Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 36
LJubljana, sreda 14« februarja 1934
Cena Dir
Ofi omisivo. ujutnjHiia Knatljeva Ulica 5. — 1'elelOD št. St22, 3123, 3124. 3125. 3126
triserutni oddelek: Ljuoljana, Selen-burgova al. 3. — Tel 3492. 2492.
Poaruznica Maribor; Gosposka ulica št 11. — feielOD št 2455
Pouružnica Celje Kocenova ulica št 2. — Teleton št 1»0.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, VVien št 1(15 241
Naročnina znaša mesečno L)in 25._.
Za inozemstvo Uin 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teleton 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Teleton št 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu
Socialisti na Dunaju in v večjih delavskih csntrih ponoči dobili ojačenja in se uspešno ustavljajo vojaštvu,
Na razpolago imajo tudi strojnice in topove. — Vojaki uhajajo k socialističnim četam
Dunaj, 13. februarja r. Dočim je po prvih vesteh o dogodkih na Dunaju in v provinci izgledalo, da se bo policiji, heiinwehrskim četam in vojaštvu kmalu posrečilo udušiti odpor socialističnega delavstva proti popolnemu uničenju njihove organizacije, je danes postala situacija zlasti na Dunaju, pa tudi v provinci, predvsem v velikih industrijskih središčih, zelo resna. Socialistične mase, ki kljub proglasitvi obsednega stanja od ure do ure naraščajo, dobivajo ponekod že premoč nad vojsko in policijo, ki kažeta že veliko utrujenost. Socialisti na Dunaju dobivajo neprestano ojačenja iz okolice Na Dunaju so se v teku današnjega dne zbrale silne množice do zob oboroženega delavstva, ki so v prvih popoldanskih urah v največji disciplini pod vojaškim vodstvom začele prodirati proti centru mesta, ki je bil do nocoj blokiran.
Opaža se. da so socialisti izborno oboroženi ter da razpolagajo z velikimi količinami orožja in municije. Pozornost vzbuja zlasti dejstvo, da razpolagajo tudi z velikim številom strojnic in lahkih topov. Prav tako imajo ogromne zaloge ročnih granat. Bore se zelo odločno ter • " ' - ne popuščajo.
Usodepolno za vlado lahko postane dejstvo, da so se v teku popoldanskih ur začeli upirati vojaški oddelki, češ da nočejo streljati na nedolžne ljudi, nekateri oddelki pa so celo že prešli v tabor socialistov. Socialistom so se pridružili tudi mnogi narodni socialisti, ki so jim dali na razpolago svoje zaloge orožja in municije, pa tudi mnogo svojih izvežbanih ljudi.
Vojska je že zelo utrujena. Opaža se, da tudi Heim\vehr ne posega v borbo tako, kakor se je pričakovalo, dasi je danes vlada odredila mobilizaciio vseh heimwehrovskih čet v vsej državi. Iz province, zlasti iz industrijskih krajev prihajajo na avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih vedno novi oddelki delavstva, ki ojačujejo dunajske barikade. Poročila, ki jih objavlja vsake pol ure po radiju Dollfussova vlada, je vsekakor treba sprejeti z rezervo, ker slikajo položaj mnogo pre-optimistično.
li za Duna
Delavstvo prodira proti centru mu — Topovi, strojnice
m piliti v akciji
Dunaj, 13. febr. a. V dopoldanskih urali so se prvi boji na Dunaju začeli z metalci min in artiljerijo. Vladni oddelki so okoli 9. dopoldne zavzeli Delavski dom v Otakringu. Pozneje je prišlo dr hudih spopadov okoli nove naselbine Fuchsenfelddorfa v "leid-lingu. V Floridsdorfu pri mostu je bil v akciji oklopni avtomobil in je na tem mest" padlo v boni 7 stražnikov in 1 stotnik. V Semmeringu je trajal artiljerijski ogenj še mnogo daij. Uporniki so na raznih mestih oblegali policijske stražnice. Policijsko poročilo le že v z^od iih jutranjih urah navajalo 20 stražnikov in 22 vojakov mrtvih, ori čemer na niso vštete izsrube v bojih v Floridsdorfu. Koliko izgub imaio uporniki, snloh ni znano, ker imajo svoje reševalne oddelke in svoje zdravnike jn skrbijo za svo<e ranjence sami. P-ez dvoma so njihove izgube še mnogo večje.
Nad vso Tirolsko ie bil danes proglašen prek? sod. Dovoz poŠte proti Diinam s šfaierske stran? ie onemogočen. ker ie nromet proti Rmcku zaradi tamkaišrifh tvvev orekinfen.
Dunaj, 13. februarja, p. Akcija socialistov, Ki je bila nezmanjšana vso noč in ves dan, je v teku današnjega popoldneva še oživela. V il., 14., 16. in 19. okraju se vrše J.iute borbe, mnogo hujre nego snoči. Tu je mnogo ranjenih in mrtvih. Vojaštvo nastopa proti socialistom s topovi in plinskimi granatami, kar vzbuja silno ogorčenje in še večji odpor socialistov, ki groze, da se bodo poslužili enakih sredstev. Res so tudi froti večeru na nekaterih krajih začeii uporabljati plinske granate ter so prisilili vojaštvo in policijo k umiku. Proti IS. uri so socialisti pritisnili z vsth strani ter so na vsej črti napredoval5 porušili žične ovire, ki so branile dostop v sredino mesta in zavzeli več ulic v samem centrumr, kjer se vrše trenutno največje borbe. V predmestjih, ki jih je danes vojaštvo obstreljevalo s topovi, so nastali velikanski nožari. ki se neprestano širijo, ker nihče ne misli na gašenje. Znameniti Kari i\*arxhoi, največja dunajska stanovanjs! t kolonija, ki io je zgrad la mestna občina, je v plamenih. Tu so se ves dan vršile najlintejše borbe in je vojaštvo s Mohe VVarte s topovi cbstre\ievi.!o ves Kompleks. Voiaštvo se ie sprva upiralo streljati s topovi na hiše, v katerih stanuje nad 5000 rodbin, ir* kjer so oile v tem času večinoma ženske z otroci. Prišlo je do odkrheg? upora in so morali vse vojaške oddelke na tem kraju izmenjati. Podkancelar Fey je osebno prišel na lice mesta in vodil nato vso akcijo. Njegov Mutant major \Vrabl je bil pri tem ramen. Sele ko so bile vse hiše v plamenih, sc se uporniki iz njih umak-rj?? premici'" poi?«rišče vojaštvu,
Borba se jc razširila v teku današ-niega dne tudi na širš. okolico Dunaja, kier so delavci preprečili dovoz čet in hei "ehrovskih oddelkov ki so bili pozvani na pomoč Dunaju. Zlasti v okolici 1 ana se ie razvila bitka v strelskih jarkih in se je moralo vojaštvo nsoosled umakniti. Tudi iuriš vojske in policije na predmestne barikade ?e bil ves dan brezuspešen in delavci n" ier ni?" nopustili.
Popoldne ie večji oddelek vojakov, ki so iih poslal, v Floridsdorf, prešel k m pomikom, kar ie izzvalo v vladnih <rogih veliko razburjenje Zaradi .ega -o morali ooslati na nomoč noslednje ererve in če ne "rideio o'ačenia od •mai, bo situacija za vlado skrajno •^sna zlasti ponoči, ko napoveduješ ocialistl generalni naval z vseh strani.
1-
Dunaj, 13 februarja. AA. V enem izmed najnovejših uradnih poročil vlada pojasnjuje zakaj je morala vojaška oblast pri bojih v nekaterih točkah Dunaja uporab ljati tudi topništvo To poročilo naglasa da so socialisti v nekaterih delavskih domovih v predmestju nanravili v teku let prave skrivne utrdbe Tako so odkrili v porušenem delavskem domu v Ottakringu velike in močne betonirane kazemate Iz vršitev teh utrdbenih del je zahtevalo mnogo časa in vse kaže da so socialni demokrati že zdavnaj računali z možnostjo obo roženega odpora proti zakoniti državni oblasti.
Stiske prebivalstva
Dunaj, 13 februarja č Kakor včeraj Je tudi danes vse mesto izgledalo kakor ve liko vojaško taborišče Tramvajski promet je bil prekinjen Mnogo tramvajskih na meščencev se je sicer vrnilo na delo. toda primanjkovalo je električnega toka in šele po velikih naporih so spravili na glavne proge v notranjem delu mesta nekaj vozov Prekinjen je bil tudi ves av tobusni promet. Zastopniki avtobusni! podjetij sr. oblastvom sicer izjavili, da bi bili pripravljeni obnoviti promet, toda stavkuioče delavstvo je postavilo povsen politične nogoje ki jih podjetja seveda ni so mogla sprejeti Služba v električnih centralah je bila deloma vzpostavljena
Trgovine so bile v notranjem delu mesta davi po večini odprte, toda postopno so jili pričeli spet zapirati. V tržnicah je bil silen naval, ker So si vsi ljudje skušali nataviti čim več živeža, zlasti konzerv, sveč, mila i« drugih potrebščin, v bojazni za prehrano. Tudi v bolnišnicah so ponoči nenadoma ugasnile vse električne luči in so morali izvršiti nekaj nujnih operacij pri petrolejski svetlobi Vsi hoteli na Dunaju so bili snoči prenapolnjeni, ker se večina uradnikov, ki stanujejo v daljnih mestnih okrajih ni hotela vrniti domov, deloma iz stiahu, da ne bi zašli med socialiste in se izpostavili nevarnosti, deloma pa tudi zaradi tega, ker se ni dalo dobiti nobeuega tansija, s katerim bi se lahko vrnili domov.
Poleg že objavljenih aretacij so bili včeraj aretirani članica Nationalrata Amalija Seidi, tajnik socialistične stranke Paul Ritter, za dr. Bauerjem in dr. Deutschem pa je bila izdana tiralica. Po poslednjih vesteh je dr. Bauer baje že v Bratislavi.
Oblasti so popoldne izdale nove varnostne odredbe. Po vsem Ringu so razpostavili prav gosto žične ovire in barikade, za njimi pa razvrstili večie oddelke vojaštva iu policije v popolni vojni opremi, da bi zaščitili središče mesta v slučaju kakega preokreta Borze, banke, policijske zgradbe, vsa ministrstva, zlasti pa notranje ministrstvo v Herrengasse in zvezni kan-celarijat na Bannhofplatzu so še posebej močno zastraženi. Pred vsemi zgradtami so razpostavljene težke strojnice. Močno je zastražena tudi palača Schwartzen-berg.
Na stolpu rotovža je bila poleg heim-wehrovske zastave izvešena tudi državna.
Run na banke
Vlada izdaja vsake pol ure poročila o položaju. Vladna poročila so zelo optimistična. vendar pa danes že niso dosti zalegla, ker govore o miru, dočim od vseh strani grme topovi in pokajo puške. Zato je vlada prisilila zastopnike raznih velikih korporacij in ustanov, da so potom radija pozivali svoje člane in pristaše k miru in apelirali, naj prebivalstvo podpira vlado. Med drugimi so morali tudi predsedniki vseh delavskih zbornic izdati po radiju poziv delavstvu, naj ne sledi upornikom. General Hammerstein je naslovil poseben apel na bivše bojevnike, naj se prostovoljno stavijo vladi na razpolago in javijo pri orožništvu ali vojaških poveljstvih. Ta poziv je imel pa le na Dunaju nekoliko uspeha in se je nekaj civilistov prijavilo v vojaško službo. Bili so takoj poslani na stražo v notranjosti mesta.
