@®IMlM(JJ©imiGjLAS Uto XLIV - št. 72 - CENA 20 din Kranj, petek, 13. septembra 1991 MERKUR^ KOPALNICE GORENJE septembra 15 % CENEJE e (Uprite 0df*zb9wd Začinjena lastninska godlja Če so poslanci slovenske skupščine (in prek njih politične stranke) dosegli soglasje o raznih političnih deklaracijah in tudi o tako pomembnem nacionalnem projektu, kot je osamosvojitev, se ob vprašanju, kako olastniniti družbeno lastnino, še niso in se verjetno še tako kmalu ne bodo - ali pa ga morda celo nikoli ne bodo in bo Demosova koalicija izrabila "parlamentarno logiko" (večino) in odločila po svoje. Tisti, ki so pričakovali, da bo tokratno zasedanje slovenskega parlamenta zgodovinsko, ker naj bi tudi s formalno zakonsko podlago za preobrazbo družbene lastnine naredilo konec samoupravljanju, so se bržčas ušteli. Dan, ki naj bi bil za nekdanje lastnike razlaščenega premoženja vesel, za nekatere neomajne (slabe) nianagerje pa zato, ker bodo dobili nad sabo kontrolo, močno usoden, se, sodeč po prvem dnevu parlamentarne razprave, nevarno odmika. Godlja, kije zamešana, je čedalje hujša in težko je verjeti, da bi parlament že tokrat presekal gordijski vozel - še posebej zato, ker zasedanje poteka pod "kuliso" protestnega shoda deset tisoč delavcev iz vse Slovenije, avtobusov, ki vozijo mimo skupščine z napisi "poslanci, zakon vrzite v koš" in podobno, številnih protestov iz delovnih kolektivov in iz strokovnih združenj, več kot dvesto predlaganih amandmajev (realno naj bi jih bilo manj, ker se nekateri podvajajo), razkola med Demosovimi in opozicijskimi poslanci in različnih zborovskih odločitev. Vladi gre najbolj po načrtu v zboru občin in deloma tudi v družbenopolitičnem zboru, kjer so Demosovi poslanci, vsaj kar zadeva način odločanja, zavrnili domala vse opozicijske predloge, najbolj pa ji meša štrene zbor združenega dela, v katerem Demos nima večine. Prav zbor združenega dela je lastninsko godljo še začinil: odločil se je namreč, da bo vse tri zakonske predloge, Umekovega (vladnega), Pintarjevega (vlada v senci) in Mencingerjevega, obravnaval enakovredno in da bo vse tri obravnaval kot osnutke. Ker bodo v drugih zborih obravnavali le vladni predlog, ostale pa le kot amandmaje, se lahko primeri, da bo zbor združenega dela sprejel Mencingerjev ali Pin-tarjev predlog, druga dva zbora pa vladnega, in da bosta dva zbora zakon že sprejela, eden pa bo "spravil pod streho" šele osnutek. Da bi Demosova koalicija pristala na kompromis in na to, da bi iz vseh treh zakonov sestavili enega, ki bi bil sprejemljiv za pozicijo, opozicijo pa tudi za strankarsko neobremenjene strokovnjake, je malo upanja, večja je verjetnost, da bo predsednik skupščine sklical skupno zasedanje, na katerem bo Demosova večina bolj prišla do izraza. Da pa se zaradi "divjega", "črnega " lastninjenja že mudi, je v sredo naravnost povedal tudi premier Lojze Peterle, ki je poslankam in poslancem dejal: "Ne sjnemo se več obirati!" • C. Zaplotnik Mirovna konferenca o Jugoslaviji se nadaljuje jj^ ^ 9 • • j Qg^*. ^2lT10St0jn0St Cd SlOVCnSkll l/birii Kranj ,3 septembra . Prva s|OVenska sejemska prireditev Sloven- v Kranju * je trdi, in Slovenski proizvod - Slovenska kakovost Banki lahko prodate devize s hranilne knjižice Po 500 mark na mesec Kranj, 12. septembra - V sredo, 11. septembra, so tudi v Gorenjski banki /ačeli deviznim varčevalcem odkupovati po 500 mark na mesec, pri čemer uporabljajo tečaj Ljubljanske borze. Počasi so torej začeli reševati zapleten vozel zamrznjenih deviznih hranilnih vlog v naših bankah. Kakor nam je danes povedal Zlato Kavčič, direktor Gorenjske banke v Kranju so začeli včeraj svojim deviznim varčevalcem odkupovati po 500 mark na mesec, po tečaju Ljubljanske borze. Hkrati so pozvali vse, ki imajo na deviznih knjižicah zelo majhne zneske, naj pridejo v banko in te prodajo, omogočajo pa jim tudi manjše zneske v različnih devizah spremeniti v marke, kar delajo zaradi racionalizacije poslovanja. • M. V. Predsednik državnega predsedstva Stipe Mesić je obsodil armado državnega pre yrata in zahteval umik v vojašnice oziroma iz okupiranih hrvaških ozemelj, kar pa & obrambni minister Kadijević zavrnil. Kranj, 12. septembra - V °Zračju, ko na Hrvaškem vojna e traja in ko so streljali celo na e'ikopter evropske opazoval-£e misije (armada obtožuje te-p dejanja hrvaško gardo), se Je danes začelo v Haagu ple- arno zasedanje mirovne kon- ference o Jugoslaviji. Pod predsedstvom lorda Carringto-na v Haagu tokrat zasedajo namestniki zunanjih ministrov držav, članic Evropske skupnosti, zvezni zunanji minister Lončar in zunanji ministri jugoslovanskih republik. Slovensko dele- ISL0\Xf$h HRANILNICA IN POSOJILNICA KK\M Ji^K! Kranj - PR1MSK0V0 Likozarjeva 1 - obnno združenje ekspozitura Tržič Cankarjeva 1 UGODNE LETNE OBRESTNE MERE za mesec september sredstva NA VPOGLED 77,7 % 1-mesečna VEZAVA od 181,8 do 190,2 % glede na višino zneska 3-mesečna VEZAVA od 193,0 do 206,9 ^mesečna VEZAVA od 198,6 do 215,5 K Posebne ugodnosti za hišne svete in skupine občanov, ki želijo obogatiti svoja sredstva! Plačilo s položnico pri nas pol ceneje: provizija 0,5 %. telefon KRANJ 212-857 odprto od 7. -14.30 ure telefon TRŽlC 50-189 odprto od 8. -15. ure v$e vaše denarne skrbi SLOVENSKA HRANILNICA ^JNPOSOJILNICA uredi! gacijo vodi dr. Dimitrij Rupel, v njej pa sta še veleposlanik Marko Kosin in strokovnjak za mednarodno pravo dr. Danilo Tiirk. Skupščinska komisija za mednarodne odnose, na kateri sta v sredo sodelovala tudi predsednik predsedstva Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, je sprejela izhodišča za delo naše delegacije v Haagu in sklenila, da bo o tem govoril slovenski parlament na enem od prihodnjih zasedanj. Za Slovenijo je edina izbira popolna samostojnost in nadaljevanje procesa, kije bil z Brionsko deklaracijo zamrznjen. Prva poteza bo gospodarsko in monetarno osamosvajanje, vendar s tem ne mislimo ovirati ovirati dela mirovne konference. Slovenija bo na konferenci zagovarjala mednarodno priznanje Slovenije, samoodločbo s pravicami manjšin, načela o miru ter nenasilno spreminjanje meja ter sporazumno razdruževanje. Komisija je sprejela pismo za predsedujočega mirovne konference lorda Carringtona. Ob tem je položaj na Hrvaškem vedno hujši. Sosednja republika je v totalni vojni s Srbijo in armado, na sredini večerni seji vlade pa so razpravljali o splošni mobilizaciji. Stipe Mesič je s posebnim pismom zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo Kadijeviču ukazal, da se mora armada v 48 urah vrniti v vojašnice, v 72 urah pa naj se umakne iz Belega Manastir-ja in Baranje. Kadijević je zahtevo takoj zavrnil, Mesiča pa je takoj obtožil tudi podpredsednik zveznega predsedstva dr. Branko Kostič. • J. Košnjek Kranj, 13. septembra - Prva slovenska sejemska prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki jo je v torek odprl predsednik skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar, je že ob otvoritvi in z urejenostjo prostora, ko se je začela, potekala v Kranju z drugačnim občutjem, kot dosedanje sejemske prireditve na Gorenjskem. Kljub "časovni stiski" za pripravo, bi težko našli spodrsljaj. Veliko pa je bilo odobravajočih ocen in poudarkov, da je to tisto, kar bomo jutri še kako potrebovali. Predsednik organizacijskega odbora in hkrati predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Mohorič je nedvoumno poudaril na otvoritvi, da je sejem generalka in izziv, da zamujeno dohitimo in prihodnje leto trajno izpostavimo uradni znak slovenske kakovosti. Izhodišča o tem so se potem oblikovala v četrtek na posvetu, ki ga je pripravila Fakulteta za organizacijske vede mariborske univerze. Ugotovitev in ocene o tej prvi slovenski sejemski prireditvi V petek, 20. septembra, ob 20. uri bo v hotelu Creina^v Kranju četrta letošnja GLASOVA PREJA Misli na temo MED MIROM IN VOJNO bosta predevala in 2 pravkar najpopularnejši Gorenjec JELKO KACIN voditelj Glasovih prej VIKTOR ŽAKELJ Pokličite uredništvo Gorenjskega glasa, tel: 211-860 ali 211-835 in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. Kranju pa je potrdil in poudaril tudi dr. France Bučar: "Stojimo sredi prizadevanj za priznanje Slovenije kot samostojne evropske države...," in v nadaljevanju poudaril, da je "za uvedbo znaka kakovosti seveda potrebna vrsta institucionaliziranih ureditev, tudi zakonskih, ki bodo ustvarjale vse potrebne predpogoje za njegovo uvedbo in zaščito, zlasti zaščito pred zlorabo..." Če bi bile možnosti za pripravo te prireditve drugačne, potem 95 razstavljalcev, ki so prijavili v oceno za podelitev priznanja 269 izdelkov, potem bi lahko morda govorili o "zgrešenem cilju" v Kranju nastale ideje pred desetimi meseci. Tako pa tokrat lahko rečemo, da je sejem kot generalka hkrati resnični izziv vsemu, čemur do včeraj nismo mogli ali hoteli, pa tudi znali, razmišljati. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki si je prireditev ogledal v sredo popoldne, je ob pohvalni oceni vsem, ki so v tem trenutku stopili na to pot s pripravo preditve, hkrati tudi zaželel, da bo prihodnje leto prireditev tudi številčno in kakovostno večja kot letošnja generalka. • A. Žalar o. lil 3 u > K < ca o 10 M M 0) — Cvj C T- > OJ Sv D) 10 i- l_ > N d EfE SVOJO POT DO ZNANJA! V™ VPIS IN INFORMACIJE *gj» 064/622-764 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK ^rebujene manjšine Slovenci smo zadnja leta položaj narodnostnih skupnosti ali anjšin reševali dokaj uspešno, mirno in brez večjih pretresov ter Uličnih zaostritev. Mogoče se je manjšinska problematika v pogle-i ustavnopravnega položaja nekoliko razgrela lani jeseni in letos nnladi, ko je politika pretnlevala osnutek nove slovenske ustave kjer je bil bodoči ustavni položaj manjšin jabolko medstrankar-ega spora. Takrat je šlo v bistvu za dva koncepta. Zagovorniki pr-:u so menili, da sedanja zaščita manjšin v Sloveniji (mišljeni sta adžarska in italijanska) ni zadostna in je treba dati tem narodno-ini še več pravic, obenem pa kaže državno zaščito razširiti in okre-'ti tudi pri drugih narodnostih, ki bivajo v Sloveniji, kjer so bili .šljeni predvsem Romi. Zaščita manjšin je pač tudi del naše podo-e v očeh demokratičnega sveta. Pristaši drugega, ostrejšega pristo-i do varstva manjšin, pa so sodili, da je sedanja raven zaščite zado-'na, če ne že prevelika, predvsem pa bi morala država Slovenija eljavlti koncept recipročnosti, kar pomeni: kolikor imajo pravic lovenci v Italiji in na madžarskem, toliko naj jih imata italijansa-i in madžarska manjšina v Sloveniji. S prekinitvijo ustavne raz--a ve je bil problem manjšin, tako naših na tujem, predvsem pa tuli pri nas, potisnjen v ozadje. Sedaj, vendar ne samo po naši volji, prihaja problem manjšin v urejši obliki spet na dan. Evropski urejevalci razmer v Jugoslaviji, I Evropske skupnosti, Sveta Evrope do Konference o varnosti in so-lehvđnju v Evropi, v svojih deklaracijah in pozivih postavljajo varivo manjšin pri reševanju jugoslovanske krize na visoko mesto. Pra-i ice in varstvo manjšin je eno od treh načel delovanja mirovne kon-■rence o Jugoslaviji, ta segment jugoslovanske zablode je prišel na lan pred dnevi v Moskvi na zasedanju ministrov članic evropske onference O varnosti. Evropa ima v očeh vso Jugoslavijo in na ena-0 raven postavlja problem Albancev na Kosovu, kjer so v večini, in Srbiji, kjer so manjšina (albanski problem se zaostruje tudi v Ma-edoniji po uspešnem glasovanju o samostojnosti te republike, saj > Albanci večinoma referendum bojkotirali, med prebivalci Make-Umije pa je blizu 20 odstotkov Albancev), pa problem Srbov na Hrvaškem, in Italijanov in Madžarov v Sloveniji in na Hrvaškem. Predvsem v Italiji so postali hudo zaskrbljeni, kaj bo z Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem, če bosta ti republiki mednarodno priznani državi. Bodo pravice v obeh bodočih državah ostale na enaki ravni. Bo meja med Hrvaško in Slovenijo Italijane pri nas razdvojila in jih postavila v dva različna položaja? Vse skupaj pa ne ostaja samo pri zahtevah za zagotovitev zaščite teh ljudi v pogojih drugačnega jugoslovanskega političnega zemljevida, ampak se s temi zahtevami zlivajo glasovi po vrnitvi Istre in hrvaškega primorja Italiji, ker bi bili le tako Italijani v teh krajih popolnoma varni in brez skrbi za svoje človeške in državljanske pravice. Vse skupaj ni tako nedolžno, če ti glasovi segajo do Rima, čeprav od tam prihajajo zagotovila, da so meje nespremenljive in da ima ozemeljske pretenzije le peščica skrajnežev. V Italiji, posebej pa v Furlaniji in Julijski Krajini se organizirajo za pomoč svojim sonarodnjakom, predvsem na Hrvaškem, oblikovana pa bo tudi posebna delovna skupina. Ne samo zaradi teženj po samostojnosti nekaterih italijanskih dežel in problemov zaradi tega, ampak tudi zaradi manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem je Italija tako trdna zagovornica enotne Jugoslavije in 0 kakršnem koli priznanju Slovenije in Hrvaške zelo nerada sliši. Zaradi težnje po nedeljivosti manjšine je slišati glasove o enotni Istri ali celo avtonomni Istri, kar je v Sloveniji že vzbudilo ostre reakcije in obtožbe, da je to prvi korak k razkosanju države Republike Slovenije. Madžarska je za zdaj v odnosu do Slovenije glede svoje manjšine molčeča, kar je razumljivo, saj trepeta za svoje ljudi na Hrvaškem in od koder množično bežijo na Madžarsko. Problem manjšin, predvsem italijanske, je dejansko že dodaten problem slovenskega osamosvajanja. Pno, kar bomo morali storiti, je dogovor s Hrvaško, da bosta raven zaščite in pravic enaki na tej in oni strani meje novih držav. Sicer pa je to lahko nova točka, kjer bo Evropa ali samo njen del lahko zavirala proces naše popolne osamosvojitve. II. tabor SKD v Novi Gorici Na II. tabor SKD v Novi Gorici bodo člani stranke in simpatizerji odpotovali s posebnim vlakom, ki bo odpeljal iz** Ljubljane, v soboto ob 6. uri, Škofje Loke 6.20, Kranja 6.30, Radovljice 6.50, Jesenic 7.05, Bleda 7.20, Podbrda 7.40 - postanek bo seveda tudi na vmesnih postajah. V Novi Gorici bodo 20 minut pred začetkom tabora, ki je tudi letos vsebinsko pester in bogat, saj bodo na sporedu strokovna srečanja (gospodarstvo, šolstvo in šport, kulturo in zdravstvo), politična srečanja (SKD in mladina, Slovenci v skrbi za socialno državo, Slovenija, sosednje, Evropa, svet ter SKD v Sloveniji in v Evropi, sponzor slednjega je reg. odb. SKD Gorenjske), športne in kulturne prireditve. Glavno srečanje bo ob 16. uri, ko bo spregovoril predsednik stranke in IS Slovenije Lojze Peterle. Poleg delovnega programa tabora, pa so organizatorji pripravili tudi obisk na Sveto goro, v Brda, možni so obiski muzejev ipd. Vrnitev bo iz Nove Gorice ob 18.05 uri. Na vlaku bo tudi krajša seja reg. odbora SKD, pogovor s strankinimi funkcionarji, občinskimi in republiškimi poslanci, z vlakom pa bodo odpotovali tudi nastopajoči v Novi Gorici. KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo L L_J_L J_I_L I I I I_I_I_I_I_l i I I I l I I Kupon pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov. Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku. Namestnik poveljnika PŠ TO za Gorenjsko o aktualnih vprašanjih Prizadevamo si za dogovor Kranj, 6. septembra - Zaradi odhoda dosedanjega poveljnika pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko Petra Zupana na nove naloge v republiški štab je postal namestnik poveljnika sedanji načelnik štaba Bojan Šuligoj. Zaprosili smo ga za predstavitev rezultatov dela v zadnjem času in usmeritve bodoče dejavnosti gorenjskih teritorialcev. Katere dolžnosti ste opravljali pred prevzemom sedanje funkcije? SULIGOJ: »V teritorialni obrambi sem začel delati v občinskem štabu na Jesenicah. Začetek maja so me zaradi takratnih potreb premestili v prvi šolski center na Ig, kjer sem pomagal pri ustanavljanju in začetnem delu. V centru sem bil do povojnih dni. Kakšne so moje izkušnje o tamkajšnjem delu? Šlo je za popolnoma novo organiziranje, zaradi česar so bili angažirani tudi povsem novi ljudje z vojaškim znanjem. Le-to smo morali prilagoditi slovenski zakonodaji in viziji o načinu usposabljanja. V ključnih točkah, ne toliko po strokovnosti kot po načinu dela in življenja, smo bivanje v centru naredili precej drugačno od služenja v armadi. Ves program šele testiramo, da bi startali z normalnim vpoklicem nabornikov začetek prihodnjega leta.« Ste se že vpeljali v nove dolžnosti in se spoznali s sodelavci? ŠULIGOJ: »To so bili že prej moji sodelavci, čeprav smo delali v različnih hišah. Dolžnosti sem poznal, imam izkušnje, zato ob dobrem sodelovanju vseh ne bi smelo biti problemov!« Kaj je trenutno v ospredju pri delu gorenjske teritorialne obrambe? ŠULIGOJ: »Naše ključne naloge so povezane z vračanjem opreme armadi in z njeno preselitvijo iz Slovenije, obenem pa se ukvarjamo z reorganizacijo teritorialne obrambe in pripravo na obrambo Slovenije v primeru takšne potrebe.« Gotovo razpolagate s podatki, koliko objektov armade na Gorenjskem je že izpraznjenih in kolikšen del opreme so odpeljali iz njih! ŠULIGOJ: »Tega ne spremljamo do nadrobnosti, vendar je znano, da so dosedaj izpraznili vse objekte mejnega odseka Radovljica, to je komande in 11 stražnic. Umaknili so se tudi iz vojašnic v Škofji Loki in na Pokljuki, vendar bi radi oba objekta še enkrat prevzeli in izpraznili, na kar pa mi ne pristajamo. Zasedeni sta še vedno vojašnici na Bohinjski Beli in v Kranju. Ocenjujemo, da večina vojaške opreme čaka izven objektov armade na transport, nekaj pa soje že odpeljali.« Kako kontaktirate s sedanjim poveljnikom kranjske garniziie? SULIGOJ: »Novi poveljnik Djilas še ni iskal kontakta z nami. Zato smo sami skušali navezati stike prek komisije za predajo opreme JA. Naš predstavnik je obiskal vojašnico in se pogovoril o nekaterih nerešenih vprašanjih. Dobil je seznam opreme, katero naj bi jo vrnili njim," da bi oni odprli skladišča z našo opremo. Spet bomo dali pobudo za ponovno srečanje in dogovore; to pa zato, ker seznam obsega vso pogrešano opremo v vojašnici in se znatno razlikuje od našega seznama odvzele opreme.« Ali bo torej moč opraviti predajo v predvidenem roku? ŠULIGOJ: »Mi si bomo prizadevali za dogovor z armado, saj ne želimo, da bi nas očrnila za tatove in podobno. Izidov zaenkrat ni moč napovedati, čeprav se armadi mudi oditi iz Slovenije. Bojimo se, da bodo pustili zavarovanje v vojašnicah in jih zato ne bomo mogli uporabljati, dokler ne bodo rešena vsa vprašanja glede predaje objektov in opreme. Poleg tega niti ne vemo, ali je naša oprema sploh še tukaj.« Želite morda opozoriti se na kaj v zvezi s selitvijo armade? ŠULIGOJ: »Prebivalci nas opozarjajo na slabosti pri prevozih tovorov, na kurjenje v vojašnicah, na odlaganje dobrih stvari na smetiščih in podobno. Vse to sproža pri ljudeh revolt, vendar je prav, da ostanejo strpni do pri' padnikov armade. Doslej ni bi'0 incidentov pri selitvi. Mi poskušamo armadi omogočiti časten umik.« Čemu pa se boste posvetili p*" tem, v jesenskem času? SULIGOJ: »V prihodnje sC bomo organizirali tako, da bo te z našo vsakdanjo aktivnostjo omogočena pripravljenost Z3 obrambne naloge. Veliko usposabljanje je bila že vojna, zato bomo jeseni namenili pozornost predvsem specialnemu urjenju naših pripadnikov, zlasti s proti' zračno in protioklepno oborožitvijo.« • Stojan Saje, foto: Go-razd Šinik Slovenska kmečka zveza - Stayka y A,miri Ljudska stranka Sodelovanje z Italijani Ljubljana, 9. septembra - Delegacija Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, v kateri so bili Ivan Oman, Marjan Podobnik in Jože Hobič, se je v Vidmu pogovarjala s senatorjem Micolini-jem, predstavniki zunanjega ministrstva in odgovornimi v Colti-vatori diretti. Dogovorili so se za začetek projektov, ki bi jih finančno podprla Italija in EGS. Italijanska stran je bila še posebej zainteresirana za podporo pri financiranju ekološko sprejemljivih mini prašičjih farm na kmetijah, za prirejo kakovostnega govejega mesa. za rejo drobnice, za primerno obdelavo lesa na kmetijah in za kmečki in naravni turizem. Obe strani bosta skupno začeli pripravljati projekte za vzorčne primere takih naložb v Sloveniji. Senator Micolini je ponovno podprl naša prizadevanja za mednarodno priznanje, kar je po besedah Ivana Omana tudi interes Italije, da meji z miroljubno in demokratično Slovenijo. • J. Košnjek Po stavki odstopilo pet vodilnih Radovljica, 12. septembra - Sanacijsko-razvojni program, po katerem naj bi v Almiri v kratkem ostalo brez dela 185 delavcev, je bil razlog za stavko v tem radovljiškem tekstilnem podjetju. V torek, ko naj bi delavski svet razpravljal o predlogu poslovodstva za sanacijski načrt, so ustavili delo. Nezadovoljstvo v Almiri ni od včeraj, zaradi nizkih plač in negotovega stanja v podjetju so nazadnje stavkali novembra. Tokrat je bil razlog sanacijski program, ki bi razredčilo število zaposlenih, medtem ko se vodstvu, ki je po mnenju stavkajočih krivo za nastalo stanje v tovarni, ne bi nič zgodilo. Stavkajoči so zahtevali odstop petih vodilnih v podjetju. Delavski svet Almire odločitve na torkovi seji ni sprejel. V sredo so seji prisostvovali tudi zastopniki občinskega in regijskega sindikata ter sindikata tekstilnih delavcev in predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman. Opoldne, koje delavski svet slednjič sprejel zahtevni odstop vodilnih, so delavci vnovič pognali stroje. Dokler tovarna ne dobi novega vodstva, bo se- danja vodstvena ekipa še na oblasti, sicer pa se je za kadrovske rešitve zavezal občinski izvršni svet. Poleg odstopa vodstva je stavkovni odbor tudi zahteval, naj se čimprej začnejo postopki za preoblikovanje podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo, kjer bi z lastninskim deležem sodelovala tudi Gorenjska banka in izvršni svet. O tem so govoril| tudi na današnjem sestanku pn predsedniku občinske vlade Jože; tu Resmanu, ki so se ga udeležil' predstavnik stavkovnega odbora, delavskega sveta in sindikata. I Z" vršni svet se bo namreč o težko rešljivem gmotnem položaju, k' utegne firmo pripeljati do stečaja, dogovarjal z bančniki in upniki. Ena od zahtev stavkovnega odbora se je dotaknila tudi spo; štovanja kolektivne pogodbe pfl mesečnih izplačilih. Sicer pa je tovarna v tako hudi stiski, da Je prihodnje izplačilo močno vprašljivo. • D. Z. STRANKARSKE NOVICE Podpora Liberalne internacionale Ljubljana, 10. septembra - Konec tedna je bil v Luzernu v Švici kongres Liberalne internacionale, ki združuje vse pomembnejše stranke liberalne orientacije z vsega sveta. Kongresa sta se udeležila tudi predstavnika Liberalnodemokratske stranke Slovenije Mile Šetinc in Miha Kovač. Nemška FDP je predlagala resolucijo o Jugoslaviji, ki bi obsodila osvajalno vojno Srbije in armade na Hrvaškem ter pozvala k prekinitvi nasilja, ni pa zahtevala mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške. Liberalnodemokratski stranki in Socialnolibe-ralni stranki Hrvaške je uspelo prepričati udeležence, da je treba v resolucijo vključiti tudi zahtevo po mednarodnem priznanju, kar je bilo tudi izglasovano. V njej je tudi zapisana zahteva po spoštovanju demokratičnih odločitev narodov v Sloveniji in na Hrvaškem, po civilni in demokratični kontroli nad oboroženimi silami, pa tudi to, da morajo biti pravice etničnih manjšin v Sloveniji in na Hrvaškem zavarovane. Socialdemokratska stranka Slovenije Poziv slovenski vladi Socialdemokratska stranka Slovenije naslavlja poziv slovenski vladi, naj vse zunanje podpisnice Brionske deklaracije obvesti o kršenju tega dokumenta s strani vodstva NBJ. Slovenija je še naprej izločena iz primarne emisije, čeprav je Banka Slovenije izvršila vse obveznosti, preklic izločitve pa terjajo tudi zvezni" organi. NBJ se je aktivno vključila v ekonomsko vojno zoper Slovenijo s ciljem, da jo monetarno izolira in finančno zlomi. Sedaj je napočil čas za obrambo vitalnih ekonomskih interesov Slovenije. SDSS ne sprejema take razlage deklaracije, da eden lahko po mili volji ropa in poneverja denar, drugi pa to mirno prenaša. Stranka ne verjame, da članice Evropske skupnosti tako razmišljajo. Dve črni gradnji obsojeni na rušenje Škofja Loka, 10. septembra - Na današnji seji so se člani škofjeloŠk* vlade največ zadržali ob polletnem delovnem poročilu gorenjskih i"^ špektorjev. Poročilo, ki ga je posredoval načelnik uprave Zdenko Ren' ko, so pohvalili, ob tem pa še predlagali, naj v prihodnje inšpektorji p^ leg kopice statističnih podatkov o svojem delu navedejo tudi vsebinsK probleme, zaradi katerih njihova učinkovitost pogosto zvodeni. Gr predvsem za še vedno neustrezno zakonodajo, spričo katere kršitelje"1' kot so, denimo, črnograditelji in šušmarji, ne morejo prav do živega- Slišali smo, da sta trenutno za rušenje predvideni dve črni gradnji stanovanjskih hiš. Ena od teh je hiša na Kamnitniku, za katero}e izvršni svet pred nekaj meseci zahteval zasutje gradbene jame. Kak0 strah zbujajoč za črnograditelja je bil ta ukrep, nazorno kaže njegOv odziv na zasutje. Lastnik črne gradnje je namreč jamo ponovno izkO" pal in zdaj ima hiša še drugo ploščo. Zanimivo pri tem je, kot je p0" vedal Zdenko Renko, tudi to, da inšpekcije niso uspele pridobiti ZJ rušenje črnih gradenj škofjeloško gradbeno firmo, pač pa so moral* poiskati "izvajalca" v Kranju. V zvezi s črnimi gradnjami je eden od članov občinske vlad* sprožili tudi vprašanje, kdaj bo podoben režim kot za individualni črnograditelje začel veljati tudi za večje objekte, kakršna je, na pr!' mer, obnovljena klavnica v starem delu mesta. Predsednik VincenCJ Demšar je pojasnil, da je bil za klavnico dosežen dogovor z njeni"1! sosedi, ki so dovolili obnovo, pogoj pa je, da se klavnica do leta 19* j izseli iz mesta. Po "življenjski" plati torej klavnica ni črna gradnj"' po formalno-pravni pa nesporno je. Izvršni svet je tudi priporočil inšpektorjem, naj bolj "življe"-' sko" obravnavajo (kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje) neodkaZ? ne sečnje v lastnin gozdovih in naj bodo bolj pozorni do sanitarni, J pogojev pri klanju živine na domovih. Čim budnejši inšpekcijski nadzor je svetoval tudi nad šušmarji, ob tem pa sklenil, da bo od da čne uprave pridobil poročilo o obdavčitvah šušmarjev. • H. Jelovč* O lastninski zakonodaji Kranj, 10. septembra - Točno opoldne, ko so svobodni sindikati v bljani sklicali protestni shod zoper paket lastninske zakonodaje, je tem vprašanju razpravljalo tudi predsedstvo kranjskih sindikatov. Svet kranjskih sindikatov o predloženi lastninski zakonodaji^j enakega mnenja svobodnimi, saj podpira temeljni koncept teh 23 - j nov, češ da je za delavce sprejemljivejši kot prvotni. Slovenski ščini so predložili nekaj dopolnil, za katera pričakujejo, da jih bo P. j razumnem usklajevanju mnenj vključili v zakonski predlog. V P', meru, da bi sindikalne predloge v celoti odklonili, bodo tudi v kra"J , skih sindikatih nasprotovali sedanjemu konceptu lastninskih zaK I nov in segli po podobnih sredstvih sindikalnega boja kot svobod"; Ustanovite!] in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko VoljS^jS Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan. Jože KoSnjek. Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjuk, Cveto Zaplotnik, ca Zavrl-Zlchir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetje P^/ .m TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463. telefax: (064) 2l5jj%. Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20.00 Naročnina: trimesečni obračun za lil, trimesečje 1991 500,00 din Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni lisi RS. 7/91). Petek, 13. septembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Slovenski parlament o lastninski zakonodaji Peterle: "Vloga države je začasna in posredna" "Tisti, ki trdijo, da zakon obračuna z delavci in krade delavsko premoženje, delavcem še enkrat ponujajo črnega Petra." Ljubljana, 12. septembra - Zasedanje slovenskega parlamenta se je začelo v nenavadnih okoliščinah: po Ljubljani so vozili avtobusi in z letaki Opozarjali, da je zakon o privatizaciji za delavce nesprejemljiv in da ga je treba vreči v koš. Poslanci so po skupnem zasedanju, na katerem so Poslušali uvodni nagovor predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, zasedali ločeno po zborih in se tudi različno odločali o tem, kako obravnavati predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Zbor občin se je odločil, da bo, tako kot je predlagala vlada, zakonsko besedilo o privatizaciji obravnaval kot predlog, z veliko večino pa je za-yrnil predloga, da bi ga vrnili v fazo osnutka oz. da bi ga celo umaknili 1 dnevnega reda. Zbor je v sredo opravil razpravo o predlogu, vendar je odločanje o zakonskih dopolnilih preložil, ker nekateri amandmaji še "iso "opremljeni" s stališči vlade in pristojnih komisij in ker so si, kot je dejal predsednik zbora Ivan Bizjak, nekateri tudi precej navzkriž. V 'boru združenega dela, kjer na prejšnji seji niso odločali in razpravljali n>ti o zakonu o zadrugah in o zakonu o denacionalizaciji, so sklenili, da bodo ob vladnem predlogu zakona o lastninjenju enakopravno obravnavi tudi dopolnjeni Mencingerjev zakon, ki so ga predlagali Jože Zupančič, Franc Grašič in še nekateri drugi neodvisni poslanci, in predlog Predsednika vlade v senci Emila Milana Pintarja in nekaterih poslan-cev. Eden od poslancev je tudi predlagal, da bi se državljani Slovenije o 'astninski preobrazbi odločali na referendumu, vendar je zbor njegov Predlog zavrnil. V družbenopočlitične zboru je zbor njegov predlog za-vrni|. V družbenopolitičnem zboru so zavrnili vse predloge opozicije in sklenili, da bodo zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij obravnavi kot predlog oz. tako, kot je predlagala vlada, s pravo vsebinsko razpravo pa so začeli včeraj. kovredno obravnavati tudi druge predloge privatizacije, še bolj pa se je razvnela, ko so razpravljali o vsebinskih plateh zakona. Vito-mir Gros (Liberalna stranka) je dejal, da manipulacija z delavci traja že 45 let in da je treba zakon sprejeti že zaradi "divjega lastninjenja", ki je dirigirano - ve se, iz katerega centra. Aurelio Juri (SDP) je predlagal, da bi vlada oblikovala posebno skupino, ki bi pripravila nov predlog lastni- Poslanci •<<> dobili na klopi tudi /tališče izvršnega sveta do Pintarje-vega predlogu zakona o privatizaciji, Vlada ugotavlja, da .se v isti razpravi ne umri' pojavljali še en predlagatelj in da je pripombe mogoče oblikovali le kot dopolnila vladnemu predlogu. Predlagateljem najbolj zameri, da poskušajo z zakonom zaposlenim in drugim državljanom Slovenije skoraj brezplačno razdelili delnice posameznih podjetij in ustvariti koncept delavske lastnine, ki bi omogočala centralizacijo kapitala in različne spekulacije. Predsednik vlade Lojze Peter- 'e je na skupnem zasedanju poslancem dejal, da zakon o kislinskem preoblikovanju podjetij zagotavlja hitro in široko preobrazbo družbene lastnine, social-n° pravičnost ter razvoj korpora-ClJ in finančnih institucij. Čim-P'ej bomo preobrazbo začeli in *Ončali, toliko prej bo naše gospodarstvo prešlo v normalne •"azmere in toliko prej nam bodo ^rugi. predvsem tuji investitorji, kupali. Zakon ponuja pošteno r;izdelitev premoženja. Vsi državljani Slovenije bodo postali last-n'ki: del delnic bodo dobili de-W\'ci in managerji. vsi pa tudi nekaj delnic prek vzajemnih in pokojninskih skladov. Srednja in veiika podjetja se bodo razvila v arP°racije zahodnega tipa z j*iačilnimi spodbudami za dobi-pk in rast. Upravni odbor direk-!°rje\ bo zastopal nove lastnike 'n nadzoroval managerje. Zaseb-n.' Vzajemni skladi bodo del niča r-•" v slovenskih podjetjih in bodo Pozitivno vpliva družbenega premoženja in sou-pravljalci, za preteklost pa vemo, kdo je upravljal v njihovem imenu," je dejal Peterle in poudaril, da je tudi dvesto tisoč razlaščencev in šeststo tisoč dedičev ukradenega premoženja tudi del slovenskega delavstva. "Poslušamo, da stroka ni bila vključena, in da je treba zakon vrniti v fazo osnutka, da bo stroka lahko povedala svoje. Naj bo jasno, da nam pri tej preobrazbi ne morejo pomagati strokovnjaki, ki so sodelovali v povojni nacionalizaciji niti njihovi politični dediči ali strokovnjaki za samoupravljanje. Pomagajo nam lahko ljudje z jasno idejo, ljudje, ki to znajo in imajo s tem izkušnje. Izbrali smo najboljše iz sveta, ki je lak pristop preizkusil." je dejal Lojze Peterle." Tisti, ki imajo zasebna razodetja o obglavijanju managemenia. verjetno izhajajo iz spominov na revolucijo, ki je radikalno pometla (nekatere do smrti) z vseh mest. za katera so se revolucionarji odločili. Spet govorijo o rdečih direktorjih in napovedujejo čistke. Ničesar takega se ne bo zgodilo. Vpeljali bomo samo lastniški sestavi primerno pravnost, katere bistveni del je tudi kontrola managerjev. Managerji bodo kot kot državljani Slovenije ali kot delavci dobili svoj delež, njihova prihodnja uspešnost in položaj pa bosta odvisna od strokovne prepričljivosti in učinkovitosti," je dejal Peterle in zavrnil tudi kritike, ki pravijo, da gre za novo nacionalizacijo in da bodo Slovenci svoje duše prodali državi. Vloga države je namreč v zakonu časovno in vsebinsko jasno omejena, njena vloga je tudi samo začasna in posredna. "Zanimivo in pretresljivo je, da je nekaterim kritikom zakona o privatizaciji na podlagi cinične jasnovidnosti vse vnaprej jasno, toda vidijo samo črno in s tem plašijo še druge. Tako ne bomo prišli daleč," je poudaril Peterle in uvodno razlago sklenil z besedami, da "zakon ponuja jasne in v svetu preverjene rešitve" in "pot za vstop med uspešne ekonomije" in da bomo šele s spremenjeno lastniško sestavo dobili v roke pravi potni list in se poslovili od samoupravljanja. Razprava je bila burna že ob sprejemanju dnevnega reda o/, ob vprašanju, kako obravnavati zakonsko besedilo o lastninskem preoblikovanju podjetij - kot predlog ali kot osnutek, ali ena- lern jetjem bodo i na managerje. zagotavljali al-ativno možnost pridobivanja '*narja i/ komercialnih bank. *°sPodinjstvom pa možnost /a vžganje družinskih prihrankov. Lojze Peterle je odgovoril tudi n;i nekatere glavne očitke. Dejal le-da tisti, ki trdijo, da so zakoni poračun z delavci in kraja delavnega premoženja, delavcem še j-nkrat ponujajo črnega Petra. S .p1' ko jih kličejo na ulico in *Jm prikazujejo neresnične na-m*r»e zakonov, jim ne bodo po-, agali, "Dejstvo je. da šele ta za-°n delavcem res nekaj daje. Po-bodo solastniki dosedanjega Pripombe k predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij so poslali tudi iz kranjske Save. I Ugotavljajo, da je predlog zakona treba vrnili v fazo osnutka, ker se predlog toliko razlikuje od osnutka, da ga je samo z amandmaji težko preoblikovati. V Savi v celoti podpirajo stališča Gospodarske zbornice Slovenije, še posebej pa zahtevajo v zakonu novo poglavje o dokapitalizaciji, ki hi jo izvedli z izdajo dodatnih delnic ali z zamenjavo dolgov in drugih obveznosti. Velika podjetja naj bi se lastninsko preoblikovala v delniške družbe po modelu, ki ga zakon predvideva za srednja podjetja. Del neprodanih delnic podjetij naj bi s popustom prodali delavci in in upokojencem, ki so ustvarjali družbeno premoženje. Ker so nekateri členi zakonskega predloga napisani premalo jasno, v Savi tudi sprašujejo, kako naj se podjetje s tujim kapitalom v dveh letih lastninsko preoblikuje v soglasju s tujim vlagateljem, ali sme podjetje, ki ima tujega vlagatelja oz. želi pridobiti novega v tem času samostojno izbirati partnerje, z njimi sklepati pogodbe ter določiti statusno obliko podjetja... Nenavadno nadaljevanje televizijskega omizja Za rešitev imate največ možnosti rih b'jana, 11. septembra - V prostorih slovenskega parlamenta, v kate £• Se Je tedaj še dodobra odvijala "bitka o dnevnem redu" in s tem nate" sPreJemanja lastninske zakonodaje, je bila sklicana tiskovna kon-^ enca, ki je vzbudila med "spremljevalci" dela slovenske skupščine i„ p£|r.e?eJšnJ° P0?ornost. Prof. dr. Jeffry Sachs se je na poti iz Rusije eialkr- ^er Prav ta't0 s°de1uje pri pripravi modelov privatizacije so-vj jeh . e^a gospodarstva, za en dan ustavil v Ljubljani in po razburlji-nari "a te,ev'zUskem omizju, ki je segla globoko v noč, želel novijem pojasniti nekatere poglede, za katere Potem ko je minister za infor-JJJJflje. Jelko Kacin začel novi->c\i konferenco z najavo, da z v ,Pr°f- Sach*- k vsemu včeraj nn ',na TV ekra™ povedane-r.".*HU*l še nekaj misli in ob- P esoT^ lam,adi^rvard$ki Prei^- 2 eni'ko zagretostjo kot | ejlijii večer, koje imel naspro-ke- (fnavna Imena slovenske stro-fvW' Ve,jka Rusa- dr- Jožeta kar?, gCr-'a in dn lvana Ri°™-linsi;? >aljeval 2 razIa8° last" je kn, a koncePla- Pri katerem Sodil svftovalec slovenske vlade ^eov I VTV oddaj. M kaiero mom m' 2merJar»Ja * boljševiz- PlasTr, en,K da 'C bila dcl«0 <*e-j '»na ni ime| možnosti po- ihK' neka di družabne igre pripravljajo. Za sladokusce bo jezerski masu-njek, ajdovi žganci, srnjakov golaž... Sponzorja prireditve bosta Merkur in Živila iz Kranja. • (až) Urejena Prešernova ulica - Radovljica - Na Prešernovi ulici v Radovljici, ki iz dneva v dan dobiva novo podobo, delavci SGP Gorenje končujejo zunanja dela na bodočem središču med knjižnico in poslovno stanovanjsko stavbo, kjer bo trg s fontano. Delajo tudi ob sobotah in nedeljah. Ob tem pa je treba omeniti povsem neutemeljene zadržke in kritike na račun stanovanjskih in poslovnih stavb; posebej če primerjamo stanovanjsko naselje Isospan s škatlastimi bloki na Gradnikovi cesti. Laže bi pritrdili tistim, ki trdijo, da bo Prešernova ulica z osrednjim delom najlepši del mesta. # (jr) V večnamenski dvorani Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju, v kateri so v torek odprli prvi specializirani sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, je bila v gostinskem delu tudi prodajna razstava. Svoja dela so razstavili Izidor Jalovec, Zmago Puhar in Nejč Slapar. - Prijetna, kulturna popestritev sejemske prireditve. - (až) - Foto: G. Šinik KRANJ tšS^l DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ SiJ&ŠClŠ! Likozarjeva 1 ^TT^ 64000 Kranj Ugodno proda kovinsko mehanizirano omaro ALUMAT širine 225 cm, višine 278, globine 110, spodnji del s pultom 160. Omara je namenjena za shranjevanje dokumentacije ipd. Cena 350.000,00 din. Naprodaj je tudi nekaj pisarniške opreme. Informacije v tajništvu društva tel.: 217-470. KUPON GORENJSKI GLAS Pivovarna UNION z njim dobite 1 kozarec piva na Novinarskem večeru Gorenjskega glasa v kampu v Dragočajni Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav d.d. Območno enoto Ljubljana Veselo bo jutri vDragočajni Za prireditev, na kateri bomo jutri pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Območne enote Ljubljana podelili priznanje Gorenjskega glasa turističnim delavcem društva Dragočajna - Moše, je že vse nared. Dragočajna, 13. septembra - Morda ime Novinarski večer tokrat ni najbolj pravšnje, saj se bo vse v Dragočajni začelo ob 15. uri. Torej v zgodnjem popoldnevu, ko bo najprej slovesna otvoritev poslovnih prostorov Turističnega društva Dragočajna - Moše in se potem ob 16. uri nadaljevalo s prireditvijo Novinarski večer; tokrat že dvanajsti in prvi na prostem. No, če se bo začelo popoldne, se bo prav gotovo končalo zvečer; tisti veseli del namreč. Za to bo skrbel Ansambel sekstet Karavanke, ki ga v tem delu Gorenjske menda ne poznate najbolje, vendar smo prepričani, da bo tudi pri vas "vžgal". Za vsak primer bodo imeli fantje s seboj tudi svojo kaseto. Pogovor o vremenu je dolgočasna stvar. Zato o tem le toliko, da vsi upamo, da nam ne bo treba vsega skupaj prestavljati na prihodnjo soboto, 21. septembra. Če pa bi se zgodilo, potem velja vse tako, kot to soboto, ob enakem času. Sicer pa, že imate vstopnice? V Okrepčevalnici v Dragočajni so naprodaj že od srede naprej. Ne bo jih sicer zmanjkalo, vendar bi bilo škoda, če vas ne bi bilo na prireditev. O marsičem se bomo pogovarjali novinarji Gorenjskega glasa z domačini in gosti. Tudi program med pogovori, da ne bo preveč dolgočasno, bo zanimiv, saj bodo med nami učenci osnovne šole, nekateri krajani, ki počnejo stvari, za katere ne veste, pa folklorna skupina Sava iz Kranja in tudi fantje z dekletom Ansambla Karavanke bodo "zaposleni". Pa nagrade, seveda. Teh se je že nabralo toliko, da bi pravzaprav lahko govorili o smoli, Nagrade so prispevali: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Ljubljana, Gorenjski glas, Ljubljanska banka - Gorenjska banka, Gorenjski sejem, RT Telefonija Robert Rozman -Dragočajna, Žeja servis Mihelca Mihela Govekar - Valburga, Okrepčevalnica Stari grad Mihela Rismondo, Trgovina Bomo -Smlednik, Avto club P&K - Smlednik, Kamnoseštvo Stupan -Dragočajna in Eterovič - Moše, Marjan Mati - Valburga, Avto-prevozniki Marjan Zaje - Valburga in Ločniškar - Smlednik, Mesarija Anton Zorman - Zbilje, Elektromehanika Stane Zorman -Zbilje, Pension Veronika - Dragočajna in Kanu - Valburga, Lesna galanterija Jože Gregorc - Hraše, Trgovina Sfinga - Valburga, KZ Medvode, Mizarstvo Dominik Malovrh - Hraše, Šik Zbilje, Zidarstvo Jože Potočnik - Dragočajna in Peter Kalan Ber-toncljeva 36 - Kranj, Butik Ježek Nuša Gantar - Valburga, Šport plan Dore Konjar - Smlednik, Zidarstvo in fasadarstvo Franc Jenko - Smlednik, Color Medvode, A vtonega Drago Meglic - Zbilje, Gostilna Klub Slovin - Medvode in Zorman - Valburga, Franc Belcijan - Valburga, Kugla bar Zapoge, KG M Janez Kalan - Za-poge, Avtoprevoznik in izkopi Jernej Jerman - Zapoge, Okrepčevalnica Vili Vilko Ambroš in Sodček Lino Eržen, Prodajalna plina Franci Zor - Moše, Gostilna Mihovec - Zgornje Pirniče, Izdelava in servisiranje predmetov iz umetnih smol - Zgornje Pirniče, Petrol Medvode, Kmečki turizem Pr' Jare - Zbilje, Bistro Dotik -Zbilje, Jernej Brank - Valburga, A BC Loka Železnina Medvode, Alojz Snoj - Valburga, Franc Gačnik - Valburga, Gostilna Kolodvor Medvode, Hotel Bor Črni vrh nad Idrijo, Gostilna I\'a klancu Medvode, Mizarstvo Iskra Medvode, Ansambel sekstet Karavanke... Srečo Rozman, podredsednik TD Dragočajna - Moše če je kdo ne bo dobil. Sicer pa je Zavarovalnica Triglav poskrbela za "tolažilne" nagrade za vse... Če se boste naročili na Gorenjski glas in pri vhodu na prireditev oddali izpolnjeno naročilnico, vas pa čaka še posebna nagrada... Pa žejni tudi ne boste, če boste prinesli kupon, ki je danes objavljen v Gorenjskem glasu... Zdaj pa še; zakaj smo pravzaprav tokrat s pokroviteljem Zavarovalnico Triglav d.d. Območno enoto Ljubljana v Dragočajni. Tridesetletni jubilej Kampa Smlednik v Dragočajni sega v obdobje, ko je kamp ustanovilo Turistično društvo Smlednik. Takratni prvi predsednik društva je bil Mirko Gantar. V Dragočajni so takratni turistični delavci začeli urejati kamp, hkrati pa seje začela obnova starega Smledniškega gradu. Najprej je bila v kampu skromna okrepčevalnica in že prvo leto so zabeležili 200 prenočitev. Nekakšna prelomnica je potem nastopila 1973. leta, ko so vaščani Dragočajne in Moš ustanovili svoje Turistično društvo in se zavzeto lotili urejanja kampa. Tako kot na začetku, je tudi potem urejanje potekalo s prostovoljnim delom. Kamp je dobil kopalnice, razsvetljavo, ograjo, se širil na lastnem zem- Jože Rozman, predsednik TD Dragočajna - Moše Ijišču, ki so ga postopoma kupovali. Zgradili so novo recepcijo, uredili naturistični del kampa, balinišče, ga ogradili, asfaltirali ceste v kampu, zgradili potem teniška igrišča in pred dvema letoma so se lotili gradnje trgovine in poslovnih prostorov. Trgovina, ki je že nekaj časa pridobitev kampa in tega dela krajevne skupnosti Smlednik, je odprta že nekaj časa, jutri pa bo tudi slovesna otvoritev novih poslovnih prostorov Turističnega društva Dragočajna - Moše. Tudi veselih iger In tekmovanj ne bo manjkalo. Že danes (v petek) ob 18. uri se v kampu začenja tekmovanje v KEGLJANJI!, ki bo trajalo do 23. ure in jutri (v soboto) od 9. ure naprej. Danes ob 17. uri pa se začenja na teniških igriščih v kampu tudi TENISKI TURNIR, ki bo trajal do 22. ure in jutri od 7. ure naprej. Med igrami pa omenimo jutrišnjo stavo NA ŠUNKO... Najbolj pomembno pa je, z* to so si "prislužili" tudi naše priznanje, da je bilo v postopni razvoj vloženega ogromno prostovoljnega dela, ki se je z razvojem kampa obrestovalo kot pridobitev krajanom oziroma celotnemu območju. Sicer pa beseda o tem tudi na prireditrvi S sedanjim predsednikom društva Jožetom Rozmanom in podpredsednikom Srećom Rozmanom— Vsega seveda tokrat ne nameravamo razkriti. Dobimo se torej jutri v Dragočajni. Prepričani smo, da vam bo žal, če ne boste prišli! Bomo pa seveda 0 vsem, kar se bo dogajalo jutri v Dragočajni, obširno s sliko i" besedo predstavili prihodnji teden v Gorenjskem glasu. • A* Žalar Krajevna skupnost Gorenja vas Uresničen referendumski program samoprispevka S samoprispevkom, ki so ga v Gorenji vasi eno leto plačevali krajani, so zgradili nove mrliške vežice in razširili pokopališče. Slovesnost bo v nedeljo zjutraj ob 8. uri - po prvi maši. Gorenja vas, 13. septembra - Lani ob volitvah so se v delu krajevne skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini krajani na referendumu odločili tudi za program izgradnje mrliških vežic in za razširitev pokopališča v Gorenji vasi. Podprli so ga z odločitvijo, da bodo leto dni plačevali po 2 odstotka. Akcijo je vodil gradbeni odbor, predsednik odbora pa je bil Miha Bizjak. S samoprispevkom so krajani začeli zbirati denar maja lani, zadnji obrok pa so plačali aprila letos. Že avgusta pa je bila za gradnjo vežic podpisana pogodba. Gradbena dela je izvajal Tehnik Škofja Loka, obrtniška Mizarstvo Karel Je-zeršek s Hotavelj, pa Marmor Hotavlje in Inštalacije Škofja Loka. "Nekaj del pa smo v krajevni skupnosti opravili v lastni režiji. Ob tej priložnosti bi se še posebej zahvalil rimskokatoliškemu župnišču oziroma župnijskemu uradu, ki je bil v dela vključen kot soinvestitor. Pa tudi vsem izvajalcem (Tehniku, Karlu Jezersku, Marmorju in v KS lovcem, Gabrijelu Vendetu in Francu Bogataju) gre pohvala. Čeprav so mnenja bila, in najbrž bodo še, različna; da je objekt prebogat, drugačna pa, da je preskromen, bi ob tej priložnosti rad povedal, da posebnih težav pri akciji ni bilo. Tako na primer ni bilo zapletov glede zemljišč. Najtrši oreh je bil pravzaprav denar. S samoprispevkom je bila zbrana približno pičla polovica vsega denarja, razlika pa je šla na račun krajevne skupnosti iz različnih virov; tudi Svečanost pri novih mrliških vežicah in razširjenem pokopališču b° v Gorenji vasi v nedeljo zjutraj. Miha Bizjak, predsednik gradbenega odbora les je bil dobrodošel," je povedal ta teden Miha Bizjak. Zares lep objekt z dvema poslovilnima vežicama, čajno kuhinjo, poslovilnim prostorom in sanitarijami v razširjenem delu pokopališča so v Gorenji vasi zgradili po načrtu znanega in priznanega arhitekta Marka Senka (na Gorenjskem dobro znan - op. p.). Uredili so tudi stari pokopališki objekt, poti od cerkve in Gidorja proti pokopališču, obnovili propust pri starem zdravstvenem domu ter uredili 12 parkirnih prostorov. V programu imajo zdaj še sanacijo starega pokopališkega zidu, zasaditev žive meje in dreves na parkirnem prostoru. "To pa pride na vrsto jeseni," pravi Miha Bizjak, ki je ob pohvali arhitektu Senku še enkrat poudaril, da je vse delano po njegovi zamisli. Z nedeljsko svečanostjo bo tako v krajevni skupnosti skorajda končana druga velika letošnja akcija. Prva je bila v začetku leta telefonija na Hota-vljah. Poslanec občinskega zbora krajevnih skupnosti Jože Bogataj in tajnik KS Ivo Pe-trovčič pa pravita, da so letos v krajevni skupnosti veliko skrb posvečali sanaciji poškodb zaradi poplav. 