi laganja pod prisego, ko je zanikal spolne odnose z Monico Lewinsky, kasneje pa priznal, da so bile njegove izjave »zavajajoče«-Pravni strokovnjaki menijo, da se je s tem ukvarjal 2e impeachment, čeprav morebitni kazenski pregon po odhodu iz bele hiše za Clintona m povsem izključen. Vse naj bi bilo jasno do jeseni, ko bo Ray izdelal vsa poročila. (STA)