Danes je izostal ves dovoz od zunaj in svinjski sejem se sploh ni vršil. Cene mesu so poskočile v teku današnjega dne skoraj za polovico, vrhu tega pa ga je že opoldne zmanjkalo. Se nevarnejši je postal položaj na denarnem trgu. Ze včeraj, še bolj pa danes so navalili vlagatelji na denarne zavode in začeli dvigati vloge. Narodna banka je naglo intervenirala in stavila na razpolago vsa sredstva, toda če se bo naval jutri ponovil, bodo morali zapreti blagajne. Na izrecno odredbo vlade so morale borze, ki so bile včeraj zaprte, danes poslovati. Sklenjena pa ni bila niti ena kupčija, ker vse čaka, kaj se bo zgodilo. Zaradi nemirov je danes prosvetno ministrstvo odredilo, da ostanejo do nadaljnjega vse šole zaprte.
Wi@ner-Neustadt in Steyr v rokah socialistov
Dunaj, 13. februarja, a. Na Dunaju se je položaj v teku današnjega dne za vladne čete zelo poslabšal. Boji so se v mraku pričeli zopet na vseh frontah in imajo socialni demokratje skoraj povsod uspehe. Zasedli so plinarno v Leo-poldstadtu kot tudi izredno važno električno centralo in premikalni kolodvor v Floridsdorfu. S stražniki, ki so opravljali službo na cestah, je morala vlada izpopolniti vrzeli na raznih frontah in vrše sedaj varnostno službo na cestah civilisti, člani raznih kongregacij, telovadci itd. s trakovi na rokavih in puškami. Po avtentični vesti nekega diplomata je vlada poklicala na pomoč tudi že vse obmejne čete iz Tirolske.
Skrajno nevaren je položaj tudi v industrijskem okraju okoli VViener Neu-stadta, od koder se bližajo baje močni socialno-demokratski oddelki prestolnici. Mesto samo je v rokah socialnih demokratov. Kakor pravijo, je od tamkaj na potu proti Dunaju 12.o0o dobro oboroženih socialističnih delavcev.
Tudi iz Gornje Avstrije prihajajo samo neugodna poročila. Mesto Steyr je v rokah socialnih demokratov.
V okolici Gradca je bilo do večera razmeroma mirno. Za zvečer pa pripravljajo baje socialni demokrati posebno v zapadnih okrajih posamezne akcije in napade.
Oddleki socialističnega Schutzbunda so zavzeli Kapfenberg in razen tega zasedli tudi postojanke južno od Brucka ob Muri. Vlada je odposlala tjakaj motorizirano baterijo z Dunaja in bataljon pehote iz Koroške. Po uradni ve-
sti so uporniki že izpraznili orožniško vojašnico v Kapfenbergu.
Delavstvo v ofenzivi
Dunaj, 13. februarja, rč. Schutzbund in množiče oboroženih socialno - demokratskih delavcev se še vedno uspešno branijo proti vladnim četam ter posegajo ponekod celo v ofenzivno akcijo. V dunajskih predmestjih, v Linzu ter v drugih mestih na Gornje-Avstrijskem ter na štajerskem ni-s0 izgubili doslej še nobene postojanke. Borbe okrog Karl-Marxhofa trajajo še v popoldanskih urah z isto silo kakor zjutraj.
Na štajerskem so imeli socialni demokratje danes celo nekaj novih uspehov. Ponovno so zasedli Bruck na Muri ter vrgli v zrak železniški most in razdejali na obeh straneh Mure cele kilometre železniških tirov. Enako uspešno so nastopili proti vladnim četam tudi v Weit8bergu. Opoldne s0 v Gradcu pričeli stavkati tl-~'<arji.
Izjava kneza Starhem-berga
Linz, 13. februarja p. Knez Starhemberg voditelj Heimwehra. ki osebno vodi borbo proti socialistom v Linzu, kjer se še vedno vrši ogorčena borba, je poslal listom izja vo. v kateri pravi med drugim: Več nego jasno je. da gre za poizkus boljševikov. prisvojiti si oblast v državi Pomagajo pa jim njihovi največji nasprotniki, narodni socialisti. Toda združeni neprijatelji Avstrije ne bodo uspeli. Heim\vehr je vladi ponudila vso svojo pomoč ter bo pomagala. da se čim prej zaduši ta pokret. Zvezni kancelar dr Dollfuss sam najodl.ičnej-še nastopa proti socialnim demokratom in narodnim socialistom in bo vsakdo, ki jih podpira najstrožje kaznovan
dmev v inozemstvu
Berlin. 13. februarja. A A. iBerliner Tasu-blatt« piše o avstrijskih dogodkih med drj gim: Avstrijski delavci so žrtv- neskončnih političnih spletk, s katerimi se hočejo nosa tnezmki poiastiti oblasti, in pa večnih os"b nih razprtij- Vse to se je odigralo v njihovo škodo. Preteklo noč se ie v raznih dunajskih okrajih čiste pc nepotrebnem prelilo mnogo krvi-
?Tas* tnisli. da bi se pravo pomirjanje avstriiskma ljudstva dalo doseči samo z umstvenimi sredstvi: le na ta način bi bilo mogoče pridobiti delavce za državo in narod.
»Westfalische Rheinzjitung« pravi, da bi bilo avstriisko vprašanje na mah rešeno, če bi pustili avstrijskemu narodu, da bi ee sam vkidal oo svoji volji, in če ca ne bi skušali vladati iz Londona. Pariza Prage in Hi ma
>Volkiseher B-^obacht^r« primerja oolo ža v Nemčiji z avstrijskimi razmerami in pravi: Dočim ni narodno socialistična revolucija niti trenutek potrebovala podpor? oborožene sile so sedanji krvavi boii v Avstriji taseri doka7 poloma id^-i krščanskih -socialistov in l'ge za »aščito domovine
Rim 13 februarja AA T ikaišnr polit «1 ni krogi soremPajo z velikim zanimini?--" logodke v Avstriji (Vprav ie treba vati da ie prišlo lo odlivanja krvi nr.glu šajo listi, smemo vendarle upati, da bodo
ti dogodki razčistili položai v Avstriji in da bodo po zmagi nad uporniki nastale v ^v-striji ra m^re. ki bodo dr Dollfussu olajša-1 •> t »vršitev megovega programa.
I/Oiirinii 13 februarja AA V tukajšnjih političnih krogih zasledujejo z velikimi skrbmi resne dogodke v Avstriji. Nekateri so ninenia. da bodo ti dogodki še bolj pribli-
žali zveznega kancelarja Dollfussa k politični smeri kneza Starhemberga. drugi pa s strahom napovedujejo, da bodo sedanji dogodki v Avstriji spravili v izk išniavo nekatere hitlerjevske kroge v Nemčiji, ki bodo porabili priliko in poizkusili vrwsti v Avstrijo.
Število žrtev
O številu žrtev se širijo še vedno zelo različne vesti. Po uradnem komunikeju policije je na Dunaju in v bližnji okolici padlo 34 policijskih stražnikov, pomožnih varnostnih organov in vojakov. Večino ranjenih in padlih delavcev so njihovi tovariši odnesli s seboj, tako da število žrtev socialistov ni znano.
V prvih popoldanskih urah so se pričeli novi boji v Floridsdorfu. Tudi tu je moralo nastopiti topništvo. Spočetka so topovi sicer mirovali, ker so menili, da bosta vojska in policija sami opravili s socialisti. ko pa so delavci nekajkrat prepodili policijske oddelke in vojake, so ob 13. otvorili topovski ogenj na upornike. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. Po uradnem komunikeju je obležalo v teh borbah mrtvih 10 policistov in policijski kapetan Tis-sicr. Število mrtvih socialistov ni znano.
London. 13. febr. p. Dunajski poročevalec »Timesa« nava ja v svojem poročilu, da je bilo samo v teku današnjega dne v bojih na Dunaju na strani policije in vojaštva nad 300 mrtvili in preko 1000 ranjenih.
Preki sod
Dopoldne so postavili pred preki sod tri mlade socialne demokrate. Vsi trije so prišli pred sodišče ker so iz zasede ubili varnostne organe. Nekega policista je prvi obtoženec iz zasede ustrelil v trenutku, ko je od nekega drugega socialnega demokrata zahteval, naj mu izroči vse orožje. Drugi slučaj se je pripetil v Hietzingu, in s^cer v prav takih okoliščinah kakor prvi. Tretji primer se je pripetil v Ottakringu v času najhujših pouličnih borb. Neki socialni demokrat je z okna ustrelil policijskega stražnika in so ga kmalu nato aretirali. Obsodba vseh treh aretirancev je skoraj neizbežna, vendar p3 povzroča vladnim krogom veliko skrb vprašanje, ali se ne bo spričo smrtnih obsodb socialno-demokratski odpor še bolj poostril. V Gradcu pride 24 oseb pred preki sod.
Aretirani socialistični vodtelji
Dunaj, 13. februarja. AA. Po uradnih
poročilih so dozdaj aretirani od socialno demokratskih voditeljev; predsednik Parlamenta in bivši zvezni kancelar dr. Ren-ner, predsednik zveznega sveta bivši general Komer, član zveznega sveta Schofl, podpredsednik dunajske občine Emerling, mestni svetovalec dr. Daneberg, občinski odborniki Schleiher, Perman. Urbanch in dr. Maurer. Dr Otona Bauerja doslej ša niso našli, prav tako ne dr Deutscha; vse kaže, da sta z-bežala v inozemstvo.
Odredba o razpustu stranke
Dunaj, 13. febr. č. Včerajšnja odredba zvezne vlade o prepovedi socialno demokratske stranke vsebuje tri člene. Prvi člen določa, da je v Avstriji prepovedano vsako delovanje avstrijske socialno demokratske stranke, da se njene organizacije raz-puščajo ter da je prepovedano tudi vsako delovanje v socialno demokratskem smislu. Tudi socialistični znaki so zabranjeni Drugi člen prepoveduje tudi vsako izvrševanje poslanskih mandatov v smislu socialno demokratskih idej. Tretji člen določa zakonske sankcije proti onim ki bi kršili odredbe prvega paragrafa Določa se policijska in sodna kazen. Policijska kazen znaša do 2000 šilingov, odnosno 6 mesecev zapora Eventualno se lahko krivci kaznujejo sodno in policijsko obenem. Tudi vsak poizkus je kaznjiv.
Železniki promet počiva
Ljubljana, 13. febr. Železniški promet v Avstriji je skoro po vseh progah ustavljen. Iz Gradca preko &pi!ia vlaki sploh več ne prihajajo. Na Jesenice so danes še prišli nekateri vlaki, vendar z ogromnimi zamudami. Danes niso prispeli v Ljubljano nobeni dunajski 1'sti. pa tudi ne češki in nemški, ki se eksiredirajo preko Avstrije.
Beck na potu v Moskvo
Husko-poljsko prijateljstvo
v vzhodnem
Varšava. 13 febr k Poljski zunanji minister Beck je včeraj odpotoval v Moskvo. Tako poljski kako1- ruski listi pripisujejo njegovemu potovanju velik pomen, ker gre za poglobitev prijateljskih političnih ir. gospodarskih odnošajev med obema državama	„
»Gazzeta Polska« pripominja v svojem liomentarju. da potovanje poljskega zmna njega minisTra ik svojem pomenu presega običajne cilje zunanje politike ta ustvari rev dobrih političnih in goanodarskih od-'iošai°v med sosedi Obe državi sta resno zainteresirani pri tem . da se v vzhodni Evropi prepreči sleherna vojna.
je najboljše jamstvo za mir delu Evrope
Moskovska »Izvestja« poudarjajo v svojem pozdravu poljskemu zunanjemu ministru. da so prijateljski odnošaji med Poljsko in Rusijo glavno jamstvo za mir v vzhodni vropi. Rusko - poljsko prijateljstvo more v tem smislu postati mogočen faktor v političnem razvoju baltiških držav Po 10 letih in pol stvarnega miru med Poljsko in Sovjetsko unijo sta začutili obe vladi potrebo da bolje razčlenita in razvi-jeta svoje medsebojne odnošaje S tega vidika je treba eledati obisk poljskega zuna-nle?-« ministra ki bo brez dvoma odlično okrenll dobro razmerj"e med Poljsko in Sovjetsko unijo.