60 odstotkov potrebnih del je nekako gotovih. Tudi VGP je začel s sanacijo. Največji problem pa je še ved- no plaz na Srednjem brdu. Le' tos je bilo urejenih in asfaltira-nih v krajevni skupnosti tudi ie okrog tri tisoč metrov cest. Tre' nutno pa imajo največ težav i* radi pomanjkanja vode v nase' Ijih pod Blegošem, v Žirov' skem vrhu pod Zalo..., venda so s tem v zvezi naslovili tud vlogo na podlagi zakona o d*' mografsko ogroženih obmo* jih. "Sicer pa smo tudi letos dela opravljali ob veliki podp0^ krajanov. Pri cestah so na mer prispevali kar dve tretjin' . denarju. Marsikaj pa prav zar* di pomanjkanja ne bo moč let* Ijevanje kanalizacije...," Pra^'.< Jože Bogataj in Ivo Petrove' # A. Žalar Petek, 13. septembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN ®®IS®SajI©33S2GLAS V Verigi odpuščajo 215 delavcev Boleči ukrep za utrditev podjetja Veriga iz Lesc je spomladi napovedala odpust 400 delavcev, navsezadnje pa je bilo za presežek 215 delavcev. Lesce, 11. septembra - Na boleči poseg se v tovarni pripravljajo že dlje časa. Nakopičene težave v podjetju, zaradi katerih bi morali število zaposlenih tako rekoč razpoloviti, so narekovale več ukrepov, od katerih pa je opredelitev tehnološkega presežka za delavce najbolj boleča. Posebej težko bo za 133 delavcev, za katere niso našli druge rešitve, kot čez pol leta zavod za zaposlovanje. Zlasti še v časih, ko so tako rekoč nične možnosti za pridobitev drugega dela, denimo v turizmu, na katerega so poprej v Verigi za svoje »odpisane« močno računali. Veriga je svoje čase poslovala po tipični jugoslovanski strategiji, ko je uspela pol svoje Proizvodnje (tedaj še 1200 ton) Prodati na vzhodnem in domačem trgu. Eden in drugi sta se ?ačela podirati, za slovensko tržišče pa so Verigine proizvodne zmogljivosti premajhne. Tudi zahodnega tržišča jim ne bo mogoče osvojiti v mahu, čeprav so bili njihovi izdelki tam že zdaj visoko cenjeni. Zaradi omenjenih razlogov se je Veri-8'na proizvodnja prepolovila m celo če se sčasoma spet Povzpne na denimo zaželenih 800 ton, je v Verigi zaposlenih Preveč. Tako nam je odločitev z.a tehnološki presežek utemeljil v. d. direktor Verige Mirko LlČar. Ni pa ta v nebo vpijoči ukrep edini, s katerim naj bi v Prihodnje stabilizirali Verigo, 2daj že člen v poslovnem sistemu Slovenskih železarn. Delajo tudi na reorganizaciji podjela, vendar o tem ob drugi pri-'ožnosti. Mirko Ulčar nam je fudi dejal, da bi morali po strogih evropskih merilih v Verigi s "15 zaposlenimi število teh skrčiti za 550. Toda ker tudi država ni po omenjenih standardih, ker zakonodaja terja veliko izločilnih meril in ker je Podjetje v primerih razsojanja o tehnološkem presežku obremenjeno še s precej sociale, so morali celo prvotno število 400 morebitno odvečnih delavcev skrčiti na 320. »Maja smo formalno začeli s postopkom za 320 delavcev,« nam je pojasnjeval vodja splošnega sektorja v Verigi Darko Kovač, diplomirani pravnik. »105 je med njimi takih, ki se po zakonu ne smejo znajti med presežki, denimo, invalidi, delavci z brezposelnim zakoncem ali pa sta oba zaposlena v Verigi... Za 215 naposled odvečnih delavcev pa smo skupaj z njimi skušali najti najboljšo rešitev. Tako jih, denimo, 33 pride v poštev za dokup let, 24 se jih je odločilo samih reševati svojo nadaljnjo zaposlitev, tako da bodo vanjo vložili svojo "od-hodnino" (6 plač in odpravnino), nekateri med njimi so bili deležni še dodatne odpravnine. 15 jih izpolnjuje pogoje za predčasni pokoj, 10 jih bo mogoče prerazporediti drugam, medtem ko za 133 ni bilo moč najti druge rešitve kot po pol leta prenehanje delovnega razmerja in zavod za zaposlovanje. Med tehnološkim presežkom, ki je rezultat pomanjkanja dela zaradi padca naročil in krčenja tržišča ter sprememb v organizaciji dela, so se znašli tako delavci iz proizvodnje kot oni iz režije, tako nekvalificirani delavci kot tisti z več izobrazbe, tudi inženirji. Pri postopku smo zelo pazili na zakonitost, dodatno smo osnovali še nekakšno ad hoc komisijo s predstavniki občinskega izvršnega sveta, sindikatov in podjetja, ki je preverjala pritožbe. Slednjih ni bilo veliko, 43, kar je za nas dokaz, da je bil postopek vendarle korekten.« Darko Kovač nam je nanizal tudi merila, po katerih so se že spomladi, v prvi fazi, lotili selekcije zaposlenih. Tedaj so ocenili uspešnost, izobrazbo, strokovno usposobljenost, delovno dobo. V vodstvu podjetja zatrjujejo, da jim ni vseeno, kaj bo z odpuščenimi delavci. Zanje so spomladi računali, da se jih bo lahko precej prezaposlilo v turizem, toda kaj ko jo je tej dejavnosti hudo zagodla politična stvarnost. Da jim res ni vseeno, dokazuje tudi ustanovitev posebne enote v podjetju, ki skuša odpuščenim pomagati. Z zavodom za zaposlovanje so dogovorjeni, da jim pošiljajo zbirnik potreb po delavcih na Gorenjskem, vendar ta dogovor še ni dal posebnih uspehov. V Veriginem primeru bo najteže 133 delavcem, ki bodo na- slednjega pol leta sicer še na plačilnem spisku tovarne, potem pa brezposelni z nadomestilom, odmerjenim odslej pičle plače. Konec je negotovosti, zaradi katere so marca ob stavki sami terjali, naj vodstvo podjetja pove, koliko jih je odveč. Toda začenja se drugačna stiska. Delovnih mest je vse manj na razpolago, iskalcev dela, ki prihajajo kot odvečni iz podobnih firm, kot je Veriga, pa vse več. Ti problemi bodo prišli na dan kasneje, ko ugasneta najprej polletna socialna varnost v tovarni in za njo ona na zavodu za zaposlovanje. V sindikatih se zavoljo tega borijo za obstoj vsakega delovnega mesta in so zoper odpuščanje delavcev, je poudaril Bogo Košnik, predsednik občinskega odbora svobodnih sindikatov v Radovljici. Domala vsi Verigi-ni delavci so namreč člani tega sindikata, v tovarni je celo njihov profesionalni predstavnik. Nanj, na občinski sindikat in njihovega pravnika so se imeli odpuščeni delavci možnost obračati za uveljavitev svojih pravic. Čeprav so pri odpuščanju skrbno pazili na zakonitost, se je dogodilo nekaj krivic, je dejal Bogo Košnik, do nerodnosti in kratkih stikov pa prihaja tudi pri komuniciranju neposrednih vodij z odvečnimi delavci. Tako se slednji na primer jezijo, zakaj je ravno njih določil »krivični žreb«, kako so jim predpostavljeni ocenjevali uspešnost pri delu, ki je bilo prvo merilo pri določanju odvečnih delavcev, zakaj tovarna ne odpusti prej polkmetov in »fušarjev« kot pa delavcev, ki nimajo druge socialne varnosti kot tovarno. • D. Z. Žle-bir Foto: A. Gorišek DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA GORENJSKI GLAS - NAŠA AKCIJA: PREDSTAVLJAMO VAM DRUŽINE Z VELIKO OTROKI Kmetiji so potrebne moške roke dolenja Zet ina, 10. septembra - O Stržinarjevi družini nas je obvestila naša bralka Majda iz Dolenje vasi. Z Julijano Stržinar se po-'"ata, odkar sta bili pred dobrimi petimi leti skupaj v porodnišnici, "osebej ji je ostalo v spominu Julkino jutranje opravilo, saj je tudi 12 porodnišnice vsako jutro ob pol petih telefonirala domov in poz- ala k vstajanju. Pred petimi leti je bil rojen Jožko, Stržinarjev pe-predzadnji otrok. Ob našem obisku smo spoznali četvero Strži- arjevih potomcev: Vido, Klemena, Jožka in Tomaža. • Manjkala sta sinova Flor-52 ln Milan. Florjan, ki je s ^najstimi leti in pol najstarejši ■°trok' ima na škofjeloški Don",", lesarski šoli ta teden popoldansko prakso. 11-letni "an, invalid s cerebralno pa-v r' P? Ž1V' pri Julijanini teti na nlnjem brdu' kJ'er Je druži-^ prebivala poprej. V Dolenjo Poko0' v Prazno hišo Julkine Str* •• matere. so se namreč tim;Tarjevi Prelili pred deve-deln , Mama Julkaje pustila tra ciV kovinski delavnici Cen-so\t/!h v Šk°fji Loki. Doma krnpf- 1 obnavlJati zapuščeno obnv J°' polniti Pra?en hlev in , oelovat, ogoljene njive. Poti novoetn|hiŠe so za<*li gradiče Tu >>2,vimo od moje pla- *^av°n Ck °d kmetiJe Pa 8re Jože ■ nam Je Povedal oče lošk^'Cer zaP°s'en pri škofje- ^hn* rraHdbenern podJetJu in'k. Dodal Je še, da je de- narja za zidavo vse manj in nova hiša še lep čas ne bo godna za vselitev. Pri gradnji zdaj očetu pomaga najstarejši sin. Priden je in spreten, ga pohvalita starša. Osnovno šolanje je spomladi končal z odliko, zato sta ga spodbujala, naj se vpiše na srednjo šolo. Leto dni mlajša Vida je skupaj s Ferjanom, kakor ga kličejo domači, končala osmi razred v Gorenji vasi. Šolala sta se skupaj, kot bi bila dvojčka, pa je le Vida za leto dni prehitela vrstnike, da bratu ni bilo treba samemu hoditi v šolo. Z Dolenje Žetine otroci prva štiri leta hodijo v podružnično šolo v bližnjih Javorjah, do koder jih vozi šolski kombi. Zjutraj odpelje z Dolenje Žetine, popoldne se iz Javorij vrača v Gorenjo, tako da otrokom iz ene in druge vasi nikoli ni treba hoditi navkreber. Do šole v Gorenji vasi pa iz Javorij pelje šolski avtobus. Poleg očeta so pri Stržinarjevih še trije vozači: Ferjan se vozi v Loko, Vida v Kranj, Klemen, star je dvanajst let in pol, pa v Gorenjo vas. Tudi bodoči mali šolar Jožko pojde kmalu po enaki poti, za začetek s kombijem. Kmalu bo mati z najmlajšim Tomažem, ki bo ob novem letu star štiri leta, ob dopoldnevih sama doma. Otroštvo Stržinarjevih šestih otrok je trdo. Ker živijo daleč od doline, jim je tamkajšnje življenje manj dostopno, dlje se vozijo kot vrstniki, ob domačem delu jim celo za šolo ostaja manj časa, z odraščanjem je zato manj priložnosti za igro in druženje. Nemara so zaradi takega načina življenja bolj zreli, hkrati pa jim ne manjka radoživosti in spontanosti, značilnih za neprisiljene in z naravo živeče vaške otroke. Pri Stržinarjevih so vajeni skromnega življenja. Ne slišimo jih tarnati, pač pa gospodarna mama Julka, steber družine in kmetije, išče možnosti, kako se ceneje pririniti skozi življenje. Živijo od ene plače in kmetije, za otroke prihaja v hišo nekaj doklad, Ferjan bo letos dobil kadrovsko štipendijo pri Jelovici, tudi za Vido so vložili prošnjo za štipendijo iz združenih sredstev. Otroci še ne bodo kmalu pri kruhu, tudi starejša dva ne, saj se bosta najbrž hotela šolati še naprej. Tudi o tem, kdo bo prevzel kmetijo, še ne razmišljajo. Nekdo jo bo že, saj je dovolj fantov pri hiši. Moške roke so potrebne kmetiji, je resnobno pripomnila mama Julka na moško večino v njeni družini. Na naše vprašanje, ali kanijo družino še kaj povečati, pa se Stržinarjeva družno zasmejita, rekoč: Zare-čenega kruha se največ poje. • D. Z. Žlebir Bolnim in ostarelim v pomoč Kranj, septembra - Ostarelim in bolnim ljudem, ki ne zmorejo povsem skrbeti sami zase, na življenjsko jesen ni treba ravno v dom upokojencev. Če so svojci čez dan v službi in jih ne morejo negovati, lahko za ta čas najamejo pomoč Rdečega križa. V Kranju se je uveljavila vrsta dejavnosti za pomoč ostarelim in bolnim. Tako jim na domu nudijo gospodinjsko pomoč, nego ter občasno ali redno kopanje bolnikov, razvažajo jim kosila (tudi ob sobotah in nedeljah), od lani pa jim omogočajo tudi pedikuro in nekakšno delovno terapijo. Slednja je, kot pravi Ne-venka Marinič s kranjskega RK, več kot le to. Bolnike, ki so zaradi različnih bolezni negibljivi, namreč z gibalnimi vajami spet priučujejo vsakdanjih samostojnih opravil. Letos pripravljajo novost, šolo proti bolečinam v hrbtenici, ki bo za mnoge starejše ljudi dobrodošla preventiva. Neka vrsta preventive je tudi redno tedensko merjenje krvnega tlaka, in sicer vsako sredo od 9. do 11. ure na sedežu Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. V krajevne skupnosti pa pridejo pomerit krvni pritisk enkrat mesečno. To se je uveljavilo v Cerkljah, Hrastjah, na Jezerskem, Kokrici, v Kokri, Dupljah, na Primskovem, v Predosljah, Šenčurju, Naklu in Stražišču. • D. Ž. Poskusno delo Vprašanje: Prijavil sem se na objavo za delovno mesto, za katerega se zahteva srednja strokovna izobrazba in trimesečno poskusno delo. Prosim, da mi razložite čimveč o poskusnem delu, predvsem pa, kaj se bo zgodilo v primeru, če ga ne bom opravil? Odgovor: Zakon določa, da mora biti poskusno delo opredeljeno v kolektivni pogodbi oz. v splošnem aktu. Najdaljša doba poskusnega dela je šest mesecev, splošna kolektivna pogodba pa za posamezna dela določa naslednje število mesecev: za I. do III. skupino največ 1 mesec, za IV. skupino največ 2 meseca, za V. skupino največ 3 mesece, za VI., VIL, VIII. in IX. skupino največ 6 mesecev Za V. skupino, kamor spada srednja strokovna izobrazba, traja poskusno delo lahko največ 3 mesece. Dolžina poskusnega dela ne more biti daljša, kot je bila objavljena v objavi delovnega mesta. Izjemoma se lahko podaljša zaradi vaše začasne odsotnosti (npr. bolezni). V času poskusnega dela bo vaše delo spremljala komisija oz. posameznik, ki mora imeti najmanj tako stopnjo strokovne izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto, kamor boste razporejeni. Pozorni bodite predvsem na to, da mora biti ocena poskusnega dela sprejeta že pred potekom poskusnega dela, drugače se šteje, da ste poskusno delo v vsakem primeru uspešno opravili. Če vam bodo poskusno delo ocenili negativno, vam bo delovno razmerje prenehalo z dnevom pravnomočnosti sklepa organa, ki bo odločil o delovnem razmerju oz. dan po vročitvi sklepa drugostopenjskega organa, če boste zoper sklep ugovarjali. Med poskusnim delom lahko kadarkoli pismeno odpoveste delovno razmerje. V tem primeru se za dan prenehanja delovnega razmerja šteje dan, ko ste podali pismeno odpoved. Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov Majda Maček Jančič, dipl. iur. POMISEL Delavski razred Delavski razred očitno spet dobiva dvoje značilnosti iz obdobja surovega kapitalizma: uboštvo in brezpravje. Vse širši sloj klasičnega delavskega razreda danes skorajda nima več česa izgubiti. Delovno mesto, to pač, pogojeno s stečajnimi dogajanji in selekcioniranjem tehnoloških presežkov, veliko drugega pa so tako ali tako že izgubili. Kolektivna pogodba, ki jim prinaša najnižjo raven pravic, ureja vsaj ceno njihovega dela. Toda kaj jim pomagajo napisane tarife, če se številni delodajalci ne držijo ekska-lacijskega določila te pogodbe, po kateri bi morali plače povečevati z rastjo življenjskih stroškov vred. Ali če podjetja nimajo niti toliko denarja, da bi izplačevala plače petino pod najnižjo ravnjo, kar dopušča kolektivna pogodba firmam z igubo! Ali najslabša verzija: ko nima denarja niti za najnižje, zajamčene plače. Druga zgodba so plače, ki jih v nekaterih podjetjih dopolnjujejo z vrednostnimi boni, da ohranijo socialni mir med slabo plačanimi nameščenci. Takšno izplačilo ni nujno rezultat finančne nezmožnosti podjetij, lahko je preprosta računica, saj je delež plač, izplačan v bonih, neobdavčen. Delavci se takim odločitvam navadno ne protivijo, vsaj taki, ne, ki pretežni delež mesečnega izplačila porabijo za hrano, omenjeni boni pa so prvenstveno živilskega značaja. Zaskrbljeni so predvsem tisti, ki utegnejo v kratkem izgubiti delo. Osnova za nadomestilo, kijih bodo kot brezposelni dobivali na zavodu za zaposlovanje, je namreč samo plačilna lista, ne pa tudi znesek, prejet v bonih. Za socialno ogrožene se šteje, kdor s plačo ne zmore več pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov: položnic za stanovanje, elektriko, vrtec, šolsko kosilo, komur konec meseca zmanjka tudi za hrano, kdor zaradi prekratke »špage« odpove dolgoletno naročnino na priljubljeni časopis. In ta sloj postaja vse širši in vse bolj ubožen. Tudi zato, ker se v že tako slabih časih zaostrujejo pogoji za pridobitev socialnih pomoči. Tudi zato, ker so slednji zneski prenizki za normalno preživetje. Nadomestil, ki jih prejemajo brezposelni, denimo, niso uskladili od minulega leta. To dejstvo ostaja kljub argumentom, da celo zaposlenim ni moč zagotoviti dostojne življenjske ravni in da nizka nadomestila spodbujajo k hitrejšemu iskanju dela. • D. Z. Žlebir VESTI Dobra udeležba na pikniku upokojencev Radovljica, 7. septembra - Sobotnega piknika, ki ga je priredilo radovljiško društvo upokojencev na Mlaki pri Radovljici, se je udeležilo nad 80 članov. Za prisrčno in zabavno srečanje so poskrbeli gostitelji Mlakarjevi in domači harmonikar Tone, mojster Franc Filipič pa se je v zadovoljstvo vseh potrudil z dobrotami na žaru, ki jih je društvo svojim članom zagotovilo brezplačno. Organizatorji in udeleženci so bili s piknikom zadovoljni, saj v težkih časih ravno ti ljudje najbolj pogrešajo družabnost.(jr) PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bomo 13. 9. 1991 zamenjali telefonsko centralo v Cerkljah, ob tem pa bodo spremenjene telefonske številke obstoječim naročnikom na celotnem področju telefonske centrale v Cerkljah. Zaradi preključitvenih del bo od petka, 13. 9. 1991, od 8. ure do torka, 17. 9. 1991, do 20. ure delno prekinjen in moten telefonski promet na celotnem omenjem področju. Vsi telefonski naročniki, ki se jim zamenja naročniška številka, so bili o spremembi pismeno obveščeni. Spremenjene telefonske Številke lahko dobite na službi informacij 988. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. Pogovor z dr, Dimitrijem Ruplom Kompromis je možen V Slovenski demokratični zvezi poteka spopad med Ruplovo in Pirnatovo strujo. Spori v SDZ so se začeli, ko ste obtožili predsednika vlade Peterleta klerikalizma. Kaj ste s tem mislili? Ko govorim o klerikalizmu, sem mislil na neko problematično tradicijo v slovenski zgodovini, predvsem sem hotel opozoriti na nevarnost, da bi se k tej tradiciji vrnili. Mislim na čase kulturnega boja med klerikalci in liberalci v prejšnjem stoletju. Za takratni klerikalizem je bila značilna ponižnost Slovencev. S klerikalizmom smo označevali tudi bolj-ševiške manire. Čudi me pomanjkanje racionalne presoje, ko nekateri enačijo klerikalizem s krščanstvom in kristjani. To je hudo podtikanje. To je približno tako, kot če bi rekel: bojim se slabe letine, ali bojim se hudobnega človeka in bi nekdo na to odgovoril, da mu privoščim slabo letino ali da ga imam za slabega človeka. Šlo je za oznako,, ki je bila mišljena abstraktno in v kulturni diskusiji so te oznake jasno razvidne in razumljive. Bili ste med ustanovitelji Demosa. Kaj menite danes o Demosu? Kar zadeva slovenske politične razmere, ocenjujem, daje prišlo do nekaterih premikov v Demosu, ki je bil od začetka zamišljen kot koalicija najrazličnejših političnih strank od leve do desne. V Demosu so krščanski demokrati, liberalci, socialdemokrati itd. Od nastanka Demosa do danes je prevladala desna smer. Prostor sredine se je bistveno skrčil, kar je verjetno posledica zgodovinskih okoliščin in strahu pred komunizmom, ki smo.ga vsi okušali v preteklih desetletjih. Demos je postal desna koalicija, kar me skrbi. Sredino smo prepustili opoziciji, kar za Slovenijo ni najbolje. Moja želja je pritegnila k oblikovanju politike tudi ljudi, ki so strokovnjaki in ki pametno mislijo, toda danes so na neki način ujetniki opozicije. Njihovo sodelovanje v Demosu bi bilo strateško zelo pomembno za Demos, posebej v teh odločilnih trenutkih osamosvajanja in pridobivanja mednarodne subjektivitete Slovenije, ko poskušamo doseči nacionalne cilje. Obrat v desno ni le značilen za Slovenijo, ampak za nekatere vzhodnoevropske države, to za Slovenijo lahko ima negativne posledice. Prizadevam si okrepili sredino in da bi Demos bolj odprli. Demosova vlada je nosila glavno breme vojne, sedaj pa nima koncepta za gospodarsko vojno proti Sloveniji. Zdi se, da vlada ni izkoristila političnega kapitala iz zmage v vojni. Mislim, da se premikamo v območje revolucionarnega mišljenja. Pozabili smo na svojo antirevolucionarno oz. reformistično usmeritev, ki smo jo zastavili od začetka. Graditi bi morali nacionalni konsenz na celi vrsti strateških točk, ne pa da povzročamo nove socialne spopade. Ideja sprave, ki je izšla iz naše stranke, je danes pozabljena in danes se ljudje spopadajo na starih osnovah, kar na dolgi rok ne more biti produktivno, zato sem rahlo zaskrbljen. Ne vem, ali smo znali izkoristiti politični kapital. Upam, da še nič usodnega ni zamujeno. Rad bi prispeval k večji skladnosti slovenske politike in k okrepitvi Demosa, da bo bolj odprt za racionalno diskusijo, za govorico argumentov, za upoštevanje večjega števila interesov in za upoštevanje srednjega sloja, podjetnikov, intelektualcev in kulturnikov, ki se danes odvračajo od Demosa, zato ker so nad njim razočarani, ker se jim zdi, da se oblikuje neka nova oblastniška elita. Mislim, da bi bilo potrebno korigirati naše opredelitve. Ne vem, ali je to splošno sprejeto. Pirnatova struja teži k opredelitvi SDZ kot narodno-demokrat-ske stranke. Kaj menite o takšni definiciji SDZ? To so besedne igre. SDZ je bila prva narodna stranka, ki je definirala slovenski nacionalni program, saj ima korenine v Novi reviji. Zato je nemogoče, da bi kdorkoli lahko pomislil, da se SDZ obrača proti narodu in nacionalnim interesom. Ti interesi so bili vedno v ospredju. Zato je takšno igračkanje z besedami smešno. Pravi vihar v Demosu je povzročil predlog Janeza Janše za zamenjavo Peterleta na mestu predsednika vlade, kaj menite o tem predlogu? Želim si, da bi se ta vlada z večjo skrbjo ukvarjala z gospodarskimi vprašanji, in da bi na tem področju naredila mnogo več. Na tem področju imamo težave in predsednik vlade je za to odgovoren. Mislim, daje navzočnost krščanskih demokratov v vladi vredna vsega upoštevanja in da tu ne sme biti nobenega spora. Kazalo bi seveda razmišljati o premikih. Pri predsedniku vlade sem si že nakopal nekaj negativnih točk, zato ker sem kritiziral nekatere njegove opredelitve v zunanji politiki. To področje poznam. Ne gre za osebne razlike, kot so narobe interpretirali mediji, ampak za fundamentalne politične razlike. Težave bomo imeli se naprej, če se ne bomo znali dogovoriti. Strinjam se s tistim, kar je na Demosu povedal Janez Janša, čeprav mislim, da je šel predaleč in da bi se vsa zgodba morala drugače končati. V SDZ so najglasnejši tisti, ki so SDZ in Demosu naredili veliko politično škodo. Andrej Šter je s svojim predlogom za izvedbo plebiscita povzročil, da je opozicija obtoževala Demos, da ne zaupa ljudstvu. Kaj se bo zgodilo s SDZ na kongresu? Če bomo upoštevali racionalne argumente, potem ni nevarnosti. Če pa se bomo prepustili populizmu in demagogiji, potem je SDZ v nevarnosti. Toda tega je precej v naši stranki. Mislim, da bo v SDZ potrebno rezervirati prostor za ustanovitelje stranke in za njen sredinski del. Pri čemer ni mogoče zanikati določene podpore, ki jo imajo naši »desničarji« v stranki. Mislim, da je možen ne-kaK dogovor v stranki. Jaz bom vztrajal pri zaščiti prostora sredine in svobodoljubnih, intelektualnih, kulturnih in podjetniških idej. Mislim, da bi bili tako uspešnejši, če bi pritegnili bodisi v stranko ali celo v Demos nove ljudi. Tako bi okrepili ravnotežje v slovenski politiki. To ravnotežje je sedaj porušeno. Ali je med strujama možen kompromis? Na programskih načelih je gotovo možen kompromis. Glede osebnosti bo težko, ker imamo opraviti z ambicioznimi ljudmi, ki bi želeli prevzeti stranko in jo uravnavati po svoje. Nekoliko se bojim udarnosti te skupine, ki se sestaja v Kranju. Kranjska organizacija SDZ je bila med najaktivnejšimi in bi seji rad na tem mestu zahvalil. V tej organizaciji so zelo aktivni in požrtvovalni ljudje, ki jih ne bi smele zanesti revolucionarne ideje. SDZ se je razdelila tudi zaradi lastninske zakonodaje. Vi ste menda zagovornik Mencingerjevega koncepta privatizacije? Tukaj je več problemov. Procedura je bila nekorektna. Mencingerje naredil osnutek zakona, potem ga niso dodelovali, ampak je prišel nov osnutek, izpod drugega peresa, ki so ga poimenovali kar predlog. To pomeni, da stvar že proceduralno ni bila v redu. Zato je izvršilni odbor SDZ sklenil, da je predlog treba vrniti v osnutek. Nato je na svetu SDZ gospod Pirnat izforsiral, naj to vseeno bo predlog. Jaz sem osebno do tega zadržan. Mislim, da je glavni problem vprašanje gospodarske učinkovitosti. Dogovoriti se moramo, ali je za nas v tem renutku bistveno poravnanje nekih političnih računov ali pa je bistvena gospodarska učinkovitost. Treba je .zgraditi most iz stare v novo družbo. Mošt je treba graditi potrpežljivo, strpno, z argumenti in z. upoštevanjem vseh mogočih potencialov našega sicer maloštevilnega naroda. Slovenci še ene revolucije ne bomo preživeli. To je tisto, kar me najbolj skrbi. Upam, da bo lastninska zakonodaja v skupščini doživela spremembe, ki bodo omogočale večjo učinkovitost gospodarjenja in da bodo v drugi plan postavile revolucionarne elemente. Jože Novak Doc. dr. PRIMOŽ RODE, direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Zdravstvo na pragu katastrofe "Če bi gledali z ekonomskega stališča, je sedanja mreža bolnišnic predimenzionirana. Vendar medicina ni ekonomika. Ljudje so zanesljivo zainteresirani, da imajo v kraju, kjer živijo, svojo bolnišnico, ker jim daje ta bolnišnica nekak občutek varnosti. Ta občutek pa je treba nekako plačati. Morali se bomo odločiti: če bomo gledali na zdravstvo samo skozi ekonomiko, potem toliko bolnišnic ne bomo imeli, če pa bomo jemali zdravstvo kot dobrino in bomo vse bolnišnice obdržali, bomo morali temu primerno več plačati," ugotavlja novi direktor Univerzitetnega kliničnega centra iz Ljubljane docent dr. Primož Rode, po specialnosti kardiolog, ki sedaj stanuje na Bledu, je pa tudi poslanec republiške skupščine. Imenovanje novega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra se je dolgo vleklo in se je nazadnje sprevrglo tudi v politično obračunavanje. Vi se, čeprav neposredno prizadeti, vanj niste vključevali in ste ostali do konca pasivni. Čemu ta, za marsikoga že nerazumljivi molk? Dr. RODE: "To deloma drži. V razpisu za imenovanje direktorja Univerzitetnega kliničnega centra so bili postavljeni pogoji, ki so jih morali kandidati izpolnjevati. Na razpis smo se prijavili štirje. Vsi smo izpolnjevali pogoje. Ker pa ministrstvo za zdravstvo, socialno varstvo in družino ni nikogar od nas poznalo, je določilo strokovno komisijo, sestavljeno iz devetih članov. Tudi komisija je ugotovila, da vsi prijavljeni izpolnjujemo pogoje. Strokovnost vseh je bila povsem enaka, vendar je vseeno dala prednost meni. Kot sem slišal in kasneje tudi videl, je komisija menila, da je na tej funkciji potreben predvsem koordinator, jaz pa po njeni sodbi te sposobnosti imam. Veste, da je Univerzitetni klinični center sestavljen iz številnih klinik, ki se med seboj razlikujejo po strokovnosti, po opremljenosti. Da bi dosegli enakomernejši razvoj, bi moral na direktorsko mesto priti človek, ki bi to izrazito heterogenost čim manj boleče poenotil. Seveda tu ne gre za poenotenje v takem smislu, da bi morala klinika, ki je strokovno zelo visoko, s svojim razvojem zaostati. To bi bila uravnilovka. Gre za poenotenje v tem smislu, da tisti, ki so bili dobri, še naprej ostanejo dobri, slabši pa bi se morali dvigniti na neko povprečno, zadovoljivo raven. Ko je komisija tako odločila, so se začele politične razprtije, v katerih namenoma nisem hotel sodelovati. Dosegle so namreč tako nizko raven medsebojnega obračunavanja. Jaz ne perem umazanega perila pred drugimi. Pa tudi javnost sama tega ni pripravljena poslušati. Potem je odločil parlament in veste, kako je odločil." Molk vam je torej koristil. Dr. RODE: "Danes lahko ocenjujem, da sem ravnal prav. Republiški poslanci, ki zanesljivo tudi berejo časopise in polemike, so se odločili zame z veliko večino. Mogoče je bil moj molk eden od razlogov za to. Ne vem. Na vsak način pa vem, da ste mi novinarji zamerili, da se nisem dovolj angažiral. Vendar mislim, da morate razumeti. Zakaj naj bi odgovarjal na obtožbe, ki ne držijo. Ali naj vsako obtožbo drugo za drugo zanikam. Mislim, da to ni smiselno. Tudi sedaj pravijo, da hodim po Kliničnem centru in slikam s fotografskim aparatom. V Mladini lahko berete o meni v Rolanju po sceni. Pa kaj naj sedaj naredim. Naj javno objavim, da to ni res. To nima smisla. Tisti, ki verjame, naj verjame, tisti, ki pa me pozna, pa tega tako in tako ne verjame." Se vam zdi smiselno, da mora imenovanje direktorja Kliničnega centra prav do parlamenta? Ali ne bi bilo pristojnejše ustrezno ministrstvo? Dr. RODE: "V Univerzitetnem kliničnem centru je sedaj zaposlenih nad 7000 ljudi. Letni pri- Primarij dr. Primož Rode, direktor Univerzitetnega kliničnega centra. - Slika G. Šinik liv iz republike znaša 2,5 milijarde dinarjev. To je ogromna vsota. Tu ne gre samo za stroko, ki je za nas primarna. Kot lastnik, kot ustanovitelj hoče imeti republika določen pregled. Ali je tak način odločanja o direktorju pravi, pa ni moj problem. O tem nisem razmišljal. V skupščinskih razpravah je bilo pač tako sprejeto." Katastrofalen položaj centra Krmilo kliničnega centra ste prevzeli v razmerah, ko se ustanova duši v izgubah. Slišimo za večstomilijonski primanjkljaj. Dr. RODE: "Za položaj centra je samo ena beseda in ta je -katastrofa! V prvih šestih mesecih smo imeli skupno nad 700 milijonov dinarjev izgube. Iz nje se bomo zelo težko izvlekli. Univerzitetni klinični center dobiva planska sredstva od republiške uprave za zdravstveno varstvo. V planu je bilo določeno, da bo okrog 700 milijonov namenjenih za plače. Verjetno veste tudi to, da imamo zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru zelo slabe plače. Moja je najvišja in znaša 21.000 dinarjev. Pomislite, koliko potem zaslužijo drugi, ustrezno bistveno manj. Seveda si nekateri zdravniki, medicinske sestre, strežnice lahko zboljšajo osnovno plačo na račun dodatnega dela, kar je trdo zaslužen denar. Celoletni denar za plače smo kljub temu porabili že v šestih mesecih. Kje je potem denar za materialne stroške, kot so komunala, zdravila. Ogromno zdravil in materiala moramo uvoziti, za kar so potrebne devize. Tudi denar iz republiške uprave za zdravstveno varstvo ne priteka redno. Jemljemo na kredit in plačujemo ogromne obresti." Prav neverjetno je, da se Univerzitetni klinični center vsa leta delovanja ne more otresti finančnih težav, čeprav gre za osrednjo in vrhunsko slovensko zdravstveno organizacijo. Dr. RODE: "Problemi bodo vedno. To vem. Na Švedskem in v Združenih državah Amerike dajejo bistveno večji del narodnega dohodka za zdravstvo, pa niso brez težav. 21 let delam v medicini in če ocenjujem raven našega zdravstvenega varstva in jo primerjam z drugimi, moram reči, da je naše povprečje izjemno dobro. Javnost mora to vedeti. Mi sicer nima- mo tiste najvišje strokovnosti, čeprav na nekaterih področjih dosegamo svetovni vrh. Vendar vsak bolnik meni, da bi se lahko drugje boljše, lepše in ugodneje zdravil. Tega pa s tem denarjem ne moremo zagotoviti. Osnovni problem je ločitev denarja za plače od denarja za materialne stroške. Vsak bi moral biti strogo namenski brez možnosti prelivanja. Res menim, da so Slovenci razvajeni. Zdravstveno varstvo je visoko. Mogoče pogrešajo več ljubeznivosti, hitrejše prihajanje na vrsto. To je res. Vse bomo skušali urediti, saj je to naša dolžnost kot zdravstvenih delavcev. Ne rečem, da se ne zgodijo tudi strokovne nepravilnosti. Vendar, kje pa se ne. Naše zdravstveno varstvo, naša medicina, visoko kotirata, tudi v svetu. Skoraj ne poznam stroke v državi Sloveniji, ki bi dosegla tako raven." Pogosto slišimo, da imamo v Sloveniji bolnišnic preveč in da je zaradi tega ves zdravstveni sistem tako drag. Vendar se nihče bolnišnicam noče odpovedati. Vsaj doslej je bilo tako. Dr. RODE: "Če bi gledali z ekonomskega stališča, je mreža morda predimenzionirana. Vendar medicina ni ekonomika. Ljudje so zanesljivo zainteresirani, da imajo v kraju, kjer živijo, svojo bolnišnico in ta bolnišnica jim daje nekak občutek varnosti. Ta občutek pa je treba nekako plačati. Slovenija ima 2 milijona ljudi. Pokritost z bolnišnicami, opremljenost le-teh in strokovnost so, to si upam trditi, visoko tudi v primerjavi z Evropo. Seveda ne smete misliti, da so v Nemčiji,' Avstriji ali na Švedskem vse bolnišnice na tako visoki ravni. O tem sem se sam prepričal. Imajo bolnišnice, ki se jim lahko reče špica, druge so na našem povprečju. Mi bolnišnice po Sloveniji rabimo. Funkcija Kliničnega centra je v bistvu samo ta, da razvija s pomočjo republike in drugih bolnišnic vrhunsko medicino na vseh področjih, ker pač neka bolnišnica v manjšem kraju ne zmore vseh strokovnih in materialnih obremenitev, pa se v takem primeru bolnika premesti v Klinični center. Taka koncentracija znanja in opreme je smiselna. Pri dveh milijonih ljudi tega ne moremo razvijati povsod." Položaj zdravstva zanesljivo vpliva na delovno vnemo zaposlenih. Dr. RODE: "Zanesljivo vpliva. Za tako raven zdravstva so veliko prispevali zdravstveni delavci. Jaz izhajam iz proizvodnje, če tako rečem. Za Klinični center in za druge bolnišnice ni bilo nikdar ugodnih posojil. Nikoli ni bilo dobrih plač. Nikoli ni bilo ugodnosti, ki so jih imeli zaposleni v drugih dobrostojećih podjetjih. Velik del te ravni zdravstva gre na račun odpovedovanja. Ce se nekdo ubada s problemi preživetja, kot se sedaj dogaja pri nas, go- tovo njegova delovna vnema ne more biti v redu. Tudi medsebojni odnosi ne morejo biti popolnoma urejeni." Nekaj bo vseeno treba storiti, sicer bo zdravstvo popolnoma obubožalo. Kakšna je recimo vaša vizija organizacije in razvoja zdravstva v državi Sloveniji? Dr. RODE: "V zdravstvu mora priti do korenitih sprememb. Sedanji sistem je bil za določen čas primeren in je pripeljal zdravstvo na neko raven. Odigral je svojo vlogo, zato moramo pravočasno, čim manj boleče v novo obdobje. Veliko si obetamo od nove zdravstvene zakonodaje, ki uvaja zavarovalništvo. Vsi bomo sicer obvezno zavarovani, vendar se bo lahko vsak dodatno zavaroval za boljšo sobo v bolnišnici, za morda telefon v sobi in podobno. Strokovno pa bodo morali biti vsi bolniki enako obravnavani. Veliko si obetamo od zasebne prakse, kije nujna. Kako bo urejena, ne vem, vem pa, da se ji ne bomo mogli izogniti. V stomatologiji se je absolutno že uveljavila. Ce bi čakal, da ti na državne stroške popravijo zobe, bi bil že davno brez njih. Treba pa bo urediti medsebojne odnose med zasebno prakso, med zdravniki v zasebni praksi. Tretja pomembna stvar pa je ustanovitev zdravniške zbornice. Predvidena je. Neka krovna organizacija mora skrbeti za strokovno raven zdravnika, ki mora stalno rasti, obenem pa tudi nadzorovati njegovo delo. Če se neka negativna stvar ponavlja, ima zdravniška zbornica pravico in dolžnost, da razčisti primer in pošlje tistega, ki ni ravnal tako, kot je treba, na dodatno izobraževanje. Tudi zasebno prakso mora odobravati zdravniška zbornica. Ne more vsak začeti na svoje brez nadzora." Vendar se o novi zdravstveni zakonodaji sedaj ne govori dosti. Cela procedura je v skupščini zastala. Dr. RODE: "Imate prav. Sedaj so ponovno v skupščini novi predlogi k že pripravljenemu osnutku. Pregledati jih bo treba. Pravijo, da bi bila do konca leta nova zdravstvena zakonodaja lahko sprejeta." Sedaj ste direktor. Ste zdravniške posle odložili? Dr. RODE: "Še sem zdravnik, sicer v manjši meri. Sem že v petdesetih letih in moja intenzivnost lahko malo popusti-Prej sem delal na intenzivnem oddelku. Vsak, ki je bil vsaj enkrat v bolnišnici ve, da je to huda obremenitev in v tujini to delo praviloma opravljajo mladi. To je določena fizična obremenitev. S tega vidika je sedaj nekoliko ugodneje zame. Vseeno mislim še naprej delati kot zdravnik, saj konec koncev ne vem, koliko časa bom direktor." 24. MEDNARODNI OBRTNI M SEJEM V CELJU Mednarodni obrtni sejem v Celju velja za največjo tržno manifestacijo obrti in podjetništva pri nas in je od leta 1989 osrednja tovrstna prireditev v prostoru dežel Alpe Jadran. Sejem bo odprt od 13. do 22. septembra. Lahko si ga ogledate tudi, če se oglasite v Turistični agenciji Odisej v Kranju. Si- 7. STRAN @@B GLAS VISTA 64226 ŽIRI, Selo 41 /A Telefon: (064) 692-927 Telefax: (064) 692-927 Slovenija M0[sX^OT=DC3^ V HALI »A« RAZSTAVLJAMO: t HIDRAVLIČNE CILINDRE • HIDROPNEVMATSKE CILINDRE • HIDRAVLIČNO OPREMO vista khšeo^^csa cer pa je geslo le- Vse, kar potrebuje-tošnje sejemske te - je uspeh. Bodite prireditve v Celju: zraven! CELJSKI SEJEM DANES - 110 let tradicije - 24 let organiziranih mednarodnih obrtnih sejmov s preko 100 sejemskimi prireditvami - 14.500 m'pokritih dvoranskih razstavnih površin in - 30.200 m1 odprtih zunanjih razstavnih površin - letno na vseh sejmih 2500 razstavljalcev iz 15 držav - skupa] v 48 sejemskih dnevih 324.000 obiskovalcev - moderni spremljajoči objekti za vso sejemsko dejavnost, tehnično strokovne službe in gostinska ponudba V/jtf/fH PROIZVODNI PROGRAM: - POLNILNO PAKIRNE LINIJE ZA VSE VRSTE TEKOČIN - VIBRACIJSKI DODAJALNIKI - AVTOMATSKI VIJAČNIKI - ELEVATORJI IN TRANSPORTNI TRAKOVI - ŠTEVNE NAPRAVE - MONTAŽNE IN STREŽNE NAPRAVE PO NAROČILU RAZSTAVLJAMO: HALA C, paviljon 40 IZPUŠNI SISTEMI »AMBROŽ« • IZDELANI IZ DVOJNE POCINKANE PLOČEVINE PO NAJNOVEJŠIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH • CENE KONKURENČNE • EVROPSKA KAKOVOST ZA LETO 92 Poleg pomoči, svetovanja in nabave vam firma »AMBROŽ« pri nas kupljene elemente tudi vgradi. delavnica Podgorje 69, 61240 Kamnik Tel : 061/812-541 3L —■ mm.-m* za takojšne plačilo * okna * vrata * senčila * * hiše * objekti * Obiščite nas na OBRTNEM SEJMU V CELJU (hala-D) od 13.