Hitlerizem In fašizem
prodirata v Švico
Švica nI več nekdanji blaženi otok sredi viharnega morja — Energične priprave za obrambo samostojnosti
Curih, 10. februarja.
Zadnja ieta so za staro Ev ropu prav nemirna doba. Skoro povsod, kamor pogledamo, vre. Da niti najbolj konzervativne trdnjave niso varne pred v.harnimi valovi, je zgovorna priča Švica. Državica z ustavo preiskušeno v stoletjih, stara demokracije, ki druži rod skupno streho tri narode in ne nožna jezikovnih in narodnostnih probieimov, je znala Še naidalje čuvati svojo historično Idilo. Sredi burnih valov svetovne vojne se je ohranila v svoji nevtralnosti kakor otoček blaženih in je izšla iz krvave katastrofe, ki je celi Evropi vsekala globoke rane. skoro neprizadeta. V gospodarskem in finančnem pogledu celo ojačena Švica je vsekakor najmanj občutila posledice unčevanja vrednot in vsa bridkosti in težave, ki smo jih navajeni imenovati s kolektivnim imenom 'kriza«, so ji ostale skoro povsem prihranjene.
Toda česar ni premogla kruta vojna, to so prinesle njene posledice. In danes je tudi Švica prisiljena k samoobrambi. Finančne težkoče so napotile zvezni svet. da je pripravil nov, posebno strog zakon o bankah in hranilnih zavodih, ki bo v najkrajšem času sprejet.
Š» večje skrbi povzročajo Švici politični vplivi, ki prihajajo od zunaj. Po svojem geografskem polož-aju je Švica klin med hitlerjevo Nemčijo in fašistično Italijo. Eno kakor drugo revolucionarno gibanje razodeva ekspanzivne tendence jn sc ne ustavlja ob državnih mejah, kar je v švicarskem primeru tem opasnejše, ker je nje domače prebivalstvo ob severni kakor o-b južni meji po narodnosti in jeziku sorodno s sosedi. Tako je postalo mogoče, da je nemški in italijanski avtokratski jn proti-demokratski pokret našel pot v Švico samo in ne pomenja samo ogrožanja s tole t-r.ega notranjega reda in sožitja, marveč v svojih konsekvencah tudi cpasnost za državo samo.
Vplivi inozemskih idej so se v švicarskem političnem življenju najprej pojavili v takozvanih »frontah*, ki so usmerile svoie prizadevanje na premembo zvezne ustave v smeri voditeljske avtokracije, pa tudi na omejitev kantonskih svoboščin. Toda to notranje g banje, ki so ga, kakor se zdi. stare, mriene- organizacije historičnih strank kolikor to K ko obvladale, je biio šeie začetek. Danes so fronte stopile v ozadie in začela se ie očitna propaganda na jugu za fašizem, na severu pa za Mlterjevo tret;e cesarstvo.
Mussolin; jc sicer svoj čas slovesno naglasi!. da italijanski fašizem ni eksportno blago. toda v ^ogledu na Švico ta izjava ni našla potrjenia v realnih dejstvih. V tesimskem kantonu, katerega prebivalstvo :e italijanske narodnosti, se ie fašist ena organ;zaci'a močno utrdila in njena propaganda ne razpolaga samo s tiskom in z armado agitatorjev, nego tudi z znatnimi gmotnimi sredstvi, katerih "7.vora ni iskati v domač;h kantonsk:h meiah. Posledica je stalno vznemirjenje prebivalstva, ki ie doved'o že do hrupnih demonstrac;j in do uličmh bojev, kakor scer na švicarski t'eh rriso v navadi. Kantonske oblasti so mora'e seči do izredno strogi ukrep;h, da so vsai začasno ohranile red. Toda videti n!'. d-a bi se biio gibanie zaustavilo: baš nasprotno. če smemo verjeti glavnemu
organu »Fascista Svizzero«, si obetajo njegovi somišljeniki skorajšnjo zmago v kantonsk; in občinski upravi.
Podobne so razmere v ostalih kantonih z italijanskim prebivalstvom. Posebno živahna pa je fašistična propaganda v švicarskih koionnah v Italiji, kjer je organizacija v Milanu dosegla tako stopnjo, da je bila bernska vi-da prrmorana poseči vmes potom svojega diplomatskega zastopstva.
Šj mnogo nevše-čnejše so postale razmere v nemškem delu Švice, tlitlerjevske me mas so še mnogo brezo-bzirnejše od .ta . i<s:h in omejitve mednarodnega prava ia nje ne veljajo. 2e opetovano je pri-šio do obmejnih incidentov, ki so se morali reševati z diplomatskimi koraki. Ob mejah se na nemški strani stalno vršijo zborovanja hitlerjevskih napadalnih oddelkov, h katerim skuša.x> pritegniti udeležence iz Švice Hitlerjevski tisk se poslužuje v Švici enakih metod, kakor so znane iz Avstrije, v Nemčiji sami pa snuje emigrant Fischer »švicarsko legijo« po vzorcu Habichtove ».avstrijske legije*. Nedavno ie v Berlinu nastopila že uniformirana švicarska hitlerjevska četa, kar je povzroči-lo v Bernu nemalo razburjenje. V h rlerjevskih krogih se javno govori, da bo prišlo do inkorporacije nemške Švice v »tretje cesarstvo« čim prej. Pridobitvi Švice pripisujejo zlasti nemški vojaški krog. na i večji pomen za morebitne strate-gičre operacije v slučaju konflikta s Francijo. Mednarodno garantirana švicarska nevtraV.ost v hitlerjevskih krog.h nikogar ne moti.
Naravno ie, da povzroča situacijo na severu rn jugi: ne le v!.adi temveč vsem patr.ntskim krogom velike skrb'. Ni torc? čudno, če se na merodajnih mestih prav resno misli na obrambo švicarsko neodvisnosti. svobode in integritete.
Prej vsem je veljala skrb ojačenju oborožene obrambe. Zvezni svet ie votiral sto milijonov frankov za novo oboroženje infanter'je in artiljerije in izvedla se ie smotrena reorganizacija obmejne službe. Švica je odločena braniti svoje rrse.e n svojo nevtralnost pred vsem z astnhni silami. Ne zanemarja pa tudi notranjega državnega reda in domače varnosti. Zvezni svet ic priše' do spoznanja, da zdaj veljavne državne iti kantonske kazenskopravne sankcije v današnjih izrednih razmerah več ne zadošča io. Pripravil je vsled tega nov zakon o zaščiti javnega reda. ki bo meseca marca izglasovan s pleb:scitom. Zakon predvideva kazensko zasledovanje vsakega kalenja javnega reda in miru. iz-podkopavania voiaške discipline, nabiranja orožia in municije. oa tudi zasnove in naneljcvania k takim deliktom.
Predloženi zakonski načrt je najboljše znamenje, kako resna postaja situacija švice, kajti niene iskrene demokratske tradicije ne bi dopuščale iziemnh zakonov in ukrepov, ako bi iih 'itmerativno ne zahtevala nevarnost za svobodo in integriteto.
Tudi Šv'ca ie tedaj občutno prizadeta ro novih nokretih. ki pretresaio Evropo in so ?e do rdai mars<'k'e spremen1!! no lice. Za i«k*-ene ornatelie ohranitve miru in konstruktivne Vr>.nco';d?c'ie baš dobra tolažba.
OBNOVI JENA TROŠARINA
NA VINO IN ŽGANJE
Banovinski svet ]e včeraj končal razpravo o banovinskih davkih, trošarinah in taksah - Trošarina na vino: 1 Din
V Franciji vlada mir
Po enodnevni splošni stavki, ki je potekla brez večjih izgredov, se je delavstvo zopet vrnilo na delo
Pariz, 13. febr. AA. Splošna stavka, ki »ta jo včeraj proglasili obe glavni delavski zvezi (druga in tretja internacionala). je potekla v Parizu relativno mirno Gospodarska delavnost v Parizu ni bila niti za tre-u* k popolnoma ustavljena Ta«.o je preskrba z vodo, plinom ic elektriko poslovala popolnoma normalno, čeprav »o v tovarnah delavci stavkali, občinstvo tega niti opazilo ni Po vsej Franciji so želei-nice vozile po predpisa ji voznem refiu Železničarji so odklonili celo etioin nutne prekinitev Dopoldne so v Parizu vozili avtobusi. Dopoldne pa so ta promet	i, zaradi potnikov, ker so se bali, da bi stav-kujoči Izzvali incidente Telefonske zveze po mestu so obratovale normalno
Stavka je doživela posebno mlačen od zlv pri kovinarjih, nasprotno »a Je bil j. pri gradbenih delavcih skoro popolna Razen tega so v izdatnem številu < vali pri stavki tudi delavci tobačnih t o van nekatere kategorije občinskih nameščencev, ponekod pa tudi učitelji
Pri snočnjih manifestacijah v Vinceunp su je bilo u 'e'e*er»ih na ' 30 000 ljudi ...it-koli so manifestacije orelcoračile dopušče«, okvir, je policija manifestante razgnala Do resnih poizkusov kalitve miru ln red* je prišlo samo v predmestjih, kjer orevH dujejo komunisti Pri terr je bil er demonstrant ubit, trije atraAniki pa !>»•• ranjeni
V	nekaterih pokrajinan je prišlo do ko munistifcnih izgredov V Roubaixu s.» komunisti oplenili tovarno blaga ln jo h »teli zažgati, oblasti pa so ostro nastopile sroti Izgrednfkom ter je bil pri tem ubit neki komunist
V	Mulhousu v Alzaclji so komunisti bo teli osvoboditi jetnike iz zaporov, pa fo oblasti ta noizkus že v kali zatrl«?
Tudi v Na« fesu je prišlo ponekod do ko munističnih izgredov vendar pa je bi'a oblast vselej kos svoji nalogi
Vse kaže da glavna delavska z/eza ni posebno zadovoljna z učinkom politične stavke, ki jo je unrlzorila Glede na čisto političen značaj stavke brez sleherne go spodarfikp aH strokovna primesi so de lavei očividno le neradi odzvali pozivu * prekinitvi dela.
Davi se Je delavstvo ln nameščenstvo raznih tovarn vrnilo na svoje običajno d«>-lo. Povsod delajo zopet normalno.
Po uradnih podatkih »o zahtevale demonstracije v Parizu 6., T. in 9. t. m naslednje žrtve: Padlo je, oziroma med tem v bolni cah zaradi dobljenih ran umrlo 21 >seb, med njimi en republikanski gardist. ,7"šttte niso štiri osebe, ki so umrle v teku včerajšnjega dne. Po pariških bolnicah je sedaj še 139 ranjencev s hujšimi pošltolbami med njimi 20 republikanskih gardistov in 11 redarjev.
Intervencija senatorjev za univerzitetno knjižnico v Ljubl jani
Beograd, 13. febr. p. Senatorji dravske banovine dr. Miroslav Ploj, Ivan Hribar, dr Gustav Gregorin. dr Fran Novak, dr Ivan Rajar. dr Valentin Rožič in dr. Vladimir Ravnihar so v posebni spomenici opozorili prosvetnega in finančnega ministra na nujno potrebo zgraditve univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter podprli akcijo, ki jo vodita ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj. V svoji spomenici opozarjajo, da sta mestna občina ljubljanska in dravska banska uprava dobrohotno podprli to akcijo in izražajo upanje, da bo tudi država storila svojo dolžnost.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo 2 uporabo naravne »Franz Josefeve« grenčlce urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana, 13. februarja. Banovlnski svet je danes dopoldne nadaljeval razpravo o banovinskih davščinah. Črtana je bila prvotno predlagana davščina na zaposlitev inozemskih delavcev, ki je bila prenesena nazaj v Bednostni fond. Nova je 25odstotna doklada k državnemu davku na luksuzne predmete.
V debati je b. s. Zadravec predlagal, naj bi se trošarina na električno energijo izenačila tako, da bi znašala za pogon industrije in obrti eno paro, za razsvetljavo pa 3 pare od kilovatne ure.
B. s. dr. Gorlčan je priporočal, naj bi se občinskim in avtobusnim podjetjem pav-Salirala trošarina za prekomerno uporabo cest. Pri cdmerl naj se upošteva stanje voznega parka in okoliščina, da vzdržujejo občinska avtobusna podjetja tudi celo vrsto pasivnih prog. Nujno je potrebno, da se bolje zavarujejo železniška in cestna križišča.
Ban g. dr. Marušič se je ugodno izrekel o stavljenih predlogih in pojasnil staliice železniške uprave do avtobusnega pi ometa.
Podban dr. Pirkmajer pa je poročal o akciji banske uprave glede zavarovanja križišč. Zahteva po pavšabranju trošarine za avtobusni promet se zdi tudi njemu upravičena; pavšaliranje naj bi se ravnalo po aktivnosti in pasivnosti posameznih prog.
B. s. Babnlk se je zavzel za omiljenje uredbe o ometanju dimnikov na deželi. — Podban dr. Pirkmajer je obljubil revizijo uredbe. O isti stvari je govoril tudi b, s. Bajuk, ki je priporočal, naj se zadeva uredi tako, kakor je bilo svoiečasno v Belo-krajini, kjer so ometanje Izvrševali ljudje sami. nadzorovala pa ga je občina z uim-nikarjem. B. s. Detela je priporočal, naj bi se omilila uredba glede dolžine drv, ki je za prodajo določena na en metc-r. Podban dr. Pirkmajer je obljubil, da se bo ta želja po možnosti upoštevala in da uredba ne bo stopila v veljavo, dokler ne bodo porabljena doslej pripravljena drva v dolžini po 75 cm.
B. s. Obersnel je prosil, naj bi se izvolil poseben odsek za točno stilizacljo določbe o trošarini za električni tok. Ban dr. Marušič je pristal na ta predlog in zadeva se je izročila v proučitev odseku za banovinske elektrarne, v katerem je odsotnega b. s. Lovšina nadomestil b. s. dr. Obersnel.
Banovinske takse in trošarine
Sledila Je razprava o pravilniku za pobiranje banovinskih davščin.
Načelnik finančnega odseka dr. Orel je predlagal, naj bi se na potrošnjo kvasa pobirala banovinska trošarina 2 Din name-stu 1 Din za kilogram.
B. s. Zadravec se je izjavil proti temu predlogu, ker bi povečana trošarina zopet padla na breme konzumentov. Ban dr. Marušič je reke!, da se bo s povišanjem trošarine dala karteliranim tvornicam zopet nova moinost za povišanje cen. Po daljši razpravi, v katero sta ponovno posegla b. s. Zadravec in dr. Goričan, je obveljal predlog, da se trotorina na kvas povito na 2 Din.
B. s. dr. Sajovic je predlagal, naj bi se trošarina na pnevmatiko, motorna vozila in tudi šoferske izkaznice ukinila, zato pa se povišala trošarina na bencin za 50 ^ar. — V debati je b. s. Vidmar poudarjal, da se ne sme več gledati na avtomobilizem kakor na luksuz, ker služi splošnim ljudskim potrebam. Pri glasovanju je bil predlog, naj se zniža trošarina na pnevmatiko vsaj na polovico, odklonjen z večino glasov.
B. s. Jereb je priporočal, naj bi se taksa na prenos nepremičnin znižala, zato pa bolj obremenile zapuščine. Taksa za prenos malih in srednjih kmetskih posestev naj se sploh odpravi.
Pri razpravi o davščini na šmarnlco Je predlagal b. s. Koder, naj bi se z ozirom na malenkostni donos sploh odpravila. — B. s. Kuhar je rekel, da je davek na šmar-nico zaradi dvojnega obdavčenja enega in istega zemljišča krivičen. Davka naj se oproste vsaj oni, ki rabijo pridelek le za lastno domačo uporabo.
Ban dr. Marušič je izjavil, da ne gre tu samo za zaščito našega kmeta pred strupom, ampak tudi za zaščito vinogradnikov, ki se jim dobro ime s šmarnico samo kvari.
Na predlog b. s. Arka je bila črtana ba-novinska taksa za krošnjarje s suho robo.
V	nadaljnji razpravi so bile odobrene ostale določbe pravilnika o banovinskih davščinah, nakar je sledilo poročilo odseka za izenačenje trošarine za uporabo električnega toka. Odsek se je dogovoril, naj bi se uvedla za razsvetljavo enotna trošarina 10 par, za pogon 1 paro, za porabo pri elektrotermičnih, elektrokemičnih in elektrometalurških napravah pa četrt pare od kilovatne ure.
V	debati je b. s. Zadravec poudarjal, da je imel odsek predvsem namen ohraniti v proračunu predvideni znesek. — B. s. Ivan Tavčar je prosil, naj se predlog rezervira, da bi ga mogli proučiti tudi strokovnjaki ljubljanske mestne elektrarne in da bi mogel nato zavzeti svoje stališče.
B. s. Piki je izrazil mnenje, da Je razlika med 10 parami za razsvetljavo in eno paro za pogon prevelika.
Seja je bila ob 12.30 zaključena.
Trošarina na elektriko
Na popoldanski seji, ki se je začela ob 16., je ban dr. Marušič predložil k prvotnemu predlogu o banovinski trošarini na elektriko spreminjevalni predlog, naj se trošarina na elektriko diferencira Pri tem pa je treba upoštevati ono idustrijo, ki porabi ogromne množine električne energije. Novi predlog se glasi:
»Banovi,n9ka trošarina na elektriko znaša: 15 par od kw ure. porabljene za razsvetljavo, pri netto-ceni toka do 6 Din za kw uro: 10 par od kw ure. porabljene za razsvetljavo, pri netto-ceni toka nad 6 dinarjev za kw uro: 1.5 par od kw ure. porabljene za pogon in aparate, in 025: par od kw ure. porabljene v elektrotermične. elektrokemične in elektrometalurgične »vrhe v industrijskih in obrtnih obratih Od teka. ki se proizvaja za lastno porabo v <
parnih napravah, kurjenih s premogom, »e
plačuje polovica gornjih trošarinskih postavk, če služi para izključno le za proizvodnjo elektrike: v vseh ostalih primerih, osobito če se ista para uporablja tudi v druge svrhe, pa se plačuje polna trošarina.«
B. s. Orehek predlaga še dodatni predlog: trošarina se ne plača od toka, porabljenega za pomožni pogon, ki je potreben za samo proizvajanje električne energije.
B. s. dr. Obersnel predlaga dodatni predlog: Banovinska trošarina znaša 5 par od kilovatne ure, porabljene za razsvetljavo obrtnih in industrijskih obratovališč.
K vsem tem predlogom se je razvila obširna razprava s pogajanji in preračunavanji med posameznimi banovinskimi svetniki med seboj in z zastopniki banske uprave. Slednjič se je banovinski svet zedinil na predlog banske uprave z dodatkom banovinskih svetnikov Orehka in s spremenjenim dodatnim predlogom dr. Obersnela, ki se v sklepni redakciji glasi, da znaša banovinska trošarina na elektriko 10 par m ne 5 par od kiiovadne ure, porabljene za razsvetljavo obrtnih in industrijskih obratovališč.
Ban dr. Marušič je ugotovil, da je s tem razprava o banovinskem proračunu končana.
Razlastitev kočevskih gozdov
B. s. Arko iz Ribnice je izvajal med dru-g;m: Na 13 gozdnih veleposestev v dravski banovni je bila odrejena agrarna reforma in so gozdovi že razlaščeni. Na bivšem Kranjskem pridejo za razlastitev v prvi vrsti v poštev ogromni gozdovi Karla Auers-perga v skupni izmeri 23.000 ha, od katerih je razlaščenih v prid občin preko 14.000 !>a Ko je hotela začasna državna uprava razlaščenih gozdov koncem lanskega leta prevzeti razlaščene gozdove v svojo upravo ,se je posrečilo kočevskemu nemškemu knezu, z diplomatskimi intervencijami preprečiti prevzem. Šele zadnje dni decembra je državna uprava prevzela razlaščene Aucrspergovc gozdove, a zadeva še danes ni defmitivna in se intervencije iz Avstrije še nadaljujejo. Zato je potrebno, da se banovinski svet zavzame za dosledno izvedbo razlastitve. Sklene naj se naslednja resolucija:
»Razlaščeni gozdovi na veleposestvu Ka-rola Auersperga se pod nobenim pogojem ne smejo vrniti v upravo in izkoriščanje ve-leposes<tnrku, ki jih je itak že dve leta neopravičeno izkoriščal. Zavlačevanje prevzema razlaščenih gozdov v definitivno posest občin bi pomenilo popolno devasta-cijo gozdov, gospodarsko brezpomembnost poznejšega prevzema izsekanih gozdnih površin in najtežji udarec avtoriteti zakona in državnih oblasti. Pozivamo začasno državno upravo, ki je že prevzela razlaščene gozdove za občine, da ščiti interese občin in prizadetega prebivalstva.^ Kraljevsko vlado prosimo, da prepreči vsako izigravanje zakonov potom tujih državljanov in pod nobenim pogojem ne dopusti, da bi se morali že razlaščeni in prevzeti veleposestniški gozdovi vrniti njihovim prejšnjim lastnikom, ker bi to pomenilo najtežji udarec avtoriteti zakonov. Bansko upravo prosimo, da v tcin pravcu posreduje pri kraljevski vladi.«
B. s. dr. Režek je toplo podpiral resolucijo in apeliral na banovinski svet, naj soglasno glasuje za njo.
B s. Prepeluh je predlagal 8e dodatek, naj se zahteva, da se mora agrarna reforma glede gozdov izvesti na vsem teritoriju banovine brez vsakih izjem in da se morajo vsi razlaščeni gozdovi enotno upravljati kot gospodarska edrnica.
B. s. Golouh zagovarja Arkovo resolu* cijo s Prepeluhovim dodatkom.
Pri glasovanju je banovinski svet »prejel resolucijo in dodatek.
Nato je ban. svet. Golouh v daljših izvajanjih razpravljal o izterjevanju davkov in tudi v tem pogledu resolucijo, ki je bila brez debate soglasno sprejeta.
Trošarina na pijačo sprejeta
Banovinski svet je prešel na razpravo o uvedbi banovinske trošarine na vino in žganje v dravski banovini. Finančni referent dr. Orel je uvedel razpravo z ekspo-zejem, ki omenja, da je ministrski svet v novembru 1933 izdal uredbo o izvajanju javnih del z namenom, de »e omili brezposelnost in omogoči prebivalstvu zaslužek. Ta uredba predvideva tudi ustanovitev banovinskega sklada za javna dela in za njegovo financiranje uvedbo banovinske trošarine na vino in žganje. Sedanje razmere silijo, da »e banovina brez oklevanja odloči za uvedbo trošarine na vino in žganje. Donos trošarine se predvideva z letnim zneskom 20 do 22 milijonov dinarjev. Od tega zneska se sme porabiti za kritje izdatkov rednega banovinskega proračuna približen znesek 5 500.000 Din ostanek pa se steka v banovinski sklad za javna dela. Iz teh številk izhaja, da se bo s iem zneskom moglo veliko napraviti za gospodarski povzdig banovine. Uvedba banovinske trošarine ne bo škodovala ne pro-ducentom in ne točilcem. ker se plača trošarina šele tik pred neposrednim konzu-mom. Banska uprava bo posredovala, da se v uredbi, ki jo bo predpisal minister ra finance glede pobiranja banovinskih trošarin, dosledno izvede princip, da se vrši pobiranje brez nepotrebnih kontrolnih ukrepov pri producentih kakor tudi pri prodajalcih vina in žganja Predvsem je treba čuvati načelo, da se pri vinogradnikih nc vrši nikaka neposredna kontrola. S tu navedenimi ukrepi bo doseženo, da se konzum vina ne bo zmanjšal in da ne bo trpela svobodna trgovina z vinom.