-22.9.1991 JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telex: 37327 yu IIje!, teiefax: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232, LJUBLJANA tel.061/440-400, CELJE tel.: 063/25-881, MARIBOR tel.: 062/631-331, MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921, NOVA GORICA tel.: 065/23-660 NOVO MESTO tel.: 068/22-772, IZOLA tel.: 066/61-238 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto tel.V67/56-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 AJNA Jesenice tel.: 064/81-564, LIR Velenje tel.: 063/855-646 ttztl na celjskem sejmu NOVA GENERACIJA HLADILNIH IN ZAMRZOVALNIH SKRINJ GLASS, TINS in MIRROR Hladilne skrinje TINS so namenjene za prodajo pijač v steklenicah ali pločevinkah. Skrinje se lahko postavijo v ali pred trgovine, na mesta, kjer se odvijajo razne športne prireditve, na bencinske črpalke itd. Za skrinje je značilna nadgradnja iz pleksi stekla, ki je osvetljena s fluorescenčno lučjo. t Omenimo naj še vedno iskane zamrzovalne skrinje LTH, ki jih izdelujemo v velikostih 220, 300, 380, 530 litrov, s posebno izolacijo 90 mm tip 350. Novost so skrinje, ki imajo namesto klasičnega pokrova stekleni pokrov v dveh izvedbah - enodelni pokrov na tečajih in dvo- ali tridelni drsni. Na voljo so skrinje v velikosti 380 l in 530 l. Če nas slučajno ne boste obiskali na celjskem sejmu, vas pričakujemo v MALOPRODAJI LTH, Škofja Loka, Kidričeva 66, vsak delavnik od 8. -16. ure, ob sobotah 8. -12. ure. Dodatne informa-oije po te.. 631-301. VABLJENI! KLHDIUAR • HIDRAVLIČNE KOMPONENTE INDUSTRIJSKE HIDRAVLIKE • HIDRAVLIČNE KOMPONENTE MOBILNE HIDRAVLIKE t HIDRAVLIČNE NAPRAVE • ELEKTROMAGNETI • RAZNI PRIPOMOČKI ZA HIDRAVLIKO • PROGRAMI ZA IZOBRAŽEVANJE ZA PODROČJE HIDRAVLIKE KLADIVAR Tovarna elementov za fluidno tehniko Industrijska c. 2, 64226 ŽIRI telefon: 064/691-300 telefax: 064/692-234 telex: 37505 YU KLADI AUTOCOMMERCE telefon: 061/316-049, 312-703 Razstavljamo na celjskem obrtnem sejmu MOS 71 paviljon C, stojnica C-37 SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST ZNAK SLOVENSKA KAKOVOST ZA 8 NAŠIH IZDELKOV Cenjene kupce in poslovne partnerje obveščamo, da je bilo v okviru Sejma proizvodov in storitev slovenskega porekla »Slovenska kakovost« s strani strokovne komisije izbranih za pridobitev znaka SQ le 17 od 95 prijavljenih slovenskih podjetij. Med njimi je tudi BPT Tržič s kar 8 artikli na- bombažna predilnica in tkalnica tržič šega prodajnega programa, in sicer: sledeče posteljne garniture iz prvovrstnega satena in damasta: Dalila, Sara, Silvana, Silvija, Daniela, Tulipani in Diana v dveh izvedbah, Na to priznanje smo zelo ponosni, daje pa nam tudi spodbudo za še kvalitetnejše delo v prihodnje. Obveščamo Vas, da so nagrajeni izdelki že v prodaji v tovarniški prodajalni v Bistrici pri Tržiču ter v vseh večjih tekstilnih prodajalnah v Sloveniji. Priporočamo se za nakup. MODEN A, ženska modna konfekcija iz Tržiča se na sejmu predstavlja z imenom Novi optimizem. Iz volnenega blaga so sešili jakne, plašče, krila, kratke hlače: Značilna zanje pa je zelena barva, "ki vžge" in prav zato učinkuje sveže in mladostno. Kombinacije za jesen so v črni in modrem pepita vzorcu. Modele poudarjajo kovinske zadrge in veliki gumbi. Sicer pa so oblačila z imenom Novi optimizem, poudarjajo, za aktivne ženske, ki se ne ozirajo na leta, ampak se oblačijo moderno, udobno in elegantno... "Menimo, da imamo takšen program, da se lahko predstavimo tudi na tej sejmski prireditvi. Imamo najboljšo strojno opremo za obdelavo kamna in lahko naredimo še tako zahtevne oblike. Imamo pa tudi zelo zanimiv kamen," je v paviljonu MARMORJA HOTAVLJE razlagala Breda Potočnik. Še posebej v njihovem paviljonu iz predstavljenih programov izstopa marmornata miza, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj. Če ne bi imeli računalniško krmiljenega posebnega stroja, ki zmore vse vrste zaokroženih robov in oblik, potem se s temi izdelki ne bi mogli pojavljati na trgu. Sicer pa že šest let uspešno izvažajo za istega kupca po 22 ton izdelkov na mesec. Na tujem trgu pa so v najvišjem cenovnem razredu. MELODIJA iz Mengša je ta mesec odprla podobno prodajalno za glasbila, v kateri imajo ves lastni proizvodni program in tudi instrumente drugih proizvajalcev. Sicer pa dipl. inž. Branko Po-ličar pravi, da je Melodija Mengeš firma, ki je preobrazbo sklenila s stečajem. Cilj za naprej pa je: sodobna firma s proizvodnjo kakovostnih inštrumentov tudi za kupce v tujini. "Obdržali bomo celoten program diatoničnih in klavirskih harmonik in akustičnih kitar. Sicer pa se v hiši organiziramo na podlagi sodobnih kooperacij s firmami v tujini," je povedal Branko Poličar na sejmu. Največjo skrb pa v Melodiji posvečajo kakovosti. Zato imajo na primer medfazno in končno kontrolo vseh inštrumetov. Predvsem pa je njihov glavni poudarek, da je kupcu (ali naročniku) treba v prihodnje ustreči v vseh, še tako drobnih in morda na pogled nepomembnih željah. Irfch Maloprodaja Kidričeva 66, 64220 Škofja Loka Omeniti moramo novo serijo hladilnih skrinj tipa GLASS, MIRROR in TINS ter nove tipe hladilnih vitrin (ki so trenutno zelo iskane). Poleg dosedanjih modelov »SATURN« SA51 in »VENERA« je veliko pozornosti vzbudila nova vitrina »NEPTUN«. ................. KLI LOGATEC se na sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost predstavlja s sedežnim in stavbnim pohištvom ter s stroji za obdelavo lesa, ki so jih razvili oziroma sami razvijali. Majda Lukančič, ki je zaposlena v komerciali, nam je povedala, da njihovo sedežno pohištvo uspešno prodajajo po vsem svetu, stavbno pa doma in v sosednji Avstriji in Nemčiji. V Italiji pa je veliko povpraševanje po njihovih strojih za obdelavo lesa. Na razstavnih prireditvah doma in po svetu pa so dobili že vrsto priznanj in odličij za svoje izdelke. Tudi tokrat se predstavljajo s kakovostjo. PREGLED PRODUKTOV ODNI IN iN! 30GRAM ISKRA ŠTEVCI že več kot trideset let izvaža njihov vsem znani električni števec. Sicer pa so med 46 državami po svetu največji kupci njihovih naprav oziroma izdelkov za merjenje energije v Nemčiji. Tokrat se na sejmu precej celovito predstavljajo s tovrstnimi izdelki. Ko smo prodajnega inženirja Jožeta Jošta vprašali, zakaj so tokrat na sejmu v Kranju, nam je odgovoril, da nikdar, če želiš biti poslovno uspešen in navzoč na tržišču, ne smeš "manjkati" pri takšnih dogajanjih. Sedanji prvi tovrstni sejem v Kranju pa je tudi sicer še kako pomemben. TI K O Tržič se na sejmu predstavlja s povsem novim izdelkom in sicer je to avtomatska programska naprava za termo-stabilizacijo obutve z oznako VSN-7040 CN. Naprava avtomatsko uravnava pomik na traku, vlaženje, temperaturo sušenja in čas, zanjo pa je značilna majhna poraba energije, dobra termoizolacija, vračanje toplega-vročega zraka v ponovno segrevanje, priprava pare iz vode iz vodovodnega omrežja, njena zmogljivost pa je 250 parov na uro za otroško in žensko obutev in do 185 parov na uro za moško obutev. Gre torej za sodobno napravo za oblikovanje obutve po kopitu. V ožji izbor kandidatov za dodelitev SQ so prišli tudi nekateri izdelki Katarine MarkiČ iz Tržiča pod blagovno znamko Markič Style. Vsekakor je to pomembno priznanje firmi z dolgoletno tradicijo izdelovanja kvalitetnih copat za vso družino. j Petek, 13. septembra 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 9. STRAN 3®SSJSSW5^-GLAS Nova knjiga Marka Pogačnika EKOLOGIJA NA POGAČNIKOV NAČIN Proces zdravljenja Zemlje se po mojem videnju razmeji v dve smeri. Po eni strani gre za proces zdravljenja posameznih krajin, dežel, urbanih prostorov ali vrtov. Po drugi strani potekajo procesi na ravni 'osebne ekologije'. Pri tem mislim na vprašanje, kaj lahko posameznik znotraj svojega osebnega sveta stori za zdravljenje zemlje". Citat je iz nove, zdaj že pete, knjige Marka Pogačnika, v kateri predstavlja svoja razmišljanja in kiparske postavitve, s katerimi se ukvarja tako v tujini in nekaj tudi doma - za ponovno harmonijo človeka z naravo. Knjiga Za zdravljenje zemlje Marka Pogačnika, ki je pravkar izšla pri Državni založbi Slovenije, je knjiga za današnji čas. Pred časom je že izšla v nemškem jeziku, saj je avtor zapisoval svoje delo, ki ga je opravljal pri urejanju parka v Tiirnichu v Nemčiji. Seveda ne gre za nikakršno horti-kulturno urejanje obsežnega parkovnega območja, pač pa za tako imenovano zdravljenje ozemlja s parkom, pri čemer avtor predstavlja umetniška in duhovna orodja, ki jih je odkril pri takšnem svojem delu. V knjigi pa sta o njegovem večletnem delu s parkom v Tiirnichu dodana še dva Projekta z "domačega terena": Ljubljana in Kranj. Se do nedavnega je veljalo, da se prizadevanja Marka Pogačnika in njegovo svojstveno pot 'skanja človekovega sozvočja z naravo, bolj cenijo na tujem kot Pa doma. Letošnja nagrada Prešernovega sklada je zadevo sicer nekoliko popravila. Vendar pa prav gotovo še vedno drži, da Po-gačnikovo zdaj že dolgoletno za-crtavanje poti do zdravljenja zemlje poznajo in tudi uporabljajo bolj drugod kot pa doma. Pa ne zato, ker dela in razmišljanja tega umetnika, kiparja in filozofa ne bi bila doma dovolj znana, pač pa je njegovo docela nevsiljivo predstavljanje originalnih načinov za ponovno ekološko ravnovesje človeka z naravo še prešibak impulz za obuditev splošne družbene zavesti. Njegova nevsiljivost z znanjem, ki si ga je v letih iskanja pridobil in tudi predstavil v petih knjigah, na seminarjih in v svojih znanih delavnicah, je kot nekakšen svetilnik: kaže pravo oziroma možno in varno pot, od vsakogar pa je odvisno, ali svetlobno sporočilo upošteva ali pa ne. Pogačnik namreč iz svojih spoznanj ne gradi nekakšne ideologije ali celo gibanja, ki išče privržence. Tak način tudi po avtorjevem mnenju ne bi vodil do učinkovitega in celovitega spoznanja, da je treba ob natr-ganju vezi z okoljem spoznati, da ni z zemljo nič narobe, pač pa je narobe s človekom, ki se je tako odtujil naravi, da je pozabil, kako se v njej biva - in ta pozablji- "Svet je tuj in podložen smrti, ker je iz zavesti izgnan njegov oživljajoči princip. Ekološki razpad, ki ga presunjen gledam okoli sebe, ni le tragična nevšečnost sodobne industrijske družbe. Neobčutljivost in agresivnost industrijskih posegov v živo okolje sta posledica krutega samozatiranja, pri katerem človek del sebe ponižuje in briše iz območja zavesti: pri čemer gre prav za tisti del sebe, ki je po svoji naravi sposoben občutiti, hraniti in sorojevati življenje. Kadar pridem na razpotje in se sprašujem o smislu svojega dela in 0 konstantah, ki jim sledim, se nazadnje sam s sabo sporazumem, da je ozaveščanje pomena svetih krajev pri premagovanju ekološke krize ena od odločilnih tem, ki jih je vredno razvijati. Saj ne gre samo za akupunktume točke planetarnega pomena. Vsaka naravna ali mestna krajina ima kot zaokrožen organizem svoje lastne svete kraje. Kakšna je njihova raba danes? Ali so pod uničujočim pritiskom množičnega turizma kot denimo Benetke ali Stonehenge? Ali so zbuldožirane in vklenjene v tovarniško krajino neke industrijske cone? Ali se v njihovi avri izvajajo duhovni obredi brez zavesti o tem, zakaj prav na tem mestu?..." vost je lahko za ljudi usodna. Eden od recenzentov knjige prof. dr. Dušan Mlinšek v uvodu piše, da pa bo prav gotovo nekaj ostalo, čeprav v knjigi nakazana pot do zdravljenja zemlje ne bi bila zadosti uspešna. Knjiga je po njegovem mnenju opozorilo k obzirnemu, rahločutnemu delu z naravo brez težkih ton pripeljane energije, ki le podira in ne zdravi. Opozorilo, ki odsvetuje še naprej ravnati z Naravo po "brdav-sovsko". Drugi recenzent knjige prof. dr. Tomaž Brejc pa je knjigo prebral z očmi likovnega kritika, ki se ukvarja z interpretacijo Pogačnikove umetnosti in se ob tem sprašuje, kakšna bo umetnost ob koncu drugega tisočletja in kaj bo takrat sploh umetnost. Knjigo Sestavljajo trije deli. V prvem delu avtor podrobno opisuje delo, ki ga je opravil po naročilu lastnika Turnicha pri Kolnu, kjer naj bi na zaradi rudnika uničenem območju nastal ekološki center. Pogačnik, ki ob svojem delu tankovestno dnevno zapisuje svoja opažanja, na podlagi tega kasneje nastanejo tudi njegove knjige, vodi pozornega bralca postopoma po poteh svojih spoznanj na dolgotrajnem in obsežnem projektu obujanja ome- njenega imenitnega in pomembnega parka, ki ga je prizadelo delovanje bližnjega rudnika. Zunanja obnova restavriranega parka pa je lahko zaživela šele, ko je življenjsko izpraznjen park z obujanjem njegovih življenjskih središč pomagal oživiti Marko Pogačnik s svojevrsto kamnito akupunkturo - litopunkturo, zasajanjem kiparsko obdelanih in s kozmogrami označenih kamnov. V drugem delu knjige Marko Pogačnik podrobno opisuje svoj zdravilni poseg v mesto Ljubljana, kar mu je omogočila razstava v Moderni galeriji. Obiskovalci razstave so s svojim gibanjem skozi labirint razstavljenih kamnov oživljali energijo sicer energetsko izpraznjenega mesta. Avtor pa ob tem projektu tudi dodaja, kaj vse se je potem tudi spremenilo. Knjiga se zaključuje s Kranjem in sicer z značilnim naslovom Približevanje Kranju, kar govori o avtorjevih odkritjih obstoja in stanja energijskih mrež kranjskega prostora, vprašanje pa je, ali se bo mesto kdaj zanimalo za posege v mestno krajino kot na primer Ljubljana. 9 Lea Mencinger NOVO PRIZNANJE GLEDALIŠČU Kranj - V prvi polovici letošnjega decembra bo Prešernovo gledališče Kranj gostovalo na mednarodnem gledališkem festivalu tako imenovanih alternativnih gledališč v beloruskem mestu Minsku. Organizatorji festivala so konec avgusta letos kranjskemu gledališču že poslali uradno vabilo, naj na festivalu sodelujejo s predstavo Harolda Pintarja Hišnik. S to predstavo je Prešernovo gledališče letos nastopalo na jubilejnem 10. mednarodnem festivalu Spectrum v Beljaku, kjer so uprizoritev videli tudi selektorji in organizatorji festivala v Minsku. Predstavo je režiral Jaša Jamnik, igrajo pa Polde Bibič, Tine Oman in Matjaž Višnar, Prešernovo gledališče pa je Predstavo premirsko uprizorilo septembra lani. Nocoj v galeriji Loškega muzeja NOVE SLIKE JOŽETA TISNIKARJA Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja odpirajo danes, v Petek, ob 19. uri slikarsko razstavo vredno izjemne pozornosti. pod naslovom Petindvajset let kasneje bodo predstavljena slikarska dela Jožeta Tisnikarja; ob delih nastalih pred četrt stoletja iz zasebne zbirke škofjeloškega zbiratelja bo slikar predstavil tudi svoja najnovejša dela. Slovesno otvoritev bo spremljal krajši kulturni program, razstavo pa so s prispevki omogočila številna škofjeloška podjetja. ~~ MONOSOVA PESNIŠKA ZBIRKA te, Kranj - V modri dvorani gradu Kieselstein bo danes, v pe-, ob 19.30 predstavitev pesniške zbirke Marijana Štancarja -onosa z naslovom Soočenje. Zbirka je pred kratkim izšla pri ^ ohorjevi založbi v Celovcu. Avtorja in zbirko bodo ob 18.45 ril T P5ec*stav''' na tiskovni konferenci, o avtorju bo spregovori0"1^ Kukovica, ob 19.30 pa bo v recitalu Monosove pesmi predstavil Cveto Sever. CERKEV - SLIKARSKI MOTIV Uri anl " V kranjski župnijski cerkvi bo jutri, v soboto, ob 20. del °!Voritev razstave slikarja Uroša Žitnika. Slikarja in njegovo di v v Pred?tavil dr- ,van Sedej. Pred otvoritvijo razstave, ki so-niicL° prireditev ob praznovanju petstoletnice kranjske žup-JSke cerkve, bo koncert Pihalnega orkestra Kranj. ARGENTINSKI SLIKARKI V _KRANJU_ Kranj - Pretekli teden so v hali Skupščine Kranj odprli slikarsko razstavo Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Airesa, slikark slovenskega porekla. Umetnici sta pred tem razstavljali v Škofji Loki in Mariboru, kasneje pa se bo njuna razstava preselila še v Ljubljano, Tinje ter y Celovec. Razstava v Kranju bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure do 22. septembra. Ob predstavljanju mladih argentinskih slikark slovenskega porekla, Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Airesa, imamo ta trenutek na voljo le nekaj skopih časopisnih zapisov o njunih razstavah v Argentini, ter nekaj barvnih fotografij njunih slik. Vendar pa se v svojih uvodnih razmišljanjih ne bomo posluževali teh poročil, ker so po našem prepričanju in oceni nekoliko površna, saj ne zadevajo bistva njunega likovnega snovanja. Andreja Dolinar - Hrovato-va slika v oljni tehniki, in njena platna so takšna, kot bi jih ustvarjala v nočni osamljenosti. Značilne barve, ki prehajajo iz modrin v vijolični ali škrlatni spekter, so odraz otožnega razpoloženja, kjer igra glasba pomembno vlogo. To pa niso igrivi Mozartovi divertimen-ti, ampak glasba z odsevi težkega eruptivnega argentinskega melosa. Pri Andreji Dolinar je ves interier potopljen v nekakšno zasanjano mrakobnost, iz katere žarijo samo posamezni barvni poudarki, ki nakazujejo upodobljene predmete. Predvsem so to tihožitja, bujni šopki cvetja, iz katerih vre na površje slikar-kina želja po svetlobi in veselju. Marjetka Dolinar ima drugačen odnos oziroma pristop do obravnavane slikarske snovi, čeprav gre tudi pri njej pretežno za slikanje v ateljeju. Ob nekaterih tihožitjih celo zazveni občutek, da sta sestri slikarki upodabljali isti motiv, isto cvetje, isti snovni svet. Vendar pa je Marjeti ta barvno veselejši, bolj transparenten svetlobno intenzivnejši in v nekaterih tek-sturah celo izrazitejši. Barva pa jo prav tako vznemirja kot organska sestavina slikarstva. Tako kot pri Andreji so tudi pri Marjeti zanimanja in simpatije na strani ekspresivne poteze ter vzdušja v sliki. Vendar pa je ta ekspresionizem nekakšen novodobni odziv nanj, ni ekstremen, ampak je kot nežen dotik čopiča, ki hoče v izogib ekspresivne abstrakcije potegniti črto konkretno zaznavne predmetnosti. Otipljivo in stvarno. Pri obeh slikarkah je izjemno zanimivo njuno izhodišče: najprej lahko ugotovimo, da sta vezani na predmetnost (tihožitja, pejsaž), in da sta svoje slikarstvo gradili na sintezi naturalističnega in subjektivističnega pogleda na svet. Andrej Pavlovec KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER Adijo, poletje Bolj ko se to poletje nagiba k svojemu koledarskemu koncu, bolj nas razvaja s toploto, z vabilom na obale prav poletno segretih jezerskih voda, z vetrom v drevju, da se kažejo obeti s sadjem. Kot bi se to poletje hotelo odkupiti za vso nesrečo, ki je na njegovem koledarskem začetku prihrumela najprej na slovenska tla, se nadaljevala te iztekajoče se poletne dni na sosednjih hrvaških tleh in morda z jesenjo planila še na preostali prostor države, kolikor je je še. Nikomur ni do tega, da bi se črnoglede napovedi kdaj izpolnile. Toda ne glede na to se naše življenje spreminja. Ne samo, da se privajamo (ali pa tudi ne) na borne pogoje, o katerih govorijo prav na vseh področjih, ne le v kulturi. Prihaja ubožni čas ne le zalo. ker na primer gledališče ne ho imelo šestih premier, pač pa samo tri, ali pa večeri glasbe ne bodo vsak mesec, pač pa le enkrat ali dvakrat v sezoni. Ubožnost (čeprav navidezna) zeva iz vsakega kota tudi zato, ker se je zaradi junijske vojne, marsikaj pokrilo na varno. Galerije so res odprte, tudi nova likovna dela se dajejo na ogled, kar je razumljivo, končno tudi ni treba, da zavlada okoli nas nekakšna kulturna tema. Toda v muzejih in drugih kulturnih hišah bo še nekaj časa prazno mesto, kjer je morda visela Jakopičeva slika, kjer so bile omare z izkopaninami - pričevanji o prednikih na naših tleh. skratka vse to, s čimer se kulturno identificiramo. Pri tem niti ni tako pomembno, da bo treba po mednarodno potrditev vrednosti slovenskih impresionistov z razstavo v Pariz. Pomembnejše in (tudi bolj boleče vsekakor) bo to, da vsega tega najvrednejšega leta in leta verjetno ne bomo upali prinesti iz varnih zaklonišč. Ali vsaj toliko časa ne, dokler ne pomine agonija razpadanja države. Razpad pa utegne s seboj v prah in izničenje potegniti marsikaj, kar je za neki narod pomembno kot identifikacija. Zato toliko klicev kulturnih delavcev iz sosednje republike, kjer se jim pred očmi sesuvajo kulturni spomeniki, hrami, dediščina vekov, bogastvo, pred katerim strmi tudi Evropa. Malo je muzejev tako srečne roke, ki lahko najdragocenejše, kar imajo, pospravijo v kovček in pošljejo na varno v tujino; večina muzejev pa ni sposobna ogromnega materiala spraviti na varno. Kaj pa je topovskim cevem mar osiješke katedrale, z neizmernim materialnim bogastvom dolge kulturne preteklosti natrpanim muzejem takoj čez cesto, če jim ni mar vrtcev in bolnišnic... Koliko tega bo v prahu, če se vse skupaj morda tudi enkrat konča. Toda verske vojne in ta prikrita, ki zdaj divja v naši bližini, ni nič drugega (poleg vsega drugega) kot to: takšne vojne pa so kot zgodovina pove dolgotrajne, zagrizene, umazane, tlijo desetletja. Kot na primer na Severnem Irskem. Tja k meji ob Londondernju so letos poklicali Marka Pogačnika, da bi na svoj posebni način z me-galitskimi pomniki pomiril ta del nesrečne pokrajine, ki še kako pozna obraz vojne terorističnega tipa. Ali bo to v naslednjem letu, ko Evropa začne brisati meddržavne meje. pomagalo tudi k zmanjšanju irske civilizacijske tragedije? Kdo ve. koliko bi tak način umirjanja narave in ljudi deloval tudi na balkanskih tleh? Menda ja ne bo treba na umiritev znorelih ljudi čakati še desetletja dolgo kot v irskem primeru KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled razstava sester Andreje in Marjetke Dolinar. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 16. do 20. ure. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka EjtiŠtih de Fernandez de Cordova. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik slikarjev Štefana Bertonclja iz Selc in Franca Ranta iz Železnikov. V Kosovi graščini si je moč ogledati ilustracije Andreja Trobentarja, v prvem nadstropju pa razstavo Pripoved o prazgodovinski hiši, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del predšolskih otrok. Že ob 16. uri pa bo na Linhartovem trgu pred galerijo mala veselica s pevko Romano Krajnčan. V galeriji Pasaža razstavljajo črno-bele fotografija mladinci Fotokluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Herman Gvardjančič. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava del nastalih na Ex tempom Selca 91. V galeriji Fara je na ogled razstava slik Janeza Justina. Na Loškem gradu v Freising Baru razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je vsak dan med 17. in 19. uro, ob sobotah fn nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro na ogled razstava Brede Klemenčič Unikatno ročno oblikovanje pletenin. V paviljonu A banke je na ogled razstava Govorica dokumentov. GLASBENA ŠOLA AKORDEON Koroška 67, Kranj Vabimo k vpisu učence za harmoniko, kljunasto in prečno flavto, predšolsko glasbeno vzgojo (starost od 4 do 6 let) in pripravnico (starost 7 let). Nekaj prostih mest je še za pouk klavirja, kitare in elektr. klaviatur. Pouk bo potekal v centru Kranja. Prijave sprejemamo po telefonu 212-007 (tudi v soboto). NUDIMO VAM TUDI NAKUP INŠTRUMENTOV! d. o. o. Škofja Loka Podjetje za trgovino, zastopanje in posredovanje 64220 Škofja Loka, Godešič 14/A Telefon 064/631-377 telefax 064/631-377 Vam ponuja vijake za les in pločevino. ARNOLD • ASPA Vijaki so uvoženi iz ZR Nemčije. Vijačenje masivnega lesa in iverk brez predvrtanja z nizkim momentom privijanja. Vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, količinski popusti! V zalogi celoten program. Zaupajte nam - skupaj bomo najboljši. 'mmmm^rGLAs 10. stran GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 13. septembra 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Slovenska razpoznavnost Kranjski sejem "Slovenski proizvod - slovenska kakovost" in ljubljanski sejem "Marketing klub" imata dosti stičnih točk, predvsem pa sta se oba ubadala z aktualnim vprašanjem o slovenski razpoznavnosti v Evropi in v svetu. Slovenija je v smislu samostojnosti in neodvisnosti nedvomno največjo promocijo doživela z desetdnevno vojno, tedaj je svet slišal za nas in občudoval naš pogum, dokaj hitro pa je na to seveda tudi pozabil, kajti vrste se novi dogodki. Medtem za promocijo Slovenije ni bilo nič storjeno, nedvomno jo je turistično in trgovsko težko propagirati, dokler na Hrvaškem divja okrutna vojna, vendar pa bi se vsaj dolgoročno morali pripraviti na promocijo Slovenije. Nekaj bi se moralo dogajati, saj bomo sicer res marsikomu ostali v spominu kot evropski Kurdi ali pa kot pozabljena stran Alp. Kranjski sejem je dobesedno vrgel rokavico, izkazalo se je, da državni organi še niso pripravljeni na izziv, čeprav bi bila prav kakovost lahko razpoznavni znak našega blaga, kakršnega si je uspelo pridobiti nemško in japonsko. Seveda bi za kaj takšnega potrebovali nacionalni program kakovosti in promocije, podprt z denarjem, tudi državnim. Poglejmo k sosedom, v Avstrijo, s katero se dandanes radi primerjamo. Znameniti avstrijski A je krepko podprt z denarjem, Avstrija za njegovo promocijo namenja 3 promile zunanjetrgovinskega prometa, kar znese 300 milijonov mark. Slovenska gospodarska zbornica borih 300 tisoč mark, kar pomeni, da Avstrijci za promocijo namenjajo tisočkrat več denarja. Tudi na posameznih področjih dajejo za propagando veliko več denarja, za promocijo turizma denimo 36 milijonov mark, pri nas 1 milijon mark, za promocijo avstrijskih vin 23 milijonov mark, pri nas nič. Drugo poglavje pa so seveda podjetja. Marketinški strokovnjaki pravijo, da celo tista, ki so se včasih resno ukvarjala z marketingom zdaj zaradi pomanjkanja denarja in dnevnih skrbi to opuščajo, saj so likvidnost in plače poglavitna skrb direktorjev in jim za vse drugo zmanjkuje časa, kaj šele za dolgoročno ukvarjanje s kakovostjo, promocijo itd. Predvsem pa bi se morali pri nas zavedati, da kakovost lahko rodi le vsesplošna družbena naravnanost, ne zadoščajo pridne roke in tehnična disciplina v tovarni, temveč celoten tehnološki proces in poslovanje, h kakovosti pa mora biti usmerjena tudi celotna družbenega nagradnja, ne nazadnje vlada in skupščina. Če torej ta hip pogledamo v skupščino, ki sprejema lastninsko zakonodajo, lahko pikro rečemo, da zelo slabo skrbi za promocijo Slovenije v Evropu in svetu, saj že prihajajo glasovi, da se zahodni podjetniki z velikim nezaupanjem odzivajo na predlagano podržavljenje podjetij. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Obrtni sejem v Celju V Celju so danes odprli 24. mednarodni obrtni sejem, ki je od leta 1989 nomiran za osrednji tovrstni sejem v prostoru Alpe-Jadran. Na sejmu, ki bo odprt do 22. septembra, se bo predstavilo 1.320 razstavljalcev, od tega 87 s tujine, ki svoje izdelke predstavljajo na 45 tisoč površinskih metrih skupne površine, od tega 12 tisoč pokrite. Odziv iz tujine je zaradi vojne na Hrvaškem nekoliko manjši, vendar pa kljub temu pričakujejo 230 tisoč obiskovalcev. Tudi tokrat bodo podelili priznanja, po deset zlatih, srebrnih in bronastih plaket ter več plaket mesta Celja. Novost letošnjega sejma je, da so ločeni prostori za razstavljalce in prodajalce. Sejma, ki je tokrat izrazito slovenski, bodo obiskali tudi ugledni gostje, danes ga odpira predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Kakor poročajo iz Celja, je mesto in okoliški kraji v znamenju obrtnega sejma. V Žalcu, Laškem, Rogaški Slatini, Dobrni in v Celju bo delovni čas gostinskih lokalov prilagojen gostom, skoraj povsod so poskrbeli za kulinariko in zabavo. Pripravili so tudi več kulturnih prireditev, nekaj tudi na mestnih ulicah, tudi trgovine bodo v čase sejma odprte do 20. ure. Predstavitev vin iz Medane Na Brdu so pred kratkim predstavili na ljubljanskem vinskem sejmu nagrajena vina iz Medane v Goriških Brdih. Člani tamkajšnje vinogradniške zadruge Brajda so na letošnjem vinskem sejmu pobrali polovico vseh odličij, ki so jih prejela primorska vina oziroma 18 odstotkov vseh, podeljenih na letošnjem vinskem sejmu. Z zlatimi medaljami so bili nagrajeni sivi pinot pridelovalca Krena, sauvignon in chardonav Kristančiča in beli pinot pridelovalca Bužinela. Hkrati so se s svojimi na Brdu predstavile Ljubljanske mlekarne. Izguba trikrat presegla akumulacijo Po podatkih SDK je bilo v letošnjem prvem polletju v Sloveniji 2.351 podjetij 11 milijard dinarjev izgub, kar je 69,2 odstotka več kot lani v tem času. Izguba bi bila dosti večja, če si podjetja ne bi pomagala z obračunavanjem revalorizacije, na njen račun so pridobila 11,3 milijarde dinarjev. Podjetja, ki so dobro poslovala, pa so s pomočjo revalorizacije svoj poslovni izid poslabšala za 841 milijonov dinarjev. Kar 96,65 odstotka izgube je imelo 492 podjetij. Med izgubarji je vedno več tudi zasebnih podjetij, čeprav ima njihova izguba le 2,3- odstotni delež. Vendar pa je na seznamu kar 1.469 zasebnih podjetij, torej že vsako peto, zato bi se nedvomno morali vprašati, kaj se dogaja z davčnim nadzorom. trosilnik sena 06VH1I-4IS BIDER Zamisel o znaku slovenske kakovosti je zelo dobra, žal je "horuk" Izbrali 17 podjetij s 53 izdelki Posvet opozoril na trenutno zmedo na področju označevanja porekla in kakovosti blaga. QUAUTY Kranj, 12. septembra - Na Gorenjskem sejmu so v okviru sejma "Slovenski proizvod - slovenska kakovost" kot kandidate za znak SQ izbrali 17 podjetij s 53 izdelki, čez leto dni pa naj bi znak tudi uradno podelili, ko bo podeljevanje uradno podprto. Današnji posvet je opozoril na zmedo na trenutno zmedo na področju označevanja porekla in kvalitete blaga, med drugim tudi na to, da za znak SQ ni bilo preverjeno, če je v mednarodno v koliziji s kakšnim že obstoječim znakom. Na posvetu je predsednik ocenjevalne komisije Andrej Tavčar najprej razglasil rezultate, izmed 75 podjetij s 269 izdelki, kolikor se jih je predstavilo na sejmu, so izbrali 17 podjetij s 53 izdelki, ki so postali kandidati za znak SQ. Še naprej pa bo komisija odprta, do 15. oktobra bodo sprejemali dodatne predloge, tudi podjetij, ki se sejma niso udeležila. Vendar so to le kandidati, ker podeljevanje še ni podprto z ustreznimi zakoni. Posveta se je udeležil tudi Maks Bastl, slovenski minister za trgovino, ki je dejal, da ima sejem, čigar pobudnika sta Gorenjske sejem in kranjska občina, velik odmev, ki ga bo treba izkoristiti za spodbujanje kakovosti. Rojstvo novega znaka pa seveda zahteva svoj čas, minister Bastl je obljubil, da naj bi bila do prihodnjega leta ustrezna zakonodaja sprejeta. Posvet je za okroglo mizo zbral tudi ugledne slovenske strokovnjake, o kakovosti svo- Komisija je pri ocenjevanju upoštevala slovensko poreklo (vsaj polovični delež vrednosti stroškov končnega izdelka), uporabo domače blagovne znamke na trgu, spričevala, certifikate in pismena dokazila o kakovosti, posebna priznanja in nagrade za kakovost. jih izdelkov pa so spregovorili predstavniki IKEA, Save Kranj, Krke Novo mesto, Yu-lona Ljubljana in IMV Novo mesto. Dr. Radovan Andrejčič s kranjske fakultete za organizacijo dela je dejal, da potrebujemo nacionalni program kakovosti in spomnil, kako Japonci nimajo lastne hrane, energije in kovin, živijo pa od kakovosti, kar bi morali vzeti kot zelo resen zgled in nekaj storiti za kakovost, da bomo lahko lepše živeli. Mitja Borko z Inštituta za kakovost in metrologijo v Ljubljani je opozoril na razliko med blagovnimi znamkami in označevanjem porekla blaga, trenutno je pri nas na tem področju zmeda, ki jo bo potrebno odpraviti z ustrezno zakonodajo. V samostojni Sloveniji bodo lahko z napisom "Made in Slovenian" opremljeni vsi naši izdelki, saj bo s tem označeno slovensko poreklo blaga, morda si bo pridobil tudi ugled kakovosti, kar je seveda prava, evropska pot za prodor našega gospodarstva v svet. Njegovo razmišljanje je nadgradil dr. Stojan Pretnar z Urada za industrijsko lastnino, ki je dejal, da znak kakovosti lahko le nadgradi znak porekla blaga in tako predstavlja kolektivno blagovno znamke, svoje imajo seveda lahko tudi posamezna podjetja. Pri tem pa je opozoril, kako strogi so v Evropski skupnosti in v ZDA pri spošto- Na sejem je kranjski Merkur prišel s svojim znakom Merkur Quality - MQ, ki so ga po besedah Viktorja Vauhnika, pomočnika direktorja marketinga, minuli ponedeljek tudi uradno zaščitili. Pod tem znakom nameravajo prodajati 5 do 6 odstotkov prodajnega programa, vanj bodo seveda uvrščali kakovstne izdelke, kar bo povzročilo kakovostni pritisk tudi na proizvajalce. S temi izdelki ki so lično embalirani, nameravajo prodreti tudi na trge sosednjih držav. vanju zaščitenih blagovnih znamk, zato jih je potrebno* poprej mednarodno preveriti, česar kranjski prireditelji še niso storili. Upajmo, da se ne bo zataknilo podobno kot pri označevanju avtomobilom, saj ima oznako SL priznano država Siera Leone, ki je sicer ne uporablja, vendar jo kot kaže ne namerava odstopiti, saj po Pretnarjevih besedah v Sloveniji zdaj razmišljajo o oznaki SI. • M. Volčjak Kandidati za znak SQ Sava Kranj - plašči za dvokolesa, mopede, skuterje, Jlavista, avtomobilski plašči EXACT, sinhronizacijski jermen DENTOVEL, ofsetna gumena obloga Mercator, Agrokombinat Krško - namizno vino z geograjskitn poreklom cviček, vrhunsko vino modra frankinja MIP Nova Gorica - kraški pršut Mercator, Nanos Postojna - kraški pršut Mercartor, Oljarica Kranj - jedilno olje Cekin, Konsum in Cekin special Krka Novo mesto - steklena volna Novoterm, čimžano sredstvo Krkapon, protetični preparat Firšt Rototehnika Mozirje - motor ražnja SM4P Elan Begunje - smuči MBX. čoln GT 570 TEVE Varnost Zagorje ob Savi - flourescentna svetilka v proti- eksplozijski izvedbi Mizarstvo Ovsenik Kranj - masivna vhodna vrata iz smrekovega lesa Iskra Termiali Kranj - elektronski telefonsko aparat ETA 900 in ETA 80. Selecom 1/4 (2/8), Isicom plus Iskra Števci Kranj - enofazni in trifazni števec Puškarstvo Šteh Kamnik - lovska puška Yulon Ljubljana - ultralon, taftilon, ultrasan Sukno Zapuže - devet volnenih odej in tkanin (oznake so v številkah) Slovenijavino Ljubljana - vinjak exclusive slovein, peneče vino valvasor, vino avia, brandv baron vega. vina pod blagovno znamka Slovin in Avia BPT Tržič - posteljne garniture diana, dalila, sara, silvana. sii-via, daniela in tulipan Lomščica priključena na omrežje Tržič, 6. septembra - Vodno elektrarno Lomščica so v petek, 30. avgusta, priključili na omrežje, že v prvem tednu obratovanja je oddajala elektriko v omrežje. Elektro Gorenjska je tako pridobila pomemben proizvodni objekt, na Gorenjskem je to petnajsta elektrarna, skupaj imajo 9.426 instalirane moči. Zajetje vodne elektrarne Lomščica v Tržiču, ki so jo pred kratkim priključili na omrežje. V Ljubljani odprli tretji Marketing klub Vodno elektrarno Lomščica so začeli graditi leta 1987, gradnjo so zaključili lani, zadnjem letu pa vgradili opremo. Gradnja je bila zahtevna, saj od zajetja poteka 263 metrov dolg betonski dovodni kanal do strojnice, ki je locirana 30 metrov nad sotočjem Lomščice in Tržiške Bistrice nad Trži-čem. Litostrojeva turbina tipa Francis izkorišča 118 oziroma 110-metrski padec in poganja generator Rade Končarja z delovno močjo dveh megavatov. Elektrarna je na distribucijsko omrežje priključena po 20 kilovoltnem kablovodu, obratuje lahko tudi odtočno za napajanje Tržiča. Namenjena je pokrivanju konične porabe do akumulacijskega jezera, 1" se nahaja v naravni globeli v velikosti 66 tisoč prostornin-skih metrov in se popolnoma sklada z okoliškim terenorri' Od jezera vodi metrski jeklen1 cevovod v dolžini 720 metrov električne energije. Ob srednj1 vodi bo dnevno oddajal osefl1 ur vršne energije ob polni m0' či, ostalih šestnajst ur pa se bo polnilo akumulacijsko jezero. ob nizkih pretokih bo lahko kompenzirala jalovo energijo v omrežju. Dnevno bo proizvedla 16 megavatnih ur električne energije. V končni fazi bo daljinsko upravljana iz distribucijskega centra v Kranju. Investicija je znašala 9,5 milijona mark. • Drago Papler Navzoči vsi, ki rinejo na drugi breg Ljubljana, 11. septembra - Na Gospodarskem razstavišču so odprli tretji forum in specializirani sejem Marketing klub 91, na katerem so se, kakor je na otvoritveni slovesnosti dejal Jure Apih, zbrali vsi, ki navkljub vsemu rinejo naprej, na drugi breg. IZJEMNO ZNIŽANA CENA !!! Tretje sejemsko in poslovno srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških in poslovnih storitev, materiala in opreme po besedah glavnega urednika revije Media marketing torej označuje predvsem trmasto vztranje, ob čemer je spomnil, da je bil prvi sejem izjemno pomemben dogodek za Balkan, Slavnostni govornik dr. Andrej Ocvirk, podpredsednik slovenske vlade, je govoril o času velikih sprememb, ki se jim bomo morali prilagoditi vsi, prav marketing pa je v tem času zato izredno pomemben. Na sejmu se tokrat predstavlja 80 razstavljacev, v glavnem so iz Slovenije, nekaj jih je tudi s Hrvaškega, med njimi je nekaj novih, saj je tudi na tem območju vse več zasebnih podjetij- Sejem spremlja Forum, ki obsega več strokovnih posvetov in okroglih miz, prvo so pripravili takoj po odprtju sejma z zahtevno temo: Promocija slovenskega gospodarstva v Evropi in svetu. Velik met je bila zadnja vojna, je dejal slovenski minister za informiranje Jelko Kacin, predpogoj za promocijo gospodarstva pa je, da nas svet prepozna kot neodvisno in samostojno državo, zato enotnega programa gospodar- ske promocije še ni, potrebnih pa bo več usklajenih akcij na različnih ravneh. Direktor Studia marketing Jernej Repovž je dejal, da so projekt o identiteti Slovenije že napravili in pokazali slovenskemu vodstvu, naprej pa se stvari niso premaknile. Z vojno in njeno škodo je Slovenija vzbudila pozornost v svetu, vendar je to premalo, promocija zahteva denar, ki ga naša država nima, naše gospodarstvo pa po Repovževi oceni ni marketinško naravnano, naše menedžerje lahkjo pohvalimo, da veliko vzdržijo, niso pa izobraženi. Tudi slovenska vlada je reaktivna, je dejal Janez Tavčar in to pojasnil s turistično propagandno akcijo, ki jo je turistično gospodarstvo uspelo dogovoriti, zataknilo pa se je pri ustanovitvi agencije. Pri tem je seveda v zraku obv sela Kacinova pripomba, da J v tem času res vprašljivo pr° pagirati turizem. Zanimive so bile misli ^r Branka Jazbeca, tajnika odb^ ra za gospodarstvo pri slove1:. ski kulturno gospodarski isC. v Trstu, saj Slovenijo opazuj od zunaj. Evropo v Sloven'J preveč idealiziramo, kar je * zumljivo, ker si tja želimo. S*jj venija ima v Evropi rnožn° zlasti kot posrednik z Bal* • nom in z Vzhodno EvropOi s.