Banovinska trošarina je predlagana z l Din od litra vina, 0.75 Din od litra vinskega moštva in 5 Din od hektoli trske stopnje žganja.
B. s. Babnik predlaga, naj se tudi mošt obdavči z 1 Din za liter namesto % 75 parami B s. Raiuk predlaga naj se trošarina na vino zniSa na 50 par od litra B. c Krulej se je izrekel proti trošarini na vino
in mošt, ki jo smatra za krivično. B. *. Arko priporoča, naj se pri razdelitvi nagrad za pobiranje trošarin med finančne stražnike upoštevajo predvsem nižji organi, ki imajo največ truda z izterjevanjem trošarine.
B. s. Piki predlaga, naj »e trošarina za vino zniža od 1 Din na 75 par in za mošt od 75 na 50 par.
Na predlog banovinskega svetnika Arka je bila slednjič razprava zaključena, ban dr. Marušič pa je izjavil, da od vseh spre-minjevalnih predlogov sprejme le predlog banovinskega svetnika Iiabnika, naj se izenači trošarina na vino in mošt Pri glasovanju je bil predlog banske uprave s spreminjevalnim predlogom ban. svet. Bab-nika sprejet z večino, nakar je bila seja pred 7. uro zvečer zaključena in napovedana prihodnja za jutri ob peri 10. Na dnevnem redu je uredba o službenem razmerju občinskih uslužbencev.
Seja senata
Beograd, 13 febr p. Senat je danes nadaljeval in zaključil razpravo o finančnih zakonih, ki so bili na dnevnem redu ter je vse zakone odobril v smislu predloga finančnega odbora. Nato je bil odobren zakon o izplačilu vojne odškodnine ter o izpremembah zakona o odškodnini za beg-lu:ko zemljo. Prav tako je bil odobren računski zaključek o izrednih kreditih. Kot zadnja točka dnevnega reda je bil zakon o pobijanju spolnih bolezni. Po ekspozeju ministra socialne politike Ivana Puclja. ki je obširno obrazložil pomen tega zakona, se je razvila živahna debata, v kateri so vsi govorniki poudarjali potrebo sistematične akcije za zatiranje spolnih bolezni. Senat ie nato soglasno odobrii predloženi zakon, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Finančni odbor je odobril proračun v načelu
Beograd, 13. febr. Od 10. do 12.15 dopoldne je imel sejo finančni odbor Narodne skupščine pod predsedstvom Jr. Slavka Sečerova. Finančnega ministra je zastopal dr. Dragutin Kojič. minister brez portfelja. Seji je prisostvoval tudi predsednik vlade Nikola Uzunovič.
Razpravljali so v načelu o predlogu proračuna državnih izdatkov in dohodkov za 1. 1934-35. Debate so se udeležili gg. Mi-ljutin Stanojevič, Ignjat Stefanovič. dr. Nikola Keseijevič, Ilija Mihajlovič, dr. Marko Kožulj. Filip Lazarevič, Ivan Mohorič, dr. Ante Kuntarič in Jovan Misilič. Ob 12.15 je bila seja prekinjena
Popoldanski seji sta prisostvovala predsednik ministrskega sveta Uzunovič in minister dr. Albert Kramer. Govorili so poslanci Ignjat Stefanovič, dr Vjekoslav Mi-letič. dr. Svetislav Popovič, Ivan Mohorič in Ilija Mihajlovič. Po končani razpravi se je vršilo glasovanje. S 26 glasovi proti 3 glasovom je bil končno v načelu sprejet predlog proračuna državnih izdatkov ln dohodkov za I. 1934-35.
Jutri ob 10. dopoldne bo odbor nadaljeval delo in prešel v razpravo proračuna v podrobnostih.
Obsojeni beograiski advokati
Beograd, 13 febr. p Po dvemesečni razpravi je bila danes ob ogromnem zanimanju občinstva razglašena sodba v procesu proti beograjskima odvetnikoma dr. Nikoli Petroviču in dr. Bogoljubu Joksimo-viču ter nekaterim odvetniškim uradnikom, ki so bili obtoženi, da so zlorabljali svoj položaj, izvršili tatvine spisov in oškodovali svoje kliente. Dr. Petrovič je obsojen na dve in pol leta ječe, dr. Joksimovič na leto dni strogega zapora, ostali obtoženci pa na zapor od enega do poldrugega ieta. Obenem so obsojeni, da morajo korpora-tivno plačati škodo v znesku 280.000 Din in vse sodne stroške.
Upokojitev v železniški službi
Beograd, 13. febr. AA. Upokojeni so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Alojz Randl, višji svetnik 4 skupine 2. stopnje: Lambert Budan, Alojzij Baša, Avguštin Ludvik, Franc Zemija, Alojzij V«?-bovec, svetniki 4. skupine, Rudolf .JaKhe), poverjenik 6. skupine, Jožef Mohoriio, višji kontrelor 6. skupine, Franc Blažon, Edvard Antosiewicz in Viktor Turin, višji kontrolorji 6 skupine.
Francoski odgovor Nemčiji
Pariz, 13 febr. AA. Predsednik Lebrun je dopoldne odobril besedilo, ki ga je sprejel snočnji ministrski svet kot odgovor francoske vlade na nemško razorožitveno spomenico z dne 19 januarja Nota je bila popoldne poslana poslaniku Poncetu, ki jo bo najbrže jutri zjutraj izročil nemški vladi.
London, 13. februarja. A A. Ob 11. dopoldne se je sestal ožji odbor razorožit-vene konference ki mu predseduje Hen-derson. Razen generalnega tajnika Društva narodov Avenoia in načelnika razorožitvenega odseka Društva narodov v Ženevi Aghnida sta se seje udeiežila tudi Po-itis in dr. Beneš.
VrAmAn«lrj) napoved
Zagrebška vremenska napeved za danes:
Vedro, prt-cei hladno, ponekod vHrovno — Situacija včerajšnjega dne: Velika barome-trpka d^preaiia. ki se ie razširila preko severnega deia kontinenta proti iuen. ie do-a?arla Črno morje. V centralni in jjžni Evropi je povzročila severne vetrove. Na Jadranu ge ie lokalni barometrč&i minimum oiadil in navala zaradi visokega barotne-trskega pritiska v notranjih delih držav? ter v Primorju mofna burja dočim 90 dru-eod nastopili severni vetrovi.
Dnnaiska wmen«ka napoved sa »redn: Temperatura bo v nižinah padla, v gorah p« ce bo naibri dviprnila. Siverovzhodni vetrovi.
* JUTRO« si 35
3
i §re3a, I?, ft. 103?
Maši kraji tn Ijudfe
V zastavljalnici
Napisano: Na pustni torek — za pepelnično sredo
Ko se ob lepih predpustnih večerih na plesiščih in po krčmah tare veselih, za živ ljenie navdušenih ljudi, se gneto obiskovalci še v neki diugi hiši, ki v svoiem poslovanju ne pozna ne muzike ne hrupa in ki dela takorekoč s prstom na ustih kakor spovednik: mestna zastavljalnica. Dandanes se na svetu težko pošteno živi, marsikomu najbednejšemu je zastavljalnica v zimi in pomanjkanju poslednji up, da bo kaj za v peč in za v lonec. V tem veselem predpustu pa prihaja tudi mnogo gosposkih gospodov in dam, ki bi 7a nekaj meseccv radi odložili svoje zlate prstane ali svoje svileno perilo, samo da bi zvečer lahko šli na ples. Te dni se je v nekem nemškem mestu zgodilo celo, da so ljudje v množicah ponujali zastavljalnici — svoje postelje in je morala zastavljalnica razglasiti, da postelj ne more sprejemati, ker ji manjka shramb. Ljudje so menili pač: če grem na ples, itak ne bom spal doma — torej mi postelje ni treba. To malenkost so najbrž pozabili, da jo bodo potrebovali jutri, pojutrišnjem zmerom — kakor se na veselem predpust-nem plesu rado pozablja na jutrišnji dan. Toda jutrišnji dan pride, čas poteče, pride termin, stvari zapadejo — in tako se kolo neprestano vrti naprej.
Na današnji veseli torek si nismo mogli kaj, da ne bi obiskali mestne zastavjjal-nice, ki vrhu vsega praznuje letos še 251et-nico svojega' obstoja, in pogledali, kako in kaj Ko si bomo jutri glave posipali s pepelom nam bo gotovo šlo do srca tudi nekaj teh pustih, suhih dejstev in številk.
V preteklem letu je mestno zastavljalnico obiskalo 19.668 strank
Dragocenosti je prineslo zastavit 5950 ljudi, efekte pa 9713. Vsak človek, ki se zateče v zastavljalnico s kakršnokoli stvarjo. se pač zmerom nadeja, da bo ob prvi priliki, ko se mu razmere vsaj malo obrnejo na bolje, lahko svoj predmet rešil. Nazadnje pa jih je zmerom nekaj, ki jim njihova ura ali površnik za trajno obleži v shrambi zastavljalnice. Lani je zastavljene predmete rešilo samo 19 435 oseb. tako da ie zastavljalnici ostalo različnih efektov in dragocenosti od 233 strank. Na javnih dražbah, ki se redno vršijo vsak mesec so bile zapadle dragocenosti prodane 916 strankam, efekti pa 831 strankam. Fonajveč prinašajo ljudje v zastavljalnico vsake vrste zlatnino in srebrnino, potom perilo, obleko, kolesa, motorna kolesa, šivalne stroje, preproge itd. Poseben sezonski artikel so zimske suknje, ki jih ijudje v velikih množinah prinašajo, kakor hitro se razgreje prvo spomladansko solnce, in se vričajo ponje, kakor hitro pritisne pni jesenski mraz.
Posojil je zastavljalnica izplačala strankam v celem 8,453.860 Din
Zastavljenih predmetov so ljudje rešili za 3.2?! .480 Din. na dražbah pa je bilo prodanih dragocenosti in efektov za 234 559 Din. Če te številke primerjamo s številkami iz leta 1932., nam živo stopi '->red oči. kako je rastoča kriza nrivajala v zastavljalnico zmerom več ljudi, ki si v stiski niso mogli drugače pomagati. V letu 1^32. je mestno zastavljalnico obiskalo 18 191 ljudi in so za predmete, ki so jih prinesli, prejeli posojil za 3.308.190 Din. Potemtakem je klijentela mestne zastavljalnice nasproti predlanskemu letu lani poskočila za 1479 strank.
Letos je mestna zastavljalnica čisto na tihem brez slavnosti praznovala pomemben jubilej: četrtstoletn i co obstoja.
Praznovala ga je brez slavnosti. kakor se zavodu, katerega področje so stiske in zadrege prebivalstva, spodobi. Pa dasi je diskrecija ena prvih božjih zapovedi, ki "veljajo v življenju zastavljalnice, tega finančnega barometra v Ljubljani, tega generalnega zaupnika vseh ljudi, naj v tem našem letnem obračunu vendarle zabele-i!imo nekaj drobnih spominov.
Do časa pred 25 leti je vršil to službo v Ljubljani stari »ferzoc«, ki je bil last
ZVOČNI KINO DVOR
Tel. 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. V4 uri zvečer
ČRNI HUZAR
Očarljiva ljubavna epizoda iz viharne dobe leta 1812. V glavnih vlogah: Mady Christians, Conrad Veidt, Wolf Albach Retty, Otto VValburg.
Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik.
Cene: 2.—. 4.—. 6.— in 8.— Din.
nemške kranjske hranilnice. Lastnica pa je zaradi septembrskih dogodkov leta 1908. iz maščevanja nad Ljubljančani ukinila »ferzoc«. Nekaj mesecev nato, dne 19. januarja 1909, je mestna občina odprla svoj zavod, ki pa , je po ureditvi raznih zakonitih formalnostih začel poslovati šele dne 3. decembra. Ljubljanska zastavljalnica, ki je imela od vsega početka namen, nuditi siromašnemu občinstvu pomoč s tem, da mu daje posojila na raznovrstne predmete, in ki prebitke svojega prometa izroča ubožnemu zakladu, se je tako lepo razvijala, da je kmalu razširila svojo klijcn-telo ne samo na vso bivšo Kranjsko, temveč tudi po vsej Avstriji. Denarni promet je do leta 1923. znašal letno okrog poldrug milijon kron. Po vojni je promet naglo rasel in je leta 1927. dosegel že vsoto 7,300.0!)0 Din. V teku prvih 20 let svojega obstanka je zastavljalnica izplačala okrog 700.000 strankam okrog 80,000.000 Din posojil.
Največje posojilo, ki bilo kdaj izplačano, je znašalo 18.000 Din
Največ klijentov ima zavod v Ljubljani, razteza pa svoje delovno področje čez vso Jugoslavijo in še čez dobršen del Evrope. Svoje odjemalce ima v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Rumuniji. Med njimi so zastopani vsi sloji od najnižjih do najvišjih. Večina strank pa odpade na uradništvo in male obrtnike.
Pogled v skladišča mestne zastavljalnice je zelo zanimiv. V šestih velikih omarah, visokih nad dva metra, širokih poldrug meter in globokih pol metra, je shranjene
zlatnine in srebrnine za okrog 10 milijonov Din. Posojil je bilo izdanih za ta zaklad v znesku 2,500.000 Din. Najbolj preseneča obiskovalce, da so te omare iz čisto navadnega lesa. Samo ob sebi se razume, da so vsi zastavljeni predmeti zavarovani proti požaru in vlomu.
Javne dražbe se vrše dvakrat na mesec in na njih se proda ponavadi okrog 80 kosov zlatnine in srebrnine in 100 do 120 kosov raznega perila blaga in drugih stvari. Stranke prinašajo predmete v zastavljalnico same. Tisti časi, ko je meščan smatral za nekaj sramotnega, iskati posojila v zastavljalnici, so minuli. V prejšnjih časih pa je obstajala nekakšna posebna sekta posredovalcev, ki so pred poslopjem zavoda čakali svojih žrtev in so hodili urejat formalnosti v hišo proti visoki proviziji.
Vsa skladišča »o prenapolnjena.
Posamezni oddelki se človeku zdijo kakor skladišča v tovarni koles. Do leta 1932. je zavod sprejemal v zastavo tudi osebne avtomobile. Ker pa jih zastavljalci ob zapadlem roku nikoli niso mogli rešiti in ker je pri avtomobilih zlasti v zadnjem času veliko sitnosti s taksami, zastavljalnica sprejemanje avtomobilov odklanja. Šef zavoda in uradniki morajo biti v svojem poslovanju sila previdni, ker se med strankami pogostokrat najdejo prav nesolidni ljudje. Nešteto je takih primerov, ko je zastavljalec zastavni listek, ki je neke vrste vrednostni papir, prodal, nato prijavil, da je listek izgubil, dobil duplikat in še ta duplikat prodal. Ko je kupec originalnega listka, ki jc z izdanim duplika-torn izgubil veljavo, prišel v zastavljalnica je goljufija prišla na dan.
Trije življenjski jubileji
Gospodar Iz Kleč
Skoz trde in slabe, mirne in burne dneve je korakal mož in jih doživel blizu 28 tisoč, tako da stoji danes še vedno, kakor hrast sredi svojih in vseh, ki mu stiskajo roko k lepemu jubileju.
Trdni gospodari poznani gostilničar, bivši vinski trgovec in priljubljeni kramljač Jakob Avšič iz Kleč na našem Posavju se danes ozira nazaj v čase svojih 75 let, ki so za njim. Porodil se je v Hrastju v šent-petrski fari. Od rane mladosti je bil vzgojen k delu. Pestro se je jel vrteti film njegovega življenja v vojaških letih po letu 1880., ko je pričel vojačiti ko je pomagal gasiti silni požar Ringteatra na Dunaju, kjer je našlo pogibelj nad 900 ljudi, in pozneje na Hrvatskem, kjer so bili po-gromi proti židom. Vrnivši se domov se je priženil v znano Francetovo hišo v Klečali, bistro pogledal okrog sebe in zajel življenje od prave plati. V potu svojega obraza je klonil k zemlji, da mu je dajala, kar je tirjal od nje Minevala so leta, pričelo se je živahnejše gibanje v okolici mesta. L. 1888. so pričeli graditi vodovod v Klečah. na Posavje so prihajali gospodje iz Ljubljane in treba je bilo oskrbeti to in ono, za sebe in občino. Tako je Avšič vidno sodeloval pri tistih delih in sta sf spoprijateljila s takratnim županom Gras sellijem. V Avšičevi gostilni so se zbirali že tedaj razni odličniki, ki so mu ostali vsevdilj zvesti.
Vmes so trle gospodarja hude skrbi, rasla je družina Jubilant pa je z vedrim čelom, okoriščajoč se s pristnim domačim humorjem, zrl v bodočnost Vseh svojih 10 otrok je vzgojil v narodnem duhu. nudeč jim potrebno izobrazbo. Prvorojenec Jakob, ki je bil dobrovoljec na ruskih stepah, je zdaj podpolkovnik v Nišu drugi otroci pa so uradniki ali trgovsko in gospodarsko naobraženi.
Obenem s starostnim jubilejem pa praznuje Avšičeva hiša danes tudi 501etnico osebne pravice do gostilne, ki je kot taka najstarejša v ježiški občini. Kakor rečeno, so se njenega gostoljubja posluževali
že od nekdaj najstarejši Ljubljančani, a še nedavno je bil tam gost tudi prejšnji ministrski predsednik iz Beograda z drugo odlično družbo. Jubilantu, znanemu po vsej Sloveniji, veljajo tudi naše iskrene čestitke.
Gospa Elizabeta Dedekova
V tišini svojega mirnega doma tam v Žibertovi ulici bo obhajala gospa Elizabeta Dedekova danes svoj 70. rojstni dan. Dolga življenjska leta te vzorne soproge in matere so ena sama vrsta dela, molitve in velike ljubezni do sinov. gg. gradbenih podjetnikov inž. Josipa in Franja Dedeka. Zal, da je ravno to leto doletela ljubečo mater velika žalost in skrb v tem, da je njen ljubljenec inž. Franjo Dedek že pet
mesecev v internaciji v Italiji. Ko mu je poslala gospa Dedekova za Božič svojo sliko, se ji je sin zahvalil z ljubko pesmico, napisano v zaporu.
Gospe jubilantki, ki ima vedno odprte roke in srce za vse, kar trpi in potrebuje podpore, želimo k njeni sedemdesetletnici, da bi se ji prav kmalu izpolnila najbolj goreča želja njenega srca, da bi se ji ljubljeni sin prav kmalu vrnil in da bi preživela ž njim še dolgo vrsto srečnih let!
Mnogo drobnega narodnega dela
V Celju praznuje danes svoj 70. rojstni dan g. Alojzij Luznik, mož iz vrste onih narodnih delavcev, ki niso zamudili nobene prilike za vzbujanje vere v našo boijšo narodno bodočnost. Rodil se je v Dorn-bergu pri Gorici, kjer je bil oče Andrej oskrbnik posestva grofa Coroninija. Obiskoval je goriško gimnazijo, potem pa je dovršil učiteljišče v Kopru, kjer je bil učenec velikega narodnega borca pokojnega prof. Spinčiča Kot učitelj jc služboval najprej v ipavskem Sv. Križu, kjer se je požrtvovalno udejstvoval pri Čitalnici nato pa v Komnu na Krasu, kjer mu je pokojni škof Sedej izrekel svoje priznanje zaradi izbornega vodstva pevskega zbora. V Škr-bini si je izbral družico iz znane Pipano-ve rodbine. Tudi tu je bil najvnetejši član
Čitalnice In najboljši vodja občanov v vseh javnih zadevah.
V tišini kraške vasi se je poglobil tudi v glasbo in da bi si pridobil dober pripomoček pri učenju petja, je preuredil harmonij na popolnoma novi tehnični podlagi. Tedaj se je spoznal z industrijcem Lenarčičem z Vrhnike ter postal njegov so-trudnik pri ustanovitvi tvornice za izdelovanje harmonijev. Kot tehnični vodja podjetja je potem, ko so ga vodili posli na
vse strani, ostal zvest svojemu prejšnjemu učiteljskemu poklicu na ta način, da je ljudstvo povsod poučeval in bodril. Ko se je po 10 letih vrnil v Dornberg, je kupil posestvo ter postal kulturni voditelj svojih rojakov. Z Bavčerjem je ustanovil tudi izvozno podjetje za pohištvo ter že tedaj na službenih potovanjih spoznal ves juž-noslovanski jug. Bil je povsod najboljši propagator jugoslovenskega bratstva in so-kolskih idej. Po vojni ni mogel ostati v svoji ožji domovini in ko je prodal svoje posestvo, se je leta 1926. preselil v Celje. Vrlemu narodnjaku želimo z mnogoštevilnimi prijatelji še mnogo srečnih let!
Stari Korošci legajo v grob
Jožef Fellaher t
Melviče, 12. februarja
Strašno kosi smrt med koroškimi Slovenci. Trpka bolest nas navdaja, ko štejemo grobove naših starih zavednih koroških očancev. V petek so sc poslavljali Zi-ljani od starega Trabišnika v Melvičah, bivšega dolgoletnega slovenskega župana velike občine Brdo pri Šmohorju, od Jožefa Fellaher ja. Podlegel je kapi, star 76 let. Kos slovenske ziljske zgodovine je legel z njim v grob.
Fellaherja so starši po tedanji navadi poslali še zelo mladega v svet, da bi se naučil .*- f. Čeprav se mu je v tujini obetala lepa eksistenca, se je Fellaher vrnil kmalu zopet domov k materi, ki mu je izročila lepo posestvo in gostilno. Poročil se je z Barmutovo Marijo iz znane slovenske hiše v Limarčah pri Šmohorju. Bil je vzoren gospodar, ki je vedno rad pomagal vsem, ki so bili v stiski. Pravi Ziljan: še-gav in poosebljena dobrota. Svoje otroke je vzgojil v zavedne Slovence. Dva sinova živita v Ljubljani: trgovec Rado in državni pravdnik dr. Julij Fellaher. Starejši brat in sestra pa živita na Koroškem na domu.
Jožef Fellaher je bil od 1. 1907. do 1914. župan občine Brdo, ki je bila tedaj, kakor je še danes, prava trdnjava ob slovenski Žili. Poslanec Grafenauer, župnika Šturm in Hafner ter župan Fellaher — to so bili stebri te slovenske trdnjave. Fellaher je bil tudi ustanovitelj ter prvi načelnik gasilskega društva v Melvičah ter dolgoletni predsednik slovenske posojilnice in hranilnice v Dolah. Zaradi svoje zavednosti je bil med vojno preganjan od avstrijskih oblasti.