( ima potrebne izkušnje. Svo^ mesto pa bi lahko poiskala tu v južni povezavi Barcelona Trst - Budimpešta, ki bo teži'^ imela v severni Italiji, kaj P meni, da bo spodbujala nas . janje majhnih, gibčnih podjc • M. V. UVODNI W£ U ŠTUDENT NAJ VE! T f W (Za uvod v novo študijsko leto) UREDNIK PRILOGE: TOMAŽ KUKOVTCA DESIGN: IGOR POKORN IN MURFI M. EINHEIT N Tomaž kukovica: hic et nunc albert mrgole: študent naj ve rastko močnik: stara retorika in nova demokracija iztok saksida: ob pitekantropovem stotem rojstnem dnevu intervievv: dragan živadinov feljton: kranj, mesto v mrzlici alternative tomaž kukovica: feljton se predstavi marijan štancar-monos: pesmi sonja korošec: pesmi murfi m. einheit: strip jB xj v o e> isr i HIC ET NUNC Kakorkoli se časi spreminjajo in dizajnerjem nove podobe lepše stvarnosti na Slovenskem od preobilice dela pohaja sapa, se v nove iluzije vendarle neizbežno vpisujejo nasledki domnevno preseženega sistema. Kakor je moratorij pošiljanja slovenskih fantov v enote jugo-vojske najbolj prizadel tiste, ki so v JLA že bili, prizadene reforma šolskega sistema najbolj tiste, ki jim je namenjena. Re-formistično početje je seveda politična dejavnost: a reševanje protislovij, ki jih povzroča politični poseg, je prepuščeno iznajdljivosti šolskih institucij. Ob novi institucionalni zakonodaji se očitno še ni uspelo mobilizirati zatrtim učiteljskim enotam, tako da so šli namesto njih na ulice dijaki. S tem so dijaki žrtvovali svoj revolucionarni zanos za druge; v boju, kjer so šli za druge po kostanj v žerjavico, so sami ostali praznih rok. Še več, izmučeni od utrujajočega boja z oblastmi so se naenkrat znašli pred novimi težavami življenja na univerzi, ki jim ponovno zastavlja neznane in nerešljive probleme. Še vedno namreč prihajajo v univerzitetno polje obremenjeni z dediščino projekta "srednjega usmerjenega izobraževanja" (SUI), zaradi česar je vredno, da si podrobneje ogledamo nekaj bistvenih vsebinskih razlik med aparatom srednjega izobraževanja in načinom pridobivanja vednosti na univerzi. Vsak začetek je težak, še posebej začetek te priloge, njeni porodni krči pred rojstvom. Bodi usoda še tako nemila, karma ti je namenila ime "Proti vetru". Čeprav ne verjamemo v usodo, temveč le v stezice, ki si jih sami utrdimo, nas ta pot vodi Proti toku, proti vetru. Nekoč je Konfucij zapisal, da se vsaka Pot začne s prvim korakom, v tem primeru s korakom, ki bo skušal stopiti proti vetru kul-turno-političnega centralizma; Slovenija je osamosvojena, le še vprašanje časa je, kdaj bo dobila žig mednarodno priznanega subjekta. Kdaj se bo to zgodilo, je stvar politikov, in ti odločajo' o vsem, tudi o kulturi. Sloveniji, tej novi državici, ki jo lahko v nekaj urah prevoziš od Maribora do Pirana, se obeta, da bo postala država z enim samim mestom - Ljubljano. In to, ta politična rušada se že odvija. Periferna mesta ekonomsko slabijo, ljudi se prijemlje apatija, ambiciozni odhajajo v obljubljeno mesto, v Ljubljano. Nekdanja mesta postajajo vasi, 'Judje kosmati, brez manir, s trdimi pestmi, ki krojijo nepisane barbarske zakone, podmazane s krvavim denarjem. In muze? Muze molčijo. Ali govorimo o odsotnosti kulture? Poiščimo vzroke. Gre za ekonomijo? Ekonomska odvisnost kulture je neizpodbitna; kdor komajda nasiti lačna usta, ne bo trosil denarja za "luksuz". Toda vse več je tudi tistih, katerih žepi se trgajo od teže denarja, in tisti, kako se J'm že reče - razni obrtniki kakopak, nimajo žeje po kulturi. Denar naj ostane v nogavici, kaj bi ga vlagali v kulturo. In kulturniki so brez denarja... Denar torej je. Le izbrskati ga je treba. Se pravi ekonomija ni pravi vzrok, saj, kdor dobi vladni cekin, ta ga ima zase, za lastna lepotna ličila, kajti, če je denarja malo, se bo tudi manj delalo. Ali je potemtakem vzrok globokemu spancu muz apatija, brezupnemu umu, ki vlada našim državljanom? Pretresimo argumente. Zahtev po prostorih, denarju skoraj ni, predvsem pa ni idej. Bolje rečeno; mladi svojih idej ne povedo na ves glas, jih ne poskušajo mate-rializirati iz gradov v oblakih v trdnjave kulture, teh edinstvenih monumentov človeškega bivanja... Manjka se volje, vo-1 lje po kreiranju. Manjka se tudi ideologov, ne tistih, ki zastrupljajo mlada srca z rambomačizmom, z genocidno željo po ubijanju, marveč tistih, ki vdihujejo v dušo idealizem kreiranja, ljubezni in življenja. A žal smo postali take živali, ki se raje naslajajo ob strahotnih fotografijah o gro-zodejskih pobojih na naslovnih straneh, in ob črni kroniki. Kulturna centralizacija Slovenije preprosto pomeni, da bo Ljubljana tudi edino civilizirano mesto, mesto, kjer bo civiliziran odnos vzdrževalo mišljenje, ideje, ki se vijejo skozi literaturo, predstave, glasbo... Mišljenje, ta srčnost, ki nas loči od nižjih vrst, pa bo kot izgleda izumrlo na periferiji; v mestih, kot so Koper, Maribor, Novo mesto, Velenje, Celje, Kranj... v mestih, kjer so prijokali na svet Prešeren, Cankar, Finžgar, Kosovel... Vsak brodolomec bo povedal, kako hud je boj z vetrom; proti vetru gremo v boj za mišljenje, v boj proti politiki. Najsi bo ideja še tako čudno zveneča, a trenutne razmere so edino primerljive z intuicijo brodolomca, ki se sam, neznaten bori z neskončno velikim oceanom za preživetje... Družbena apatičnost, ki jo diktira ekonomija se lahko razbije z močjo volje; ne prepustimo svojih možganov kisanju, če nam visoke cene vstopnic za razne predstave ne omogočajo ogleda, ne upajmo v iluzije o boljšem jutrišnjem dnevu, če danes ne aktiviramo niti enega vzvoda za cilj. Ena, od najtrdnejših postulatov, najrazvidnej-ših argumentov našega bivanja je beseda, beseda odtisnjena na časopisnem papirju, beseda, ki nosi misel. Mišljenje mora biti podrejeno stringenci kritičnega dojemanja socialnega okolja, saj nam le tak pristop omogoča progres. Časopisne priloge so sredstva prezentiranja mišljenja, naše obstojnosti in hkrati najcenejši vir duhovnosti; kdor si ne more odtrgati od ust nekaj soldov za omiko miselne kulture, si lahko to duhovno hrano priskrbi v čitalnicah. Napor, ki ga človek vloži v listanje in branje časopisa je izkaz ljubezni do mišljenja, je prvi korak, prva prehojena stopnica proti tokovom brezciljnosti in akt revolta proti politiki dekul-turalizacije regionalnih centrov. Zatorej: Hic Rhodus, hic salta. Tomaž Kukovica Srednješolec je v odnosu do vednosti nekako v podobnem položaju kot ubogo otroče, ki je prisiljeno verjeti interpretacijam starejših na besedo. Srednješolska "vednost" je produkt verovanja v eklektici-zem, v zgoščene izvlečke, reinterpretacije, pojasnjujoče komentarje, sumarne in neproblematične zgostitve z vseh vetrov nabranih receptov... Zato se srednješolska vednost nikoli ne sprašuje o izvoru posredovane vednosti, ne problematizira podanega (saj iz prvega izhaja, da tega niti ni zmožna izvesti). Taka vednost pa ni vednost, ampak slepa pokroščina, ki ji raje recimo kar neumnost. Ideal izobraževalnega režima, ki je moril bruca v srednješolskem obdobju, je - kako paradoksno - vzgoja. Med dresur-nim početjem štiriletnega načrtnega poneumljanja je sicer vseskozi prepoznaval vzgoje-valno tehnologijo, a ker ga je izobraževalni aparat držal v nemočni ukleščenosti, je ni zmogel reflektirati. Ob začetku novega študijskega leta pa vendarle ne gre zanemariti tega, da prihaja na univerzo generacija, ki je za svoje pravice že šla na ulice. Ne toliko zaradi vsebine, bolj zaradi uporništva, ki so ga demonstrirajoči dijaki pokazali na ulici, zaradi njihovega neizmerno dragocenega prispevka v formiranju srednješolske kulture v javnosti lahko univerzitetni prostor novince pričakuje z optimizmom. Morali smo si privoščiti tole kratko digresijo, ki po ovinku ceni vrline sodobnega dijaškega značaja, da bomo z manj bojazni prešli na področje, ki ga ljudje navadno prekmalu pritaknejo polju osebne časti. Tako ne gre za osebno žalitev, ampak prej za problematizacijo, če rečemo, da prihajajo revolucionarni dijaki na univerzo opremljeni z neumnostjo, privzgojeno v preteklem izobraževalnem režimu. Vendar, poudarimo še enkrat, neumnost je produkt pod izobraževalno krinko čepečega vzgojnega prizadevanja, da bi uveljavili VRO. (1) Poleg tega neumnost ni edini uspeh produkcije današnje srednje šole, ki se ji pod sedanjim ministrstvom oz. vlado tako in tako piše vse slabše. Kar nas skrbi, je popolna odsotnost odnosa do vednosti oz. teorije. Kar usmerjeni srednješolec ve, se nanaša na področje transfer-ja (2) med učiteljem kot zastopnikom poneumljenega sistema in učencem kot oblastno nadzorovanim sprejemnikom, ki na neki točki vendarle uspe spoznati učiteljevo bebavost. To spoznanje izvira sicer iz nekega drugega registra, iz registra intersubjektivnih odnosov znotraj mladinske kulture, kamor se pač učitelj, podvržen somnambulnemu gospostvu (ki z novo zakonodajo in resnično oblastjo v rokah izbranih, desno usmerjenih ravnateljev, postaja realnost), ne more umestiti. Napetost med tistimi, ki učijo, in učečimi se srednješolci se torej ohranja na ravni intersubjektivnih odnosov, ki jih preči generacijski konflikt in ne konflikt razumske argumentacije, kot bi v izobraževalnem procesu logično pričakovali. Razredni boj se tako dogaja na sprevrnjen način, njegov izid pa gre predvsem na škodo vednosti srednješolcev. Kot smo že nakazali, se učitelj iz svoje omejenosti ne more prebiti z bojem različnih argumentov (npr. po branju originalnih tekstov), ker ga bebavi nadzorni režim sili k totalni zapolnitvi učne ure, kjer je diskusija eden najbolj motečih dejavnikov v dresurnem postopanju. Učitelja omejuje prav pokorščina neznosnemu normativnemu pritisku, ki mu onemogoča, da bi normalno posredoval vednost. Ker pa ima ta omejenost neizmerne ekspanzionistične težnje, se učitelj v svoji režimu zvesti drži zateče k nerodnosti, ki ga kvalificira za dvakratnega kljukca; izkoristi namreč oblastni totalitarizem in zahteva zgolj verovanjsko pokorščino. S tem pa premesti težišče napetosti od izobraževanja k vzgoji ter hkrati prikrije luknjičavost verovanjskih predpostavk, tako projekta VRO (vsestranksko razvite osebnosti), kot SUI (srednjega usmerjenega izobraževanja). Produkt opisane pedagoške fabrikacije pa na univerzi nikakor ne more uspeti. Iz izkušenj zadnjih let lahko postrežemo s podatkom, da študenti svoj študijski neuspeh ob koncu leta najpogosteje in celo brez posebnih zadržkov opravičujejo z nerazumljivostjo predavanj. Svoje čase je veljalo načelo, da se nerazumljivosti razčiščujejo neposredno med predavanjem, ali v času kon-sultacij, in bi tak argument po- menil za študenta največjo sramoto. Skušajmo se vživeti v perspektivo študenta, ki doživi študijski kolaps, ker (kakor pravi) ne more dojemati prezentacije vednostnega diskur-za. Kot poslušalec predavanj je študent v položaju absolutnega vernika glede na prezentirano gradivo. V nasprotju s srednješolskim diskurzom, ki navaja k pokorščini, univerzitetni di-skurz (kolikor mu uspe preseči reprodukcijo utečenega srednješolskega poneumljevalnega sistema) evocira svobodo duha in razuma. K temu pa neizbežno pripada izkušnja demokratičnega dialoga, prek katerega se vzpostavlja značilno inter-subjektivno razmerje bodočih intelektualcev. Študent si ob vstopu v univerzitetni prostor enostavno ne upa spregovoriti, saj iz srednje šole ni opremljen z retorično prakso, pa tudi nima kaj vprašati. Do vednosti, ki mu jo posreduje predavatelj, enostavno nima odnosa, kakršnega od njega pričakujejo na izpitu. Lahko bi rekli, da preprosto ne verjame v vednost, saj zanj predavanje ni izziv v smeri vednostne ekspanzije, temveč je neznosna obremenitev za možganski me-morativni sistem. Med misliti in memorirati pa ob poskusu produkcije misli in spomina zazija nepremostljiva zev. Zato bruci niso le nepismeni, niti brati ne znajo! Predvsem jih je tega potrebno naučiti pred vstopom na univerzo. S pritiskom srednješolskih izkušenj in z vztrajanjem pri njihovem reproduciranju prihaja prek študentov na univerzo pritisk po znižanju kvalitete študijske ravni. Na ta način se v praksi artikulira napetost, ki se na drugi strani kaže v boju za nadzor nad univerzitetnim poljem med šolskim in raziskovalnim ministrstvom. Trenutno je kvaliteta našega visokošolskega izobraževanja prepuščena etični drži univerzi-tetnikov, ki prisegajo na institucionalni ugled in v zadevah vednosti ne popuščajo pred pritiskom človeških tragedij študentov, ko se le-ti nepripravljeni in obremenjeni s srednješolsko tradicijo znajdejo pred nerešljivo izpitno nalogo. Verjamemo lahko, da gre za dvojno etični konflikt, kjer bi kdorkoli težko predpisal racionalno recepturo. Kolikor bo popustil še zadnji branik v univerzitetnemu izobraževalnemu aparatu, se je bati, da bo prišlo do počasnega propada in da bo univerza, s pripadajočim poljem svobodnosti, izgnana iz prostora civilne javnosti. OPOMBE (1) VRO (vsestransko razvita osebnost) je vzgojni smoter pedagoškega umotvorja izpred dobrih desetih let. Problemi so v posebni številki prikazali kritiko omenjenega pedagoškega prizadevanja; zdi se, da širši pedagoški krogi te kritike niso opazili. (2) Transfer nam pomeni koncept, ki sicer domuje v psihoanalitični praksj. vendar ga lahko koristno uporabimo tudi v našem primeru, ko skušamo nakazati dinamiko prenašanja verovanjskih predpostavk. Albert Mrgole mwmm^,GLAs 12. stran Petek, 13. septembra 1991 Rastko jVIočniJk V javnem govoru se zadnje čase vpadljivo, uveljavljata dve maniri: obrednost in podtikanje. Medtem ko se zdi, da je neka mera obrednosti davek, s katerim se mora govorec odkupiti za zahtevo po javni pozornosti, pa je podtikanje videti pravo nasprotje nravstvenosti besede, ki želi biti za javnost. Z obrednimi prvinami govorec dokazuje, da je resen, da priznava občestvene avtoritete, da, skratka, spoštuje poslušalke in poslušalce: vsak govorni začetek je ritualen, naj besednik sicer poseže še tako in me-dias res, vsaj pol stavka mora žrtvovati bontonu. Uvodni obrazec ne sporoča nič: pomensko je tavtološki, pripoveduje samo, kar je očitno, da je namreč govornik spregovoril -in prav s tem ustanavlja govorni položaj: hkrati ko je signal, ki naj pritegne pozornost, je tudi obljuba, da se bo govorec pozornost potrudil zaslužiti. Pri tej vrsti "navad" tako rekoč ni mogoče ločiti med kompozicijskimi pravili in nravstvenimi vodili: kakor se navsezadnje "spodobi" postavljati vejice in pike, tako je "pravilno" na začetku in koncu, ob prehodih in preskokih uporabljati retorična ločila. Sicer pa se je dvoumni položaj obrednosti v posvetnih družbah vtisnil celo v besedo, ki zaznamuje prav to vrsto rituala: izraz "manira" pomeni oboje - "lepe navade" in tisto, kar ob pregnani rabi lahko postanejo "slabe navade". Narobe podtikanje ni le nravstveno oporečno, temveč je z javno besedo v strukturnem nasprotju: ob javno izraženih stališčih in namenih sogovorniku pripisuje še skrita stališča in namene, če bi to vrsto razumevanja povzdignili v splošno načelo, bi bilo z javno besedo konec, saj bi se nam javno občevanje spremenilo v ples v maskah. Podtikanje spodnaša temelj razsvetljenega javnega sporazumevanja in se kaj lahko obrne proti podtikovalcu: kogar muči paranoja vsesplošnega sumničenja, ta ni samo po nepotrebnem napadalen in po nepotrebnem prestrašen, temveč predvsem ne razume; ker sistematično ignorira sobesed-nikove izrecne namere, se kaj lahko, ne da bi opazil, znajde v zaprtem svetu svojih zasebnih blodenj. Kakor obrednost sodi k temeljni razsežnosti govora, saj ga z mejniki, smerokazi umešča v tisto trajno "pogovarjanje", ki človeško družbo drži skupaj, tako tudi podtikanje izhaja iz neke temeljne značilnosti besede: namreč iz tega, da je mogoče z njo povedati več, kakor se izreče. Podtikanje parazitira na tisti značilnosti človeške zna-kovnosti, ki ji pravimo namigovanje, na značilnosti, ki zlahka pobegne v slabo neskončnost in je zato nekakšen večni barok našega besedovanja, če je za obrednost značilno, da rabi ohranjanju in obnavljanju tradicionalne avtoritete, ali, blaže rečeno, vsaj avtoritete izročila, brez katerega družba ne more obstati; pa je tudi za namigovanje in podtikanje mogoče pokazati, da je v službi nekakšne avtoritarnosti govora: ker z načelom "k vsakemu odkritemu namenu še en skrit namen" odpira neskončno igro ogledal, in torej uničuje možnost javne besede, potrebuje oporno točko, kjer je mogoče gangreno sumničenja zaustaviti. Lahko bi rekli, da namigovanje in podtikanje izsiljujeta prehod od baroka h klasicizmu: k umetnostni obliki, kjer je oporna točka v absolutnem pogledu, v perspektivi monarhovega gledišča. Zgodovinsko sodi namigovanje k somraku aristokracije, k dvornemu življenju, kjer se politika dogaja na način palačnih intrig. Sodi k obdobju jezika in duha, ki mu Hegel pravi heroizem laskanja. Če je jamstvo za obstojnost občestva v vladarju, s stališča posamičnega govorca lov na oporno točko pač nujno privzame obliko laskanja. Tako obrednost kakor namigo-valnost se zato slabo podajata demokratičnemu občevanju. Obrednost se v demokraciji preobrazi v etiketo - podtikanje in namigovanje pa zdrsneta v manjvrednostna retorična postopka. Demokracija obrednost in insinuacijo omejuje s kodifikacijo. Ker je ritualnost že sama kodeks, je z dodatnimi oziri učinkovitosti ni težko zmanjšati na nekaj pravil lepega vedenja, katerih spodnja meja je neomikanost, zgornja pa smešnost. Z insinuacijo je težje: poji se iz notranje moči besede, uzdo pravila ji je torej treba Šele nadeti. Ker nekorektnost podtikanja, namigovanja ogroža javno besedo, ni čudno, da je do discipliniranja insinuacije prišlo že zgodaj. Ciceron je insinuacijo definiral takole: "nagovor, ki se v poslu-šalčevega duha neopazno prikrade s sprenevedanjem in okolišenjem"; po Ciceronu insinuacija sodi k uvodu govora in ni njegov obvezni del. Narobe, v poštev pride le, kadar je govornikova naloga izrazito težka; je torej komaj dopustno orodje, ki ga je uporabiti le v sili. Pa še med tako nadzorovanimi skrajnimi sredstvi je naša moderna insinuacija, tj. podtikanje, le ena vrsta: druge "insinuacije" so razne premestitve, takojšen napad na najmočnejši nasprotnikov argument, šale, razvedrilne anekdote ipd.; skratka, namigi na nasprotnikove pomanjkljivosti niso imeli ravno ugledne vloge v stari retoriki. Prej smo tako rekoč iz "pojma" obrednosti in insinuacije pokazali, da v govorjenje uvajata avtoritarnost. Pokažimo zdaj še iz njune "prakse". Obredno govorjenje deluje z obrazci: pri obrednem govoru so jezikovne enote in način njihove povezanosti že vnaprej določeni, če je sploh možna kakšna izbira, je zelo omejena. Čim bolj tog je govor, tem manj pove: obrednost ubija semantiko. Zlasti pa ne dopušča argumentacije: ker je argument prav v tem, kako govorec povezuje svoje izjave, v obrednem govoru ni mogoče argumentirati, saj so izjave obrazci, katerih povezava je že vnaprej določena. Obredno govorjenje tako ne deluje s pomenom in tudi ne z argumentom: deluje s tradicionalno avtoriteto, s tem, da se govori na "pravi način", ki je hkrati tudi "edini način". Obredni govor je že vnaprej sprejet, saj je tisto, kar se spodobi in kar je "prav". Navadno ga celo lahko izrekajo le pooblaščeni govorci, ki z ritualnim govorjenjem ohranjajo in utrjujejo prav le svojo po-oblaščenost. Obredno govorjenje je torej družbeno konservi-rajoče, v demokraciji seveda vsaj konservativno. Kaj pa insinuacija? Kdor od sogovornika pričakuje, da bo nemara posegel po insinuira-nju, se lahko pred zlorabo svojih besed brani na dva načina. Ali s tem, da svoj govor podaljša: doda nekaj zarotitvenih obrazcev, ki bodo z ustaljenimi obrednimi prijemi poslušalstvo prepričali o govorčevih dobrih namenih in govor "imunizirali" pred podtikanjem. Ali pa tako, da govor "skrajša" - izbiro izrazov, obratov, povezav, načinov nizanja enot ipd. prilagodi splošno sprejetim navadam. Pred insinuacijo se je torej mogoče zavarovati ali z neposredno ritualizacijo govorjenja - ali pa z omejevanjem izraznega zaklada in bogastva izraznih načinov. Tako omejevanje poraja dramatične učinke, saj je ustvarjalnost jezika prav v možnosti izbire enot in načinov njihovega povezovanja. Antropolog Maurice Bloch navaja tale račun. Če v stavku z dvema samostalnikoma in glagolom (npr. "Peter igra na violino") dopustimo za vsak samo-stalniški kraj po tri zamenjave (npr.: Peter - moj najljubši violinist - moj najboljši prijatelj; ali: violina - gosli - gajge), dobimo možnost, da "isto dogajanje" izrazimo z devetimi različnimi stavki - izmed katerih vsak uveljavlja drugačno "perspektivo"; če je glagol lahko v treh časih, je možnih stavkov že sedemindvajset; in če stavke lahko izrečemo s tremi vrstami intonacije, dobimo enainosem-deset možnih izjav. Če postopek obrnemo in začnemo izbire omejevati, le z eno omejitvijo (če, denimo, dopustimo le eno intonacijo) zmanjšamo število možnih izjav z enainosemdeset na sedemindvajset. Z dvema hkratnima omejitvama (če je ob določeni intonaciji mogoče uporabiti le določene samostalnike) število možnih izjav z enainosemdeset korenito zmanjšamo - na tri. Obrambni strategiji pred insinuacijo sta torej: ali takojšnja ritualizacija govora - ali pa omejevanje, katerega posledica je spet ritualizacija. Obe slabi maniri sodobnega besedovanja potemtakem pospešujeta obrednost v javni govorici, s tem krepita tradicionalizem - in odpirata možnosti za avtoritarnost. Na videz sta le slabi navadi - a njuni učinki so lahko hudi: obnavljata namreč "zastarele" načine družbenega povezovanja, s temi načini pa tudi starinske oblike družbenega gospodovanja. Kako se slabih navad ubraniti, je drugo vprašanje: za začetek, denimo, s tem, da vzamemo v roko knjigo Rolanda Barthesa o "retoriki Starih". Tradicionalizma se bomo v njegovih neželenih učinkih ubranili s tem, da se poučimo o tradiciji. Stare umetnosti besedovanja nas ne bodo samo ozdravile slabih govorih navad - ampak nam bodo mogoče zbudile tudi apetit za dobro govorjenje. Iztotk Saksida Vsekakor bi bila velika krivica, če bi trdili, da je Dar-win kriv za celo vrsto zainteresiranih interpretacij, do katerih je prišlo zlasti po evolucionistični intervenciji v njegovo delo. Še manj smo mu dolžni za spake, kakršna je, denimo, manjkajoči člen, ki pa vendarle, vsaj ob svojem rojstvu, ne bi zdržale brez sklicevanja nanj. Ampak kaj, človeška pamet se je le redko znala ali upala soočiti z neizčrpnim bogastvom nastavkov, ki jih ponujajo opusi, kakršen je Darvvinov - in Haec-klovi se pri tem ni godilo nič bolje kot moji, ne glede na to, čemu smo Darvvino-vemu opusu pripravljeni priznati tako odlično mesto. Ernst Haeckel (1834 - 1919) je bil veliki naravoslovni popularizator, sistematik in izumitelj vsega mogočega, od pojma ekologija do tiste- vsekakor biti dvonožno, vse troje skupaj pa je Duboisa nazadnje preverilo, da ima pred seboj tisti člen v verigi živih bitij, za katerega se je bil svojčas zaklinjal, da mu bo sladil življenje ali pa... No, najdbi je nazadnje (1894) vendarle dal ime Pithecanthropus erectus. Pokončni, opici podobni človek, je Duboisu življenje prej razdejal kot pa ovenčal s slavo. Že spočetka je naletel na nezaupanje, v dobršni meri celo upravičeno, in le malo antropologov je bilo pripravljenih nasesti njegovemu manjkajočemu Členu. Sčasoma, v 20-ih in 30-ih letih 20. stoletja so se namnožile fosilne antropološke najdbe na Kitajskem ("pekinški človek") in v Sangiranu, na Javi. Vsi ti ostanki so tedaj sicer dobili generično ime pithecanthro-pus, a naj je Dubois do konca življenja trmasto vztra- ki so se iztekli v izumrtje avstralopitekov in hominid-nih, ti pa... Od tu naprej imamo dve možnosti. Ali vzamemo, da se hominidi že od začetka formirajo kot kulturna pod-družina in so morfološke in anatomske variacije pravzaprav zanemarljive, a temu nasprotuje odsotnost vari-iranja pri homo sapiensu, ali pa linearni iztek od homo habila do homo sapien-sa ni vreden niti poštene kletvice! Scenarij, ki bi ga predlagal, gre nekako takole: australo-pithecus afarensis, pa naj bo tako ime afarskim in laetol-skim najdbam (ali pa bi bilo bolje kar homo homi-nis?!), je rodil homo habila, avstralopiteka africana in nemara tudi avstralopiteka robusta. Avstralopitekov-sko deblo se potlej veja na- (fi $ftekiji Mii ga genealoškega drevesa, s katerim vsakdanja pamet še dandanes prepoznava in razvršča živa bitja, od tistih "najenostavnejših, ki si jih lahko predstavljamo, organizmov brez organov ... in prek enaindvajsetih stopenj razvoja do modernega človeka, do dvaindvajsete in končne stopnje". Tudi filo-geneze in ontogeneze bi, mimogrede, ne imeli brez Haeckla, prav tako ne ontogeneze, ki ponavlja ali povzema filogenezo - prav «flto pa bi ostali brez tiste formulacije manjkajočega člena, ki je ob svojem času spodbudila mrzlično iskanje fosilnih ostankov, za katere so tedaj verjeli, da bodo povedali vse, kar je treba vedeti o človeški pred-zgodovini. Ernst Haeckel je bil namreč uverjen, da med dvajseto stopničko na njegovem ge-nealoškem drevesu, ki jo zasedajo človeku podobne (antropoidne) opice (orangutan, gibon, šimpanz, gorila) in dvaindvajseto, ki nosi bitje po božji podobi stvar-jeno, nekaj manjka. Ta vmesni člen bi bil po njegovem čisto tak kot mi, moderni, le ena hiba bi ga bila krasila, namreč odsotnost govorne zmožnosti. Imenoval ga je pithecanthropus alalus, "negovoreči (ali mu-tasti)' opici podobni (ali opičji) človek", za rojstni kraj pa mu je izbral Lemu-rio, kontinent, ki bi moral biti danes skrit pod Indijskim oceanom, z ostanki, ki bi obsegali Afriko, Madagaskar, Indijo, Indonezijo in Filipine. In tu, v tem "raju, zibki človeške rase" bi morali paleoantropologi ubrati sadež, ki je na Haec-klovem genealoškem drevesu manjkal. Vsaj Nizozemec Eugene Dubois (1858 - 1940) je tako razumel namige iz Haec-klovih špekulacij in po razmeroma mučnih zapletih in dolgotrajnih prizadevanjih nazadnje le dobil, kar je iskal: septembra in oktobra 1891 so njegovi delavci pri vasi Trinil, na Javi, odkopa-li najprej zob in potlej lobanjski svod, oboje pa je Duboisa sprva napeljajo na misel, da ima pred seboj verjetno fosilne ostanke kakšnega od Anthropopithe-cov. Kasneje, avgusta 1892 so delavci v isti plasti, le da nekaj proč od mesta prvih najdb, odkopali fosilno stegnenico, ki je bila po Duboisu v vsakem pogledu podobna človeški - bitje, ki mu je pripadala, je moralo jal, češ da gre pri Trinilski, se pravi njegovi, najdbi za manjkajoči člen, so bile primerjalne analize zanj pogubne - šlo je za eno od zgodnjih človeških form, ki jo je Ernst Mayr nekoliko kasneje (1951) poimenoval s homo erectus. Kakšen bi bil, na hitro, genealoški položaj homo erec-ta danes, sto let potem, ko je vzniknil iz zemlje pod imenom pithecanthropus? Ne glede na svoja trenutna nagnjenja in doktrino, na katero ravnokar prisega, bi se dandanašnji vsak od antropologov zagotovo podpisal pod eno od tehle štirih, alternativnih filogenez poglavitnih hominidnih vrst: Kot popoln laik v antropologiji bi sam v Celoti ne podpisal nobene od alternativ. A če sem že vsiljivec . v antropoloških rečeh, me takšno nasprotovanje uveljavljenim mnenjem nikakor ne odvezuje, prej nasprotno! Tisto, kar me, na kratko, pri gornjih štirih inačicah človeškega grma najbolj moti, je linija, ki gre od homo habila naravnost in brez zadrege k homo sapiensu. Če nasprotno vzamemo, da je homo sapiens edina preživela veja iz družine hominidov, oziroma avstralopitekov, potlej ni jasno, čemu bi bila homi-nidna stran linearno postavljena, medtem ko bi se av-stralopitekovska stran brez pridržka obnašala v skladu s pravili descent vvith modi-fication. Najbrž ni težko opaziti, s kakšnimi težavami se je treba spopasti že pri poimenovanju posameznih pojavov iz zgodnje ho-minidne zgodovine, manevrski prostor pa tudi ni bog-ve kako velik. Po genetski uri, ki je videti dovolj zanesljiva, se pongidi in hominidi niso ločili pred več kot pet milijoni let. Lucy, kot sta Johanson in VVhite dala ime najznamenitejšemu in najpopolnejšemu okostju avstralopiteka afa-rensa (po pokrajini Afar v Etiopiji, kjer je Johanson izkipaval), in sorodne najdbe iz Laetolija v Tanzaniji, ki jih je Mary Leakey uvrstila v hominidno vejo (homo habilis), pa so datirane z okrog tri milijone in pol pred sedanjostjo. Le malo časa je preteklo od velike ločitve in že je pred nami dvonožno bitje, bitje, ki hodi pokonci, docela formirani phylum, ki je že pripravljen na generiranje svojih lastnih poganjkov - tistih, prej in pričakovanje, da bodo izkopavanja sčasoma dopolnila znane veje z novimi, je seveda več kot upravičeno. Homo habilis se je po drugi strani odpravil v svet - najprej v Azijo, kasneje v Evropo, pri tem pa seveda ni pozabil na možnosti, ki jih je ponujal njegov domači kontitnent, se pravi Afrika. Adaptivni učinki v razmeroma marginalnih ekoloških nišah, v katerih se je homo na ta način znašel, so botrovali krajevnim hominidnim različicam in variacijam, ki niso bile ravno majhne. Takšen razvoj zajema veje, kakršna je na eni strani Duboisov pitekantrop in njegovi sorodniki iz Kitajske in drugih predelov na Javi, nean-dertalec v vseh svojih krajevnih in časovnih inačicah, od petralonske (Grčija) do krapinske in homo erectus, ki je v Afriki, v eni od svojih inačic pred kakšnimi štiristo ali petsto tisoč leti najverjetneje rodil homo sapi-ensa. Če tako vzamemo, potlej dober milijon let ali nekaj več, ko so zemljo naseljevale hominidne vrste, ki jih povezam izraz homo erectus, niti ni tako zelo dolg. Ali bolje^več kot dovolj ga je za oblikovanje debla, iz katerega je izšel zadnji poganjek hominidne družine, namreč homo sapiens. Seveda ostaja pri tem nepojasnjenih cela vrsta problemov - kako to, na primer, da se je svoj čas bujni hominidni grm sfižil in se nazadnje zadovoljil z enim samim poganjkom, aH pa, kaj naj počnemo z neandertalcem, ki je bil v Evropi in na bližnjem Vzhodu videti tako pripravna homi-nidna adaptacija. Vsekakor drži, da dandanes genetska ura in vedno bolj tudi pale-oantropološke najdbe nezmotljivo kažejo na razmeroma zgodnji, afriški izvir homo sapiensa in da bi nean; dertalca še najlažje uvrstili v red običajnih naravoslovnih problematica, med eksperimente, s katerimi se Je narava v svoji zgodovini včasih tako rada zabavala, le da nas ta eksperimentalna stranpot zadeva tam' kjer smo najbolj občutljivi, namreč pri možganih. Bi bila Eugene Dubois i° njegov pitekantrop danes, po sto letih, zadovoljna s predlagano rešitvijo? Pithecanthropus erectus iz Trini'3 morebiti, Dubois pa nikakor - ampak kaj, ko se tak" pogosto zgodi, da otrok 'z' da svojega roditelja! Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033,324-034 Poletje v Kranju V okviru prireditev Poletje v Kranju 91 je bilo že več zanimivih in privlačnih kulturnih nastopov in prireditev. V drugi polovici septembra so organizirali nastope Tantadruja - 13. septembra - Janija Kovačiča - 14. septembra - in Titicaca - 20. septembra. Nadaljujejo tudi s promenadnimi koncerti kranjskega pihalnega orkestra na Maistrovem trgu. Koncerti so načrtovani za sobote od 10. do 11. ure. • D. S. Vreme Kdo pravi, da ni gostov? - Tako boste dejali, če se boste ob koncu tldna napotili v kakšen naš turistični kraj, denimo, v Kranjsko Goro in na Vršič. Avtomobilskih gostov, domačih in tujih, iz sosednje Koroške in Italije - kolikor hočeš! Pred gostilnami težko parkiraš, toliko je avstrijskih in italijanskih registracij, medtem ko naši izletniki bolj sramežljivo parkirajo na tratah in použijejo kakšno malico. Gostje torej so, le od domačih iz razumljivih vzrokov gostincem bolj »malo pade«. Na sliki: številni gostje ob jezeru Jasna, Kompas ima celo »živo muziko«, dohodka pa malo. - Foto: D. Sedej Toplo Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v soboto, 14. septembra, bo oblačno, v nedeljo, 15. septembra, bo prvi krajec, v ponedeljek, 16. septembra, bo veter, v torek. 17. septembra, bo jasno, v sredo, 18. septembra, bo toplo, v četrtek, 19. septembra, bo toplo, v petek, 20. septembra, pa veter. Lunine spremembe V nedeljo, 15. septembra, bo ob 23. uri PRVI KRAJEC. Ker se Luna spremeni ponoči, bo po Herschlovem vremenskem ključu LEPO VREME. Koledar imen Sobota, 14. septembra: Kresen, Danica, Zdenka, Roža Nedelja, 15. septembra: Albin, Dolores, Medan, Nikodem Ponedeljek, 16. septembra: Ljudmila, Kornelij, Nela, Kornelija Torek, 17. septembra: Lambergar, Hilda, Franta, Frenko Sreda, 18. septembra: Irena, Sonja, Zofka, Pepek Četrtek, 19. septembra: Jan, Vito, Arijana, Božo Petek, 20. septembra: Svetlana, Branko, Evstahij, Morana PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.20 10.15 14.20 14.30 15.00 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10 18.20 18.50 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 20.45 21.10 21.15 22.05 22.25 22.30 1.15 Video strani Mozaik, ponovitev Spored za otroke in mlade: 1000 idej za naravoslovce: Višina in starost dreves Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka Video strani Video strani Mozaik, ponovitev. Svet na zaslonu Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Tednik EP, Video strani Spored za otroke in mlade Slovenija - Umetnostni vodnik: Grad Dornava Nevarni zaliv, kanadska nanizanka Motorist v prometu Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme Forum EPP Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija EPP Vrtinec, angleška nadaljevanka TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Vedoželjna Rita, angleški film Dražljivo, francoski erotični program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Indianapolisa 17.30 Regionalni programi TV Slovenija studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.29 Bruselj: GP v atletiki, prenos 22.00 Mozart na turneji - Mantova 23.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 0.15 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 TV koledar 8.30 Poročila 8.40 Frontna linija 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 TV izbor 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca iz skupščine Republike Hrvaške 12.30 Poročila 13.00 Dobrodelna akcija 13.15 Obvestilo prebeglim 13.50 Dokumentarni program 15.10 Stanje na cestah 15.30 Civilna zaščita 16.30 Poročila 17.00 Frontna linija 17.30 Gospodarjenje v vojni 18.35 Dokumentarna oddaja 19.05 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.10 Posebna oddaja 22.00 TV dnevnik 23.30 Poročila 0.05 TV izbor 1.05 Poročila DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 17.10 Hišni ljubljenci 17.35 Od maja do decembra 18.00 Twin Peaks 18.45 Ah, te majhne razlike 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Afriški lev, ameriški barvni film 22.10 Nenadni uspehi, ameriška humoristična nanizanka 22.35 Ves svet je oder 23.25 Nostalgija 0.05 Coplan, francoska nanizanka 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Dan ljudožerskih rastlin, ameriški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.00 Rubrika 20.40 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Grki - potovanje skozi čas 21.30 Agent Pepper 22.20 TV dnevnik 22.30 Ameriška zgodba, ameriška nanizanka TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Kandidat, ponovitev ameriškega filma 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.35 Čudovita leta 14.00 Liebling Kreutzberg 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Ljubomir, lutke 15.30 Am, dam, des 16.05 Čista čarovnija 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Munchenčana v Hamburgu, Slovo od Isara 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 XY - nerešeno 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Afrika pozdravlja, ameriški TV film 23.10 Šport 23.30 XY - nerešeno 23.40 Fanatik, ameriški film 1.10 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.40 Dom brez doma, mladinska dokumentarna serija 8.30 Vremenska panorama 13.50 Leksikon umetnikov 14.00 Šport 15.55 Ženska mojih sanj, nemški film 17.30 Boj za preživetje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Odkritje zemlje 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 23.30 Out of Control 2.30 Poročila 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimović: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP 16.40 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.30 - Z znanjem in naravo do zdravja - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.10 Moji trije sinovi 6.30 Moj prijatelj Taffdi 6.55 VValtonovi 7.40 Bret Mave rick 8.35 Risanke 9.10 Gospod Ed 9.40 Medvedje prihajajo 10.05 Agencija Maxwell 11.00 Bret Maverick 12.00 Deseterica izmed nas 12.25 Barney Miller 12.50 Dvojica s šarmom 13.40 Perrv Mason 14.35 Risanke, ponovitev 15.30 Kolt za vsak primer, uvodni film k nadaljevnaki 17.10 Trd, toda prisrčen 18.00 Poročila 18.05 Risanke 19.50 Cosby shovv 20.15 Dvignite Ti-tanic, ameriški pustolovski film 22.15 Ulice San Francisca 23.20 Slepi teror, kriminalka 1.25 Havvk, ameriški film, ponovitev 2.15 Schizo, angleška srh-Ijivka RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 SLOVENIJA 1 SOVA VEDOŽELJNA RITA angleški barvni film; igrajo: Mic-hael Caine, Julie Watts, Michael Williams, Maureen Lipman. Rita je neizobražena frizerka, ki si zaželi razširiti svoje obzorje in se zaradi tega vpiše na svobodno univerzo, namenjeno izobraževanju odraslih. Tu se sreča s profesorjem srednjih let Frankom, ki je nezadovoljen s svojim vseučiliščnim življenjem in tudi zaradi tega rad pregloboko pogleda v kozarec. Neizobražena Rita z nemogočim načinom izražanja in dialektom postane za Franka izziv, iz nje hoče napraviti strokovnjaka za književnost. Oba se zaženeta v preobrazbo in Ritin mož Danny je za nove interese svoje žene vse manj navdušen. Iz protesta opit nekega dne zažge vse Ritine knjige, to pa pomeni obrat v Ritinem življenju, odloči se namreč, da bo postala redna študentka in spremenila poklic. V istem času Franka zaradi njegovih problemov s pijačo prestavijo v Avstralijo in šele tam Frank spozna, kako se je na Rito čustveno navezal in kako pogreša njune prepire ob učnih urah. Zaželi si, da bi se mu Rita pridružila, toda njeni načrti za življenje so drugačni... Vaš nastop. Al Mundy 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfi-eldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eska-drilja 214 21.10 Skrivnosti iz Twin Pe-aksa 22.10 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.05 Manhattan ob dveh ponoči, ameriški pustolovski film 1.45 Obkoljeni, ameriški vestem 3.05 Sestanek po končanem SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Golf 9.00 Super kolesarji 9.30 Ameriški nogomet 10.30 Eurobika 11.00 Dirke starih avtomobilov 12.00 Hokej na ledu 14.00 Košarka 15.00 Golf - Pariz, prenos 17.00 Argentinski nogomet 18.00 Monster Trucks 19.00 Španski nogomet 20.00 Britanska formula 3000 20.30 Svet športa 21.30 GO! - nizozemski moto šport 22.00 Ameriški profesionalni boks 23.00 Formula 1 -reportaža 24.00 Hokej na ledu CEKIN KINO 13. septembra CENTER amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV. ob 18. in 20. uri STOR-ŽIČ amer. trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma LOV ZA PRAVICO ob 20. uri KOMENDA amer. kom. OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20. uri ČEŠNJICA amer. krim film NEUSLIŠANA LJUBEZEN ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film JEKLENI OREL II ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama PREBUJENJA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer grozlj NIKITA ob 20. uri BLED amer grozlj. STRAH PRED PAJKOM ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan Filmska nagradna uganka Po krajšem poletnem premoru se spet vračamo k filmskim nagradnim ugankam. V Kino podjetju Kranj vas prihodnji teden vabijo na ogled fantastičnega filma Terminator II. Kot zanimivost naj še povemo, da bodo na svoj račun prišli tudi gledalci, ki so zamudili prvi del te uspešnice. Terminator I je režiser James Cameron posnel 1984. leta. Zgodba seje začela v 21. stoletju, kjer so računalniki ljudem ušli z vajeti in vladali svetu. Upirala se jim je le peščica ljudi pod vodstvom Johna Connorja. Ce se Connor ne bi rodil, so menili stroji, tudi težav z uporniki ne bi bilo. In so zavrteli časovni stroj v preteklost, nekako v sredo naših osemdesetih, poslali robota, ki naj bi ubil Johnovo mater, še preden je bil John sploh spočet. Nakano jim je preprečil "dobri" robot Terminator. Terminator II se začne deset let po prevzame obliko vsake osebe, ki se je dotakne. Uporniki Johnu spet pošljejo na pomoč "dobrega" Terminatorja... Nadaljevanje naj ostane skrivnost. Film, ki se odlikuje tudi po odličnih posebnih učinkih, si je vsekakor treba ogledati. Vrteli ga bodo v kinu Center. Nagradno vprašanje: kdo je v prvem in drugem filmu upodobil Terminatorja? Odgovore pošljite do srede, 23. septembra, na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 -Filmska uganka. Izmed odgovorov na dopisnicah bomo izžrebali dva pravilna, ki bosta prejela po par vstopnic za ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. teh dogodkih, ko stroji vnovič posežejo v preteklost. Nad Johna prihaja nov robot, ki lahko Gorski pašniki Tudi mi Lešani imamo gorski pašnik. Ta pašnik je na Do-brči. Imenuje se Lešanska planina. Tudi na tej planoti se vsako leto pase okoli dvajset glav živine. Toda zadnje leto je največji problem dobiti pastirja in pastirico, ker pastirska koča že propada in nihče noče živeti v njej. Dolgo se že govori, da bodo naredili novo kočo. Če pa bo koča nova, upam, da bo tudi na Lešanski planini zaživelo planšarstvo, kot je že pred leti. Vsaj tako mi je pripovedoval ati. Povedal je, da se je včasih paslo okoli petdeset glav živine. Tudi jaz grem zelo rada na planino. Posebno uživam, kadar gresta tudi mamica in Gregi. Maja, OŠ Lese Če bi bil(a) jaz moja učiteljica, bi... - ukinil šolo, Gregor S - bila stroga, Mateja - bil srečen, Primož Ž. - z veseljem učila, Jerneja - pohvalil učence, ki bi znali, Dejan L. - dal prijatelju same odlične, Grega M - bila bolj stroga in bi dajala težje naloge, Moj- ca - dala dobre ocene, Barbara - dal vsem same odlične, Tadej Ž. - bil tak kot moja učiteljica, Grega M. - morala biti pametna in učena, Tatjana S. . bila prijazna in bi veliko naučila, Mojca. Učenci 4. a r OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka VESELE POČITNICE - Narisala Ana Bulat, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka V šoli V šolo rada hodim, saj je to moj drugi dom. V šoli je zabavno med odmori in med nekaterimi učnimi urami, kot je, na primer, tehnika. Pri tehniki izdelujemo razne predmete. Seveda pa v šolo ne hodim samo zaradi pouka, ampak velikokrat tudi prosti čas preživim v šoli, ker imam veliko krožkov, ki jih rada obiskujem. Najbolj zanimivo je, kadar v šolo povabimo kakšnega znanega umetnika. V šoli so tudi slabi trenutki, kot so testi in naloge. Ampak to pustimo pri miru. V šoli imamo tudi knjižnico, v katero najraje hodim in skoraj vse odmore preživim v njej. Knjižnica mi ni všeč samo zaradi knjig, ampak tudi zaradi prijazne knjižničarke, ki mi pomaga izbrati kakšno zanimivo knjigo. Kadar imamo seminarsko nalogo, nam knjižničarka Metka Kavčič pomaga. Upam, da bo še dolgo tako. Za šolo še kar rada delam. Če imamo veliko naloge, bi najraje prijela vse knjige in zvezke in bi jih vrgla skozi okno. Vendar je treba potrpeti in nalogo napisati. Tako je življenje v šoli. Treba se je učiti, da boš v življenju kaj veljal, pisati domače naloge in kontrolne naloge. Pri tem pa ne manjka zabave in prostega časa. Katja Špik, OŠ heroja Bračiča Tržič Kuhinja - moj najljubši prostor S svojim domom sem zadovoljna. Ne bom pa rekla, da je povsem po mojem okusu, ker ni. Če bi bila jaz lastnica naše hiše, je ne bi pobarvala belo, deske na balkonu oker, vhodna vrata rdeče rjavo, opaž pa črno. Prepričana sem, da te barve ne gredo skupaj. Notranjost bi mogoče tudi malce spremenila, drugače mi je pa ta del hiše kar všeč. Moj najljubši prostor je kuhinja. To je edini prostor v hiši, ki ga ne bi niti najmanj spremenila. No, le tisto sliko bi najraje sežgala, če bi mi ati to dovolil. Toda, vsi nosimo svoje križe. Je res obupna slika. Kot bi jo risal devetletni otrok. Gore so modre. Pred gorami je nekakšno morje, v njem pa smetnjak! Pač ne bom nikoli razumela moderne umetnosti. V kuhinji so tudi stvari, s katerimi sočustvujem. Na primer -pečica. Aleš in njegova punca jo kar naprej in naprej mučita. V njej pečeta vroče sendviče, ki jih zna speči že vsak otrok. Onadva pa ne! Potem je tu miza, ki jo Giro stalno grebe. Saj pravim, da ne bo več dolgo držala. V tem prostoru so pa tudi stvari, kijih imam rada. Do hladilnika imam najbolj močna čustva. Sicer v naši družini svoja čustva skoraj vsi usmerjamo v hladilnik, ki noče ničesar v zameno za hrano. Drugače je naša kuhinja čisto navadna kuhinja. Darja Scu res ko, OŠ Josipa Broza-Tita Predoslje SLOVENIJA 1 SOVA VOJNA IN SPOMINI Prestrašeni terezinski ujetniki so prisiljeni igrati ostudno burko ob obisku delegacije Rdečega križa. Louisa z visoko vročino prinesejo v bolnišnico. Ima tifus. Natalie si lahko oddahne, ko ji povedo, da je to del Berelovega načrta, da bi dečka spravili na varno. Ko je Rommel ob zračnem napadu težko ranjen, se von Staufenberg odloči, da mora zdaj ali nikoli ubiti Hitlerja. Firer jo po čudežu odnese živ in se zverinsko maščuje nad zarotniki. Medtem ko zavezniki napredujejo na zahodnih in vzhodnih frontah, se začno nemci umikati iz propadajočega Terezina. Za Natalie in Aarona se začenja strašno potovanje z vlakom v taborišče smrti v Ausch-vvitz. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Mozaik, ponovitev 8.30 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Kladivo 9.15 Lonček kuhaj: Testenine s či-čerko 9.25 Alf, ameriška nanizanka 9.50 Resnična legenda in legendarna resničnost 10.35 Zgodbe iz školjka 11.35 Mozart na turneji - Mantova 12.35 Forum 12.50 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Druga godba '91: Mala duda-čka muzika (Češka), ponovitev 1 dela 15.50 Evropski turistični kažipot 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Tristo milj do nebes, poljsko danski film 18.35 EP, Video strani 18.40 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.16 TV okno 19.20 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.14 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 EPP 20.35 Križkraž 21.35 Sova Na zdravje, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik, šport, vreme 22.20 EP, Video strani 22.25 Sova Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka Parking, francoski film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.50 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Indianapolisa 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik, Beograd 20.15 Filmske uspešnice: Gooniji, ameriški film 22.15 Evropsko prvenstvo v odbojki, posnetek iz Berlina 025 Yutel, eksperimentalni programi 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 TV koledar 8.30 Poročila 8.40 Frontna linija 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 TV izbor 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca iz skupščine Republike Hrvaške 12.30 Poročila 13.00 Dobrodelna akcija 13.15 Obvestilo prebeglim 13.50 Dokumentarni program 15.10 Stanje na cestah 15.30 Civilna zaščita 16.30 Poročila 17.00 Frontna linija 17.30 Gospodarjenje v vojni 18.35 Dokumentarna oddaja 19.05 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.10 Posebna oddaja 22.00 TV dnevnik 23.30 Poročila 0.05 TV izbor 1.05 Poročila DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 11.10 Pregled programa 11.25 Vesela sobota 12.25 SP v gimnastiki 13.55 EP v odbojki 16.05 Nenavadni uspehi 17.00 Sedmi čut 17.10 Ciklus filmov Nikole Babica 18.55 TV razstava 19.05 Evvoki 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Jutro zatem, ameriški film 21.45 Nevv Kids on the Block, posnetek 23.15 EP v odbojki, polfinale KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Voda, angleški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik "Jutri je nedelja 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.35 Drugi človek, angleški barvni film 22.00 TV dnevnik 22.10 Agent Pepper 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravico imamo ljubiti 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Columbo 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Začelo se je v Neaplju, ameriški film 15.10 Nekoč 15.15 Risanke 15.30 Jocotobi 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Nadaljevanja nil 17.35 Trivial Pursuit 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Show Rudija Carrella 22.00 Trafik, zahteve 22.55 Ovaduh, italijanski film 0.50 Čas v sliki 0.55 Hiša mrtvih duš, ameriški film 2.45 Čas v sliki 2.50 Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.50 Leksikon umetnikov 13.00 Šport 15.15 Oddaja 16.00 Potovanje po neznani deželi 17.00 Točke, metri in sekunde 17.45 Kdo me hoče? - živali iščejo dom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Novela o šahu, nemški film 21.55 Čas v sliki 22.00 Šport 22.30 Čisto normalno 23.05 Hit 91 0.50 Čas v sliki Ex Libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak. Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa L RADIO Wl 16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 5.40 Dusry Dustv 6.00 Murphv Brovvn, ameriška nadaljevanka 6.30 V kanadski divjini 6.55 Peklenski raj, avstralski dokumentarni film 7.40 Papirnati mesec 8.05 Čarovnik 8.55 Muppet shovv 9.20 Moj ljubi bober 9.45 Mork in Mindy 10.20 Barney Miller 10.45 Cosby shovv 11.15 MAS.H. 11.40 Hardcastle & McCormik 12.30 Dvi- NOVO V KINU gnite Titanic, ameriški pustolovski film 14.30 Peklenski raj, avstralski dokumentarni film, ponovitev 17.00 Angel na zemlji 17.55 Poročila in vreme 18.05 Mrtvec na stolu, ameriška kriminalka 19.50 Cosby shovv 20.15 Sever in jug 22.05 Skoki čez plot se splačajo, italijanski film 23.35 Ulice San Francisca, ponovitev 0.40 M.A.S.H. 1.05 Škornji, ki pomenijo smrt RTL PLUS 6.00 Chips 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric Bili 8.00 Različne mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetso-novi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mladinske oddaje 12.40 He Man 13.25 Super Mario Brothers 1420 Adam 12 14.45 Mačke in psi 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 17.00 Vroča nagrada 18.15 Novo v kinematografih 18.45 Poročila 19.20 Houston Knights 20.15 Atila, hunski kralj, film 21.55 Vse ali nič 23.00 Katarina, gola cesarica, nemški erotični film 0.40 Satanske ženske, ameriški erotični film 2.05 Katarina, gola cesarica, nemški erotični film SCREENSPORT 2.00 Dirke NASCAR 3.00 Baseball -Milvvaukee : California 5.00 Hokej na ledu 7.00 Dirke japonskih prototipov 8.00 Atletika - Berlin 9.30 Svet športa 10.00 Tenis 11.00 Hokej na ledu SOKOL IN SNEŽNI MOŽ (The Falcon and the Snovvman) ameriški vohunski thriller; igrajo: Timotv Hutton, Sean Penn, Pat Hingle, Jovce Van Patten. Sokol in sneženi mož je vohunski thriller o Chrisu Boyceu, uslužbencu obrambnega ministrstva v oddelku za strogo zaupne zadeve. Bovce je svoj položaj izrabil in skupaj s prijatelji prodajal informacije Sovjetski zvezi. Poleg tega ga hočejo vplesti še v trgovino z mamili. KINO_14. septembra CENTER amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV. ob 17. in 19. uri, prem. amer. vohun, thrill SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK ob 21. uri STORŽIČ amer. trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. krim. filma NEUSLIŠANA LJUBEZEN ob 19. in 21. uri ŽELEZNIKI amer. drama AVALON ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film JEKLENI OREL II. ob 18 in 20. uri RADOVUICA amer. krim. film IZ SVOJE KOŽE SE NE MORE ob 20. uri BLED amer. zab. film BULL DURHAM ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE I. ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 8.40 8.40 9.35 10.00 10.30 11.00 11.30 11.50 11.55 12.25 13.45 14.40 16.50 16.55 17.00 17.05 18.45 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 21.05 21.10 22.30 22.50 22.55 0.10 Video strani Otroška matineja Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke V znamenju zvezd: Oven, nemška dokumentarna nanizanka Garfield in prijatelji, ponovitev Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice Obzorja duha EP, Video strani Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Video strani Tvariete, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Korziška brata, ameriški film Risanka TV mernik TV okno EPP TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP A. Marodic Mali oglasi - Knjigovodja, TV nanizanka EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme EP video strani Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.40 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Indianapolisa 16.40 Maraton Franja, reportaža iz Cerknega 16.55 Berlin: EP v odbojki, (m), finale, prenos 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Skandinavija: Dežele polnočnega sonca, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Oskar Kogoj, dokumentarna oddaja 21.25 Ciklus filmov J Menzla: Moja mala vas, češkoslovaški film 23.05 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 7.05 7.15 8.00 8.05 8.15 9.00 9.05 10.00 11.00 12.00 13.00 14.30 16.00 17.05 17.30 18.00 18.35 18.40 19.30 20.05 21.30 21.35 22.30 Poročila TV koledar Posebna oddaja Poročila Frontna linija Dokumentarna oddaja Poročila Tiskovna konferenca iz Osijeka TV izbor Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine Republike Hrvaške Plodovi zemlje, kmetijska oddaja Poročila in posebni program Poročila in posebna oddaja Poročila, Za svobodo Frontna linija Gospodarstvo Poročila in TV konferenca Dokumentarna oddaja Zgodovina XX. stoletja TV dnevnik Posebna oddaja Poročila Za svobodo, Halo, nas slišite, dokumentarna serija. Glasbeni program Poročila (Kronika dneva) 23.00 Za svobodo. Lepa naša. Glasbeni program 0.15 TV izbor 1.15 Poročila DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 10.55 Video strani 11.05 Nedeljsko dopoldne za otroke 12.05 Anne z zelenim pročeljem, kanadska nanizanka 12.55 SP v gimnastiki 14.25 Veni vidi 14.30 Legenda o Lylah Clare, ameriški film 16.55 EP v odbojki 18.55 Busove zgodbe, risana serija 19.20 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Dragi John 20.45 Policisti 21.40 SP v gimnastiki 22.00 TV dnevnik 22.10 Agent Pepper 23.00 Športna rubrika KANALA 20.00 Vragolije na kolesih 22.00 Vampirke z Beverly Hillsa Vse informacije v zvezi s sprejemom signala po telefonu 101-083. TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 čarobna svetilka 20.35 Svojci žrtev ne bodo obveščeni, italijanski barvni film 22.20 TV dnevnik 22.30 Agent Pepper 23.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Strel v temi, ameriški film 10.40 Klovni 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravico imamo ljubiti 13.35 Otroški zdravnik dr. Frolich, nemški film 15.05 Nekoč 15.120 Na divjem, divjem zahodu 15 25 Biblija za otroke 15.30 The Real Ghostbusters, risanka 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa 16.10 Daktari 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Unicef gala 1991 21.45 Šalom 21.50 Ali ljubite klasiko? 22.50 Max Ernst 23.40 Leonard Bernstein dirigira Orc-hestre nationale de France 0.35 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska napoved 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Potep po Provansi 10.15 Universum 11.00 Slavnostni koncert Dunajskih filharmonikov 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Športno popoldne SP v gimnastiki 16.30 Wana: Sanje maorijske princeske 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slike Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 Kraj dejanja 22.45 Valentino. britanski film 0.45 Šport SP v gimnastiki L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba SLOVENIJA 1 17.05 KORZISKA BRATA angleški barvni film; igrajo: Tre-vor Eve, Geraldine Chaplin, Oli-via Hussey, Nicholas Clay, Jean Marsha, Benedict Taylor, Simon Ward, Donald Pleasence, Patsy Kensit. Zgodba filma je postavljena v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko so bile številne korziške družine sprte in so se med seboj iztrebljale. Louis in Lucien de Franchi sta bila siamska dvojčka, ki so ju uspešno razdvojili Sicer pa sta zrasla v fanta, ki sta se hotela maščevati družini de Gnidici. Pri tej družini pa je bila ob bratih tudi lepa sestra Annamarija, za katero je vaška vedeževalka napovedala, da se bo poročila z enim od de Franchijev. Bo ljubezen dovolj močna, da bo preprečila nesmiselno morijo in sovraštvo? RADIO TRIGLAV JESENICE PRO 7 8.00 - Začetek 8.05 - Oddaja za otro ke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot 10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem 12.00 - Čestitke po slušalcev 13.00 - Tema - 14.00 - Ce stitke - 15.00 - Razgovor 16.00 - Ce stitke poslušalcev - 17.00 - Tema 18.00 - EPP 18.59 - Odpoved progra ma 1. RADIO žnu 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - Alpetourovo turistično okence -10.00 - Športne novice 10.15 - Mi med vami - anketa o po-sludnosti Radia Žiri - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP 12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa - 5.25 Dusty Dusty 5.50 Barney Miller 6.10 V kanadski divjini, kanadska dokumentarna nadaljevanka 6.35 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.20 Moji trije sinovi 7.40 Moj prijatelj Taffdi, ameriška družinska nadaljevanka 8.30 Muppet shovv 9.00 Pleši z menoj, ameriški plesni film 10.45 Cosby Shovv 11.15 MASH, ponovitev 11.40 Angel na zemlji 12.35 V carstvu divjuh živali 13.30 Mrtvec na stolu, ameriška kriminalka, ponovitev 15.10 Sever in |ug, ameriški film, ponovitev 16.50 Harcastle & McČormick 18.00 Barikade Sant Antona, ameriški vestem 19.50 Cosby shovv 20.15 Tai Pan, ameriški profesionalni film 22.35 Ulice San Francis-ca 23.30 Nezaslišano srečanje, ka nadska grozljivka 1.20 Harrvjeva čudovita kazenska porota 1.40 Kobra prevzemite 2.30 Kalifornijska simfonija, ameriški vestem NOVO V KINU OSKAR JE KRIV ZA VSE (Oscar) ameriška komedija; igrajo: Sylvester Stallone, Ornella Muti, Peter Rigert. Na očetovi smrtni postelji, zelo visoko cenjeni mafijski šef, «Sneps Provolone«, obljubi, da bo spoštoval očetovo zadnjo željo in sicer, da bo zapustil mafijo in živel pošteno Na dan, ko se resnično misli posloviti od nečistih poslov in postati bankir, pa ga skupina različnih ljudi skoraj prisili, da ostane v poslu in se vrne v staro življenje Tako ima veliko problemov s policaji, ko jih hoče prepričati, da je »čist«, z bankirji, ki so jih podkupili ljudje, s katerimi je včasih delal, in na koncu tudi s svojo hčerjo, za katero ni nikoli vedel, da jo sploh ima Poleg tega je dobil tudi dva zeta, služkinja pa mu bo pravkar rodila še eno hčerko. Potem ko se mu je vse to zgodilo v enem dnevu, Sneps ugotovi, da živeti pošteno nikakor ne bo lahko... KINO 15. septembra CENTER amer akcij film AMERIŠKI NINJA IV. ob 17 in 19 uri. prem amer kom OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, kom ŠE 48 UR ob 18 uri, amer trda erot ZALJUBLJENA SIRENA ob 20 uri ŽELEZAR amer. akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 19 uri, amer trda erot. VROČE SANJE ob 21 uri DUPLICA prem amer krim filma RO OKIE ULIČNI POLICAJ ob 19 uri, amer trda erot ROŽNATI SEKS ob 21. uri ŽELEZNIKI amer. drama PREBUJENJA ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer akcij film JEKLENI OREL II ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer grozlj. NIKITA ob 18. uri. rom kom ZELENA KARTA ob 20 uri BLED amer akcij film SMRTONOSNO OROŽJE I ob 18 uri, amer. grozlj. STRAH PRED PAJKOM ob 20 uri BOHINJ amer zab film BULL DUR-HAM ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.30 10.35 10.50 10.05 11.20 13.00 15.10 15.20 15.40 16.50 16.55 17.00 17.05 18.25 18.30 18.30 18.50 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.25 21.30 22.15 22.35 22.40 23.10 0.50 Video strani Mozaik, ponovitev Igrajmo se gledališče Zaključni koncert Zagorje '90 Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani Poročila Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Zdravo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Piščal Novosti založb - Prelistajmo skupaj Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Draga Sara, irska drama EPP Osmi dan TV dnevnik, vreme EP, Video strani Orgle: Kraljica glasbil - Oden- se, 3 oddaja Sova Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Indianapolisa 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja 20.00 Rezervirano za kancono: San Remo 20.30 Alternativni viri energije, znanstvena oddaja 21.00 Sedma steza 21.30 Omizje Yutel, Eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Posebna oddaja, ponovitev 8.00 Poročila Frontna linija Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 Poročila Za svobodo Servisne informacije Gost 11.00 Poročila in tiskovna konferenca iz skupščine Hrvaške 12.00 Poročila Za svobodo TV izbor 13.30 Za svobodo Gost Reportaže 14.30 Poročila 14.45 Za svobodo 16.00 Poročila 16.20 Za svobodo 17.05 Frontna linija 17.30 Gospodarstvo 18.00 Poročila in TV konferenca 18.40 Ameriške kronike 19.00 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Poročila Za svobodo Glasbeni program 22.30 Poročila (Kronika dneva) 23.00 Za svobodo 0.15 TV izbor 1.15 Poročila DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 Videostrani 17.35 Zlata nit 18.05 Dragi John, ponovitev humoristične nanizanke 18.30 Policisti, dokumentarno-igrana serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Prvaki razreda 21.30 Tvvin Peaks 22.15 Temna plat pravice, špansko/ angleška nadaljevanka KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Rojen v Ameriki, ameriški thriller TV KOPER 17.30 18.30 18.50 19.00 19.30 20.10 20.30 21.00 21.30 22.00 22.10 23.10 Športne oddaje Risanke Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Stanio in Olio Superpass, glasbena oddaja Ravanovi Glasbena oddaja Dokumentarna oddaja TV dnevnik Agent Pepper Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV 10.30 Otroški zdravnik dr. Frolich, pon. nemškega filma 12.00 Razmišljanja o nenasilni kulturi 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Boj za preživetje 14.10 Nekoč 14.15 Jack Clementi 15.00 Otroški program 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Čista čarovnija 16.30 Ding, dong 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.15 Med prijatelji, avstrijski film 23.45 Povverstatiuon Sigija Finkla, Vroča linija 0.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.50 Leksikon 15.00 Šport SP v gimnastiki 17.00 Sedem čudes antičnega sveta 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.30 KGB, računalnik in jaz 23.30 Jourfixe 0.30 Hello Austria, Hello Vienna 1.00 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: In formacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP 17.00 Studio ob 17. in glasba 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila 16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Te ma - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 - Neposredni pre nos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz. 89,8 Mhz 96.0 Mhz 87,7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 1 20.05 DRAGA SARA irska drama; igrajo: Barrv McGo-vera, Stella McCusker, Patrick F. Rocks, Simon Chandler. Leta 1974 je šest ljudi v britanskem mestu Guilford umrlo ob bombni eksploziji, ki jo je v neki tovarni izvedla teroristična organizacija IRA. Med drugimi je bil aretiran Gerry Conlon. Ko je njegov oče Giuseppe prišel na obisk, so tudi njega prijeli in ga obtožili, da je terorist. Giuseppe Conlon je branil svojo nedolžnost v ječi vse do smrti šest let kasneje. Drama je nastala po pismih, ki jih je Giuseppe pošiljal iz zapora svoji ženi; prikazuje aretacijo, proces, trpljenje v ječi in neumorno prizadevanje Sare Conlon, da bi dokazala moževo nedolžnost. Oktobra 1989 je Britansko sodišče razglasilo, da je njun sin Gerrv Conlon - z ostalimi člani »Guil-fordske četverice« - nedolžen. 1. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa - PRO 7 6.15 Moji trije sinovi 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.05 Agencija Maxwell 7.50 Bret Maverick 9.20 Richmond Hill 10.10 Čarovnik 11.05 Bret Maverick, ponovitev 11.50 Grk osvaja Chicago 12.15 Cosby shovv 12.40 Trd, toda prisrčen 13.25 Kalifornijska simfonija, ameriški vestem, ponovitev 15.15 Risanke 16.10 Mladenič z druge zvezde 17.00 Deseterica izmed nas, ameriški film 17.45 Kolt za vsak primer 18.30 Risanke 20.15 Varujte Benjamina, film 22.15 Nočni sokol 23.10 V osrčju noči, ameriška kriminalka 1.10 Ulice San Francisca 1.55 Skoki čez plot se splačajo, italijanska komedija, ponovitev 3.20 Avtostopar RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Razne mladinske oddaje 11.00 Shovv program 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop, Al Mundy 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Havajski jezdec na valovih, ameriški film 23.00 10 pred 11 23.30 Moški magazin 24.00 Ugriz ženske kače, ameriški film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Košarka - Milano : Antibes 9.30 Tenis 10.30 Eurobika 11.00 Monster Trucks 12.00 Ameriški nogomet - Notre Dame — Ann Arbor 14.00 Britanska formula 3000 KINO 16. septembra CENTER amer. akcij. fant. film MRAČNI ANGEL ob 18 in 20. uri STOR-ŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer. krim. film IZ SVOJE KOŽE SE NE MORE ob 20. uri BLED amer grozlj NIKITA ob 20. uri ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: Danica Dolenc DOMAČE DIŠAVNICE Brin Brinove jagode so zreli jagodasti plodovi vedno zelenega in po vsej Evropi razširjenega brinovega grma iz družine iglavcev. Dozorevajo dve leti. Brinov grm uspeva predvsem v gozdovih in na kamnitih pobočjih. Le redko ga gojimo po vrtovih. Plodove izvažajo nekatere južne dežele, npr. Italija, Jugoslavija. Največji porabnik brina je nedvomno industrija žganih pijač. Najbolj znani tovrstni proizvodi so nemški Steinhaeger, francoski genevre, angleški gin, slovaška borovička, srbska klekovača in slovenski brinjevec. Komaj bi še našli kakšno drugo rastlino, s katero je ljudsko verovanje povezalo toliko skrivnostnih, vraževernih, mističnih in mitoloških predstav. Germani so uporabljali brin pri svojih žrtvovanjih in zažiganju mrtvih. Po njihovem verovanju je tistega, ki je iz predrznosti posekal brinov grm, čakala nesreča. Nekaj časa so se pred vsakim brinovim grmom celo odkrivali tako kot pred bezgom. Na Bavarskem so uporabljali mešala iz brinovega lesa za stepanje masla, da bi odganjali čarovnice. Kdor si je zataknil brinovo vejico za klobuk, je bil varen pred ranami. Šibe iz brina so pomagale spet najti ukradeno blago. Uporaba pri kuhanju - Z brinovimi jagodami začinjamo meso ali kvašo za meso tistih živali, ki se srečujejo z brinovim grmom tudi v naravi: divjačine in divje perutnine. Poleg tega dišečih brinovih jagod ne moremo pogrešiti pri kislem zelju, ribjih juhah in marinadah. Mlete ali cele brinove jagode so tudi v številnih začimbnih mešanicah. Uporaba v domačem zdravilstvu - Srečamo jih v čajnih mešanicah, predpisujejo jih pri bolečinah v mehurju, proti revmi in protinu. PRIPRAVIMO SE NA ZIMO Vranjske paprike POSKUSIMO ŠE ME Cvrtje z bučkami Za 4 osebe potrebujemo 2 bučki, 5 jajc, 1 strok česna, šopek pe-teršilja, nekaj lističev žajblja, 50 g naribanega ementalca, olje, sol, poper. Bučke operemo in jih narežemo na tanka kolesca. V ponvi nekoliko segrejemo 4 žlice olja, dodamo bučke, sesekljan česen, solimo in popramo ter nad živahnim ognjem 10 minut mešamo. Plamen nato zmanjšamo, razžvrkljamo jajca, jih osolimo, popopra-mo, primešamo oprane in nasekljane dišavnice ter zmes vlijemo na bučke. Ko je cvrtnjak na eni strani popečen, ga s pomočjo pokrovke ali krožnika obrnemo in popečemo še na drugi strani. Cvrtnjak stresemo na papirnato brisačo, da odstranimo maščobo od cvrenja in takoj postrežemo. Prav je, da vemo Kadar govorimo in kar govorimo, izražajmo se jasno: nujno pa ni, da povemo vsakemu, kar mislimo! MODA Naj bo tokrat moda po domače. Kokra Kranj je pred dnevi priredila svojo "modno revijo pred hotelom Creina. Pokazala je vse, kar ima najlepšega naprodaj ta trenutek. Le snamejo z obešalnika. Med številnimi modeli je bil tudi tale komplet lahkih ženskih hlač in pisane bluze iz viskoze, ki ga bomo skupaj s toplejšo jakno ali lahkim plaščem lahko nosile še dolgo v jesen. - Foto: Gorišek Paprike, sol, olje, vinski kis Mesnate paprike operemo in opečemo na vroči štedilnikovi plošči. Neolupljene osolimo in jih pustimo zložene v posodi en dan. Nato pomočimo paprike drugo za drugo v olje in jih vložimo v pogrete kozarce. Vsako plast paprik osolimo. V kozarcu naj bo pod robom za 3 prste prostora. Tako naj ostanejo 2 do 3 dni, nato jih zalijemo z dobrim vinskim kisom. Ker bodo paprike začele vreti, kozarcev ne zavežemo, ampak jih samo pokrijemo s krožnikom. Ko vrenje preneha, jim prilijemo še vinskega kisa, tako da so plodovi popolnoma pokriti. Šele tedaj kozarce zapremo in jih spravimo v hladno shrambo. Pečene paprike s česnom Paprike, vinski kis, olje, česen Mesnate paprike opečemo na vroči štedilnikovi plošči. Pri tem jih pazljivo obračamo, da se enakomerno spečejo in da se ne zaž-go. Ko se malo ohlade, jih olupimo. Vinskemu kisu prilijemo nekoliko olja, dodamo pa še soli in strtega česna. Paprike pomakamo drugo za drugo v to mešanico in jih vlagamo v manjše kozarce. Zgoraj naj ostane v kozarcih za 2 prsta praznega prostora. Na paprike zlijemo kis z oljem in česnom ter kozarce zavežemo s celofanom. Tako pripravljene paprike se dobro in dolgo drže ter so zelo okusne. Solata za zimo 1 kg zelenih paradižnikov in kumaric, 16 zelenih paprik, glava zelja, 4 koreni, 2 žlici soli, 3/4 1 vinskega kisa, 1/2 1 vode, 1/8 1 olja, 2 kocki sladkorja, cel poper, lovorov list. Vso zelenjavo zrežemo na rezance, korenje nastrgamo, vse skupaj potresemo s soljo, premešamo in pustimo en dan pri miru. V loncu zavremo kis, vodo, olje, sladkor, cel poper in lovorov list. Nato vložimo ožeto zelenjavo in vse še enkrat prevremo. Če je soka premalo, dodamo še zelenjavnega. Shlajeno solato zložimo v čiste kozarce, ki jih moramo nepredušno pokriti. Po tem receptu dobimo 3 1 solate. DOMAČI ZDRAVNIK Čisteč cvete Kot piše pater Simon Ašič v svojem Priročniku za nabiranje zdravilnih rastlin, je čisteč (lat. betonica officinalis, hrv. bukvica) odličen za lajšanje vrste tegob. Pri napadih astme, pljučnem katarju popijemo po po-žirkih na dan 2 do 3 skodelice poparka na 1 čajno žličko zelišča. Zdravi driske in blaži črevesne težave. Ta čaj topi sluz v pljučih, pomaga tudi pri katarju želodca, zlatenici, bolezni mehurja in ledvic in seveda pri vodenici. Čajni poparek dajejo shujšanim otrokom po 1 do 2 skodelici dnevno, da si opomorejo. Pomaga pa tudi že močan zavretek. dodan kopelni vodi. Zavretek na vinu zdravi rane. Uspešne so kopeli in obkladki za rane, ki se nerade celijo. Ženske z razjedami zaradi krčnih žil bi morale bolj uporabljati čisteč. Veliko hitreje bi se z njim pozdravile kot s kemičnimi zdravili. Prav tako naj bi ga uporabljale pri mesečnih motnjah, pri krvavitvah iz maternice in sploh vseh ženskih tegobah. Nekdaj so s čistcem uspešno zdravili začetno histerijo, duševne bolezni ter božjast. Z vinom poparjen pomaga proti krvavim izmečkom: pijemo ga po požirkih. S poparkom zdravimo vneto grlo, bolne dlesni in izpiramo usta, lajšamo kronični revmatizem. In kakšen je čisteč? Steblo je šti-rirobno, cvet je škrlatno rdeč. Raste po suhih prisojnih travnikih. Steblo režemo pedenj nad tlemi, ker je spodnji del olese-nel. Vonj je medel, okus malce grenak. Zraste lahko tudi do meter visoko (vse polno ga je v produ ob poti nad spodnjo postajo krvavške žičnice). Erjavčeva koča čaka na opremo Kranjska Gora, 12. septembra - Jeseniški planinci so Erjavčevo kočo na Vršiču spravili pod streho, zdaj pa pričakujejo pomoč pri na- bavi opreme. Koča bo verjetno odprta šele prihodnje leto. Pomoč Planinske zveze Slovenije. Erjavčeva koča na Vršiču je bila vsa leta edina slovenska visokogorska planinska postojanka, ki je bila odprta vse leto. Med planinci in alpinisti je bila nadvse priljubljena. Koča pa je bila stara in dotrajana, zato se je pred leti Planinsko društvo Jesenice odločilo, da zgradi novo. Imenovali so gradbeni odbor, ki je začel z več akcijami, tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov med vsemi slovenskimi planinci in podjetji. V začetku je bil odziv kar dober, kasneje, ko so se gospodarske razmere zaostrovale, pa je bilo vse manj denarja tudi za obnovo Erjavčeve koče na Vršiču. Planinci so z neumornim delom in neštetimi prošnjami, ki so jih poslali na različne naslove, le uspeli, da so danes gradbena dela nove Erjavčeve koče končana. Koča je obiskovalcu videti imenitna - večja je od stare, arhitekturno pa je v skladu z vršiškim okoljem. Planinsko društvo Jesenice pa nadaljuje z raznimi akcijami zbiranja denarja za notranjo opremo Erjavčeve koče. Po izračunih jim manjka še okoli 4 milijone dinarjev, da bi opremili notranje prostore. Še vedno iščejo sovlagatelje ali posojilodajalce, najprej pa bi radi usposobili kuhinjo in restavracijo, sanitarije ter skupna ležišča. Seveda bi bilo nujno, da bi do zime napeljali tudi ogrevanje. Vendar pa vse kaže, da do letošnje zime koča le ne bo odprta. Čeprav bo dala Planinska zveza Slovenije za obnovo 20 odstotkov potrebnega denarja, Planinsko društvo Jesenice 10 odstotkov, to ni; dovolj za dokončanje del. Planinska zveza Slovenije sicer šteje obnovo Erjavčeve koče na Vršiču za prednostno nalogo, vendar denarja ni toliko, da bi kočo lahko že letos odprli. Razumljivo je tudi, da se slabo odzivajo podjetja, saj se jih večina ubada s hudimi likvidnostnimi težavami. Kljub temu da Erjavčeva koča še ni nared, se jeseniški planinci že trudijo, da bi jo vključili v turistično ponudbo. Sodelovali so na več sestankih, tudi na sejmu Alpe - Jadran, saj se zavedajo, da je pomembno, da se v turistično ponudbo Slovenije vključujejo tudi visokogorske postojanke. Kakorkoli že: že zdaj in ne le kasneje na otvoritvi Erjavčeve koče je treba dati jeseniškim planincem, predvsem gradbenemu odboru, vse priznanje. Red- ka so planinska društva, ki bi se tako smelo lotila temeljite adaptacije planinskih koč. Jese- niški planinci pa so začeli in si stavili so jo in... opremili jo bona vse načine prizadevali, da od- do tudi... • D. Sedej prejo novo Erjavčevo kočo. Po- alples strojegradnja Krožna žaga alples - KŽA 64228 Železniki, Slovenija, Jugoslavija telefon (064) 67-121, telex 34557 yu alples telefax(064) 66-153 PROIZVODNI PROGRAM V SODELOVANJU S FIRMO (HOLZ-HER )VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO • ročno električno orodje • vertikalne razrezovalke • robne furnirke horizontalne razrezovalke stroj za izdelavo moznikov hidravlične dvižne mize krožne žage večnamenski vrtalni rezkalni stroj stroj za izdelavo okroglih palic dvojna prirezovalka razni transporterji zatezne ročice 25 % POPUST N Predstavljajte si... Nepričakovano dobite 10.000 DEM. Na loteriji, v igri na srečo ali pa vam je umrla zoprna teta. Kaj bi storili s tem denarjem, smo povprašali naključne mimoidoče v Kranju. MIRO PAVLIN iz Podbrezij Ne bi veliko premišljeval o tem, kaj bi storil. Do konca bi naredil hišo, ki je sedaj narejena do četrte faze. Prej sem delal v vojašnici, sedaj v TO, vendar še čakam službo. Tak denar bi mi res prišel prav, da bi dokončal hišo, pa tudi za kaj drugega. MIRA OMAN iz Kranja Ne bi vedela, kaj storiti z denarjem. Kupila bi stanovanje, morda tudi še kaj drugega. Malo pa bi tudi podarila otrokom, morda otroku moje nečakinje. Sem pač taka, da rada kaj podarim. Gorenjski glas mi je zelo všeč, vsakič ga težko pričakujem. DANICA PISKERNK iz Kranja Težko rečem, kaj bi storila. Zelo ste me presenetili s takim vprašanjem. Verjetno bi denar vložila v nakup stanovanja. Kupila bi tudi novo pohištvo. Če pa bi ga še kaj ostalo, bi šla na potovanje ali na izlete. Zelo si želim iti kam v tujino. JOŽE KOBE iz Brezij Denar bi dal kar bratu. Denar bi vložili v hišo, privoščili pa bi si tudi dopust, verjetno kar v tujini ali pa bi kupili avto. Rad bi šel v Italijo, v Benetke. Zase pa bi kupil Moto-kros 125 cm3. Rad imam motorje, z njim bi se lahko vozil za našo hišo. 6? MOJCA KRAJNIČ iz Kranja Ravno prihajam iz seminarja za brezposelne, ki ga vodim, zato vem, kaj bi storila. Seminar se imenuje "Kako odpreš malo podjetje". Denar bi porabila za začetni kapital za odprtje malega podjetja, najverjetneje bi bilo kaj v smislu domače obrti. • RP, foto A. Gorišek Trška gora pri Novem mestu, 7. septembra - K podružnični cerkvi Marijinega rojstva na Trški gori, ki sodi med najbolj znane slovenske romarske cerkve, se vsako leto na Mali šmaren poda veliko romarjev. Košate lipe, kamnite mize, bogata baročna oprema cerkve iz začetka 18. stoletja, slika Sv. Izidorja v stranski kapeli (iz leta 1765) - to so značilnosti cerkve trškogorske Marije, Matere vseh živih, veselja in upanja za človeštvo. Uvod v žegnanje na Trški gori, ki je bilo prejšnjo soboto, so pripravili v Krki Zdravilišča v Novem mestu. kjer so bogato tradicijo Dolenjske združili v projektu »Dolenjska - razkošje duše, srca, trte in cerkva«. Dogodek, v katerem sta se združila slovenska tradicija in napori za njeno turistično promocijo, omenjamo predvsem zato, ker je tudi Gorenjska izjemno bogata na tem področju. Prav bi bilo, da bi zelo odmevni projekt Krke Zdravilišč razgibal tudi ostale po Sloveniji, predvsem na Gorenjskem, saj je več kot očitno, da v turistični ponudbi še zdaleč nismo uspeli predstaviti vsega, kar imamo. Foto: G. Š. PRI VAS DOMA Še rože so bile žalostne Kdo od planincev, ki radi zahajajo v selške hribe, posebej na Ratitovec, ne pozna Mohoričeve Marice s Prtovča. Dvajset let ima že okrepčevalnico v svoji hiši. Še bolj kot po tem pa je znana po svojih rožah. Ni takih, pa če jih z lučjo iščeš. Le eno leto ji niso delale, ker je vzela zemljo z njive, kjer so prejšnje leto škropili krompir. Kako nesrečna je bila tisto poletje! Prav na Ratitovec, kjer je bila včasih staja za živino, je šla potem po prst, da so njene pelargonije, begonije, bršlinke, nageljni, fuksije in druge rože spet prišle k sebi. Nikdar več nobenega škropljenja, se je zavzela takrat. Potem so bila spet vsa leta okna tako polna, da so se cvetovi morali kar prerivati drug mimo drugega. Pred dvema letoma so hišo obnovili. Spet so tu balkoni in okna polna rož, skoraj tako je, kot prej, vendar obiskovalci pogrešajo steno na dvorišču, ki je bila prej od tal do vrha polna cvetja. Zdaj jih je poln le notranji balkon. Povsod so lončki in korita, kamor se le da kaj postaviti, ampak vseeno nekaj manjka. Tista dvoriščna cvetlična stena je bila prtovška posebnost... Zadnjič sem jo ujela, ko je ravno hitela na travnik, kjer so sušili otavo. Pravi, da silno rada dela zunaj. Snaha je doma, ker mora dva vnučka paziti in ona se zdaj vsaj za nekaj ur lahko utrga od doma. Pod večer bo pa spet doma med gosti, ki bodo prihajali z Ratitovca, z ene ali druge strani, spet jim bo postregla kislo mleko, to in ono, in spet bo beseda zagotovo nanesla na njene rože. Zdaj že hodijo po "vršičke", ampak kaj ko jih sama toliko rabi. Ima pa že vrstni red čakajočih na rože same, ki bi jih bo ob prvi slani morala vreči na gnoj. Lahko jih bodo dobili taki, ki imajo prostor, da jim bodo prezimile. Vesela je, da lahko ustreže in vesela je, da je spet mir. Takrat, med vojno, mi hiti pripovedovati, je bilo pa tule gori čudno. Nobenega človeka ni bilo mimo, vse je bilo prestrašeno, letala so letala, vse je bilo zamorjeno. Še rože so bile žalostne... Zdaj pa je spet po starem. Še več ljudi prihaja, kot bi hoteli vsi vse nadoknaditi. Njene rože tudi! • D. Dolenc 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 11.25 Sedma steza 11.55 Osmi dan 12.40 Video strani 13.00 Poročila 13.10 Omizje, ponovitev 14.50 Mozaik ponovitev: Angleščina, Follovv me, 19. lekcija 15.15 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik - šolska TV 17.05 Velikani svetovne književnosti: Dostojevski 17.40 Nekoč je bilo .... življenje: Telesna straža 18.05 EP, Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Lonček kuhaj: Piškoti iz ovsenih kosmičev 18.20 Popotovanje po reki Zali 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka 21.00 EPP 21.05 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 21.15 Shovv Rudija Carrella 22.50 TV dnevnik, vreme 23.10 EP, Video strani 23.15 Sova Skupni računi, angleška humoristična serija Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija 1.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Slovenski ljudski plesi: Plesi na Ovseti v Mežiški dolini 19.30 TV dnevnik, Sarajevo 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: Svečenik ljubezni, angleški film 22.40 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Posebna oddaja 8.00 Poročila in Frontna linija 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 Poročila Za svobodo Servisne informacije Gost 11.00 Poročila in tiskovna konferenca iz skupščine Republike Hrvaške 13.30 Poročila Za svobodo Gost Reportaže 14.30 Poročila Gost i Tuji dokumentarni program 16.00 Poročila Za svobodo Frontna linija 17.30 Gospodarstvo 18.05 TV konferenca 18.40 Ameriške kronike 19.00 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Poročila Za svobodo Srečno... Dokumentarni program 22.30 Poročila (Kronika dneva) 23.00 Za svobodo 0.15 TV izbor 1.15 Poročila DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 Mali svet 17.20 Temna plat pravice 18.05 Prvaki razreda 18.30 Twin Peaks 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Shingen, japonska nadaljevanka 21.10 Pujsovi dosjeji 21.35 Twin Peaks 22.20 Glasbena oddaja KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno program 20.30 Zmaj iz Šaolina dokumentarni TV KOPER 17.30 Skupni programi z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Zgodba neke ženske, ameriški film 21.55 Žrebanje lota 22.00 TV dnevnik 22.10 Agent Pepper 23.00 Športna rubrika TVAVSTIUJAl 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina 10.30 Adamovo rebro, ameriški film 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.55 Ekološki detektivi 16.05 Čista čarovnija 16.30 Mini atelje 17.00 Mini ČVS 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Velika svoboda št. 7, nemški film 23.00 Pozabljena dolina, britanski film 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče-belo-rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Da ali ne 21.00 TV kotiček za živali 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Li terarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ZTKI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - športne novice -17.00 - Obvestila - 17.20 - Med nami so zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC 18.59 - Odpoved progra ma PRO 7 6.10 Moji trije sinovi, ameriška serija 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.00 Rich-mond Hill 7.45 Bret Maverick 8.30 Risanke 9.15 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 10.10 Shane, ameriška nadaljevanka 10.05 Bret Maverick 11.50 Deseterica izmed nas 12.15 Harrvje-va čudovita kazenska porota 12.40 Colt za vsak primer 13.30 Barikade Sant Antona, ameriški vestem, ponovitev 15.05 Risanke 16.10 Planet opic 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Risan ke 20.15 Če se greste kopat na Tene riffe, nemška komedija 22.05 Julija, italijanski erotični film 23.40 Kobra, prevzemite 2.15 Neverjetne zgodbe SLOVENIJA 1 20.05 MATERINA LJUBEZEN angleška nadaljevanka; igrajo: Diana Rigg, James Wilby, David McCallum, Isla Blair, Fiona Gilli-e& in drugi Kratka nadaljevanka je nastala po romanu Domini Tavlor, prikazuje pa obsedeno ljubezen Helene Vesey do sina Kita; ta ljubezen ima tragične posledice za vso družino. Helena je po ločitvi od moža osamljena in zagrenjena, zato posveti vso ljubezen sinu, iz dna srca pa zasovraži bivšega moža Alexa, Svetovno znanega dirigenta. Preprečuje vsak stik sina z očetom in izrabi sleherno priložnost, da očrni Alexa pri Kitu; ko si le-ta zaželi videti očeta, poskusi Helena napraviti celo samomor. Alex pa vendar naveže tajne stike s sinom in njuno prijateljstvo se krepi. Kit se zbliža tudi z očetovo drugo ženo Ruth in njunim naraščajem. Seveda Helena o tem sprva nič ne ve. Kit se poroči z Angelo in končno tudi Helena izve, kaj se dogaja za njenim hrbtom. Seveda snuje maščevanje. Nadaljevanka ima štiri dele. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 920 Mla dinske oddaje 11.25 Divja vrtnica, se rija 12.10 Vaš nastop 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfi-eldska zgodba 14.40 Volčji klan. mehiška telenovela 15.30 Chips 16.20 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 B. L. Strvker 22.00 Eksplozivno 24.00 Pohlep, ameriška grozljivka SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Košarka - Real Madrid : Aris 9.30 Rugby 10.30 Eurobika 11.00 VVrestling 12.00 Atletika 13.30 Francoske konjske dirke 14.00 Mednarodni moto šport 15.00 Golf -Pariz 16.00 Boks 17.00 REVS - britan ski moto šport 17.30 Španski nogomet 18.00 Odbojka na plaži 19.00 Moto dirke 19.30 Šport v Franciji 20.00 Tenis 21.00 Rallvkros 22.00 Boks 24.00 Hokej na ledu AVTOSOLA °3 Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245 ■ VAŠA AVTO ŠOLA ■ KINO 17. septembra CENTER amer akcij, fant film MRAČNI ANGEL ob 18. in 20. uri STOR ŽIĆ prem jug filma NA SODU SMODNIKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij pust film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film MOLITEV SUROVIH FANTOV ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. krim. film IZ SVOJE KOŽE SE NE MORE ob 20. uri O O < h- cd Kvadratni meter stanovanja je dosegel že vrtoglavo ceno, zato prihranite nekaj s funkcionalno opremljenimi prostori! Kako? Oglasite se in povedali vam bomo SALON POHIŠTVA ZLIT DETELJICA tel. i 064/50-795 - E moda Prešernova 14, Kranj IZREDNA PONUDBA MOŠKIH HLAČ vseh vrst od 570,00 do 1.200,00 din NOVA TEL. ŠT. 328-540 7 !r>envis RAJKD KMIFIC Tončka Dežmana 4, Kranj - HLODOVINA IN ŽAGAN LES - LIO. Lesna industrija in objekti, Škofja Loka, Kidričeva 56, kupuje kvalitetno smrekovo hlodovino in žagan les. PLAČAMO PO DNEVNIH CENAH, PLAČILO ZAGOTOVLJENO V14 DNEH. Ponudbe pošljite na naslov podjetja, po faksu na štev. (064) 631-114 ali telefonsko (064) 632-181 (komerciala). STRAŽISČE, tel.: 311-600, Križnarjeva pot 4 Uredite si vrt z našo pomočjo. Drevesnica PINO vam nudi pestro izbiro drevja in gr-movnic s celotno izvedbo del. Obiščite nas! Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj ODKUPUJEMO HLODOVINO LISTAVCEV IN IGLAVCEV BRAZDA Kalan Poljšica 6, Podnart Tel.: 70-225 na osnovi sklepa skupščine razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE KRANJ, d. o. o.. Smledniška cesta 1 Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko izobrazbo biotehnične ali ekonomske usmeritve - da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu - da je z dosedanjim delom izkazal poslovno-organizacijske in vodstvene sposobnosti - da predloži izdelani program razvoja družbe - da zna en svetovni jezik. Direktor se imenuje za dobo 4 let in je lahko ponovno imenovan. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Mercator - Mlekarna Kranj, d. o. o., Smledniška c. 1, 64000 Kranj z oznako za razpisno komisijo. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. Septembra v MERKURJU CELA LESTEV ZA 3/4 CENE (za takojšnja plačila) PLESKARSKE IN UNIVERZALNE LESTVE ELAN 5 5 15 % CENEJE pri nakupu nad 500,00 din Za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug Podrobnejše informacije v MERKURJEVIH prodajalnah! SLOVENIJA 1 20.05 POTOVANJE V KOROMANDIJO ameriški barvni film; igrajo: Ge-raldine Page, John Heard, Carlin Glynn, Rebecca De Mornav, Ric-hard Bradford. Film je nostalgična pripoved o materi, ki se počuti v sinovi hiši odrinjeno in nerazumljeno, ne samo zaradi mlade žene, življenja željnega dekleta, ampak tudi zaradi sina, ki se znajde v silno neprijetni in zanj obremenjujoči vlogi. Ženski, ki ju ima rad, ga vlečeta vsaka na svojo stran. Razpet med materjo in ženo, komaj še uspeva obvladovati stanje v hiši. Matj se vedno bolj umika v svoj lastni svet, v dolgih, samotnih urah vedno znova premišljuje o življenju, ki je že za njo in vse bolj jo obseda želja, da bi se vrnila v domači kraj, ki ga je zapustila pred dvajsetimi leti. Ker mlad par nasprotuje njeni odločitvi, da se sama odpravi na dolgo pot, se z mladostno energijo, ki jo ponovno odkrije v sebi, na skrivaj odpelje. Sin in snaha sta prepozna, da bi jo še ujela, saj se jima na postaji prav spretno izmuzne. Njeno potovanje se tako sprevrže v razburljiv beg, poln presenečenj in nenavadnih zapletov. Na tej poti se stari ženi ponovno prikažejo postaje njenega življenja. V mehkih tonih upočasnjenega ritma se nam tako izrisuje portret ženske, ki ji življenje ni prizanašalo. Film ne skopari s čustvi, vendar dosega zaradi humorja, s katerim si mati pomaga na poti in njene neustavljive želje, da doseže svoj sanjski cilj, predvsem pa zaradi odlične igra glavne junakinje Geraldine Page, izjemno prepričljivost in intenzivnost. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav 9.55 Draga Sara, irska drama 11.15 Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka 11.05 Video strani 13.00 Poročila 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik 17.05 Boj za obstanek: Nočni lovci, angleška poljudnoznanstvena serija 17.30 Bolgarija, bolgarska dokumentarna oddaja 17.45 EP, Video strani 17.50 Spored za otroke in mlade: Zaigrajmo z lutkami 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna: Potovanje v Koro- mandijo, ameriški film 21.50 EPP 21.55 TV dnevnik, vreme 22.15 Marlboro music shovv 22.45 EP, Video strani 22.50 Sova Alf, ameriška nanizanka Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka 0.00 EP, Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 športna sreda 22.00 Svet poroča 22.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.10 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Poročila 7.05 TV koledar 7.15 Posebna oddaja 8.00 Poročila 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 Poročila Za svobodo Servisne informacije Gost 11.00 Poročila in tiskovna konferenca iz skupščine Hrvaške 12.00 Poročila 12.30 TV izbor, ponovitev 13.30 Poročila Za svobodo Gost Reportaže 14.30 Poročila 14.30 Za svobodo Gost Tuja dokumentarna serija 17.05 Frontna linija 17.30 Gospodarstvo 18.05 Poročila in TV konferenca 19.00 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.30 Poročila Za svobodo Dokumentarna oddaja Glasbeni program 22.30 Poročila (Kronika dneva) 23.00 Dokumentarni program 0.15 TV izbor 1.15 Poročila DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 Video strani 16.45 Pozabljena zgodba, otroška nanizanka 17.10 Shingen, dokumentarna serija 18.05 Pujsovi dosjeji 18.35 Tvvin Peaks 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Ciklus filmov znanstvene fantastike Dune, ameriški barvni film 22.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Kopalec, francoski barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 Buck Rogers 21.50 Čudeži sveta 22.20 TV dnevnik 22.30 Agent Pepper 23.20 športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 10.00 Šolska TV 10.30 Novela o šahu, ponovitev 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Čudovita leta 14.00 Wichertovi iz soseske 14.45 Metroji sveta 15.00 Otroški program 15.05 DuckTales 15.30 Princ iz pravljice 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.00 Kotiček za živali 16.05 Čista čarovnija 16.30 Heureka 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Columbo 21.45 Pogledi s strani 21.55 Dallas 22.40 Beg v Varennes, francosko-ita-lijanski film 0.40 čas v sliki 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kriv, nemški TV film 21.45 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Nogomet - Evropski pokali Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Narodnozabavna lestvica - 18.15 - Oddaja iz resne glasbe - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.10 Moji trije sinovi, družinska serija 6.45 Moj prijatelj Taffdi 7.10 Shane 7.55 Bret Maverick 8.45 Risanke 9.25 Planet opic 10.20 Hiša na trgu Eaton 11.15 Bret Maverick 12.05 Deseterica izmed nas 12.35 Grk osvaja Chicago 12.50 Tenis, loparji in topovi 13.45 Če se greste kopat na Teneriffe, nemška komedija 15.10 Risanke 16.10 Go spod Ed, humoristična serija 16.35 Moj prijatelj Ben 17.10 Deseterica iz med nas 17.30 Poročila 17.45 Agentka s srcem, ameriška detektivska nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Sever in jug, ameriški film, tretji del 22.00 Spenser 22.55 Osem in pol, italijanski film 1.20 Nočni sokol 2.15 Trije iz va rietija, nemški film 3.50 Avtoštopar NOVO V KINU RTL PLUS 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgod ba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Pozdravljeni 21.15 Narodnozabavne melodije 22.10 Sternov TV magazin 23.25 Benny Hill 24.00 Podzemski, grozljivka LOV NA RDEČI OKTOBER e Hunt For Red October) ZL2 ameriški vohunski film; glavni vlogi: Sean Connerv, Alec Baldvin. Sovjetska podmornica »rdeči oktober« pripluje v ameriške vode. Ali gre za prebeg ali napad? Nastopi lov na nevarnost... TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.50 Leksikon umetnikov 17.00 Literarni pregled 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program KINO 18. septembra CENTER amer akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 17.45 in 20 uri STORŽIČ amer. trda erot SVILA, SATEN IN SEKS ob 18. in 20. uri ŽE LEZAR amer. vohun, thrill SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK ob 20. uri DUPLICA prem. amer. akcij, filma AMERIŠKI NINJA IV. ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer akcij, film MOLITEV SUROVIH FANTOV ob 18. in 20 uri RADOVLJICA amer. rom. kom. ZELENA KARTA ob 20. uri BLED Ni predstave! GLASBENI KOTIČEK: 22. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj '91 Bratje iz Oplotnice kar s tremi nagradami Ptuj - Pred 22 leti so na Ptuju, v okviru praznovanja 1000-letnice prve omembe mesta pripravili prvi festival domače zabavne glasbe, ki je postal tradicionalen in usmerja ta glasbeni žanr v kvalitetni rasti. Na petkovem večeru ansamblov je nastopilo 23 ansamblov s po dvema skladbama, strokovna komisija pa jih je ocenila in razvrstila po vtisu izvajanja glasbe. Pisna priznanja so dobili štirje ansambli, bronastega Orfeja prav tako štirje ansambli, v sobotnem finalu pa je nastopilo devet ansamblov s srebrnimi in šest ansamblov z zlatimi Orfeji. Slednji so bili: ansambel Jožeta Šeruge s Ptuja, Ptujskih 5 iz Gorišnice, ansambel Jožeta Šumaha iz Velenja ter kar trije debitanti - Bratje Zeme iz Vojnika, ansambel Antona Iskra iz»Begunj in Gašperji in Preddvora. Ansambel Antona Iskre je prejel tudi nagrado za najboljšega debitanta, izkazal pa se je z drugačnimi harmonijami, izredno harmonikarsko izvedbo in ubranim petjem. Po besedah predsednika strokovne komisije Bojana Adamiča je odličen narodnozaba-vni zven v Gorenjcih že naravna danost, saj so navsezadnje to kraji, kjer so Avseniki začeli in se je rodila domača glasba. To je tradicija, ki ostaja in ima zanesljivo svoj vpliv. Izstopal pa je tudi imenitni nastop Gašperjev iz Preddvora z izredno instrumentalno dinamiko in zvokom, kjer sta še posebno izkazala klarinetist in trobentar. K Adamičevemu mnenju moram dodati, da oba gorenjska ansambla redno igrata na vrtu Gostilne Pri Jožovcu v Begunjah, Iskra ob nedeljah, Gašperji pa ob sredah. Slednje pa je pod svoje mentorstvo vzel Slavko Avsenik ml., z nasveti pa jim pomaga tudi Avsenikov kitarist Renato Verlič. Želijo se čimbolj približati gorenjskemu stilu, da so temu blizu, pa potrjuje tudi podatek, da je za ptujski nastop obe skladbi: muzikantom napisal prav Slavko Avsenik, legenda narodnozabavne glasbe. Gašperje pa je opazilo tudi občinstvo in jim podelilo 2. nagrado za vižo Gašper jaz, Gašper ti. Pogrešil sem tudi bolj znane ansamble, ki so v preteklih letih redno prihajali na festivalske nastope, v večeru ansamblov jih skoraj ni bilo. Ta vtis se je delno, ne pa v celoti, popravil na tretjem (nedeljskem) večeru novih viž. Slišali smo 14 melodij, doslej zlatih ansamblov, ki so jih izvajali Ptujski instrumentalni kvintet, Bratje iz Oplotnice, Bratje Zeme, ansambel Francija Zemeta, Metalurg in Nagelj, slednji je zaradi že objavljenih posnetkov na kaseti igral izven konkurence. Kot že na dveh predhodnih festivalih je znova blestel ansambel Bratje iz Oplotnice, ki je prejel kar tri nagrade in s tem dokazal, da nadaljuje svojo usmrtitev, nadomestil pa je tudi praznino, ki je nastala s smrtjo pevca in basista Vojka Gričnika. 1. nagrado občinstva so prejeli za skladbo Veselje na vasi, ta pesem je dobila tudi 2. nagrado strokovne komisije, viža Nocoj grem vasovat pa si je prislužila še 2. nagrado občinstva. Gorenjski glas je prispeval 3. nagrado občinstva, dobil pa jo je ansambel Francija Zemeta za skladbo Za mir na svetu. Strokovna komisija je 1. nagrado prisodila ansamblu Metalurg za skladbo Hrepenenje, 3. nagrado pa ansamblu Fantje z vseh vetrov za vižo Na Trško goro. Korenovo plaketo za najboljšega pevca pa je dobil Edvin Fliser in tako k ansamblu Metalurg, s katerim sodeluje, dodal še svoj uspeh, kot celota pa so dokazali, da je pred tednom dni zmaga na Steverjanskem festivalu domače zabavne glasbe, napovedala njihov skupni vzpon na slovenski na-rodno-zabavni glasbeni sceni. Najbolj pereča so v domači glasbi še vedno besedila, ki jim bo potrebno posvetiti več pozornosti. Mnenja so deljena, saj nekateri zagotavljajo dosedanje ločeno obravnavanje od glasbe, muzikantje in komponisti pa pravijo, da pravo barvo dobijo šele ob skupnem poslušanju z glasbo... Podelili so le dve nagradi: za besedila: Marjanu Staretu za pesem Marostarska, ki jo je na večeru ansamblov izvedel ansambel Draga Elikana, in Jožetu Ekar-tu za pesem Dopustnik Jože, ki jo je izvedel s svojim ansamblom. NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA TIRI Piše: Drago Papler V sredo, 18. septembra, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri v okviru Glasbenih sred rudi oddaja V ritmu valčka in polke, ki se po počitnicah in dopustih znova vrača v radijsko shemo LRP občine Škofja Loka, v sodelovanju z Gorenjskim glasom pa jo v pisni obliki razširjamo že četrto leto na vso Gorenjsko. Uvrstitve petih poletnih naj viž: 1. Brhke Gorenjke - Alpski kvintet 2. Bodeča neža - Ansambel Jevšek 3. Šopek cvetja - Ansambel Slavka Pluta 4. Mlajši več ne bomo - Ansambel Jožeta Burnika 5. Nazdravimo si prijatelji - Ansambel Vrtnica Predlogi novih petih viž: 6. Reka življenja - Fantje treh dolin 7. Slovenska polka - Andre Blumaver 8. Planinski krst - Nagelj Q. Gobarska - Ansambel Draga Elikana 10. Zaljubljen muzikant - Prerod Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Majdo Kokalj, Brezje pri Tržiču 40, 64290 Tržič, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Ziri. Sodelujte! KUPON: Ime ir. prtimek Naslov;............ Glasujem za....................................... Novi predlog skladbe ............................ Mnenje o oddaji:.................................... Za glasbenega gosta 2 10 predlagam Sončkov kot Melodije in... Stop The War Žo (tako se na brzino reče živjo), spet smo tu. Dopisnice že letijo, lepo letijo, pravilni odgovor je bil Lojze, tiskarski škrat je usral okrog Big Bena in Giannija Rijavca, a kaj potem, vsak odgovor, ki kotira okrog Big Bena je pravilen, no dopisnice še kar letijo, le ena je padla na tla, kdo je to Peter Šala-mon, Ul. Lojzeta Hrovata 5, 64000 Kranj. Nagrada v stilu, oglasiti se bo potrebno v prodajalni Sonček in ... izbor je velik. * TOP 3 1. Poletni hiti 2 - Pop Design (kaseta) 2. Melodije morja in sonca XIV (kaseta) 3. Jovride - Roxette (kaseta, LP) NOVOSTI Tu so nove licenčne zadeve, prišla je nova pošiljka cedejev, Neil joung, Van Morrison 2x, Alice Cooper, Sisters of Mercy, The Gun Club, slednji tudi na LP, ki se jim pridružujejo Jimi Hendrix, Soundgarden, Farnih/... Na policah so se pojavile tudi razglednice od Gunsov, Metallice, do Madonne in Bros, seveda ne manjkajo tudi The Cure. Cena, sitnica. Aja, še to, še danes se imajo v Sončku pojaviti kasete s Stop The War in Croatia. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 15: Pesem Stop The War in Croatia si lahko vsaj trikrat na dan oslušate in ogledate na 1. programu HTV, vprašujemo pa, seveda, kdo je izvajalec te skladbe? Dopisnice naj bodo v uredništvu Gorenjskega glasa v Kranju do srede, 18. septembra. "Za Sončkov kot" seveda, nagrada klasična, pa lep pozdrav od medveda. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.30 9.30 10.05 10.30 10.30 11.00 11.45 13.00 1520 15.30 16.00 16.50 16.55 17.00 17.05 17.35 18.35 18.40 19.05 19.15 1924 19.30 19.55 19.59 20.05 21.00 21.05 22.05 22.25 22.30 0.15 Video strani Mozaik, ponovitev: Indijanske legende, kanadska nanizanka Mozaik: Šolska TV, ponovitev Velikani svetovne književnosti: Dostojevski Nekoč je bilo... življenje: Telesna straža Mozaik, ponovitev Mostovi Vrtinec, angleška nadaljevanka Video strani Poročila Video strani Mozaik, ponovitev: Mostovi Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Alternativni viri energije, znanstvena oddaja V četrtek ob 17.30 EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka EPP Tednik TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Gremo na zabavo, angleška humoristična nanizanka Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka Jazz, blues... Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 19.30 20.00 20.30 21.00 21.10 22.00 0.20 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik RAI Žarišče V kaj drvimo skupaj z zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Kotnik Betka - saksofon Večerni gost: Dr. Ernest Petrič Retrospektiva Jožeta Babica: Vojaki zgodovine, predstava drame SNG Maribor Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 7.05 7.15 8.00 8.15 9.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.30 Poročila TV koledar Posebna oddaja, ponovitev Poročila Frontna linija Dokumentarni program Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka Poročila Za svobodo Servisne informacije Gost Poročila in tiskovna konferenca iz skupščine Republike Hrvaške Poročila TV izbor, ponovitev Poročila Za svobodo Gost Reportaže Poročiia Za svobodo Gost Tuja dokumentarna serija 16.00 16.20 17.05 17.30 18.00 18.40 19.00 19.30 20.05 21.30 22.30 23.00 0.15 1.15 Poročila Za svobodo Frontna linija Gospodarstvo Poročila in TV konferenca Ameriške kronike Pojmovnik vojne TV dnevnik Posebna oddaja Poročila Za svobodo Dokumentarna oddaja Glasbeni program Poročila (Kronika dneva) Za svobodo TV izbor Poročila DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Video strani 17.40 Karel Čapek: Mačja zgodba 18.10 Krila 18.35 Tvvin Peaks 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 20.45 Srce mesta, ameriška nadaljevanka 21.30 Tvvin Peaks 22.10 Glasbena oddaja KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Telesna straža, francoski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.35 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 Agent Pepper 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Šolska TV 10.30 Velika svoboda št. 7, ponovitev 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 O Bog, gospod župnik 14.50 Živalski svet na Kitajskem, serija 15.00 Otroški program 15.05 Nekoč je bilo... življenje 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.05 Čista čarovnija 16.30 Uspešnice in nasveti 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Tele-As 21.20 Pogledi s strani 21.30 Veliki procvvs v los Angelesu 23.00 Carrie, ameriški film 0.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.15 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.00 21.30 22.00 22.30 Šport Dihurji na obisku Pravica do ljubezni Povej resnico Lokalni program Čas v sliki Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura Čas v sliki Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Arthur Rimbaud: Charles Orleanski Ludvik XI. - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa EPP -17.00 - Športne novice - 17.30 - Iz zgodovinenaših krajev - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Mikiavš: 96,4 Mhz Želite kaj sporočiti fGorenjkam in Gorenjcem^^T Izberite ■ tNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO B v Gorenjskem glasuj tax 215-366 SLOVENIJA 1 22.00 VOJAKI ZGODOVINE Retrospektiva Jožeta Babica Vojaki zgodovine je naslov gledališke igre, ki jo je napisal Boris A. Novak in jo podnaslovil kot »dramsko kroniko 1918 - 48«. Avtor je dogajanje postavil v Maribor. Družino avstroograskega oficirja, Maistrovega borca, kapetana starojugoslovanske vojske Antona Grudna, spremljamo v burnem zgodovinskem dogajanju razpada habsburške monarhije boja za severno mejo, nastanka države Slovencev, Hrvatov in Srbov, velikosrbskega he-gemonizma, nacionalizma in ilegalnega komunističnega gibanja pod okriljem Kominterne, policijskega terorja, narodnoosvobodilnega boja in komunistične revolucije, povojnega boljševizma in preloma s Stalinom. 6.25 Moji trije sinovi 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.05 Hiša na trgu Eaton, ponovitev 8.00 Bret Maverick 8.45 Risanke 9.20 Gospod Ed 9.50 Moj prijatelj Ben 10.50 VValtonovi 11.10 Bret Maverick, ameriška vestem nadaljevanka 11.55 Deseterica izmed nas 12.20 Alice 12.45 Agentka s srcem 13.30 Kolt za vsak primer, uvodni film k ameriški nadaljevanki 15.05 Risanke#16.05 Gospod Ed, serija 16.35 Medvedje prihajajo 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Dvojica s šarmom 18.30 Risanke 20.15 Sezona v Salz-burgu, avstrijski film 22.35 Havvk 2320 Napoved, ameriška grozljivka 1.15 Spenser 2.00 Osem in pol, italijanski film 425 Neverjetne zgodbe, ponovitev RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.25 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. jump Street 20.15 Air-wolf 22.05 Napad pajka velikana, ameriška grozljivka 24.00 Sanjski demon, grozljivka SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Košarka - Limoges : Georgija 9.30 Golf 10.30 Eurobika 11.00 Surfanje 11.30 Dirke s hidropla-ni 12.00 Baseball - Boston : New York Yankees 14.00 Rallvkros 15.00 Rugby 16.00 Tenis 18.00 Dirke dragsterjev 19.00 Argentinski nogomet 23.30 Hokej na ledu 1.30 Bovvling 8.30 Vremenska panorama 16.05 Leskikon umetnikov CENTER amer. kom. OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SVILA, SATEN IN SEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZ AR amer. vohun, thrill. SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK ob 20. uri DUPLICA amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akc. drama BELE NOČI ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film GRDA IN POKVARJENA PREVARANTA bo 20. uri BLED rom kom. ZELENA KARTA ob 20. uri BOHINJ amer. grozlj. NIKITA ob 20. uri TRGOVIN* v Reševi ulici - Primskovo (blizu samopostrežne trgovine na Klancu) vam po najnižjih cenah nudi ves šivilski material - zadrge vseh dolžin in barv, več kot 1000 vrst gumbov, podloge, elastike vseh širin, sukanec, razne trakove, čipke, prejo za vezenje, gobeline, ovratnike, centelin... Posebna ponudba v septembru Zadrge 20 cm 20,00 din Sukanec Rubin 68,00 din Ramenske blazinice 30,00 din Montiramo tudi stiska-če italijanske znamke Fiocchi!!! Za člane petice dodatni popust! HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO Cesta JLA 2, 64000 KRANJ Obrestne mere za mesec september: vloge na vpogled 87 % mesečna vezava 179 % 3-mesečna vezava 193 % 6-mesečna vezava 207 % GLAS razpisuje Mercator Tovarna olja »Oljarica« Kranj, d. o. o. Britof 27 JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih stvari: 1. Rotacijski kompresor - puhalo 2. Hladilni kompresor - agregat za hlajenje glikola 3. Reduktor za variatorjem 4. Motor z reduktorjem FUNDA FILTROV (DI) 2 kosa po 5. Elektromotor s črpalko 940 5 KW 6. Transformator za taljenje zamrznjenih cevi 7. Ventilator z elektromotorjem 8. Dvigalo 16 ton (DI) 9. Razdelilec parni 10. Tračna žaga STANDARS Osijek 11. Izklicna cena 3.000,00 din 15.000,00 din 300,00 din 5.000,00 din 4.500,00 din 2.000,00 din 1.000,00 din 1.000,00 din 800,00 din 10.000,00 din Pocinkani strešni žlebovi 5000 m 12. Pocinkane odtočne cevi (žlebovi) 3000 m 13. Pocinkane obrobe 3000 m 14. Kljuke za žlebove 800 kosov 15. Objemke za odtočne cevi 800 kosov 16. Kotno železo 50/50 2000 kg 17. Rjuhe 260 x 160 s prevlekami za blazine 70 x 45 8000 kompletov Javna dražba bo v petek, 20. 9. 1991, ob 12. uri v Kranju, Britof 27, v sindikalni dvorani. Ogled stvari je možen 2 uri pred začetkom javne dražbe. Vsak ponudnik mora pred začetkom javne dražbe položiti varščino v višini 10 % izklicne cene stvari. Kupec je dolžan plačati prometni davek in vse ostale dajatve v zvezi s prodajo stvari. Kupec mora takoj po javni dražbi plačati kupnino in prevzeti stvar. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije o javni dražbi - tel.: 241-351. 36,00 din za m 20,00 din za m 36,00 din za m 15,00 din kos 10,00 din kos 18,00 din kg 165,00 din LIO ŠKOFJA LOKA Kidričeva 56 64220 Škofja Loka Po sklepu delavskega sveta podjetja bomo prodali na javni licitaciji sledeče osnovno sredstvo: I. Osebni avto LADA 1200 Karavan, letnik 1984 v nevoznem stanju, izklicna cena je 40.000,00 din. Licitacija bo v ponedeljek, 16. 9. 1991, ob 14.30 v prostorih LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Avto si interesenti lahko ogledajo od 14."ure dalje. Davek plača kupec od izlicitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti na blagajni 10 odstotkov kavcije od izklicne cene. ^| Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033,324-034 ZIVIUV - KRANJ, p.o. TRGOVINA IN GOSTINSTVO V PODJETJU ŽIVILA KRANJ - V TURISTIČNI POSTOJANKI HOTEL BOR - GRAD HRIB V PREDDVORU IMAMO PROSTA DELOVNA MESTA VODJA KUHINJE in VEČ NATAKARJEV Naš turistični kompleks v Preddvoru ima s svojo slikovito okolico, jezerom Črnava, kulturno tradicijo in možnostmi vse pogoje, da postane model za značilno slovensko turistično ponudbo. Delo celotnega hotelskega osebja je podrejeno enemu samemu CILJU: ZAGOTAVLJANJU KVALITETE na vseh ravneh in na vsakem koraku. Zato ni naključje, da smo na letošnjem tradicionalnem gostinsko turističnem zboru v Portorožu prejeli BRONASTO PLAKETO ZA KVALITETO. Kvalitetne storitve pa so še posebej in predvsem v gostinski dejavnosti odvisne OD KADRA, njegovega ZNANJA in OBVLADOVANJA STROKE. Pogoji za opravljanje objavljenih prostih delovnih mest so naslednji: ZA VODJA KUHINJE: - V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske usmeritve, smer kuharski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo ZA NATAKARJA: - IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske usmeritve, smer natakar, poskusno delo 2 meseca Če imate znanje, sposobnosti in interes, da se razvijate v stroki in prispevate s svojim resnim in odgovornim delom k naši uspešnosti in izpolnjujete pogoje, pošljite pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: ŽIVILA KRANJ - KADROVSKA SLUŽBA, C. na Okroglo 3, 64202 Naklo. Rok prijave je 8 dni, vse prijavljene kandidate pa bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od prijavljene izbire. NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno geslo prejšnje križanke je bilo TAI-TAI DARILA ZA VSAKOGAR. Prejeli smo kar 1692 rešitev, med katerim je komisija v sestavi Renato Prem (predstavnik bralcev), Petra Bohinc in Andrej Mali izžrebala: 1. originalna kitajska slika - Nina Ahačič, Golnik 55 2. vaza iz medenine - Branka Mencinger, Grajska 4, Bohinjska Bistrica ^ 3. gong iz medenine - Minka Žagar, Velesovo 16, Cerklje praktična darila Gorenjskega glasa prejmejo: Vanda Debelak, Delavska 45, Kranj Rok Oblak, Sorska 28, Škofja Loka Andreja Vogrinčič, Hafnerjevo nas. 18, Škofja Loka Nagrajencem čestitamo, druge reševalce pa že naprej vabimo k sodelovanju in jim želimo več sreče prihodnjič! Odslej bomo tudi v Gorenjskem glasu objavljali križanko, ki jo lahko rešite ob oddaji TV Slovenija »Križkraž«. Oddaja je na sporedu TV Slovenija I jutri (sobota, 14. septembra). Izrezano križanko z vpisano rešitvijo pošljite v navadni modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p. p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 25. septembra 1991. Žreb bo v naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 12. oktobra 1991, med pravilne rešitve razdelil tri nagrade: 16.000 din, 10.000 din in 6.500 din. DELAVECnaI ■ cocccrDccccccc^ococcococccccr :. :•* televizija Slovenija TV6 TV 10 TV, TV N J KRIŽ KRAŽ A L R TV„ T TV4 M R T O M TV> TV, 8 TV9 O A A N Petek, 13. septembra 1991 o jd r* 21. STRAN GLAS I J A FELJTON SE PREDSTAVI V zgodovini časopisa je izdajatelje, časnikarje poleg ažurnega posredovanja vročih informacij bralstvu, mučila misel, kako bi suhoparna poročila o dinastijskih porokah, dvornih spletkah in vojnah nekoliko osvežila s krhljem lažjih tematik. Resda naj bi časopisi obstajali z namenom, da ilustrirajo dogodke v besedi, a žal vsi ljudje nimajo istega okusa, tako da nekatere osebke politične novice vržejo iz bioritma, druge pa komajda ganejo. Ekonomska plat časopisne medalje, kakopak narekuje izdajateljem, da zberejo okrog svoje revije ali časopisa čim večje število različno profiliranih noviceželjnežev; kakor danes večjim dnevnikom dušo vdihuje naslovna karikatura, tako je nekoč monotonost dnevnih informacij in notic razbijal del časopisa, kije služil zabavi, ki je spregovoril o teatru, družabnem življenju ali o potopisih. čez čas se je omenjeni kotiček za razvedrilo ustaljil pod črto, pod običajno funkcijo lista; nova rubrika je tako dobila ime -(V. feuilleton, listič ali po slovensko feljton - podlistek. Inovacija feljtona se je zgodila v sredini devetnajstega stoletja v vinorodni Franciji in se kmalu preko Nemčijr^rtizbohotila tudi v deželi naši. Viri pričajo, da je "vajevec" Valentin Zamik daljnega leta 1861 v Novicah objavil nadvse duhovit feljton o dunajskem parlamentu z naslovom "Obraz državnega zbora". Nemški časopisi so Zamikov podlistek hipoma prevedli, kar je slovenskemu feljtonizmu dalo zagon; imena kot Alešovec, Jurčič, Haderlap in Kersnik v tedanjem slovenskem prostoru udomačila spektakularni podlistek. Feljtonsk^ besedila brskajo na satiren, včasih celo na komičen način po političnem, literarnem in družbenem polju. Zanj ni značilno, da bi se držal točno določenega predmeta razprave, marveč prostodušno skače iz teme na temo. Zal podlistek nima trajne vrednosti, ker dogodki, ki tvorijo bistvo ali jedro zgodbe kmalu potonejo v pozabo. Dandanes se pod črto političnih uvodnikov, na mestu feljtona, pojavljajo celo romani, ki so zameglili pravo vsebino, koncentrat feuilleton. Tomaž Kukovica INTERVIEVV: DRAGAN ŽI VADINO V UMETNOST JE PARALELNA REALNOST Dragan Zivadinov, režiser in direktor kozmokinetičnega kabineta Noordung. Oče "Krsta pod Triglavom" in "Zenita"; začetnik nove generacije slovenskega avantgardnega teatra... Večina ljudi se tega vrhniškega guruja spominja kot človeka, ki je gladovno stavkal, da bi prisilil vlado k spametova-nju, k razumnejši kulturni politiki. Če je publika tedaj mislila, da Zivadinov blefira, da ne misli resno, celo, da so njegove zahteve lucidne, so poznavalci njegovega dela in osebni prijatelji vedeli, da resno misli iti do konca. Od izdajalca do vloge "ambasadorja slovenske kulture", ki jo je odigral v času agresije na Slovenijo v Essnu, na gledališkem festivalu, je minilo pičlih nekaj mesecev. Danes smo tik pred novim velikim dogodkom; Zivadinov bo dobil tretjega otroka, ki bo pri-jokal na svet 18. septembra v Javnih skladiščih v Ljubljani. Ime mu bo "Kapital". Tako kot oba predhodna bratca, je tudi Kapital retrogardiran, oz. reinkarniran. Gre za reinkarnacijo Hermana Potočnika Noor-dunga, slovenskega poročnika v astroogrski vojski, ki je v zadnjem letu tuzemskega bivanja (1929) napisal famozno knjigo "Problem vožnje po vesolju". Knjiga je bila ponovno odkrita pred štirimi leti, čeprav so strokovnjaki njegove skice in teorije že s pridom .realizirali. Celo dvokolesna vesoljska postaja v filmu "Odiseja 2001" je Potočnikova ideja. Dragan Zivadinov je kozmo-navt, ki bo od sedaj režiral le še Potočnikove projektile; načrt dela ima kabinet izdelan do leta 2045. Skratka Dragan plove naprej. Poglejmo, kaj pravi na predvečer rojstva tretjerojen-čka... Kozmokinetični kabinet Noordung; zakaj se je ta ideja izžela ravno iz slovenske zemlje? Gre za spreminjanje paradigme. Slovenska umetnost o sebi ves čas uveljavlja in vztrajno reproducira eno samo, statično, pesniško/ruralno paradig- mo. Zdaj je nastopil čas prehoda v tretje tisočletje, ko se mora ta spremeniti, za kar obstajajo globoki, tehtni in ves čas skrbno prikriti razlogi. To, doslej neznano dejstvo je, da je Slovenija prostor, ki ne proizvaja zgolj ruralne realnosti in poetične fiktivnosti, pač pa tudi kozmično realnost. Vendar je obstoječa, v svoji biti roman-ticistična paradigma svoj interes vedno usmerjala v poglabljanje, Širitev in reprodukcijo same sebe in skrbela (in še vedno skrbi) predvsem za konzer-vacijo tega stanja, ne glede na realnost potrebe po novi. Herman Potočnik Noordung zahteva hologramsko oziroma koz-mokinetično paradigmo. Kdo je Herman Potočnik Noordung? Če se je faza utopičnega osvajanja kozmosa končala, jo je v zadnjem stoletju nadomestila faza realnega osvajanja kozmosa, katere emanacijo predstavlja znanost. Herman Potočnik Noordung ni mitski heroj, ampak znanstvenik, utemeljitelj realnega pristopa k svetu drugačnih zakonov. V tej fazi razvoja lahko na vsa bistvena ontološka vprašanja odgovarjamo bodisi z mitom, bodisi s tehnologijo. Če z mitom potujemo v preteklost in jo preverjamo, potem s tehnologijo potujemo v prihodnost in jo odkrivamo. Herman Potočnik Noordung je rez, ki zaključuje utopično in vzpostavlja realno ekspanzijo v kozmos. Herojstvo in mitičnost Hermana Potočnika Noordunga pripadata polju racionalnega, epicenter njegovega uma je v frontalnem delu njegove glave, sence njegovega bivanja v kozmosu. Herman Potočnik Noordung naj postane mit, vendar mit, katerega glavni heroj bo zapisan v knjigo racionalizma. Retrogardna metoda je omogočila, da ste kot Kristus Lazarja obudili iz pozabe od Artauda do Potočnika. Ali pozivate k redefiniciji zgodovine? Prav imate. Z drugimi besedami; hologram Hermana Potočnika Noordunga je treba osvetliti. Ostrino ideje knjige "Problem vožnje po vesolju", ki jo obdajajo številne plasti jasnih misli, rojenih v preteklosti, sonce našega veka oblikuje v inventar prihodnosti. In ravno ta svetli dokument, ki premošča različne kvalitete enega Časa in številnih Prostorov, je tisti, ki zgodovinski znanosti kaže pot do nujno potrebne redefinicije slovenskega naroda. S tem, ko bo redefinirana zgodovina slovenskega naroda, bo redefinirana retrogarda. Narodu, ki ima mite, se ni treba bati za usodo. Ali je Herman Potočnik Noordung mitska oseba? Narodi, ki imajo ustvarjeno sli ko o sebi, imajo ustvarjeno tu di sliko mita. In samo energija narodov z relevantno paradig mo je dovolj prodorna, da de luje na način, ki namesto energetske izgube oziroma gole reprodukcije, proizvaja presežno energijo, z njo pa Ideje, ki presegajo energetski potencial, ki jih je ustvaril. To prodorno energijo proizvaja mit. Tistemu, ki ima Duha, se ni potrebno boriti za preživetje, ker mu je to imanentno. Tistemu, ki ima Duha, se ni potrebno boriti za Umetnost, ker je njegova veličina Umetnost sama. Kakšno je sporočilo "Kapitala"? Vedite, Zemlja se ne vrti. I uma/ Kukovica pE LJTO1M : Tomaž Kukovica KRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE Na začetku je bila REPRiza err»ara zelo škandalozno izzveni, če zapišemo, da je Kranj me-tiv ■ SCe?ov- ne da bi navedli v zvezi s čim. V povezavi z alterna- \nimi gibanji, kakopak. Bržkone je že samo poslovanje z alter-s 'v? Pakt s hudičem, tajna aliansa naših someščanov, ki jih cio Uj,erno 'z dneva v dan na cesti, v trgovini... z nečim nekonven-daih"'m' nedomenjeni obredi v družbi so tisti, ki jih do se-prak° OJeća družba s tisočletno in dodobra moralno izprašano po( so §e "ima vpisane v register "dostojnega". Alternativa je sti »k1- m na(r'n mišljenja, svetovni nazor, ki išče nove možno-JablaneStenCe' ^' ^rs'ca tam' kJer se porajajo sadeži prepovedane žrtje^- Ler,mc'J' Je b'l Adam prvi alternativec, saj je svoje grešno janje • P°P'aCal z izgonom iz Edna. Njegovi potomci so de-sti z SV?je*a Praočeta ves čas preklinjali, ker so se morali spopa-snrii -.ami tostranskega dela. Toda na koncu vseh ko mcev so se jeli's^alternat8'0"0"1 iz dežcle BrezdeIJa- Kratko povedano; spre- atomske^3 ,?rimitivna ljudstva, milje oddaljena od civilizacije ziskoval novotarije, ki jih s seboj privlečejo vedoželjni ra- ■Cl, sprejemajo s strahom v očeh, in res je, da kilometre od teh zakotnih pragozdov - pri nas, ta strah v očesnih zrkljih modernega človeka še vedno brli. Novosti tradicionalno urejene družbe bezajo v obup. Ženejo jih v strah pred samim seboj, pred nove in boljše odtenke tuzemskega bivanja... Kranj je mesto ekscesov, tisti topos, kjer so Slovenci začeli izstopati iz Edna v Kranj, iz kraja, kjer je nezaželeno misliti, v kraj, kjer mogočno carstvo razuma spoznava vse tegobe bivanja in jih pljuva v, z debelo tančico mrene prikrite, oči samozvanih oblastnikov. In kdaj se je zgodilo to izobčenje ali spoznanje? Je bil to punk boom'.' Ne. Punk (čeprav bo naš feljton naperil pogled na dogodke, ki so bili iniciirani z njim in po njem) je bil drugo dejanje zgodbe, ki jo je začela vtiskavati karizmatična številka "Plamenice 1963". "Plamenico", list kranjskih gimnazijcev, so zapolnili Marjan CigliČ, Iztok Geister in Marko Pogačnik; Literarna in pesniška snovanja, ki so bila napisana pod vplivom predvojne slovenske in svetovne leposlovne avantgarde, so raz-besnele od šolske uprave do političnih vrhov. Javnost seje zgražala nad dekadentnostjo "oh, te mladine"; Marka Pogačnika je pregledal psihiater, ki naj bi določil substanco in naravo vzroka njegovih psihičnih motenj.... Na srečo Kranja so mlade, dolgolase glave zaključile šolanje in se odpravile na študij v Ljubljano. A Pogačnikova klapa je ostala zvesta svojim idealom. Osnovali so legendarno skupino umetnikov, ki si je nadela ime OHO. Izdali so manifest, posneli kopico filmov, prirejali instalacije, napisali knjige... skratka po nekaj letih delovanja so postali tudi izvozni artikel. Z aktom selitve iz Kranja v Ljubljano, v večje mesto, ki je lažje požrlo njihovo izraznost in ki je bilo tudi dovzetnejše za svetovne trende izza železne zavese so se uveljavili. Postali so centralna duhovna sila v Sloveniji in po njihovem formalnem razhodu se je o njihovem delovanju, pobudah delu razlilo morje črnila po papirju. Toliko, na grobo, za sedaj o Praočetih kranjske alternative. Fenomen OHO in duh časa, s katerim je rasel, je dokazoval, da je bila na začetku repriza; ponovila se je prigoda alternativca Adama, saj se je javnost sprva skeptično križala, nato pa je iz (po dolgem času) celotne stvari, ki je ni bilo več moč zanikati, ker je postala del vsakdanjosti, napravila mit. Mit o nekoč tako dobri in prijazni mladini. Ce si pogledamo Zeitgeist poznih šestdesetih in sedemdesetih let dobe uveljavljanja OHO, bi bilo nemara smiselno omeniti niz dogodkov, lici so v sosledju dali pečat svetovnemu nazoru mladih, drugačemislečih. Evropa je bila zastrupljena s študentskim gibanjem, ki je zacvetelo z legendarnimi demonstracijami '68, ko so vlade izgubljale tla pod nogami. Med študenti so se širile ciklostilne brošure del Rose Luxemburg, Lenina, Korscha; v Prago so vkorakali Rusi. Ameriko je dušila vietnamska vojna, vrstile so se demonstracije. Svetu je grozila seksualna revolucija, pop glasbeniki so koncerti-rali za mir, mladi pa so z dolgimi lasmi, marihuaninimi svitki v ustih vse to navdušeno vpijali. Dolgo negovana tradicija družbenih tabujev je padla. Vdor novih vrednot na Slovensko, v eno od socialističnih republik Jugoslavije, ki je stopala po Titovi poti, je bil težak, m ko it je končno vsaj malo uveljavil, je že bil post festum. Reakcija s tO dobnih meščanov na nove, degenerirane ideje in predvsem izgled njihovih privržencev je bil primeren zakrneli, zaprti miselnosti. Ljudje so na hipije kazali s prstom, saj so bili prav ti dežurni . n-vec. Na šolah, delovnih mestih so nasilno skalpirali dolgolase A še preden so oblastne sile uspele postriči vse hipije, še preden se je hipijevstvo dodobra razbohotilo, je zakorakala v deželo u sončni strani Alp ostudna, brezkompromisna, nevzgojena, uničujoča in pobrita pošast z imenom - PUNK. ANARCHYIN THE SR SLOVENIJA Kaj je bilo za profesorje hujšega kot po glavi pobrit, z ozkimi, raztrganimi hlačami in knofiicami prehoden dijak. Hipije so vsaj lahko lasali in strigli, sedaj ni bilo ničesar oprijemljivega več. Se tisto, kar je ostalo, je bilo bodičasto in-ostudno. In ideali; brutalna kritika vsega obstoječega: vrednot, odnosov, političnega sistema. Stvari so se začele zapletati. GLAS 22. STRAN Z j »O o E < ZU Petek, 13. septembra 1991 LU Q_ D O x co < _l O jo t "3 1(1 25: 5E a >(a .. ■J L > c ao n * o - » »II (S O L c an 9 ST O 0) O E c - P O >co »te n CD J> a> CD '«= E o O CO ir a > °- c co 1 CO "O g 2 s™ CO "C W ^ § CD CD O o. »o o "o O (0 CD O C CO D) « CO O "§ d=c 2 •- a CO ® CO sil —I C\J >co Sonja Korošec SONČNA OBALA Kje je sonce - je zakričala in se spotaknila ob razbito metuljevo krilo Bili so razdrobljeni povsod po beli cesti Nekje v steklenih skalah so se skrili srebrni zajčki in se igrali z njenimi lasmi ovenelimi v vetru Mislila je da je njena obleka posuta s prahom zvezd pa so bile samo snežinke ki so se ujele v pajčevino zelenega žepa Hodila je in hodila dokler je bila cesta bela in je vodila do zapuščenega vodnjaka Potem je pila mesečino v njegovih dlaneh - dišalo je po razcvetelih češnjevih cvetovin Zaplesala je in zasanjala v beli korenini vetra Ob cesti so bile same votle kosti osamljenih jezdecev V plavem vetru so odzvanjale kot srebrni zvončki na sneženih kočijah Kje je sonce - je zakričala in njen glas so požirale drobne plave ptice in sive luknje njenega krika so prebudile njihova prozorna krila da so zavreščale in za vedno zaspale v objemu vetra Hodila je in hodila dokler je bila cesta bela in je vodila do zapuščene morske obale Zelena krila je položila v morski val in rumene alge so se ji ovile okoli belega vratu in ji spletle rožnato ogrlico iz bisernih koral Črne školjke so postale njene oči in zlate ribice so zaspale v njenem naročju Plavala je daleč daleč k sončni obali in s seboj je nosila lepoto stoletnih krikov osamljenih ljudi Kristalni angeli so peli in plesali na sončni obali K R I Kristali so zaihteli Zvok se spremenil je v srebrni stok Ure so porumenele in obvisele v temi Rože so ovenele v plavem prtu Joj Na cvetovih sanjajo zaljubljene oči Mesto spi v globini zelene reke Na bregu osamljeni ljudje Violine so kot slutnje Joj (Šopek rož v rdeči sobi in poljub belih oblakov) K MARIJAN ŠTANCAR MONOS MEGLE IN SONCE V megle in sonce v žrela vulkanov udirate svoje duše, v lačne volčje oči sekate jedra svojih jader polbogovi pasjih duš in mladoletni vi žoltokljuni optimisti realizma. LA BEL, BEL, BEL Vrti vrti vrti vrti se plošča gramofona in plehki prazni sevajo glasovi neke lažne tuje melodije neke tuje grobe zadirčne surove divje done svoj večni bel, bel - la bel... in bariton in ubiti živčni saksofon in ta naš stari utrujeni kasarniški gramofon in večni večni v večnost večni * sladko tuji zlagani alt la bel, bel, bel... Tu sneg tam dež vihar tam že pomladni drevesa ruje tu udira zemlja se pogreza vulkan nažira svet tam morje pljuska čez vesolje in val gora in kamen neba ubija ljudi človeštvo. Morija Morija Morija LA BEL, BEL... VRBO O, Vrbo, srećno, drago selo zavičajno, gde kuća mojega oca stoji; da ne žed za znanjem iz tvoga sveta nije zavela, ta prevrtljiva zmija; ne bih znao da se u otrov pretvara sve što srce sebi slatko obećava; ne bi mi bila vera u sebe oteta, ne bih bio igračka unutarnjih bura! Verno srce i ručicu radnu kao miraz što nema ni milionarica uz izabranu bih dobio devojku; i mirno plovila bi moja barka dom od vatre, od grada mi pšenicu čuvo bi prvi sused-hram svetog Marka. Petek, 13. septembra 1991 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 23. STRAN GLAS Javna dela v gozdu Ekonomski in socialni interes si podajata roki Gozdno gospodarstvo Kranj, zavod za zaposlovanje in kranjski izvršni svet so se spomladi dogovorili o vzdrževanju gozdnih površin po vetrolomu s pomočjo javnih del. Kranj, 11. septembra • V vetrolomu je bilo leta 1984 poškodovanega veliko gozda na Štefanji gori in v Udinborštu, ki so ga kasneje pogozdili, zdaj pa je potreben nege. Na teh delih iz občinskega programa javnih del je julija začeli delati skupina sedmih ljudi, ki so °ili na kranjskem zavodu za zaposlovanje prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Po dveh mesecih je uspešno obdelanih 13 hektarjev gozdnih površin na Štefanji gori in 8 hektarjev v l dinborštu. Delovišče in že negovane V skupini delavcev, zaposlenih na javnih delih, so nam povedali, da jim mesečno pripada nadomestilo v višini 3670 dinarjev, če seveda delajo polno število ur, vsak pa dobi še tisoč dinarjev nagrade. Nihče od fantov nima kvalifikacije za gozdna dela, toda orodje že kar dobro obvladajo, osnovne prijeme pa jim je tako ali tako pokazal eden od kvalificiranih gozdnih delavcev. površinev Udinborštu so si ta teden skupno ogledali predstavniki izvršnega sveta, zavoda za zaposlovanje in Gozdnega gospodarstva. Slednji v tem družabništvu predstavlja strokovnega partnerja, zavod za zaposlovanje je priskrbel ljudi in poskrbel za njihova nadomestila in stroške dela, izvršni svet Pa sodeluje pri financiranju Projekta javnih del. Janez Po-nikvar z Gozdnega gospodarstva Kranj nam je povedal, da so se razpisu za javna dela odzvali zaradi močno povečanega obsega negovalnih del v gozdu, ki jih po vetrolomu sami ne zmorejo. Sprva je bilo mišljeno, da bi za to delo najeli 16 nezaposlenih za 45 dni, kasneje Pa so se odločili za sedem delavcev, vendar za vso sezono. Sku pina je najprej delala na Štefanji gori, na golicavi, ki so jo po vetrolomu leta 1984 pogozdili z 10.000 sadikami, zdaj Pa je mladi gozd potreben nege. Tudi v Udinborštu gre za nego po vetrolomu poškodovanih površin, na obeh lokacijah pa gre za zasebne gozdove, kjer Kranj naredi načrt nadaljnjih vzdrževalnih del v gozdu, na katerih bi bilo moč nadaljevati javna dela, pa naj gre za pogozdovanje, nego mladega gozda ali urejanje močno dotrajanih gozdnih cesta. lastniki sami ne zmorejo negovalnih del. Nega gozda po vetrolomu je prvi primer javnih del na Gorenjskem, je pojasnila Andreja Švegelj, strokovna sodelavka Zavoda za zaposlovanje v Kranju. »Od kranjskega izvršnega sveta je prišla pobuda za tovrstna javna dela, za katera je razpisal natečaj republiški sekretariat za delo. Sprva smo načrtovali pogozdovanje, vendar smo spomladi zamudili. Sicer pa so javna dela ena od oblik aktivne politike zaposlo- vanja, ki nudi začasno socialno varnost nezaposlenih in jih hkrati ohranja v delovni kondiciji. Financerja teh del sta republiški sekretariat za delo in kranjska občina, zavod za zaposlovanje pa poskrbi za nadomestilo delavcem, stroške prehrane, prevoza, zdravniškega pregleda. Delavci so tudi zdravstveno zavarovani. Če pa izpolnijo 120 delovnih ur mesečno, jim pripada tudi pravica do pokojninskega zavarovanja. Pri izbiri delavcev za javna dela imajo prednost tisti, ki sicer nimajo socialne varnosti na zavodu za zaposlovanje.