Pogreb je pokazal, kako je bil rajni »Trabišnikov oča« povsod priljubljen. 0'b številni asistenci ga je pokopal č. g. dr. Mortl. župnik iz Vranskega, ki mu je bil rajni Fellaher krstni boter. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je v ganljivih besedah poslavljal od vzornega moža. Na grobu se je poslovil v imenu posojilnice in v imenu gasilskega društva g. CankI in novo ustanovljeni slovenski pevski zbor v Melvičah je pod vodstvom zborovodje gospoda Luke Janka pel pretresljive žalostin-ke. Bil je to prvi nastop mladega zbora... Staremu Trabišnikovemu očetu naj bo slovenska koroška žemljica lahka!
Tatvina starinskih dragocenosti
Ljubljana, 13. iebruarja
Ko se je vrnil sinoči okrog 18. arhitekt M. O. domov na Sv. Petra c. 4, je presenečen našel vrata stanovanja samo priprta. Dobro je vedel, da je vrata pred odhodom malo pred 12. uro zaklenil. Torej? Ni se varal: v sobi je našel vse narobe. Vlomilec je odnesel lep plen. Iz omar je pobral tri skoro nove obleke in fino perilo. A to bi še ne bila največja škoda. Arhitekt O. je navdušen zbiratelj dragocenih starin. Iz usnjatega etuija je pogra-
DANES
največji trikfilm sedanjosti Po zamisli EDGAJR VVALLACA
|3!
11 *
Ii
KING KONG
Elitni kino MATICA
Telefon 21-24
Predprodaja vstopnic od 11.-% 13. Predstave ob 7 k in 9 uri
NOV ZVOČNI 2URNAL ln nova sala MICKI MIŠKA
bil drzni vlomilec nad 30 starinskih zlatih in srebrnih predmetov, med njimi več zlatih zapestnic, več zlatih prstanov, srebrno turško uro, zlato moško verižico, nekaj atarinskih zlatih in srebrnih kipcev, starinsko denarnico s 25 komadi srebrnih tolarjev, več srebrnega denarja, srebrno starinsko dozo. več zlatih gumbov, s srebrom okovano jahalno palico, bizantinski prstan in še več drugih predmetov z vdelanimi dragimi kamni.
Razburjen je arhitekt takoj alarmiral sosede, ki so pozvali stražnika. V hišo »o prišli tudi detektivi in so našli na polici blizu vrat vitrih, s katerim si je bil neznanec pomagal v stanovanje. Seveda je bila takoj uvedena stroga preiskava, ali uspeha zaenkrat še ni. Škode je nad 20.000 dinarjev.
Slovanski prvak v slalomu
Hubert Heim,
član jeseniške Skale in eden izmed najboljših slalomistov, ki je na slovanskem smučarskem prvenstvu v Zakopanih s časom 2:46.2 zasedel prvo mesto v slalomu in dosegel prvo zmago .Tugoslovena na slovanskih smučarskih tekmah.
Hrvatski mlekarji se organizirajo v zadružništvu
Belovar, 12. februarja Iz vse belovarske okolice se je zbralo v nedeljo do 3000 kmetovalcev v Velikem Grdjevcu, kjer so razpravljali o osnovanju mlekarskega zadružništva. V teh krajih vladajo neverjetno slabe razmere glede vnovčevanja kmečkih pridelkov, predvsem pa mleka, ki ga nakupujejo posebne mlekarne po 40 do 70 par liter. Slednjič bi kmetje še oddajali mleko, toda mlekarne že davno ne plačujejo mleka z novcem, temveč z manj vrednim nemonopol-nim blagom.	. .
V vseh srezih bivše osjeske oblasti je proglašen mlekarski štrajk. Kmetje ne dajo mleka v zasebne mlekarne, dokler te ne pristanejo na povišek cene mleka na 1 Din, plačano v gotovini.
Na zborovanju je nastopilo več govornikov kmetov in zadružnih strokovnjakov, ki so obsodili vso politično preteklost. Množica je spontano vzklikala kralju kot najvišjemu zaščitniku zadružništva. Posebno pozornost in odobravanje so pokazali zborovalci delegatu Zveze mlekarskih zadrug iz Ljubljane g. Pavlici, ki je prinesel s seboj več tisoč letakov za mlekarsko propagando. Slovenski zadružniki vedo, kje jih čevelj žuli. Zadnje čase so se morali že trdo boriti s hrvatsko konkurenco. Z ustvaritvijo mlekarskega zadružništva v savski banovini odpade nepotrebno pobijanje cene izdelkov, ker je na jugo-slovenskem trgu dovolj prostora za vse.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi«
KULTURNI PREGLED
Ponarejevalci dejstev
V »Slovencu« z dne 13. februarja je izšel članek »Novi Ljubljanski Zvon«, ki v njem nepodpisan poročevalec refe-rira o eseju Vladimirja Levstika »Poslanstvo naše besede«. Temu poročilu pristavlja zlohotno opazko: »Mi se iskreno veselimo teh besed, ki so zopet enkrat povzdignile slovenski jezik na mesto, ki mu gre. Tembolj, ker so te besede tiskane v listu, ki je imel čisto nasprotno mnenje o slovenskem jeziku in njega pomenu za slovensko samobit. Saj se živo spominjamo, da je bila vprav ta slovenska miselnost, ki jo danes razvija Zvon na uvodnem mestu, vzrok, da so pred dobrim letom zapustili vodilni tvorci Zvona svoj skrbno urejevanj list in si zasnovali svojo slovensko revijo, ker takrat pač še ni bil čas dogorel, da bi mogli uvesti v Zvon slovensko ideologijo. Zvon je potem takem danes spoznal, da je bil doslej na napačni, slovenskemu duhu tuji poti in da je ljubezen do domačega jezika in sploh kulture najosnovnejše pravo slehernega naroda.«
Ta opazka je tako hudobna, da je treba pred širšo javnostjo ponoviti vprašanje: V čigavo korist se pri nas iz oseb, ki so prav tako načelni častilci in iskreni zagovorniki slovenskega jezika, kakor je g. Vladimir Levstik, po vsej sili in samo v politično - strankarskem afektu delajo nasprotniki slovenskega jezika in slovenske kulture?!
»Slovenčeva« opazka je naperjena zoper lanske urednike »Ljublj. Zvona« Borka, Gspana in Seliškarja. 2e ponovno so neki ijudje pri nas skušali tudi z nečednimi sredstvi, n. pr. s ponarejanjem izvirnega teksta, enemu izmed navedenih, ki je v hrvaških revijah proti ra7nim Bulatom branil samostojnost slovenš^ne in našo kulturno samobitnost, podtakniti ideologijo jezikovnega izenačenja, dasi ji je bil vedno nasproten. Ta zlobna osebna kampanja se je prenašala tudi na »Ljubljanski Zvon« in zdaj jo je »Slovenec« ponovno pregrel in kot pustno juho serviral svojemu občinstvu.
Člankar trdi, da je imel ta list (nam-
reč Zvon) čisto nasprotno mnenje o slovenskem jeziku. Vprašamo »Slovenca«: Kdaj je imel list nasprotno mnenje? Kdo je prav za prav »list< ? če s tem misli izdajatelje, tedaj bi bil moral vedeti, da se pri izdajateljih ni prav nič izpremenilo: pri »Tiskovni zadrugi« so februarja 1934 Lsti ljudje z istimi načeli kakor so bili oktobra 1932. če pa misli urednike »Lj. Zvona«, tedaj ga moramo vprašati: kateri urednik »Ljubljanskega Zvona« je imel »čisto nasprotno mnenje« o slovenskem jeziku, nego ga ima naš spoštovani tovariš g. Vladimir Levstik? Kdaj in kje se je kateri urednik »Ljubljanskega Zvona« zavzemal za odpravo slovenskega jezika? Te reči je treba povedati jasno in nedvoumno, sine ira et studio!
»Saj se živo spominjamo, da je biia vprav ta slovenska miselnost, ki jo danes razvija Zvon na uvodnem mestu, vzrok, da so pred letom zapustili...« Ne, gospod za »Slovenčevim« plotom: preživo se spominjate ljubljanskih kavarniških čenč. ne pa avtentičnih podatkov in resničnega položaja' Načelnik »Tiskovne zadruge« g. dr. Fetticli je v »Jutru« jasno izjavil, da ni šlo za vprašanje slovenskega jezika in slovenske kulturne samostojnosti. Da, res ni šlo za to, namreč za vprašanje, ali naj se
Zvon — to povemo danes kar naravnost — izpremeni v politični organ federalističnih stremljenj in ali naj se dopusti v njem politična ofenziva zoper napredne kroge iz vrst, ki so Tiskovno zadrugo ustanovile in ki Zvon vzdržujejo tudi za ceno materialnih žrtev?!
Samo pri nas je bilo mogoče, da so-trudniki neke literarne revije zahtevajo kar nenadno od nje izdajateljev svobodo, da jim smejo na njihove stroške pavšalno jemati čast in ugled ter jim deliti politične nauke in — zaušnice. Umljivo je, da tako razmerje ni bilo vzdržno in da je zaradi tega prišlo do preloma.
Če bi bilo slovenstvo v jezikovno-kulturnem smislu vzrok tako zvane »krize« Ljubljanskega Zvona, bi se bila »kriza« pojavila že prej, ker bi bilo za to dovolj povoda in bi bila morala februarja l. 1934. po isti logiki nastati nova »kriza«. Krize Ljublj. Zvona zaradi odličnega eseja g. Levstika pa gospoda, ki živi od namišljenih nevarnosti za slovenski jezik v Jugoslaviji, ne bo doživela. Esej »Poslanstvo besede« bi bil lahko mirno izšel v novembrski številki Zvona 1932. tako, kakor je mirno izšel februarja 1934. »Ljubljanski Zvon« ni v tem pogledu niti za trenutek prekinil linije: zvestoba slovenskemu jeziku, nje-
ga obramba, razvoj in napredek.
Začasna tričlanska redakcija, ki je prevzela urejevanje Zvona v letu 1933., je v svojem vabilu na naročbo povedala svoje stališče takole:
»Ljubezen do slovenskega jezika, do njegovega svobodnega razživetja v sedanjosti in bodočnosti, ljubezen, ki je Lj. Zvon ustanovila in ga branila skozi vse težave in neprelike v njegovem pol-stoletnem obstoju, bo tudi novemu uredništvu in vsem sodelavcem najtrdnejša vez in posvetitev.« Tudi sicer je v programu urednikov 53. letnika poudarjeno načelo samobitnosti in avtonomnosti slovenske kulture.
V teku leta 1933 se je lanska redakcija ponovno oglasila k besedi o tem vprašanju, in sicer popolnoma v tistem duhu in smislu, ki ga je g. Levstik tako lepo in jasno izpovedal v svojem eseju »Poslanstvo besede«. (O tem glej LZ, 1933, str. 575, 699).
Zadeva je jasna za vse, ki slovenskega jezika in slovenske kulture ne istovetijo s federalističnimi in drugimi političnimi separatističnimi stremljenji, skratka za vse, ki nimajo pri tem nobenih postranskih, izven kulture stoječih, danes previdno zatajevanih ciljev in namenov. Zvonova konverzija, zaradi katere kažejo v Kopitarjevi ulici ganjen
PRVI RUSKI 100°/o ZVO^MI FILM
PRIDE!
domače vesti
•	Ban dr. Maruiič v četrtek 15. t. m. zaradi zasedanja banovinskega veta ne bo sprejemal privatnih strank.