« Predstavnika kranjskega izvršnega sveta Tadej Markič in Andrej Tavčar sta ob obisku gozdnega delovišča predlagala, naj Gozdno gospodarstvo »Javna dela so koristen kompleks aktivnosti, ki jih bomo v Kranju po prvih pozitivnih izkušnjah še gojili,« sta povedala sogovornika, prepričana, da se pri tem početju dobro dopolnjujeta ekonomski in socialni interes. »Poleg javnih del na vzdrževanju gozdnih površin razmišljamo tudi o novih. To aktivnost bi lahko razširili na komunalno infrastrukturo, kmetijska opravila, tudi socialno delo. Če v teh časih nezaposlenim ni mogoče pomagati s trajnejšo zaposlitvijo, potem je dobrodošla oblika vsestransko koristnega dela tudi sodelovanje v javnih delih.«© D. Z. Žlebir, foto: A. Gorišek Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu: Odpornejše sorte škropili le enkrat ali dvakrat - i: - - - «f *. zgodnje sadje prodajajo po 25 dinarjev za kilogram, cene poznega še niso znane, predvidevajo pa, da bodo (odvisno od kakovostnega razreda) od 5 do 25 dinarjev za kilogram. Podvin, 10. septembra - "Ko smo že pričakovali, da bo zaradi zgodnje spomladi sadje dozorelo prej kot druga leta, so nastopile aprilske ohladitve, ki so rast in razvoj toliko zavrle, da bo letos sadje zrelo celo teden kasneje, kot je normalno. Lani smo pozne sorte zaceli obirati 19. septembra, letos jih bomo predvidoma 25.," pravi Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu. Po snegu, ki je padel sredi apri- ob enkratnem oz. dvakratnem. Problem odpornejših sort je v la, in zmrzali, je sadju slabo ka zalo. Si je kasneje opomoglo? "Ker je temperatura v nasadu tedaj padla na minus 4,8 stopinje Celzija, so sorte, ki so začele cveteti (predvsem alk-mene, idared in delno tudi zlati delišes), precej pozeble. V času cvetenja je bilo tudi sicer tako slabo vreme, da so čebele slabo izletavale in smo jih morali prvič po približno dvajsetih letih Pripeljati v nasad. Čebele so svoje delo dobro opravile in precej pripomogle k temu, da Pridelek ni še manjši, kot bi sicer bil. Nekaj težav smo imeli tudi s škodljivci. Ker je bilo letos razmeroma dosti padavin, je bilo tudi več možnosti za okužbo s škrlupom in več potreb po škropljenju. Občutlji-vejše sorte smo škropili 15- do 17-krat, odpornejše le enkrat a'i dvakrat. Čeprav je razlika velika, primerjava kaže, da so občutljive sorte ob 17-kratnem škropljenju dejansko bolj okužene s škrlupom kot odporne tem, da niso znane, da jih je težje prodati in da so tudi sicer po okusu in trpežnosti v glavnem slabše od standardnih sort." Kolikšna bo letošnja sadna letina? Kakšna bo kakovost sadja? "Najprej smo načrtovali 600 ton pridelka. Ko pa smo pri spomladanskem obrezovanju ugotovili, da ima drevje odlične nastavke, so nam apetiti porasli in smo ocenjevali, da bi lahko pridelali še dvesto ton več. Zdaj, ko je znano, kolikšno škodo sta povzročili poze-ba in neugodno vreme, ocenjujemo, da bomo pridelali približno toliko sadja, kot smo predvidevali in verjetno nekoliko manj kot lani. Ce pa se bo sadje v zadnjih dveh tednih še kaj odebelilo, bistvene razlike ne bo. Sadje bo kakovostno. Toča, ki je zajela domala vso Gorenjsko in tudi nasad Resje, ni pov- "Tiralica" za pokljuškim medvedom Se kosmatincu tresejo noge? Bled, 10. septembra - Rejci ovac iz ovčarske skupnosti Bled pa tudi tisti, ki pasejo "na črno" in se nikomur ne podrejajo, še niso pomirjeni. Rjavi medved, ki je na Pokjuki in Mežakli uradno poklal 20 ovac, neuradno pa nekajkrat več, namreč še vedno živi. V petek so njegove odtise spet videli na Mežakli. Da se pokljuškemu kosmatincu že tresejo noge ali da verjetno v svoji (medvedji) premetenosti celo razmišlja, da bi jo odhlačal v kraje, kjer si ga celo želijo, je verjetno več razlogov. Prvi je vsekakor ta, da je namestnica republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred nedavnimdala dovoljenje za odstrel in dala lovcem iz Triglavskega narodnega parka možnost, da ga ustrelijo. Drugi "udarec" so mu zadali na sestanku predstavnikov gorenjske lovske inšpekcije, ovčarske skupnosti Bled, Triglavskega narodnega parka in izvršnega sveta, na katerem so se dogovorili, da bodo k sodelovanju povabili tudi člane lovskih družin iz območja, ki sodi v park, in da bodo poskušali medveda privabiti na mrhovišče, ki bi ga zanj posebej pripravili. Da ne bo težav, bodo morali rejci umakniti ovce na nižjeležeče pašnike. • C. Z. 1 MEŠETAR Predstavitev in pokušina V sadovnjaku Resje pri Podvinu pridelujejo pretežno standardne m bolj občutljive sorte (letos so jih morali škropiti 15- do 17-kmn manjši del nasada pa predstavljajo tudi odpornejše ■wM,,, rnurijsi uei nusuuu f/u yicujiu njttjv t^p""?*"* Sprte, ki so jih letos škropili le enkrat ali dvakrat. Da bi kupce seznanili z manj odpornimi sortami, ki so manj znane od standardnih in občutljivejših, bodo v sadovnjaku jutri, v soboto, ob 10. uri pripravili srečanje s sadjarji in kupci. Predstavili bodo Prednosti in slabosti odpornejših sort (možna bo tudi pokušina) Po tudi integralno varstvo sadnega drevja, ki ga v nasadu Resje Uvajajo že nekaj let. letos pa se je razširilo po vsej Sloveniji. Prt tovrstnem varstvu je bolj kot število škropljenj pomembna izbira škropiva. Glavno je. da škropivo uničuje samo določene škodljiv-cf' ne pa tistih, ki so naravni sovražniki škodljivcev in ki držijo škodljivce pod "pragom škodljivosti". zročila večje škode. Debelejše ledene kroglice so sicer obtol-kle nekaj sadežev, vendar jih bomo izločili in uvrstili v nižje kakovostne in cenovne razrede." Katerih sort bo največ? "Med standardnimi sortami prevladuje jonatan - stara, pre-skušena in znana sorta, ki je pri nas običajno tudi nekoliko cenejša od ostalih. Jonagolda in idareda bo letos zaradi poze-be manj kot druga leta, manj pa bo tudi zlatega delišesa, ki bolje rodi vsako drugo leto. Predvidevali smo, da bomo letos pridelali že dvajset do trideset ton jabolk odpornejših sort, vendar bo pridelek zaradi po-zebe bistveno manjši (le nekaj ton)." Kako bo s prodajo? Bo sadje glede na pridelke v kmečkih nasadih lahko prodati? "V evropskih nasadih bo pridelek letos povprečno za '30 odstotkov manjši od normalne letine, zato je pričakovati, da bodo vsi večji slovenski proizvajalci sadje tudi izvažali. Čeprav bi se tudi v našem sadov- njaku lahko vljučili v prodajo na tujem, pa smo se odločili, da priložnosti za izvoz ne bomo izkoristili in da bomo tudi letos poskušali oskrbeti s sadjem naše redne odjemalce. Ponudbe jim bomo poslali v začetku prihodnjega tedna, ko bomo dokončno sestavili cenik." Je vsaj približno znano, kakšne ■bodo cene? "Letos bodo jabolka dokaj draga. Kmečke ponudbe bo bolj malo, v plantažah bo pridelek povprečen, v nekaterih pa je svoje opravila toča. V Resjah bomo tako, kot je pri nas že v navadi, sadje za ozimnico sortirali v več kakovostnih in cenovnih razredov, medtem ko v nekaterih drugih nasadih prodajajo "mešano sadje povprečnega kakovostnega razreda". Cena za sadje tretjega razreda, ki je namenjeno za takojšnjo uporabo in predelavo, bo verjetno okrog pet dinarjev za kilogram, prvorazredno pa okrog 25 dinarjev." Zgodnje sorte že obirate. Kdaj boste začeli s poznimi? "Predvidevamo, da bomo pozne sorte začeli obirati 25. septembra; natančno pa bo znano potem, ko bomo na sadju opravili zrelostne preskuse. Tedaj bomo začeli tudi s prodajo sadja za ozimnico." Imate dovolj obiralcev? "Če sodimo po zanimanju in po številnih telefonskih klicih, se nam za obiralce ni treba bati. Vsem, ki bi radi obirali sadje, niti ne bomo mogli ustreči, prednost pa bomo dali tistim, ki so že obirali v našem sadovnjaku in za katere vemo, da znajo obirati in da ne povzročajo škode. Ker je število lestev in drugih obiralskih pripomočkov omejeno, smo veseli predvsem parov ali manjših skupin."• C. Zaplotnik Kolikšne so cene kmetijskega reprodukcijskega materiala v kmetijski zadrugi Sloga Kranj oz. v njenih trgovinah in prodajnih skladiščih na Visokem, v Stražišču, v Mavčičah, v Bes-nici in v Žabnici? vrsta materiala cena (din/kg) gnojilo KAN gnojilo NPK 7-20-30 gnojilo NPK 26-26-26 gnojilo NPK 15-15-15 gnojilo NPK 13-10-12 gnojilo NPK 10-15-12 (iz Avstr.) koruza (v vrečah) pšenica (v vrečah) krmila za krave, 12 %, osiječanka TP-PIT BEK-1 NSK (45 kg) bovisal (10 kg) pesni rezanci KPŠM otrobi travnik 1 travnik 3 italijanska ljulka črna detelja lucerna semenska pšenica s 3% prom. d. brez 3 % prom. d. 4,50 4,37 11,35 11,02 12,75 12,38 10,30 10,00 8,40 8,16 8,20 7,96 6,50 6,31 5,40 5,24 7,50 7,28 9,30 9,03 9,80 9,51 10,80 10,49 23,00 22,33 4,20 4,08 5,90 5,73 4,70 4,56 175,00 169,91 171,30 166,32 82,10 79,71 118,20 114,76 114,50 111,17 10,60 10,29 Cene pujskov in že odraslih prašičev (pitancev) so na slovenskih sejmiščih zelo različne. Na Igu pri Ljubljani so pujske, težke do 30 kilogramov, prodajali po 45 dinarjev za kilogram žive teže, v Šentjerneju približno enako težke tudi do 60 dinarjev za kilogram, v Celju po 50 dinarjev za kilogram, podobno tudi v Brežicah. Za pujske, težke več kot 30 kilogramov, so kupci morali odšteti po 40 do 50 dinarjev za kilogram. Ker je do zime in do klavne glavne sezone še nekaj mesecev, bodo cene ob takšni inflaciji, kot je bila zadnje mesece, že precej višje. Če bodo sploh še v dinarjih .. . Iščete nove možnosti za zaposlovanje, vendar ugotavljate, da je vaše znanje pomanjkljivo in bi ga želeli dopolniti?! DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE in ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE TRŽIČ sta pravi naslov, kjer boste lahko pridobivali ali dopolnjevali svoje znanje. Predstavljamo vam nekaj najzanimivejših programov: 1. Osnovna šola za odrasle od 5. do 8. razreda - šolanje je brezplačno 2. Programi za pridobitev poklica: - turistični tehnik - mednarodni špediter - poslovni sekretar pogoj: dokončana srednja šola - skladiščno-komercialni tehnik pogoj: šola za prodajalce 3. Programi usposabljanja: - kuharski, natakarski, receptorski pomočnik pogoj: dokončana osnovna šola - dopolnilni program za tajnice - voznik viličarja pogoj: starost 18 let, vsaj 6 razredov osnovne šole vzdrževalci stavb (hišniki) , 4. Tečaji tujih jezikov: začetni in nadaljevalni tečaji angleščine in nemščine za otroke in mladino - začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji angleščine in nemščine za odrasle - mednarodni certifikat ICC - specializirani tečaji angleščine, nemščine in italijanščine za poslovodne delavc(k)e, zunanjetrgovinske referentne, prodajal(k)ce, telefonist(k)e itd. - tečaji slovenščine za Neslovence 5. Ostali programi: - tečaji krojenja in šivanja - tečaji strojepisja - tečaji za nego starejših in invalidov - tečaji za popravilo čevljev - seminar Samozaposlovanje - možnost in načini 1 6. Novo za otroke: - zaplešimo po domače - likovna šola - obdelovanje gline Informacije in vpis: Delavska univerza Viktor Stražišar, 64240 Jesenice, tel.: 81-072, Marta Koprivec, Zavod za kulturo in izobraževanje, 64290 Tržič, tel.: 52-155, Heda Šivic. PREJELI SMO Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Ni res, da ljudstvo ni sposobno upravljati premoženja Gorenjski glas, 16. avgusta 1991 V intervjuju z gospodom Vito-mirom Grosom, objavljenim v Gorenjskem glasu dne 16. avgusta 1991 je bilo navedeno, daje gospod Gros med strankami, ki so zavračale brezplačno delitev premoženja delavcev naštel tudi Socialdemokratsko stranko Slovenije. Javnost želimo opozoriti, da ta trditev nikakor ne ustreza resnici. Socialdemokratska stranka Slovenije je ves čas zagovarjala tezo, da bi bilo treba tako imenovano družbeno lastnino brezplačno razdeliti delavcem oz. državljanom Slovenije v največji možni meri. Naš osnovni očitek prvemu osnutku zakona o privatizaciji je bil prav odkup delnic, saj si težko predstavljamo; da bi delavci, ki komaj preživijo mesec, na veliko kupovali delnice. Dejstvo, da bi bila ob dosledni izvedbi prvotnega koncepta lastninjenja praktično vsa lastnina v rokah sedanjih - samozvanih »managerjev« in tujcev, se nam je zdelo povsem nesprejemljivo, saj bi povzročilo izjemno velike napetosti. Javnost smo s temi pomisleki tudi seznanili. Ob tem poudarjamo, da bo SDSS pri brezplačni razdelitvi vsaj dela tako imenovanega družbenega premoženja (tistega, ki je bilo do volitev praktično lastnina partije, samoupravljanje pa farsa) vztrajala. Zato bo SDSS novi zakon podprla, prizadevali pa si ga bomo še izboljšati z ustreznimi amandmaji predvsem v smeri povečanja deleža brezplačno razdeljene družbene lastnine delavcem in dodatnega stimuliranja delavskega delničarstva. Upamo, da raznim demagogom, ki so zainteresirani, da obstane sedanji brezpravni položaj delavcev, ki so prepuščeni na milost in nemilost direktorjem - samozvanim »manager-jem«. nad katerimi ni lastnika (zaradi česar tudi sindikati ne najdejo pravega sogovornika), delavcev ne bo uspelo zaplesti v igre, katerih cilj je ohranitev sedanjega stanja ali vsaj za vleči prihajajoče spremembe. SDSS Območni odbor Kranj Branko Grims Ali bo skupščina po novem zakonu popravila krivice? Navajam sledeče besedilo! Predmet: odstop zemljišča v družbeno lastnino. Zapisnik številka 467-71/1963 Datum, 22. 5. 1963 ob 15. uri popoldne. Tega dne se je moj oče lastnik kmetije, star 62 let, iz okolice Kranja podal na odločilno pot do Kranja. Medtem podaril družbi (brez navzočnosti otrok) svoje kmetijsko premoženje, ki obsega okoli 4,500 ha zemeljske površine (od tega polovico gozdov) brez cenitve o denarni vrednosti. Prav tako zapisnik nima nobenega podpisa prizadete petčlanske družine. Spodaj piše sledeče: V zameno naj se posreduje pri oddelku za družbene službe, da sprejme kmetijsko oskrbnino po odloku o kmetijskih oskrbninah. Zapisnik je prečitan in na istega ni pripomb. Vodja postopka: Prizadeta stranka: Korošec l. r. (brez podpisa) (brez podpisa) Naj omenim, da so takratne okoliščine komunistov (domačinov) znatno vplivale na kmetovalce in jih z določenimi nagibi izpeljali tako daleč, da so pristali na obstoječe metode komunizma, ne glede na to, da so s tem izgubili vse, kar je nekaj sto let pripadalo zaslužnim garaškim družinam. Ker so bili vplivni krivi s strani takratne oblasti, da je šlo vse k vragu, sta starša zaradi hudih duševnih pretresov oba zbolela in po komaj dveh letih sta morala umreti. Če bi živela do povprečne starosti, bi morda ena sama njiva zadostovala za tako smešno nizko pokojnino, kot sta jo ona dva prejemala takrat. Ker odpisano premoženje ni označeno v denarni vrednosti, upam trditi, da so taki primeri prepričljiv dokaz o starih krivicah. Zanima nas kot otroke teh staršev, kako se bodo taki primeri reševali (ker jih ni malo) in če se bo upoštevala pravična ocena premoženja in razlika vrnila prizadetim otrokom oz. sinu, ki ima kljub temu kmetijo z več glav živine, toda obdelovalno zemljo ima v najemu. Bled, 31.8. 1991 Jože Sitar Koritno 63 Bled Vodi bo ime Juliana Projekt stekleničenja vode iz izvira v Karavanškem predoru je za občino Jesenice izjemno zanimiv, zato so bila prizadevanja župana, Izvršnega sveta in upravnih organov občine Jesenice usmerjena prav v realizacijo tega projekta. Eden od dokazov za to trditev je, da so se predstavniki občine Jesenice od julija 1990 sestali z investitorji kar na 7 delovnih pogovorih, poleg tega pa so bile vodene še druge aktivnosti. Vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja je podjetje Perne vložilo 19. aprila 1990. V skladu z veljavnimi predpisi je bil dne 29. maja 1990 izveden izreden lokacijski ogled možne lokacije za izgradnjo polnilnice na Hruški, na katerem so bili navzoči predstavniki podjetja Perne, Vodovoda in Železniškega gospodarstva, in kjer so bili seznanjeni z zahtevami, ki jih morajo po veljavnih predpisih izpolniti za izdajo lokacijskega dovoljenja za izgradnjo polnilnice za stekleni-čenje vode z imenom Juliana. Da bi zagotovili pogoje za realizacijo postavitve polnilnice vode, je Sklad stavbnih zemljišč odločil, da odda potreben prostor v najem, in da sklene najemno pogodbo o tem s podjetjem Perne. G. Perne je Izvršni svet Skupščine občine Jesenice dne 2. aprila 1991 obvestil, da so začeli z realizacijo projekta in da so že pred časom naročili lokacijsko dokumentacijo. To dokumentacijo pa je upravni organ prejel šele 26. junija 1991, kar je več kot po letu dni od izvedenega lokacijskega ogleda: izdelalo pa jo je podjetje Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice. Ob pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da ni popolna, saj niso bila priložena vsa potrebna soglasja oziroma dokumenti. Izvršni svet je, kot eden od upnikov v stečajnem postopku podjetja Elim Jesenice, v skladu s sklepom seje z dne 3. septembra 1991, sodišču sporočil, da se strinja bodisi z najemom ali neposrednim odkupom objekta na Hruški, kjer je bil sedež podjetja Elim Jesenice. Navedenega dne je Sklad stavbnih zemljišč glede na veljavne planske akte občine Jesenice svojo prejšnjo odločitev spremenil in odločil, da se potrebno zemljišče za realizacijo postavitve polnilnice pitne vode odproda. Ob tem je treba povedati, da pristojni republiški organ še vedno ni izdal soglasja oziroma dovoljenja za izkoriščanje vodnega vira (ki je sicer prednostno namenjeno za oskrbo prebivalstva občine Jesenice). To soglasje pa lahko dobi le podjetje Vodovod, ker podjetje Perne ni registrirano za tako dejavnost. Izvršni svet Skupščine občine Jesenice pa tudi vztraja, da se ustanovi novo mešano podjetje (Perne, Vodovod, morebitni dru- gi interesenti), kar je bilo dogovorjeno v pogodbi 0 sofinanciranju projekta Polnilnica Voda Karavanke - Predor z dne 22. junija 1990. V zvezi s trditvami o zavlačevanju stečajnega postopka želimo poudariti, da je vodenje le-tega v pristojnosti sodišča, na katerega v nobenem primeru nima vpliva občina oziroma njeni organi. Občina Jesenice pa je pristojne za vodenje stečajnega postopka obvestila o svojem stališču, da podpira realizacijo projekta postavitve polnilnice vode v prostorih bivšega Elima Jesenice, saj ta lokacija nudi ustrezne pogoje za čimprejšnje in nemoteno delovanje tega projekta. Odločno zavračamo trditev, da se otepamo projekta, saj vrsta objektivnih razlogov, predvsem pa zapletenost reševanja premoženjsko-pravnih vprašanj, vpliva na možnost hitre realizacije. Upravni organ pa je dolžan spoštovati zakonitost postopka, to pa je tudi razlog, da še doslej ni izdano lokacijsko dovoljenje. Rina Klinar, dipl. soc. Predsednica IS Dva sloja ljudi Ihti, ki so ostali brez dela, in mlajši upokojenci (invalidsko), z zajamčeno pokojnino, s katero v sedanjih razmerah ni mogoče dostojno živeti - odmerjena po birokratizmu (npr.: imaš dve kravi, vlada ti obe vzame, eno ustreli, drugo pomolze in mleko zlije proč...), so brez pravic. Nasplošno pa vedno bolj vidim, da smo se ljudje razdelili na ljudi z delom in ljudi brez dela oziroma na mlajše upokojence (ki bi po psihofizičnih lastnosti ali ocenah kljub krizi zaupanja, zdaj v podjetjih, ker se niso vključili v kolektiv, kar pa sploh ni čudno, saj so bili kot miren, delaven, discipliniran, celo redoljuben, tovariški, prijazen in vedno pripravljen pomagati... subjekt, lahko še koristno opravljali denimo strokovni izobrazbi primerna dela), ki ostajajo kljub tako hvaljeni demokraciji, pluralizmu ter pravni državi, popolnoma brez pravic, iz katerih se lahko vsak dela norca! Razmišljanja o njih so pri mnogih ljudeh čustvena in polna predsodkov: saj nič ne delajo, samo pohajkujejo, dobivajo denar in podporo za nič, medtem ko morajo drugi trdo delati za zaslužek... Ne da bi zgodovino popravljali ali skrivali, smo dolžni poravnati krivice, kjer je to še mogoče (npr. v krizi zaupanja, psihiatrično obarvano, ker se ni vključil v kolektiv, verjamem, da sta zdravnik ali medicinska sestra utrujena, ali da je kdo od njiju naredil napako, vendar je pomembno, ali je napako naredil iz malomarnosti ali iz objektivnih razlogov - počutil sem se zdravo in v sebi sem začutil novo življenjsko moč...) in se drug drugemu opravičiti za tisto, kar je bilo slabega v našem ravnanju... _ _ Ivan Ogrinc Jesenice Stimulacija znaša že 81,70 odstotka Na Ljubljanski borzi d. d., so dogajanja včeraj potekala v skladu s hiperinflacijskimi gibanji in pričakovanjem devalvacije dinarja. Tečaji za obveznice so dosegli nove rekordne odstotke, EDP (evidenčne devizne pravice), ravno tako, najbolj otipljiv odstotek pa je razviden iz novih zneskov za odkup tuje valute v menjalnicah in bankah. Od danes, 13. septembra, pa tja do prihodnjega četrtka, 19. septembra, znaša stimulacija za odkup tuje valute kar 81,70 odstotka, oz. dobre tri odstotke več, kot do včeraj. Če boste na bančni šalter prinesli tujo valuto v efektivi, vam bodo za nemško marko obračunali tečaj 22,96 dinarja, za avstrijski šiling 3,26 din, za ameriški dolar 38,8 itd. V tečajnici Ljubljanske borze so objavljeni tečaji za obveznice, ki znašajo: za RSL 1 139,5; za RSL 2 110; za mesto Ljubljana 108,7 itd. Očitno nasveti borznih strokovnjakov zelo vplivajo na dogajanje na Ljubljanski borzi - izračuni o donosnosti posameznih vrednostih papirjev, ki jih prinašata Delo in Mladina, še pospešijo rast tečaja. Skupno tedensko povprečje EDP znaša že 73,7, za kolikor morajo povpraševalci po deviznih pravicah primakniti k uradnemu tečaju tujih valut. Na drugi strani pa je to odstotek stimulacije izvoznikom za njihove težko priborjene devize. Včeraj na borzi so pri posameznih bankah, npr. Novi banki, tečaji za EDP že dosegli krepko čez 80 odstotkov. Vsekakor je očitno, da stoodstotne podražitve posameznih artiklov v trgovinah niso nič nenavadnega, kajti hiperinflaciji ne moremo več uiti. POROKA PO KRANJSKO 28. septembra v Preddvoru, z začetkom ob 11. uri Srečna mladoporočenca bo oblekel Butik Princ iz Kranja, hotel Bor pa ju bo nagradil s 3-dnevnim penzionom. Za zabavo bo igral ansambel Gašperji, gostje pa bodo lahko uživali v spremljanju šrange, snemanju venca, cerkveni poroki, rezanju torte... čakajo pa jih tudi prijetne nagrade. Nastop folklorne skupine in modna revija. Prijavnico pošljite na naslov: HOTEL BOR, GRAD HRIB, 64205 PREDDVOR Generalni sponzor prireditve ŽIVILA Kranj, PRIJAVNICA Ime in priimek neveste Ime in priimek ženina Naslov žariina Telefon: POKROVITELJ GORENJSKI GLAS Peter Čolnar 21 DREVESA V GOZDU Le z največjo težavo mu je uspelo izrazniti skladišče in se tako založiti s še kako pre-potrebno hrano. Slavonska Požega Lojze si je želel ogledati zbirno taborišče v Slavonski Požegi. Pregovoril je podpredsednika hrvaškega RK dr. Katičiča in tajnika prof. Breslerja, da gredo pogledat, kako je slovenskimi izseljenci v taborišču. Prof. Bresler je imel avto in tako so se odpeljali 26. julija v Slavonsko Požego. Dopoldne so prišli z uradnim pooblastilom kot delegacija RK v sprejemno ustašno pisarno. Za spremstvo so jim dodelili dežurnega oficirja. Naseljenci so bili nameščeni v bivši vojašnici. To so bile velike svetle barake. Taborišče je bilo razdeljeno v dva dela: slovenskega in srbskega. Navadno kakšna uradna delegacija na obisku ne vidi ničesar in zajame le nekakšen zunaji videz. Tako bib ilo lahko tudi tokrat... Ko so stopili v prvo barako, sta se predstavnika hrvaškega Rdečega križa zapletla v pogovor z oficirjem. Vsi trije se niso preveč zanimali za zapornike. Na betonskih tleh so bila urejena zasilna ležišča, na katerih so ležali obtolčeni in ustrahovani ljudje. Lojze je poskušal navezati pogovor z njimi in spoznal, da so pomotoma zašli v srbski del taborišča, kamor pravzaprav sploh ne bi smeli. Tu so bili banjaluški Srbi. Ker so videli ustaša, si ni upal nihče govoriti. Ko so se ustaš, dr. Katičić in prof. Bresler nekoliko odstranili, se je nenadoma oglasil neki zapornik - zdravnik. Slekel je obleko in pokazal: "Vidite, vsi smo v garjah. Slovenci imajo ambulanto, vendar ustaši ne dovolijo, da bi šli tja." Njegove besede je potrdil še neki drug banjaluški zdravnik. Lojze je pozabil na svoj majavi položaj v Zagrebu in pričel dokaj nepremišljeno nastopati kot kakšen delegat švicarskega Rdečega križa. Ogorčeno se je obrnil do ustaškega oficirja. "To je res nemogoč položaj! Obisk v ambulanti pa bi jim prav zares morali omogočiti..." Ob odločnem nastopu je postalo ustaškemu oficirju nekako nerodno. To je opogumilo tudi ostale zapornike. Pričeli so se pritoževati. Hrana je slaba, sanitarije so daleč zunaj, ni zdravil, limon... Dr. Katičić je bil po naravi dobričina in mu je postalo v takšnem položaju nerodno. "Sedaj smo videli in lahko gremo," je hotel prekiniti mučni položaj. "Saj še nismo videli Slovnece," se je uprl Lojze. "Kje pa smo sedaj?" Dr. Katičić je bil prepričan, da so bili med Slovenci. Oba kolega sta nato odšla z dežurnim oficirjem na kosilo, Lojze pa je odšel v slovensko barako. Pogledal je v kotel, kaj kuhajo in videl, da pravzaprav samo vodo. Ko je odhajal proti ambulanti, je zagledal na tleh simpatično mlado žensko, ki si je sama kuhala med dvema opekama. "Veste, danes je sveta Ana. Za god si bom naredila nekaj boljšega," mu je zaupala, ko je postal ob njej. Ambulanta je bila še kar dobro urejena. V njej sta delala dva izseljena štajerska zdravnika: dr. Drnovšek in dr. Pirnat. Lojze j1; ma je dal limone in zdravila, ki jih je prinesel s seboj. Pogovoril' so se tudi zaradi zdravljenja Srbov, saj so Slovenci lahko naba; vljali zdravila v mestu. Oba sta bila takoj pripravljena pomaga11 po svojih močeh. Po končanem obisku v taborišču, se je pridružil dr. Katičiću in prof. Breslerju v mestni kavarni. Tu jih je obiskala nekakšna neuradna delegacija slovenskih duhovnikov, ki so bili izseljeni v Slavonsko Požego. Nadškof Stepinac jih je nastavil v "nadbiskupski konvinkt", v okviru katerega je bilo okoli 50 slovenskih duhovnikov. Kaže, da so že izvedeli, da je v Slavonski Požegi delegat slovenskega Rdečega križa. Lojzeta so povabili k sebi. Pričakoval j«» da ga bodo spraševali, kako je z njihovimi farani. Bili so to večinoma štajerski duhovniki in bi lahko vsakemu povedal, kje im3 farane in vsaj približno, kako živijo. Pričel jim je govoriti o tem, vendar so ga prekinili. Zanimal0 jih je le to, kako bi se dalo priti v Ljubljano... Pokol Približno čez 14 dni po obisku v Slavonski Požegi je prišel k Lojzetu dr. Pirnat t.j. eden izmed zdravnikov, ki ju je srečalo v taborišču in povedal, da je stvar sedaj urejena, da Srbom lahko p0' magajo. Ob tem je povedal tudi za usodo banjaluškega zdravnika, ki je prvi spregovoril z Lojzetom. Ker je resno zbolel, so ga poslali v bolnišnico. Pričelo se ^ je blesti, tako da je govoril o grozodejstvih ustašev in med dragim mrmral, da bi jih bilo treba vse pobiti. Zaradi tega so ga p0' stavili pred vojaško sodišče in ga ustrelili. SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD ■ SLOVENSKA KAKOVOST IZOLIRKA industrija izolacijskega materiala iz Ljubljane na sejmu Slovenski proizvod - slovenska kakovost predstavlja več izdelkov, novih in že uveljavljenih. Bitumenska skodla IZOKRIT je lahka, kakovostna strešna kritina z vrsto prednosti in je že nekaj časa na voljo v bolje založenih gradbenih trgovinah. Bitumenski varilni trakovi IZOTEKT so nepogrešljivi pri hidroizolacijskih posegih in jih tudi odlikujejo odlične lastnosti. Termoizolacijske plošče KOMBI in izolacijske plošče ter embalažni izdelki iz stiropora so med najbolj znanimi izdelki Izolirke in jih tudi predstavlja na sejmu. Novost v proizvodnem Programu so protipožarne blazinice za protipožarno zaščito prehodov električnih kablov skozi stene, strop ipd. o ŽELEZARNA JESENICE se na sejmu predstavlja z nekaterimi finalnimi izdelki, kot So na primer dodajni materiali za varjenje (elektrode), hladno oblikovani profili (HOP), ko-V|nski podboji, žeblji, razne vrste žic (tudi nerjaveče)... Tradicionalno se že Železarna Jesenice Predstavlja z novostmi, kot so superferitno jeklo, odvodniki za meteorne vode, novo konstruk-ClJsko jeklo TI VAN IT 500. S icer pa je, kot nam je povedal med obiskom v njihovem razstavam prostoru pomočnik vodje prodaje Jože Smolej, železarna razširila vrsto različnih storitvenih dejavnosti in je pri njih danes moč naročiti izdelavo ali popravilo vsega, kar na primer samo '.'diši" po jeklu. Delajo torej po naročilu in tudi unikate. Opravljajo za primer tudi remonte oziroma popravila večjih strojno energetskih objektov. "Zavedamo se, da so naši izdel-vgrajeni v kakovostne izdelke in so zato verificirani v raznih klasifikacijskih društvih. Ni-kQ,ar nismo v Železarni Jesenice stremeli k masovnosti, marveč je pri nas pogoj za uspešen nastop na trgu kakovost v manjših količinah in prilagajanje spremembam oziroma zahtevam kupca..." S tem pa že doslej Železarna Jesenice dosega na tujih trgih nemalokrat višjo ceno kot doma. i i Prva predstavitev proizvodov in storitev slovenskega porekla v okviru mednarodnih normativov je izziv za slovensko ustvarjalnost. Za znak kakovosti SQ naj bi se potegovali proizvodi, ki vsebujejo 50 odstotkov izvirnega slovenskega vložka v materialu in delu in so formirani v okviru standardov ter predpisov za neposredno prodajo. Za sodelovanje na tovrstnem sejmu je potrebna precejšnja mera poguma, sposobnosti in znanja. Sava iz Kranja se je odločila biti zraven. Svoje poslanstvo so vzeli zares in postavili na ogled in v oceno osem izdelkov iz obsežnega proizvodnega programa, za katere menijo, da ustrezajo sejemskim določilom. Flavista To je najnovejši material, ki v kakovosti, barvah in estetskem izgledu sledi svetovnim modnim dosežkom. Ima vse lastnosti usnja in tekstila. Iz flaviste se izdelujejo oblačila, obutev, galanterija, luksuzna embalaža, uporablja pa se tudi v tapetništvu. Proizvodnja flaviste je tudi ekološko neoporečna. Plašči za kolesa Sava dela številne plašče - tradicionalne, pa za otroška kolesa, plašče za športna, terenska in gorska kolesa MTB, CTB. Teh izdelkov kar 15 odstotkov izvozijo na italijanskim trg. V njihovih plaščih tudi ni okolju in človeku škodljivih ni-trozoaminov. Plašči za motorje, mopede, skuterje Tovrstne plašče izdelujejo v Savi v Kranju za hitrostni razred od 50 do 150 kilometrov na uro. S svojimi izdelki so znani in priznani v Zahodni Evropi in jih številni proizvajalci montirajo na svoja vozila. Vsako leto uvajajo tudi nove dezene, ki ustrezajo uporabnikom. Exact Avtomobilski plašč EXACT je varen, sodoben in moderno oblikovan. Odlikuje se po odličnem oprijemu na mokrem cestišču. Exact je bil zasnovan po merilih zahodnega trga in danes jih skoraj 80 odstotkov prodajo na konvertibilni trg. Pri izdelavi pa je upoštevana tudi ekonomičnost in ekologija. Plavajoča zaščitna zavesa Izdelana je iz najkakovostnejših gumiranih tekstilov, ki so obstojni, imajo visoko trdnost in dolg rok trajanja. To je zelo pomemben izdelek iz njihovega ekološkega programa. Nepogrešljiva je pri preprečevanju širjenja onesnaženja voda, za preventivno zaščito luk, rafinerij, naftnih terminalov, plaž, za usmerjanje plavajoče nesnage. Za spajanje te zavese je bila vložena modelna zaščita. Gumeni jez Namenjen je za akumulacijo vode, za zajetje, za reguliranje rečnih tokov, za jezove, kjer ni prelivanja in podobno. Material, iz katerega je narejen, je patentiran. V primerjavi s konkurenčnimi izdelki pa je cenejši, lažji, tanjši, zanesljivejši za pritrditev, enostaven za upravljanje, obstojen in ima dolg rok trajanja oziroma uporabnosti. Sinhronizacijski jermen Dantovel Dentovel je namenjen za pogon odmične gredi v avtomobilu. Dobre lastnosti Dentovela so enostavno vzdrževanje (ni ga potrebno mazati, nategovati), minimalno obremenjevanje gredi, izredna natančnost prenosa vrtljajev in tih ter gladek prenos. Jermene Dentovel v Savi izdelujejo po licenci francoske firme Kleber industrie. Ofsetna gumena obloga Nov izdelek iz Save Kranj pa je tudi ofsetna gumena obloga. Je plod lastnega znanja v fazi razvoja prototipa. Ob tehnološkem osvajanju poteka tiskarsko-tehnična verifikacija v pogojih laboratorijskega in industrijskega tiska ob sodelovanju ICP - Inštituta za celulozo in papir Ljubljana, Sekcije za tisk pri Gospodarski zbornici Slovenije in Gorenjskega tiska Kranj. SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST Za pravo presenečenje na prvem sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost je poskrbel MERKUR kranj, ki se je na razstavnem paviljonu predstavil na svojstveno, kakovosten način. Merkur se je namreč predstavil z blagovno znamko Merkur Quality. Pomočnik direktorja za Marketing Viktor Vauhnik je bil ilustrativen in jedrnat: "Šest odstotkov svojega prodajnega programa nameravamo na začetku ponuditi tržišču doma in tudi v prostoru Alpe Jadran pod svojo blagovno znamko. Sicer pa bomo še vedno zastopali domače in tuje proizvodne znamke oziroma proizvajalce. Znamko Merkur quality smo pripravili po vzorcu velikih in znanih hiš v tujini, ki lastno znamko uporabljajo kot enega pomembnih dejavnikov pospeševanja prodaje..." V Merkurju pričakujejo, da se bodo njihovo blagovno znamko predstavljali tudi drugi proizvajalci, saj bo to zanje priložnost in neke vrste garancija, da bodo lažje prišli na tržišče in na ta način povečevali proizvodnjo. Blagovna znamka in grafična oblika Merkur Quality sta začiteni, vsi izdelki pod to znamko pa bodo imeli tudi tako imenovano črtno (evropsko) kodo. Merkur pa ima šifro tudi že v evropskem registru. "Sicer pa projekt lastne blagovne znamke začenjamo s povsem jasno usmeritvijo in sicer, da bi na ta način izdelke čimprej začeli prodajati tehničnim trgovinam v prostoru Alpe Jadran." Pred osmimi leti so v P()lixu Žiri izdelali prvo krogelno pipo (ventil) v eni dimenziji. Zdaj jih izdelujejo 1400 različnih vrst. 65-članski kolektiv je mlad, prodoren in ambiciozen. Danes imajo za svoje krogelne pipe edini v Jugoslaviji atest za plin (DVGVV). S tem, ko imajo takšno priznano kakovost za plin, pa jo imajo tudi za vse druge in so tako njihove krogelne pipe porabne za cevovode, plinovode, daljnovode, za procesne tehnologije s pomočjo ročnega ali daljinskega krmiljenja. Ko smo se na razstavnem prostoru pogovarjali z direktorjem Poliva Francem Kavčičem, je povedal, da so na sejmu zato, da se tujini predstavijo s svojimi proizvodi in s svojo kakovostjo. "Mislim, da je ta sejem pomemben tudi zato, da se tudi na ta način država Slovenija predstavi v tujini. Slovenci smo znani po pridnosti, jaz pa trdim, da smo tudi pametni. In tudi znanje moramo izvažati. Tega pa še ne znamo in se moramo naučiti..." KMALU V PRODAJI TRAKTORJI TV 826 • 26 KM, POGON NA VSA KOLESA, DVOCILINDRIČNI MOTOR MOŽNOST NAKUPA PO STARIH CENAH, TAKOJŠNJA DOBAVA, TRAKTORJI IMT, TRAKTORJI TV 818, TV 821 CENA TRAKTORJEV IMT 539 (KOMPLET S KABINO IN KOMPRESORJEM) samo 183.000 din ali 7.900 DEM ZA NAVEDENE PROGRAME TRAKTORJEV IMAMO V ZALOGI VSE REZERVNE DELE IN SERVIS VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAŠ PRODAJNI CENTER Razlaga, ki smo jo slišali na razstavnem prostoru podjetja LIMOS Škofja Loka, je bila, da so s 55 zaposlenimi sicer majhna firma, vendar si kolektiv v zadnjem času zelo prizadeva prodreti na tržišče. V svoji dejavnosti obvladujejo računalniško podprto konstrukcijo osnovnih tehnologij do končne izgradnje objektov po sistemu "Ključ v roke". V Sloveniji je Limos navzoč v vseh večjih izvoznih klavniških objektih. Eden takšnih in vodilnih po tehnologiji v Evropi je na primer MIP Nova Gorica. Na zunanja tržišča pa svojo opremo v zadnjih dveh, treh letih prodajajo preko Smelta. Doma pa so s svojo opremo navzoči v več kot 70 odstotkih vseh izvoznih objektov. "Marketing in kakovost sta nas spodbudila, da smo tudi na tem sejmu v Kranju. Komisiji smo v izbor prijavili vse svoje izdelke," je povedal direktor Limosa Škofja. Loka Janez Sušnik. getek, 13. septembra 1991 ŠPORT IN REKREACIJA 27. STRAN GLAS Začenja se alpska liga v hokeju na ledu Acroni Jesenice in Bled igrata doma V alpski ligi bo sodelovalo 10 italijanskih, 7 avstrijskih in trije slovenski klubi: Acroni Jesenice, Bled in Olimpija Hertz. Moštva bodo igrala v dveh skupinah, dva najboljša iz vsake skupine pa bosta v finalu, ki bo °d 22. in 24. novembra. Kranj, 11. septembra - O kakovosti novoustanovljene lige ne kaže dvomiti, saj bodo v skupini A, razen Olimpije Hertza iz Ljubljane, igrali Inns-*>ruck, VSVBIC iz Beljaka, WEV z Dunaja, EC iz Gradca, pasa, Milano Saima, Brunico, Varese in HC Fieme. V B skupini pa bosta iz Slovenije nastopila Acroni Jesenice in Bled z Bleda. V tej skupini bodo »grali še EC Gradec, VEU Feldkirc, KAC iz Celovca, Al-leghe, Asiago, Bolzano, Milano Devils in Zoldo. Naši trije klubi začenjajo ligo močno okrepljeni s sovjetskimi hokejisti, tokrat prvič tudi Jeseničani. Olimpija napoveduje boj za prvi dve mesti v skupini. Iz Zagreba sta se v klub vrnila Zaje in Rojšek, prišla sta brata Ilijaš, z Jesenic je Prišel Toni Tišler, prav tako pa Ljubljančani veliko stavijo na sovjetske igralce Gimajeva, Maslova, Martimjanova in Ša-hinova. Trener Aleksander Astašev iz Sovjetske zveze je optimist. Jeseničani, ki nastopajo z novim imenom Acroni Jesenice, so si zastavili visok cilj: biti najbolje uvrščena slovenska ekipa v alpski ligi. Z Bleda je prišel branilec Aleksander Borisov. Iz Sovjetske zveze pa napadalci Sergej Povečerovski, Nikolaj Varjanov in Sergij Var-navski. Jeseničani imajo tudi novega trenerja, 42-letnega Vladimira Krikunova iz Minska. Na Jesenice seje vrnil Bojan Magazin, trener pa je v moštvo vključil obetavne domače mlade igralce Elvisa Bešlagiča, Klemena Mohoriča, Aleša Sod-jo, Dejana Vrla in Boruta Vuk- čeviča. Bled se je za tekmovanje v ligi temeljito okrepil. Na Bled so pripeljali prve tri strelce lanskega državnega prvenstva Mi-haila Anfjorova, Sergeja Stol-buna in Aleksandra Rožkova. Moštvo je okrepil sijajni branilec Sergej Paramonov. Dobili so nova vratarja: Domineta La-movška in Zvoneta Bolto. Iz Coma sta prišla Ignac Kavec in Andrej Vidmar. Okrepitvi sta tudi mlada igralca Jože Praznik in Tomaž Pavlin. Trenerske posle pa je sprejel Rudi Hiti, nazadnje trener Bolzana. Liga se torej začenja. V Ljubljani in na Jesenicah se bodo tekme začenjale ob 18. uri, na Bledu pa ob 19. uri. Jeseničani bodo igrali že nocoj z italijanskim prvakom Bolzanom, Blejci pa jutri z Zoldom. • J. Košnjek Vabila, obvestila Nogomet Olimpija igra v Naklem Pokroviteljstvo nad nedeljsko tekmo slovenske nogometne lige med Živila Naklom in Olimpijo iz Ljubljane, tekma bo v nedeljo ob 16.30 v Naklem, je prevzela Zavarovalna skupnost Triglav iz Kranja. Kranj, 11. septembra - Dolžni smo še izide zadnjega kola v ?ahodni skupini območne slovenske nogometne lige, v kateri [grajo Jesenice, Alpina iz Žirov, SPZ Triglav iz Kranja. V derbiju kola med Tabor Jadranom in Triglavom so bili Kranjčani porazni z 1 : 0, Alpina je doma zgubila s Solinarjem z 1 : 5, Jeseničani pa so z Vodicami Šempasom igrali neodločeno 0 : 0. V nedeljo, '5. septembra, gostuje Alpina pri Braniku, SPZ Triglav igra doma s Kočevjem, Jeseničani pa gostijo doma Bilje. # J. Košnjek Medobčinske gorenjske lige • Kadeti bodo igrali jutri, 14. septembra, ob 10. uri. Pari : Zarica SPZ Triglav : Tržič, Polet : Alples, Jesenice : C. I a'Alpina : Šenčur, Visoko : Lesce, Bled : Sava in Trboje : Živi-a Naklo. Pionirji igrajo jutri ob 15.30. Pari so Velesovo : Živila aklo, Hrastje : SPZ Triglav, Creina : Podgorje, Zarica : Sava, inlVTČe : Britof' Jesenice : Bled, Lesce : Tržič, Kondor : Alpina n, . • Polet. Člani bodo igrali jutri ob 17. uri. Pari so: Sava : 'tnJe, Zarica : Bled, Trboje : Polet (tekma je bila že v sredo), feina : Mavčiče, Visoko : Lesce, Podgorje : Grintavec, Britof : e|esovo, Preddvor : Hrastje, Tržič : Podbrezje, Živila Naklo : kondor in Jesenice B : Reteče. Tekma med Šenčurjem in LTH q° °b 15. uri! Mladinci bodo igrali v nedeljo, 15. septembra, ob *J0. Igra|i bodo: Bled : Zarica, Sava : Alpina, LTH : Visoko, Tr-'c : Mavčiče, Živila Naklo : Trboje, Alples : Bitnjejn Šenčur : rp i « /S»)X/* lr^vXA ^eiesovo. Mlajši pionirji bodo igrali v nedeljo ob 9.30. Pari bodo 1 CK 00 CCSKC KOCC i/eina : Živila Naklo, Zarica : SPZ Triglav, Visoko : Šenčur in nrastje : Alples. • R. G ros so: Crei- Mladinski planinski tabor na Zelenici - Mladinski odsek Planinskega društva Tržič pripravlja v počastitev Dneva planincev mini mladinski planinski tabor na Zelenici. Tabor se bo začel danes, 13. septembra, ob 16. uri, ko bo zbor udeležencev na avtobusni postaji v Tržiču, od koder bodo krenili na Zelenico. Tabor bo končan v nedeljo. Prevoz in nočitve bodo brezplačne, za hrano pa bo moral poskrbeti vsak sam. J. Kikel Balinarski Pokal maraton v Tržiču - Na balinišču Janeza Štefeta v Tržiču bo jutri in v nedeljo balinarsko tekmovanje v spomin na 72 - urni balinarski maraton. Jutri se bo tekmovanje začelo ob 14. uri, v nedeljo pa ob 9. uri. Prijave bodo sprejemali na balinišču. Če bo slabo vreme, bo tekmovanje teden kasneje. J. Kikel Finale slovenskega triatlonskega pokala - V Izoli bo prihodnjo soboto, 21. septembra, ob 9. uri finale pokala Triatlonske zveze Slovenije. Na sporedu bo plavanje na 1500 metrov, kolesarjenje na 40 kilometrov in tek na 10 kilometrov. Prijavnina bo 400 dinarjev in jo je treba skupaj s popolnimi osebnimi podatki poslati na naslov ZTKO Izola, 66310, Izola, Kraška 1, pp 61. Sportigi Bled organizira rekreacijski teniški turnir v Zaki v soboto in v nedeljo, 14. in 15. septembra, ob 9. uri. Žrebanje bo jutri ob 8. uri, prijavnina pa je 325 dinarjev. Informacije dajejo po telefonu Klub Zaka 77-689. • J. Košnjek kolesarstvo Pintarič najhitrejši v Radovljici ral K^^0vU'ca, 8. septembra - Kolesarski klub Bled je organizi-sod i lte.tno kolesarsko dirko Po ulicah Radovljice, na kateri so zad °Van "ajboljši kolesarji iz Slovenije in Hrvaške. To je bila član^if d'rka za Kriterij slovenskih mest. Dirka je bila razgibana, nipn! i dirko Pa Je dobil Robert Pintarič, ki je pobegnil v zad-J m kr°gu in zmagal. Aleš ^'rk' č'anov je zmagal Robert Pintarič (As Astra) pred m|ajxm .pagonom (Sava) in Sandijem Papežem (Krka). Med Pano"111 m'a kjer je zmagal Tržičan Robi Meglic, va po,1 sotekmovalec Dejan Jekovec pa je bil tretji. Člani Trigla-Crilc ar' Za8ar in Franc so bili četrti, šesti in deveti. • J. Jezersko, 13. septembra - Jezerjani prirejajo v nedeljo, 15. septembra, 5. gorski tek od Jezerskega do Češke koče. Start bo ob 10. uri pred Kazino. Startnina bo 100 dinarjev. Proga bo dolga 5 kilometrov in bo imela 600 metrov višinske razlike. Ženske bodo tekle v enotni skupini, moški pa v dveh: do in nad 35 let. Vsak tekač bo dobil topel obrok, čaj, kolajne in praktične nagrade. • J. K. Slovenska nogometna liga Zaslužili točko, ostali brez Izola, 11. septembra - Športni stadion v Izoli, gledalcev 1000, sodniška trojka Kandare, Govedarević, Lazarević iz Ljubljane. Izola: Kapun, Okčić, Ružnić, Kraja, Omanović, Tosič, Mujanović (Bogdanović), Stamfer, Čendak, Djuranovič, Zelko; Živila Naklo: Vodan, B. Križaj (Ažman), Murnik, Naglic, D. Jošt, J. Križaj, A. Jošt, Pavlin (Zaplotnik), Ahčin, Jerina, Tane-ski; Rumena kartona sta prejela Ružnić in Tosič (oba Izola), gol za Izolo pa je dosegel Djuranovič v 45. minuti. Kljub temu da so Izolčani prišli na igrišče oslabljeni, brez Bičakčića in Mekića, »rdečih« iz prejšnjega kola ter brez poškodovanih Perkata in Gregoriča, so se Naklanci (brez »rdečega« Lunarja) zavedali, da prihajajo na težak teren bivšega medrepubliškega ligaša. Tekma se je začela bolj ali manj z otipavanjem, na obeh straneh se je zvrstilo nekaj polzrelih priložnosti, zadnjih 10 minut prvega polčasa pa so Izolčani prevzeli pobudo, zeleno-plavi so očitno čakali na odmor. Trikrat je bilo precej »gosto« pred Vodanovimi vrati in v 45. minuti je Djuranovič z nekaj metrov premagal vratarja Živila Naklega, ki mu je zaspala prva obrambna vrsta. Mimogrede si je Tosič z grobim startom na Ta-neskega v 10. minuti zaslužil kaj več kot le rumeni karton. Trener Andrejašič je v odmoru svojim očitno naložil boj za točko, saj so v nadaljevanju začeli silovito in bili cel polčas več pri žogi kot nasprotnik, imeli so nekaj lepih priložnosti, najlepšo v 50. minuti, koje gol Izolčanov rešila vratnica. Slednji so nekako čuvali rezultat. Svojih 45 minut je imel tudi glavni sodnik, saj je nekajkrat deloval nekoliko izgubljeno. Od Naklancev se je najbolj izkazal Jerina, predvsem z borbenostjo, pa tudi Vodan je snel nekaj lepih. Če so Izolčani dobili prvega, potem so Naklanci dobili drugi polčas, a kaj ko šteje le rezultat v golih 1 : 0 za Izolo. Živila Naklo so kljub porazu ostali na 2. mestu prvenstvene lestvice, naslednji derbi pa bo že v nedeljo, ko v Naklo pride ljubljanska Olimpija. Igor Kavčič Streljanje Zmagoslavje Peternelov Kranj, 10. septembra - Nadaljevanje republiškega prvenstva v streljanju z malokalibrskim orožjem je spet postreglo z odličnimi dosežki gorenjskih strelcev, ki se predvsem po zaslugi starejšega in mlajšega Peternela ponašajo s trojno zmago in novim republiškim rekordom. Franc Peternel starejši je zmagal v dveh disciplinah streljanja s pištolo in postavil nov republiški rekord, očetovo zmagoslavje pa je dopolnil sin Franc z dvema drugima mestoma. Po njuni zaslugi je ekipa SD Kranj dvakrat zmagala. V malokalibrski hitrostrelni pištoli je med člani ekipno zmagal Kranj s 1711 krogi pred Olimpijo s 1610 krogi, med posamezniki pa Franc Peternel starejši s 584 krogi (nov republiški rekord) pred sinom Francem s 581 krogi, tretji pa je bil Gaber (Olimpija) s 558 krogi. V standardni MK pištoli je ekipno zmagal Kranj s 1638 krogi pred Olimpijo 1601 in Rečico 1535, posamično pa Peternel st. s 556 krogi pred Peterne-lom mlajšim 554 in Gabrom (Olimpija) 552. Kranj je ekipno zmagal tudi v tekmovanju z revolverjem. Tokrat je zmagal mlajši Peternel s 561 krogi, kar je nov republiški rekord, oče pa je bil peti s 533 krogi. B. Malovrh Jubilejni kolesarski maraton Franja Jutri start v Tacnu Ljubljana, 13. septembra - Deseti jubilejni kolesarski maraton Franja na 151 kilometrov dolgi progi od Tacna prek Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Idrije do Cerknega in prek Škofje Loke ter Vodic nazaj do Tacna bi moral biti 29. junija, pa je bil zaradi napada na Slovenijo preložen. Organiziran bo jutri, 14. septembra, start pa bo ob 8. uri v izobraževalnem centru ministrstva za notranje zadeve. Organizacija bo tako kot vsa leta brezhibna. Ob progi bodo okrepčevalnice, na cilju pa bodo kolesarji postreženi z Mipovo mortadelo. Rog bo skrbel za servisno službo. Do dneva prireditve bo startnina 200 dinarjev, kdor se bo prijavil danes popoldne med 16. in 19. uro ali jutri pred startom (med 6. in pol osmo uro), pa bo plačal 300 dinarjev. Prijave sprejemajo v tovarni Rog, Trubarjeva 72, ali v Ro-govem servisu, Slomškova 4. Cilj bo odprt do 16. ure. Posebej bodo tekmovali kolesarji s športnimi in gorskimi kolesi, razdeljeni pa bodo v devet starostnih skupin. • J. K. Rokomet Križnarjev memorial v Preddvoru Preddvor - V nedeljo, 15. septembra, organizira Rokometni klub Preddvor z začetkom ob 7.30 uri na rokometnem igrišču osnovne šole v Preddvoru tradicionalni rokometni turnir za memorial Jožeta Križnarja, mnogo prezgodaj umrlega mladega perspektivnega športnika in rokometaša. Na turnirju bodo sodelovale ekipe Šeširja iz Škofje Loke, Velike Nedelje, veteranov Preddvora in prva ekipa Preddvora, ki bo letos igrala v su-per slovenski ligi. Turnir v Preddvoru pa bo pokazal, kako so (že) ekipe pripravljene pred začetkom tekmovanj. Na svoj račun pa bodo prišli tudi gledalci, ki so se že nekako odvadili hoditi na tekme, ker mora njihovo prvo moštvo nastopati drugod, saj doma v Preddvoru ni športne dvorane. J. Kuhar Kranjčanki na evropsko prvenstvo V italijanskem mestu Tercinia bo v soboto in nedeljo 2. evropsko prvenstvo v daljinskem plavanju. Na pot sta s trenerjem Sandijem Savnikom odšli kranjski plavalki Alenka Pire in, Mojca Jamnik. V soboto bo na 5 kilometrov dolgi progi nastopila Alenka Pirca, v nedeljo pa na daljši progi 25 kilometrov Mojca Jamnik. • J. Marinček SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka v šolskem letu 1991/92 vpisuje kandidate, ki se želijo izobraževati ob delu v sledečih programih in smereh: 1. Program STROJNIŠTVO Smer: strojni tehnik Šolanje traja 2 leti. Pogoji za vpis: končan 3-letni program strojništva ali poklicna šola in leto delovnih izkušenj 2. Program. PROMET Smer: prometni tehnik Šolanje traja 2 leti. Pogoji za vpis: končan 3-Ietni program srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola poljubne smeri (končana IV. stopnja zahtevnosti) 3. Program.STROJNIŠTVO Smeri: oblikovalec kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, mehanik vozil in voznih sredstev, strojni mehanik Stopnja zahtevnosti: IV. stopnja zahtevnosti. Šolanje traja 3 leta. Pogoji za vpis: uspešno končan osmi razred osnovne šole 4. Program: CESTNI PROMET Smer: voznik - avtomehanik Stopnja zahtevnosti: IV. stopnja zahtevnosti Šolanje traja 3 leta. Pogoji za vpis: uspešno končan osmi razred osnovne šole. 5. Program: OBDELAVA KOVIN IN UPRAVLJANJE STROJEV Smer: obdelovalec kovin Stopnja zahtevnosti: skrajšani program - II. stopnja zahtevnosti Šolanje traja 2 leti. Pogoji za vpis: uspešno zaključen šesti razred osnovne šole. 6. Vsak mesec imamo tečaj iz cestno-prometnih predpisov in možnost opravljanja šolske vožnje. Prijavite se lahko po telefonu 622-762 int. 22. Vse informacije lahko dobite v pisarni Šolskega centra Boris Ziherl št. 235 v času uradnih ur - ponedeljek od 8. -10. ure in 17. - 19. ure, sreda od 8. - 10. ure in 17. - 19. ure, ali po telefonu 622-762 int. 22. UGODEN NAKUP JE PRI »LOKI« NAKUP PRI LUKEŽU Mestni trg 42, Škofja Loka • VOLNENO BLAGO za plašče in kostime modnih vzorcev • ZAVESE vam izdelamo po meri in oblikujemo po vaših zahtevah • POSTELJNINA po konkurenčnih cenah ŠPORT Mestni trg 29, Škofja Loka • ŠPORTNI COPATI REBOK - ZDA, otroški, ženski in moški program • VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS ZA NAKUP SE ZAHVALJUJEMO IN SE PRIPOROČAMO! trgovsko podjetje = LOKA = ŠKOFJA LOKA i od 12. 9. do 30. 9. 1991 10 % popust pri gotovinskem nakupu nad 2.000,00 din za skoraj vse prodajalne artikle, oz. nad 10.000,00 din za pohištvo DODATNE UGODNOSTI: popust za člane Kluba Kokra udeležba v nagradnem žrebanju - kupci z nakupi nad 3.000,00 din na oddelkih moške in ženske konfekcije ter usnjene galanterije v veleblagovnici Globus. Nagrade: 1, 2 kartica Kluba Kokra ter 50 kozmetičnih izdelkov Zlatorog Maribor. Kokra Kranj vas vljudno vabi na prenovljene oddelke moške in ženske konfekcije, usnjene galanterije, metrskega blaga in novega oddelka Levi's v I. nadstropju veleblagovnice Kokra Globus. Vabimo vas v skladišče Murka Lesce na Lipice,kjer imamo na zalogi: Radiatorji JUGOTERM 650 650 650 650 650 650 400 - 1.354.50 din 600 - 2.031.70 din 800 2.709.00 din 1000 - 3.386.20 din 1200 - 4.063.50 din 1400 - 4.740.70 din 520 x 600 - 1.625.30 din 520 x 800 - 2.167.20 din 520 x 1000 - 2.709.00 din 520 x 1200 - 3.250,80 din 900 x 400 - 1.875.50 din 900 x 600 - 2.813.20 din 900 x 800 - 3.750,90 din 900 x 1000 - 4.688.60 din Peči FEROTHERM: Opečni izdelki: Kombi plošče: Salonit plošče: brez bojlerja 30 KW 35 KW z bojlerjem 35 KW 19.391,00 din 21.152.00 din 28.344.00 din modularni blok -14,90 din/kos klmker zidak - 12.10 din/kos porolit 8 cm - 16.20 din/kos porolit 12 cm - 15.90 din/kos 3,5 cm - 171,80 din/kos 100 x 90 85.40 din/kos 5 cm - 216.90 din/kos 100 x 125 - 155.70 din/kos furnirana stenska obloga: hrast, lužen hrast, bela od 353,00 din/m2 smrekova stenska obloga 15 mm - 171.50 din/mz smrekov ladijski pod - 351.50 din/ m2 417.90 din/m2 hrastov parket: klasični - 571.30 din/m2 lamelni - 352.50 din/m2 Na zalogi imamo tudi: iverne plošče debeline 12,16,18 in 25mm iveral, lesonit, lesomal,strešna okna itd. vse cene so brez prometnega davka Oglasite se v skladišču Lipice ali po tel.: 064/74-163 zajček, TRGOVINA ZA OTROKE L lica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 POSEBNA PONUDBA: • kombinirani otroški vozički iz uvoza 6.880,00 din • ortopedska obutev od št. 18 do 26. priznanega proizvajalca PETEJAN iz Nove Gorice • oblačila, kozmetika, stajice, sedeži vseh vrst, pre-vijalne mize, igrače, hlače Trikon, šolske potrebščine... »: SAMSUNG Electronics VIDEOREKORDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon samo 14.430,00 CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje samo 14.430,00 SAMSUNG 0« «0 Electronics del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažunl tel.: 212-367 TRŽIČ OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM V letošnjem Šolskem letu vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic za naie avtobuse: • blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust • blok petnaistih vozovnic • ugoden komercialni popust • mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres • polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres • celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki Pri takojšnem plačilu so ugodnosti narvečie vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek kupcu V želji. da naša ponudba prevozov zadovol|U|e vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. • v Tržiču na avtobusni postaji Cesta JLA 1, Tržič, tel 50-394 • v Kraniu na Maistrovem trgu 1,1, 64000 Krani. tel 217-867 • v Kraniu na avtobusni postaii Kiosk Loto, • v Kraniu trgovina Globus Turistična agenciia A 3, tel 212-174 • v Ljubljani na avtobusni poslaji. Trg OF 1. Ljubljana, tel '315-770 Na vseh prodajnih mestih lahko dobite vozne rede natega podjetja. INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ Mercator Živilska Industrija Kamnik d.o.o. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Naša prodajalna je postala utesnjena, premajhna. Odločili smo se, da uredimo novo, večjo, sodobno opremljeno samopostrežbo. Paleti lastnih proizvodov smo dodali še mesne in mlečne izdelke, konditorske proizvode, sadje, zelenjavo in še kaj. Prodajalna je odprta od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure. Pričakujemo tudi Vaš obisk! MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam ČISTILNI BOBEN šajer. ® 75-371 14195 Prodam skoraj novo TERMOAKLML-LACUSKO peć «g 43-343_14435 Prodam KOSILNICO SIP 165 in SI LOKOM BAJN. Poceni k 34_14442 Poceni prodam tračno 2AGO za hlodovino. H? 622-581 14445 Ugodno prodain leteći BOJLER. 50-liter-ski. nov (er navadni ŠTEDILNIK na trda goriva. flP XI-4X0 14495 Prodam MIKROVALOVNO PECTCQ Gorenje in plinski ŠTEDILNIK Kekec. Mohorič, Cankarjeva 2. Radovljica 14504 Zamrzovalno SKRINJO. 380 liirov. ugod-iiii prodam. H? 621-981 14524 Prodam trajnožarečo in termoakumula- cijsko PEG.'g 50-568_14544 Nov BOJLER. 50 litrov, prodam •SE" 50-568 14545 Cenjene goste vabimo na pestro izbiro jedi po naročilu. Sprejemamo tudi večje zaključene družbe. Stražišče pri Kranju tel.: 311-170 Odprto: 11 - 23. ure Ponedeljek zaprto Se priporočamo! V najem dajemo večnamenski prostor slačil-niče - bife v športnem parku v Struževem. Ponudbe pošljite do 22. 9. 91 na naslov: Š0 Stru-ževo 45, Kranj. MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: (064/68-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! /uspešen\ • posel propagandna ■ 1 OBJAVA f v Goreniskem glasu ▼ . Pokličite ^W 213-463 orzi Mercator Preskrba Trgovinsko podjetje Tržič d. d. Ba SALON POHIŠTVA Bračičeva 1 a tel.: 50-898 AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ do 30.9.91 zagotovino 25 - 30 % POPUST prodaja na obroke (čeke, potr. kredite) s 5 % popustom ŠPORTNA PRODAJALNA se je preselila na Cankarjevo 1 (stolpnica) tel.: 50-234 • vse za prosti čas • avtodeli • kolesa • mopedi — NAKUP PRI MERCATORJU PRESKRBI - 111 VAŠE ZADOVOLJSTVO 1= ROBINSON *J club TRŽIČ m \ DETELJICA la I-J tel.:52-266 DANES, OB 21. uri KONCERT SKUPINE SOKOLI Vrhunske ZVOČNIKE Altec prodam. « 622-516 ansing, I4567 KASETOFON Yamaha KX 230. prodam za 400 OEM. flf 622-5I6 I4568 Prodam ZAMRZOVALNO OMARO. 240 litrov, flf 212-209. zvečer I457I Poceni prodain nahrbtno motorno BRI-ZGALKO. -a? 70-078_14597 Poceni prodam CIRKULAR "gf 2I7-452 14607 Prodam nov. globinski vverk. « 3IO-728 SESALEC Vor-I462I Ugodno prodam APARAT za tople napitke, g 49-442_14622 OVERLOCK Pfaff. nov. nerabljen, prodam. 215-650_14626 Prodam barvni TV Gorenje za 100 DEM. Zg. Bitnje 43_14628 Prodam TV Iskra Panorama. « 31 1-344 14646 Lgodno prodam črno-bel TV. star 3 leta. g 326-263_14658 Prodam ŠTEDILNIK. 2 plin. 4 elektrika Podreber 7,Naklo 14661 CD r>layer JVC. nov. ocarinjen, prodam 380 DEM, g 324-184_14667 Prodam AVTORADIO in BOJLER. 10 Ilirov, 'g 31 1-001_14669 Prodam CIRKULAR za žaganje drv Po-ženik 40. Cerklje_14675 Prodam CIRKLl.AR in oljni GOR1LEC. ® 215-135 14676 Prodam avtomatsko TEHTNICO in TRANSPORTNI trak krompir. Kozina. Cirče 36. Kranj_14699 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, generalno obnovljen. Gozdarska I. Bled Prodam nov MLLTIPRAKTIK Braun. V 327-029 Iskra 14747 Prodam čelni NAKLADAČ za traktor. 70-009 14757 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW. « 45-348_14760 Prodam zamrzovalno OMARO. 180 li-trov, flf 45-348 14761 Prodam 4-nitni OVERLOCK Siimer. ® 58-367 14765 Prodam HLADILNIK, g 51-479 14768 Trika". 14773 Prodam rabljene RADIATORJE Jene , Mavčiče 75 Prodam 9 m dolg TRANSPORTER za metanje v stolpasti silos. « 691126. Iz-gorje 6. 2iri 14795 Prodam KIPPERSBUSCH ogrevanje, « 57-600 ciaz.no 14813 Prodam ameriški Kirby. -g? 324-645 ttlobinski SESALEC 14823 Prodam zamrzovalno SKRINJO, staro 2 leti. Šolar. Valjavčcva 4, Kranj 14835 Prodam HLADILNIK kom. flf 218-367 zamrzovalni- 14856 Prodam ELEKTROMOTOR z dvigalom. ■g 83-547_14857 Prodam novo 4-krako VETERN1CO za sitotisk. « 327-292 14875 Barvni TV Iskra Azur. 21 1-200 prodani, flf 14907 Kombiniran mizarski STROJ na 4 operacije Mio Hobby Standard. Jenko, Vasca 8. ("erklje_ 14914 Prodam PEČ za centralno gretje. 23 kilo ca!., zelo malo rabljeno, ueodno. Cena po dogovoru. « 802-589_14927 Prodam barvno TV, 37 ekran, nova. za 600 DEM, « 327-669_14929 GRADBENI MATERIAL Prodam suhe smrekove in borove OBLOGE (opaž) za oblaganje stropov, sten ali zunanjega napušča ter ladijski pod jjfe 64-103 13930 Rabljene DESKE. BANKINE in PUNTE. dolžine 3m. ugodno prodam. Porenta Jože. Crngrob 5. Zabnica 14469 Poceni prodam 5 kub. m. smrekovih DESK. Rozman. Triglavska 43, Bled Prodam 2 kub. m. suhih macesnovih PLOHOV, g 217-208_14494 Ugodno prodam betonsko zarezno OPEKO Uf 74-052_14515 Prodam PUNTE. betonsko ŽELEZO, ti 6. 10. 15. 9 221-415_14574 Prodam hrastove in macesnove PLOHE. DESKE. 50-810 14864 Zelo ugodno prodani i'l Nil in BANKINE. Eabijan. Zg. Besnica 127. maha flf 622-127 14705 Prodam i-osno traktorsko PRIKOLICO/ nakladaceni/a les « 620-047 14724 Prodam otroško POSTELJICO / jogjjem. « 324-326 14750 Prodam jadralno PADA! 0 IO. 29 k\ad. ni. ® 66-306. po 15. uri 14789 Prodam 3 cvetoče, rdeče OLEANDRI Naslov v oglasnem oddelku 14796 Prodam GARAŽO flf 218-254 od 17. do 19. ure 14802 Prodam novo AVTOPRIKOLICO S 68-574 14803 Prodam ohranjen otroški športni VO."!l-('I K 1? 242-721 14812 .! Gl Ml /a Z 101 ali Jugo. prodam ® 3 i 2-259 14814 Diatonično HARMONIKO H-E-A. pro-lam, •SC 216-357 14826 odam 4 ( ,1 Ml -348 »irelli. 135 \ 13, "S? 14832 redam otroški športni VOZIČEK Pen ■? 45-348 14833 •dam GOBELIN, ovalni 10.00 din, 2 18-825 R AŽ A 43-502 najem. Vrečkova 53. Kranj. 14854 'dno prodam 9 kg. kvalitetnega eosje-■'I HA flf 32^-292_ I48'4 lieno JAKNO, turkiz. št. 36. unikat. dam. 4> 218-823 14882 alijanski SALON AR, usnje, št 38. pro-■m. flf 218-823 14883 '..dam DROBNI INVENlARza gostm-g 75-318 14886 'i oda ni kamp PRIKOI ICO. 3 + I. s hla-lilnkom in predprostorom. za 50.000 din 'i? 4.I-6HJ 14892 l godno prodam skorai novo sloiečo DR-\ \knic. 0 6X4 m 1 73-239 ali 73-360 149112 Prodam univerzalno KI OP za I itness in i 11 /i Igor Kuralova 39, Kram t? 215-259 14926 PRIDELKI Prodam ZEIJI v glavah ler drobni KROMPIR. Jeial.i. Podbrezj« 218. Duplje__14468 Piodani beli KROMPIR - Cvcinik GOP l.inc. Halnaricv.i 7. Kranj - Stranišče 144» Prodani domače ŽGANJI prt 100 din. Kralj. Rožna 25. Šenčur. 41-068 Prodam 600 kg PŠI NIČI Šp Brnik 4T ( erklje_14486 Prodam Q\ I S g 325-143_14555 Prodam semenski KROMPIR .lerla. Petil- land. Okroglo 11_14558 Prodam ali menjam semenski KROM- P1R /a jedilni, "gj1 45-532_14583 Prodam jedilni in drobni KROMPIR /a krmo tf 312-393_14595 Krmilni KROMPIR prodam po 2.50 din Klanec 29. Kranj_14599 Prodam semenski KROMPIR Kenebek in 1 tla g? 42-362_ 14648 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR •Jf 57-382 14702 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR Dcsiere. po 5.00 in 2.00 din. Cibele. La- hov če 33. Cerklje_14703 Drobni in semenski KROMPIR Desiere m Rezi, prodani *g 70J02_I47|0 Po 5.00 din prodam jedilni KROMPIR, nad 2(iii kg pa pripeljem ludi na dom g 70-164. Poljsira 4. Podnan 14-25 Prodam semenski in jedilni KROMPIR, beli in rdeči Kurirska pol I I. Kranj _14764 Prodam silazno KORUZO 1,1 krmilni KROMPIR ® 633-918 14804 Prodam silažno KORUZO. K ra n j Britof 34. 14859 POSESTI Prodam I HA NJIV in 1 HA GOZDA, na Sp Brniku g 3 1 1 -396. zvečer 14501 L godno prodam ugodno HIŠO hli/u Kranja gf 70-724_14510 Prodam GOZD. 2 HA v Sevški dolini. Železniki. «8? 621-903_14528 Prodam zazidliive PARCELE . 10 km iz Kranja, fl? 325-543_14683 HIŠO v Trbojah. starejšo, na parceli I 000 km. voda. elektrika, prodam najti. iljSemu ponudniku. *& 214-684. do 15. ure 14684 Prodam ali oddam v najem vrstno HIŠO. »jf 631-059 14806 Montažno vrstno HIŠO na Kokrici. prodam *St 215-840 14869 RENAULT Wf/M • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE... • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943 463 544000 St. Veiter Ring 25-27 NOVO • NOVO Kranj. Ljubljanska c. 29 a, «■ 217-458 NOVO • NOVO ZMAVlUMe MORAVSKE T0PUCE PODALJŠAJTE POLETJE V JESEN - OKREPITE ZDRAVJE PRED ZIMO 7 DNI, P0LPENZI0N ŽE OD 3.285,00 DIN — Popust za upokojence in invalide 10% - Obročno odplačevanje VABI VAS PREKMURSKA JESEN S SADJEM IN GOBAMI INFORMACIJE IN REZERVACIJE; 069/48-210,48-106 /lt\ ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE GLAS KUPON 5 % posebni POPUST za bralce Gorenjskega glasa za penzionske, zdravstvene m kopališke storitve (velja za eno'osebo) RESTAVRACIJA PRAVI NASLOV ZA LJUBITELJE ITALIJANSKE KUHINJE z novo dopoldansko ponudbo malic (od 10. -12. ure) ter dnevno svežimi morskimi speciali-tetami Kranj, J. Platiše 17, tel.: 324-116 Odprto: od 10. - 24. ure, sobota od 12. - 24. ure, nedelja zaprto PRIREDITVE Informacije ?a prešernov SUPERTEK na 062 35-717 14436 Plesna šola Kranj organizira PLESNE TECAJE za otroke, mladino in odrasle. AEROBIKO in JAZZ-BAI I I ® 327-949. dopoldan ali zvečer_14663 Kmetovalci. Trgovina " Kmečki stroj" vas vabi na veliki jesenski SEJEM nove in rabljene kmetijske ter gozdarske mehanizacije, ki ho v nedeljo 15 septembra 1991 na Sv Barbari 23. pri Šk Loki. kjer si boste lahko ogledali, kupili ali naročili V$e vrste noVe kmetijske mehanizacije. Pr.iv tako pa vabimo vse. ki bi želeli na sejmu prodali svoj odvečni rabljeni stroj, da ga nam dostavite \ komisijsko prodajalno do nedelje 15. septembra 1991. mi pa se bomo potrudili pri prodaji. "Vso kupljeno mehanizacijo vam na zeljo tudi dostavimo, do 20 km je prevoz brezplačen. Pokličite nas na flP 622-575. Franc Ouzelj. ki vam obljublja najnižje cene v Sloveniji, Obiščite nas ne bo vam tal! 14769 POZNANSTVA Vdovec. 60 let. osamljen, želim spoznati novo ženico. Ce ste ljubiteljica sonca in vsega tistega kar je ustvaril Bog. se oglasite in ne čakajte na maj. Šifra: DRŽA-VNAMI.JA _14645 Vem, da iivi nekje polteno in simpatično Hl Kl I . staro od 15 do 22 let. ki ima veselic do dela na urejeni machanizirnni kmetiji - možnost kmečkega turizma. Ce želiš spoznali poštenega, dobro siluirane-ga. 22-letnega fanta s službo in svojim avtom, ljubitelja morja in planin in če nisi oddaljena iz Ljubljane \eč kol 50 km. mi piši. Šilia I UBI /I N_14700 RAZNO PRODAM Prodam suha montažna VRATA, luženi hrast (komplet), širina 80 cm brez nad-svetlobe in 70 cm z nadsvellobo. el. ŽICO. 300 m. fi 1.5. 2 elementa chidel DIMNIKA, fi 20. z zračniki. HLADU NO OMARO Gorenje. 6 predalov, vse nerabljeno g 48-665_14498 Prodam betonski MEŠALEC in gumi VOZ *Si 41-856_14532 Prodam kopalno KAD in TERMO.AKl -Mil ACIJSKO Pl.('\ fi? 215-201 14553 Prodam / 750. letnik 1980, ter bukove BUTARE. 65-939 14585 Prodam smrekove BL TARE in starejši MOPI I). 312-393_14594 MOTOR in zadnji odbijač za Z. 750. prodam *St 312-259' 14604 Prodam garderobno OMARO. 365 v 255 cm z nišo za ležišče, furnir - oreh. z 8.000.00 din in oljnato PtC za 2.000.00 din g 77--72 _14726 TV zamenjam za električni štedilnik in NAPO. Markovec. Ljubno 133. Podnari 14777 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK in SPALNICO, g* 48-139_14825 Piodani Z 101 CiTL. letnik 1987 m To- mosHi 50 Pajerjeva 12.Šenčur 14868 SANITHERM Handels Geselschaft m.b.H. Grosshandel fiir Heizung, Luftung, Sanitar 9500 Villach • Emil-v.-Behring-Strasse 17 tel.: 04242/42727 - Serie • Fax: 04242/42727/32 Po konkurenčnih cenah vam nudimo vse vrste ogrevalnih sistemov na trda, tekoča in plinasta goriva; alternativni viri ogrevanja, klimatske naprave, sanitarna oprema znanih proizvajalcev. Govorimo slovensko! SVETUJEMO, KONSTRUIRAMO, IZVAJAMO Nudimo vse vrste flMMHPr finančno - računo- vodskih storitev! Tel.: 064/242-207 S! AVTO ŠOLA MLADI VOZNIK -^7-- VPISUJEMO V TEČAJ CPP Začetek tečaja bo v ponedeljek, 16. 9. 1991, v hotelu CREINA. Teča) bo potekal dopoldne in popoldne. Informacije dobite osebno v naši AVTO ŠOLI na Koroški 5 (hotel CREINA) ali pa po telefonu 213-650 int. 212 in 328-602. Delovni čas imamo med 7. - 19. uro. RENT a CAR AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0-PR0METNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 16. 9. 1991. OB 16. URI V PROSTORIH DELAVSKE UNIVERZE KRANJ. VOZILI BOSTE NA VOZILIH R 5. INF0 TEL.: 324-746 OBLAČILA ZAME prevoženih mukiu km Zasip-Dolina 2 [ Hle.l 78-030 Prodam Z 101 C 632-987. od 14. d TL 55. let m k 1986 -dam.# l4V,: Prodam ŠKODO, za rezerv ne dele a kije letnik 1983. nevozno, i celo. Adergus 28. Cer-14596 Prodam r 4, 212-719 leinik dccembei 1987. 18? 14598 Prodam Z 750. recistracija do junija I99--Jelov ška 13. Radovljica 14601 GOLE D. letnik 198! prodam, 58-484 ohranjen, ugodno 14602 Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 102, TEL.: 9043-463-21415 DODATNA OPREMA • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAROSERMSKI DELI • MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJE SPOJLERJI • SPREDNJI, ZADNJI STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA. AVTORADIJI + AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI »GRETJE NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MEOLENKE + DOLGE LUČI AVTOPREPROGE - TUDI IZ GUMIJA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIGE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... VELIKA IZBIRA ^---\ NOVIH AVTOMOBILOV fAiiAi) EKSPORTNE CENE V«^V-riy GOVORIMO SLOVENSKO ^---^ OPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon: 212-196 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, STEKEL IN SONČNIH OČAL PREGLEDI VIDA: ponedeljek, sreda od 14. - 15. ure torek od 15. -17. ure Odprto: od 9. - 16. ure sobota od 8. -12. ure SE PRIPOROČAMO! Petek, 13. septembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN GLAS ž IOI. december I978, prodam za 1.900 DFM Kopret. J. 1'uharja 2. Kranj 14605 Za 650 DEM prodam Tomos AVTOMATI K. prevoženih 140 km. Zebec. M. Pija-_g 8. Kranj, g 217-624_14606 FORD Escori 1.4 I C'L.X, prodam. > L Jesenice 146.39 KOMBI Citroen C 25 D. leinik 1988. pro-____ odlično ohranjen, g 70-323 14644 _pdam VW BUS, 5 prestav, leinik 1987 J__32.3-4I9_14649 Proda GOLF benzioar. leinik 1986. Zu-P_i__Sp. Besnica44_ 14650 Prodam R 4 TLS. leinik 1977, cena 800 OEM. ^ 70-738_14651 JjjfEL Kadeti B, leinik 1971, registriran 90 marca 1992. zaleten, prodam. Šimic ;j^___Hrase 50. Smlednik_14652 Prodam OPEL Kadell. letnik 1986, cena ' 500 DEM in OPEL Ascona. letnik i_j__cena 6.000 DEM, g1 215-231 14653 Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1986. predenih 63 000 km. ^ 41-277, popoldan _______14660 illpdarri R 4. letnik 1984. Sp. Besnica 144. *____36_14665 Prodam zelo dobro ohranjeno Z 101 ion - letnik 1986. registrirana do aprila ■i____Sifrer. Sp. Besnica 96_14666 prodam R 4. letnik 1989, cena ugodna. !ll__e_26. Šenčur_14668 f-ORD Fiesta 1.4 CLX, 5 vrat, prodam. _jf__l 2-907_ 14671 Prodam AX I I TGF. nov. flP 214-540 ■__14673 ^ 5, letnik 1980. dodatno opremljen, pro-(iii!___gB_j 1 1 694_14677 Ji"!/"71 JUGO Florida, letnik 1989 flf !^_____U^8 Prodam OPEL Ascona, lip 1.600. letnik '*«/._<__» 621-860 14679 v!0^"1 7 101 Skala' lL'ln'k 1989. Galeto--!!____ Kranj_14680 Prodam GOLF JXB, leinik 1989, Sr. Vas -^£_____14681 Prodam Z 101, tip 850. letnik 1981. ^ -^2_________14682 i? 73-346__14706 slrtrin"1.2 101 c°rnfort. leinik 1980, regi-~-^_l____rila 1992.^8» 329-02.3 14707 1(rodam OPEL Kadell 1.3 S «L. letnik 35 orio ,reg,Mriran do septembra 1992, ^i_J___hrezhihen g* 311-324 14708 I0°m m R 4 k'tnik l977- registracija~do gLS_!r__Umg 51-098 ' 14711 6no«m GOL'-.leinik 1982 poceni , odli-Pad u r1nJen- Rajhart, Lancovo - aviftod--^J..,^^__14712 randdom 1U?° 45 A' le«"ik 1987. registri-7061? apnla 1992- cena 4700 DEM. <» Tj-"---—____________ Sodno prodam GOLF JX diesel. leinik ^ii_2_____I__ie_14714 CiK,5£LE- I*"* Drnovšek, p^-ji-Jl±______^^ _14715 |986l«s,Cl?LF diesel- nov model, letnik p^j-J-Lj!^?44 _14716 " "m dobro ohranjeno Z 101 1.300, le- tnik 1979, registrirana do konca junija 1992. g* 59-1 12 od 8. ure dalje. 14717 Ugodno prodam LADO 1.200 S. leinik 1985. generalno obnovljen. ^ 52-076 in 57-580" 14718 JUGO Koral 45. letnik 1989. prodam ali menjam za starejši letnik, flf 59-074 14720 Prodam Z 101 GT, letnik 1984. regislri-ran do decembra. Bazoviška 15. Radovljica_______ 14722 Prodam FIAT Regata 70. letnik 1986, svetlo modre barve. _p 51-394 14723 Prodam SUZUKI Svvift GS 1.3. letnik no-vember 1990. rdeče barve, serijska dodatna oprema, ugodno, flf 51-391 14728 Prodam FORD Siera 20 GL, izredno Ohranjen, letnik marec 1988. 43-017 14731 Naprodaj sla Z 750. letnik 1982 in Z 101 GTL 55, letnik 1987. flf 51-973 14734 Za ŠKODO Favorit prodam intervalno stikalo prednjih brisalcev, motorček zadnjih brisalcev in zadnji spojler. ® 45-678 _14735 FLORIDO, staro 2 leli. registrirano do septembra 1992. ugodno prodam ali zamenjam z manjšim avtom z doplačilom . ■gf 327-720 popoldan_14741 Prodam R 5 Campus. star 6 mesecev, metalno sive barve. C. T. Fajfarja 12, Cer- klje _14744 Prodam JUGO 55. letnik 1979, za dinarje in devize. 801-386, po 20 30 uri 14748 Prodam Z l.l GX. letnik 1987 ali menjam za R 4 GTL. 73-859 14751 Prodam Z 101. leinik 1982. H? 85-416 14752 FORD Taunus 1.6 GL karavan, letnik 1982, prodam. *3f 323-670_14753 Prodam OPEL Kadelt 1.6 D. za 16.000 DEM. 216-683 14759 Prodam 126 P, letnik 1982. cena 1.200 DEM _f 621-357 14766 R 5 GTS, letnik 1988, ugodno prodam. _p 242-718.popoldan 14770 Prodam Z 750, letnik 1976. Markič. Britof 189. Kranj______14772 Prodam Z 101 Comfort, letnik 1981. ka- ramholirano. 622-204_14774 Prodam Z 101, leinik 1986. registrirana do konca lela. Željkovič, Podvasca 7. Tržič - Pristava 14776 Ugodno prodam LADO 1300 karavan, le- tnik 1987. »___ ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, oče, ded, praded, tast, stric, brat JOŽEF KRALJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za cerkveni pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Predoslje, 10. septembra 1991 ZAHVALA Ob smrti drage žene IVANKE TOMAŽIČ z Golnika 33 se iskreno zahvaljujem sorodnikom za nesebično pomoč, sosedom, prijateljem in znancem pa za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujem se tudi pevcem bratov Zupan in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: mož Peter in ostalo sorodstvo Gorice, 7. septembra 1991 Slovenija in svet OD TORKA DO PETKA Sprejem na najvišji ravni Obisk Kučana in Rupla na Portugalskem ni pomemben samo zato, ker bo Portugalska od začetka prihodnjega leta predsedujoča Evropske skupnosti, ampak tudi zato, ker so naše predstavnike prvič sprejeli uradno najvišji predstavniki neke tuje države. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta bila na Portugalskem le en dan, vendar ocenjujeta obisk kot uspešen in pomemben. Ne samo zaradi bodoče vloge Portugalske v Evropi in sprejema tako pri predsedniku portugalske republike Mariu Soaresu, predsedniku vlade Cavacu Silvi in državnem sekretarju Durau Barrosi, ampak tudi zaradi dosedanjih skromnih povezav. Portugalska s simpatijami spremlja slovensko osvobajanje jugoslovanskih spon, vendar bo pri mednarodnem priznanju Slovenije upoštevala skupno stališče Evropske skupnosti in pozitivno vplivala na priznanje. Najvišji vrh portugalske države je tudi slišal iz prvih ust resnico o Sloveniji in njenih težnjah. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v sredo povedal, da bo naša republika nadaljevala intenzivno diplomatsko aktivnost. Slovenski predstavniki bodo v naslednjih dneh uradno obiskali Bolgarijo. Veliko Britanijo, Romunijo in Albanijo ter še nekatere države. Dr. Drnovšek z ameriškimi finančniki Dr. Janez Drnovšek nadaljuje obisk v Združenih državah Amerike, kamor so ga povabile nekatere vladne in finančne organizacije. Tako se je že pogovarjal s predsednikom federalnega sklada za pomoč vzhodnoevropskim državam (in nekdanjim ameriškim zunanjim ministrom) Cvrusom Vanceom, ki je obljubil pomoč pri sanaciji slovenskega bančnega sistema. Dr. Janez Drnovšek ocenjuje, da je to prvi korak k prožnejšemu stališču Združenih držav Amerike do Slovenije. O konkretnih izpeljavah te odločitve se bodo dogovorili že prihodnje dni, v Ljubljano pa naj bi kmalu dopotovali ameriški finančni strokovnjaki. Peterleta povabili v Pariz Predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle je v sredo popoldne odpotoval v Pariz, kamor so ga kot gosta povabili na letno konferenco strank Evropske demokratske unije. Predsednik je bil v Parizu samo včeraj, sicer pa bo konferenca končana danes. Med udeleženci konference so znani politiki dr. Alois Mock, Jac-ques Shirac, Helmut KohJ, John Major ter predsedniki vlad nekaterih evropskih držav ali zunanji ministri. Iz Jugoslavije so v Pariz povabili še predsednika Hrvaške in Bosne in Hercegovine Alijo Izetbegoviča in Franja Tudjmana. Stari in novi šef opazovalne misije Evropske skupnosti na sprejemu na gradu Strmol. Slovo starega in prihod novega šefa Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta v sredo zvečer na gradu Strmol sprejela na poslovilni obisk nizozemskega veleposlanika in vodjo evropske opazovalne misije iz Zagreba (na Brdu je regionalni center) Jo Van der Valka, ki je dva meseca opravljal to nalogo. Hkrati pa sta sprejela tudi novega šefa misije, nizozemskega veleposlanika Dirka Jana Van Houtena. Stari šef misije je povedal, da zaradi obvezne nevtralnosti ne more dati izjav v smislu priznanja Slovenije, je pa zelo užaloščen, ker se položaj na Hrvaškem slabša, vesel pa, ker seje pomiril v lepi Sloveniji, kar pa želi tudi Hrvaški. Zal razum še ni prevladal nad čustvi in orožjem. Zaradi Hrvaške je izrekel razočaranje tudi novi šef opazovalne misije, ki bo morala tej republiki posvečati veliko pozornost, čeprav delo misije tudi v Sloveniji še ni končano. Po sodbi Van der Valka v Sloveniji ne bo večjih težav. • J. Košnjek, slika G. Šinik NA JAVLJAMO Jutri proslava v Strahinju Kranj, septembra - Jutri, v soboto, 14. septembra, ob 10. uri bo pri grobišču in spomeniku padlih borcev v Strahinju proslava v spomin na najtežje boje Kokrškega odreda. Slavnostni govornik bo predstavnik Skupnosti borcev Kokrškega odreda, za kulturni program bodo poskrbeli mladi kulturniki in taborniki iz Naklega. Organizatorji pričakujejo, da se bodo proslave udeležile delegacije vseh krajevnih organizacij ZB NOV, posebej pa vabijo tudi nosilce Partizanske spomenice 1941. • D. D. Srečanje na tromeji Rateče, 12. septembra - Turistični društvi Kranjska Gora in Rateče vabita na tradicionalno srečanje na tromeji, ki bo v nedeljo, 15. septembra. Skupno s prireditelji Koroške in Furlanije Julijske krajine ga organizatorji prirejajo letos že dvanajstič. V teh letih je obmejno sodelovanje preraslo v pravo prijateljstvo. Vsako leto se srečanja udeleži nad 10.000 obiskovalcev, med njimi so tudi predstavniki javnega življenja iz vseh treh dežel. Odhod na tromejo bo pred gostilno Šurc v Ratečah, odkoder bodo ob 9. uri skupno odšli na tromejo. • D. S. Rašica ne sme v pozabo Občinski odbor Združenja borcev NOV Ljubljana Šiška organizira spominsko prireditev ob 50-letnici ustanovitve Rašiške čete in požiga Rašice pred spomenikom na Rašici v soboto, 14. septembra, ob 13. uri 30 min. Ob 15. uri bo v Srednjih Gameljnah na športnem igrišču kulturna prireditev, slavnostni govornik pa bo član Predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Kulturni prireditvi bo sledil razvedrilni program, v katerem bo nastopil kvartet Moped shovv in družabno srečanje, ki ga organizirata domači gasilski društvi. Kultura v ilegali Ob 50-letnici vstopa Slovencev v protihitlerjevsko koalicijo sta Narodna in Univerzitetna knjižnica ter Republiški odbor ZZB NOV Slovenije pripravila razstavo "Kultura v ilegali", ki bo odprta v razstavni dvorani NUK od 16. do 28. septembra. Na razstavi, ki jo je pripravil književnik in bibliotekar prof. Jaro Dolar, so prikazani "izdelki" partizanskih tiskarn: številne pesmarice, partizanska izdaja Prešernove Zdravljice in berila prirejena za slovenske šole na Primorskem. Na otvoritvi razstave knjig, ki so bile poleg pušk, pomembno orožje na smrt obsojenega slovenskega naroda, bo govoril pesnik, član Predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. • Š. Ž. Turistična prireditev v Šenčurju Šenčur, 13. septembra - Športno društvo Šenčur pripravlja za to nedeljo, 15. septembra, turistično prireditev, ki bo oživila stare kmečke običaje. Ob 14. uri se bo izpred doma kulture v Šenčurju začela povorka zapravljivčkov, lojtrnikov in »gumiradelnov«, uro zatem pa bodo v športnem parku tekmovanja v starih kmečkih opravilih. Tekmovali bodo kosci in grabljice, pomerili se bodo v zbijanju soda -»štihvanju« in žaganju z amerikanko. Na prireditev, ki jo bodo nadaljevali s plesom in glasbo narodnozabavnega ansambla, so vabljene tudi narodne noše. Kravji bal Tradicionalna turistično-etnografska prireditev Kravji bal, ki jo prireja turistično društvo Bohinj, bo v nedeljo, 15. septembra, na prireditvenem prostoru v Ukancu. Začelo se bo ob 10. uri z nastopom Gorjanske godbe na pihala, nadaljevalo z mimohodom bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki jo bodo prignali s planin. Predstavile se bodo tudi bohinjske folklorne skupine, pevci in predice iz Srednje vasi, zatem pa bo za zabavo skrbel ansambel Lipa. Pa še nekaj za sladokusce; na kravjem balu bo dišalo iz domače bohinjske in lovske kuhinje. Partizansko srečanje Pod na rt - V Podnartu pri domu kulture bo v soboto, 14. septembra, z začetkom ob 14. uri 12. partizansko-tovariško srečanje. KO ZB NOV Podnart vabi na srečanje vse članice in člane ZB NOV ter nekdanje borce in aktiviste - aktivistke s svojci, ki so pred vojno ali med njo živeli na območju sedanje krajevne skupnosti Podnart. Ciril Rozman Nadaljevanje mirovne konference Danes, v četrtek, 12. septembra, se bo v Haagu nadaljevala mirovna konferenca o Jugoslaviji, ki jo je predsedujoči lord Carrington sklical za zaprtimi Vrati. Na konferenci bosta poleg našega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla sodelovala kot strokovnjaka dr. Danilo Turk in Marko Kosin. Slovenija od konference pričakuje dogovor o mednarodnem priznanju ter mirni razdružitvi, delitvi premoženja in dolgov. Glede nizozemskega protesta o simbolih in zastavah na mednarodnih mejah, s katerimi Slovenija ne spoštuje brionske deklaracije, je dr. Rupel pojasnil, da gre za tehnično vprašanje, ki bo postopoma urejeno, 7. oktobra ob 24. uri pa dokončno odpravljeno. • Š. Ž. Clio in škoda jutri v Kranju, v torek v Škof ji Loki Promocijska akcija, ki smo jo pripravili skupaj s podjetjem Al-petour Remont se začne v soboto 14. septembra, od 8. do 12. ure na Trgu revolucije v Kranju. Predstavili vam bomo evropski avto leta rena-ult clio in avtomobile škoda, ki jih boste lahko tudi preizkusili. Vašo navzočnost bomo seveda tudi nagradili, če boste v škatlo z oznakami Gorenjskega glasa, ki se bo nahajala v neposredni bližini razstavljenih avtomobilov, vrgli kuponček s pravilnim odgovorom na naše nagradno vprašanje. Nagradno vprašanje pa se glasi: KATERE AVTOMOBILE PRODAJA PODJETJE ALPETOUR REMONT? Odgovor napišite na kupon in ga skupaj s svojim naslovom vrzite v našo škatlo. Med kuponi, ki se bodo zbrali v soboto v Kranju, v torek v Škofji Loki, v sredo v Tržiču in v četrtek na Jesenicah, bomo izžrebali 6 nagrad, kijih bosta prispevala Remont in Gorenjski glas: 1. nagrada: Brezplačno servisiranje v vrednosti 1.000 din na servisu Remont na Laborah 2. nagrada: Brezplačno servisiranje v vrednosti 500 din 3. nagrada: Brezplačno pranje vozila 4. nagrada: Komplet ročnega orodja Tokos Tržič 5. nagrada: 2 kosi Tokos Tržič 6. nagrada: 5 delovnih halj bele barve. Seveda smo prepričani, da nobene od nagrad pri renaultu clio ne boste potrebovali, kajti to je avto, ki ni narejen zato, da bi ga kar naprej popravljali na servisu. Dobimo se torej v soboto v Kranju in v torek v Škofji Loki pri blagovnici Nama od 13. do 17. ure. KUPON Odgovor se glasi:- Ime, priimek in naslov: OBVESTILO Danes smo v ČP Gorenjski glas začeli razpošiljati knjigo ing. Alojzija Žiberta »Pod Marijinim varstvom« vsem, ki ste to izjemno delo naročili. Dostava poteka po pošti - če knjige ne boste prejeli v naslednjem tednu, nas pokličite (tel.: 218-463). Za zamudo pri tiskanju se vsem naročnikom iskreno opravičujemo. Gorenjski glas Sklep Helsinškega parlamenta državljanov Mirovna karavana Ljubljana, 9. septembra - Republiška poslanka Sonja Lokar, vodja ženske frakcije Stranke demokratične prenove, je na časnikarski konferenci povedala, da bo Helsinški parlament državljanov organiziral mirovno karavano, ki bo 25. septembra krenila po Jugoslaviji in podprla mirno reševanje krize. Karavana bo krenila iz dveh smeri: prvi del iz Trsta prek Reke do Ljubljane in naprej prek zagreba, Su-botice in Novega Sada do Sarajeva, kjer bo 29. septembra zvečer veli; ka mirovna manifestacija, na katero bo prišla tudi druga skupina, ki bo startala v Skopju in do Sarajeva potovala prek Prištine, Titograda, Niša in Beograda. V Ljubljani bo 25. septembra mirovna manifestacija, predvidoma po 17. uri in to. če bo mogoče, v vojuSnici na Metelkovi. Z organizacijo karavane je največ problemov v Srbiji, sicer pa tudi slovenski organizatorji pozivajo sodržavljane, da za eno noč ponudijo mirovnikom streho nad glavo. • J. K. »Slovenian qualitycc Danes zapira vrata na kranjskem sejmišču prvi sejem Slovenski proizvod. Na torkovi otvoritvi je bila za popotnico sejmu uporabljena misel ameriškega znanstvenika Philipa B. Crosbvja: »Kakovost je zastonj« - quality (kakovost) je temeljna podmena celotnega sejma, ki se danes končuje. Omenjeni gospod Crosbv je o kakovosti, seveda tudi o slovenski kakovosti, zapisal naslednjo ugotovitev: »Kakovost ima veliko skupnega s seksom. Vsi so zanj (ob določenih pogojih, seveda). Vsakdo misli, da se razume nanj (celo če tega ne bi hotel posebej razlagati). Vsakdo misli, da je izvedba samo sledenje naravnim nagnjenjem (konec koncev, se nekako vedno znajdemo). In seveda, večina ljudi misli, da vse probleme na tem področju povzročajo drugi ljudje (če bi si le-ti samo vzeli dovolj časa in pravilno opravili stvari). Take predpostavke so v svetu, ker se polovica zakonov konča z ločitvijo ali odtujenostjo, prav res vprašljive.« »Dokler nekaj v osnovi napačnih predpostavk ne preverite in spremenite, je težko razpravljati o seksu, kakovosti in drugih zamotanih temah,« dodaja g. Crosbv, ter pravi, da je v preteklih letih razpravljal s stotinami odgovornih vodilnih ljudi in nedvoumno trdi, da je njihovo zanimanje za kakovost rastlo skladno z obsegom zmanjševanja dobička. »O njihovem odnosu do seksa ne morem govoriti,« je še zapisal omenjeni Američan. Zagotavljanje kakovosti je svojevrstna umetnost. Ampak ekonomska nujnost tudi, zlasti za slovensko ekonomijo, ne glede na to, v čigavi lasti je. Septembra skozi MERKURJEVE duri, da se pozimi »centralna ceneje zakuri!« v SEPTEMBRU v MERKURJEVIH prodajalnah nižje cene posameznih izdelkov za centralno ogrevanje: za 20 % ceneje: termostatski in navadni ventili za radiatorje (ARMAL), ekspanzijske posode, garniture za cisterne, termo in hidro manometri... za 1 5 % ceneje: cisterne (ITPP), mešalni ventili (TVT in FERR0THERM), kotlovna regulacija, menjalna vratica... za i O % ceneje: peči za centralno ogrevanje (FERROTHERM in TVT), obtočne črpalke (VVILL0)... IN ŠE sanitarne in vodovodne armature (ARMAL in UNITAS) za 20 % ceneje! POPUSTI VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. ZGRABITE PONUJENO ROKO, KOLIČINE SO OMEJENE! PODROBNEJŠE INFORMACIJE V PRODAJALNAH.