•	»Oblik« v Bolgariji. Razstava umetniške skupine ^Oblik« iz Beograda, ki je bila lani tudi v Ljubljani, je bila v nedeljo prenešena iz Sofije v Plovdiv. Pri otvoritvi sta govorila predsednik plovdiv-skega Bolgarsko - jugoslovenskega združenja Bakalov in podpredsednik zveze bolgarskih umetnikov Penkov. Poleg zastopnikov boigaiskih oblasti in društev ter članov našega poslaništva v Sofiji je prisostvovalo otvoritvi razstave tudi izredno številno občinstvo.
•	Poučna razstava o reklami in propagandi se bo vršila v okviru letošnjega spomladnega velesejma od 30. maja do 10. junija v Ljubljani. Ta razstava bo prikazala način moderne propagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razstavi bo pa priključena še specialna razstava jugoslovenskih plakatov Uprava velesejma vabi vsa podjetja, da ji čimpreje pošljejo svoje plakate in reklamni material sploh. Plakati, vsaj po 2 izvoda od vsake vrste, naj bodo kaši-rani na kartonu, ostali reklamni material pa po možnosti že pripravljen v razstavni namen Sodelovanje tvrdk na obeh raz-Btavah je brezplačno
•	Novi telegrafski zvezi. 15. t. m. bo vzpostavljena telefonski zveza med Beogradom in Aflenzotr. Trimitiutni razgovor bo sta! 4.65 zlatega franka. S tem dnem bo vzpostavljena telefanska zveza tudi med Vrbovskim in Reko. En razgovor 1.50 zlatega franka.
•	Najveselejše mesto Jugoslavije Je Bela Crkva. ker ne odneha od svojih tradicionalnih pustnih zabav in obhodov, ki se vršijo od pustne sobote do pepelnice po starih predpisih Pustne burke in pestri obhodi privabijo vsako leto mnogo obiskovalcev iz Novega Sada, Bečkereka. Vršca. Beograda, pa celo iz Dalmacije ter preko meje iz Rumunije in Madžarske. Pusta, ki ga predstavlja sod najboljšega vina. odkopljejo in odkrijejo v soboto popoldne po izvolitvi karnevalskega predsednika Na pustno nedeljo in torek so po mestu zanimivi sprevodi mask, med katerimi so vedno posrečene kopije kakih važnih dogodkov Tako n. pr. sta se lani Po Beli CrhTd sprehajala prekooceanski parnik »ISvropa« in stratosferski balon. Glavno at-ahrijo za pustni torek držijo vedno do zadnjega v strogi tajnosti. Na pepelnično sredo je pogreb . pusta: prireditelji pustnih slavnosti izpljejo vino, sod pa zagrebejo na vrtu karnevalskega predsednika To pustno veseljačenje je tako močno ukoreninjeno, da mu gospodarska kriza doslej še ni prišla do živega
•	Vreme pustnega dne je po kmečkem koledarju zelo pomembno za vremenska prerokovanja Zlasti nemški kmetje vežejo na vreme pustnega dne sodbo o tem, sli bo zima kmalu izdihnila in kakšna bo letina Tako pravijo: če solnce sije na pustni dan. potlej zima še prikima Letos smo imeli za Pusta krasno solnce, torej se nam še obeta nekaj burje, snega in mraza A drugi nemški kmetski rek pravi: če je pustni dan moker in mračen, !bo tudi žetev mokra Težko je tedaj s pustnim vremenom: ne soinčno ne mokro ne ti st reza
•	Samomor pomorskega kapetana. Na
nenavaden način si je vzel življenje 40-Jetni kapetan »Jadranske plovidbe« Eme-rik Lužina, ki je opravljal službo prvega častnika na parniku »Tina«. Ko je parnik iz tržaškega pristanišča odplul proti Sušaku, se je Lužina javil bolnega ter se umaknil v svojo kabino. Ko mu je strežaj prinesel večerjo, je že ležal, v temni noči, ko so pluli ob istrski obali, pa je neopa-ženo izginil Ko so že preiskali vso ladjo, so na krovu našli rezilo njegovega brivskega aparata in nekaj kapljic krvi, iz česar se da sklepati, da si je obupanec prerezal žile ter se potem spustil v morje Kapetan Lužina. ki je užival velik ugled med tovariši, je bil v zadnjem času živčno bolan.
•	Preprečen požig na žagi. Na žagi litijskega veleposestnika Slanca v Zagori-ci ie žagar Repovž nedavno noč opazil, da uhaia dim iz sušilnice, kjer priprav-
obraz, torej sploh ni konverzija in gg., ki imajo sicer s konvertiti nebeško veselje, so se v tem primeru pošteno vre-zali. Ljubljanski Zvon je bil in bo vedno v službi slovenske besede, ni pa bil in — o tem smo prepričani — ne bo tudi v bodoče organ zakulisnih političnih stremljenj in spletk. To je bilo treba poudariti enkrat za vselej. Sapienti sat!
Ferdinand Bruekner kot liubezenski mistik
Od Shakrepeareja do danes so se skušali dramatiki vseh narodov odkrižati zakonov, ki jih ie ovekovefil Aristotel v svotem nauku o pesništvu. Vsi poskusi so se izjalovili. Skrivnost dram-1 je v arhitekturi, brez nje ni uspelo nobenpmu dramatiku, spisati za oder dela trajne vrpdnosti Zaman so bila vea prizadevanja Č-»hova, Gorkega. D'An-nunzia. Cla idela in mnf>gih drugih. Njih usneh jp bil minljiv in v-^zan s talentom izrednih režiserjev in igralcpv. Ni mogoč organizem brez kosti in b rez gradiva ni drame.
Podobno se ie bilo zgodilo pristnem« dramatiku Eugenn 0'Npillu. ko je po »Anni Christie«. t^trastto pod bresti« in »Marcu Pni u« spisal dialogiziran roman »Čudežna medtgra«. ki i? na premipri v NewyorkJ trnia! od popoldneva do polnoči.
fte skromnejši uspeh jp dosegel slovefi Ferdinand Bruekner. ko ie oo dramah »Bo-
IJajo desk« sa predilniške zaboje. Vrata so bila vlomljena, deske pa polite s ne-troleiem. Repovt je klical na pomoč io posrečilo se }e pogasiti ogenj, ki bi sicer uničil žago ln veliko skladišče lesa okrog nje. Požigalec. ki ga zdaj iščejo orožniki, je s krampom udri v sušilnico, ki je bila šele nedavno zgrajena in de nezavarovana.
• Se ena rodbinska banka. Kakor nedavno pred sodiščem v Jagodini, tako razpravlja sedaj sodišče v Varaždinu o polomu banke, ki so jo vodili oče ln njegovi sinovi. Nova »rodbinska« banka je »Privredna banka« v Pregradu, obtoženi pa so njen bivši predsednik Janko Gloj-narič ln njegova dva sinova, ki sta opravljala v banki blagajniške in knjigovodske posle. Vlagatelji te banke so oškodovani za dva in pol milijona, uničeni pa so tudi neki posestniki, ki so obtožencem podpisovali menice.
II
lil
Samo še danes poje
JOSEPH SCHMIDT
▼ očarujočem filmu
PESEM SVETA
Zvočni kino Ideal
Predstave ob 4., 7. in 9*4 Cene Din 4.-, 6.- in 8.-
|
Mi
•	Zanimiva pravda med hranilnico in vlagateljem. V Marijolani pri Vršcu je bivši pomorski kapitan Jakob Naul tožil domačo hranilnico, ker mu na vložno knjižico ni hotela plačevati potrebnih zneskov za preživljanje. Kapetan Naul ima na svoje ime vlogo od preko 17, njegova hči pa okrog 31 tisočakov. Sodišče je sedaj odločilo, da mora hranilnica kapitanu mesečno izplačevati 1012 Din od njegove vloge, dočim hčerkina vloga ni vpošteva-na, ker tožiba ni bila vložena tudi v njenem imenu. Ugovor hranilnice, češ da ima kapetan tudi nekaj nepremičnin, je sodišče zavrnilo z motivacijo, da ima tožitelj pravico, živeti od svojih prihrankov v gotovini. Hranilnica mora izplačevati določeni znesek od marca leta 1931 naprej.
•	Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarl, motnje sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčlce.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah In piislr« tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Baritonist Boris Popov zapoie na svojem koncertu v petek 16. t. m. naslednje koncertne točke: 1. Rlmski-Korsa-kov: Arija iz opere »Carska nevesta«, Grečaninov »Jetnik in amrt,« Čajkovski: »Noč« ln arija lz opere »Evgenij Onje-gin«, Rahmaninov »Kristus je vstal«, Na-pravnik: »Serenada Don Huana«, Boro-din: »Arija iz opere »Knez 4gor«, Kjuj: Carako-selski kip (romanca), Erlih: »Angel«, Rečkunov: »Morje« in Karnavalov: »Moskovski zvonovi«. Pri klavirju ga spremlja kapelnlk dr. Danilo Švara. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice od 12—30 Din, stojišča po 7 ln 5 Din. Koncert se bo vršil v Filharmonični dvorani, začetek točno ob 20. uri.
u— Za 15-letnico dramskega gledališča, ki se proslavi v soboto 17. t. m. z »Divjim lovcem« z gostoma Nučičem in Podgorsko v režiji prof. šesta, izide posebna številka Gledališkega lista s pomembnimi članki ravnatelja Golje, nadsvetnika Go- ! vekarja, prof. Koblarja, H. Nučiča in j prof. šesta. List se bo prodajal od četrt- ' ka dalje pri dnevni blagajni in pri pred- j stavah. Vstopnice za predstavo so že v predprodaji.
u— Orkestralni koncert bomo imeli v ponedeljek 19. t. m. ob 20. uri v unionski dvorani. Ta večer bo nastopil združeni
orkester državnega konservatorlja in
Orkestralnega društva Glasbene Matice. Izvajal bo izključno le sladbe za veliki orkester. 2 točki imata tudi soliste. Rim-skega-Korsakova »Fantazija« na ruske teme je pisana za violino s spremljevanjem orkestra, violino igra g. Burger Kajetan, čajkovskega II. klavirski koncert v g-du-ru, klavir Igra gdč. Saplja Božena. Koncert je prireditev državnega konservato-rija in Bicer kot III. javna produkcija v letošnjem šolskem letu. Sedeži od 5—20 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, stojišča po 3 Din.
Okolica bolnika se izogiba boleznim v goltancu uporabljajoča okusne ANACOT PASTILE.
u— Predavanje v druitvu »Pravnik«.
V četrtek dne 15. t. m. ob 18. bo predaval v justični palači, dvorana št. 79 g. dr. Fran Skaberne »O hišnih (rodbinskih) zadrugah v Jugoslaviji«. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže.
u— O korporativnem sistemu ibo predaval g. dr. Henrik Turna ▼ četrtek ob 20. v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica). Prijatelje isreno vabi društvo »Tabor«.
u— Opozarjamo ponovno na predavanie prof. Anice černejeve: »Hrvatsko žensko slovstvo s posebnim ozirom na dr. Zdenko Markovičevo. Predavanje bo dan^s ob pol 17. v prostorih Snlošnega ženskega društva. Rimska cesta 9.
u— Obč. org. JNS na Viču ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 10. v Sokolskem domu na Viču. Na občnem zboru bosta poročala tudi g. minister dr. Kramer in narodni poslanec g, Albin Koman. Novi člani se sprejemajo pol ure pred občnim zborom. Članarina se pobira pred občnim zborom in po njem.
u— Tretji redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže bo jutri, v četrtek zvečer pri Slamiču. Ljubljana šteje f že lepe tisoče članov, zato naj bo tudi udeležba na občnem zboru častna. Poleg poročil in volitev bodo podane smernice za bodoče delo.
n— Akademsko starešinsko drultvo »Jadran« bo imelo svoj družabni večer v soboto 3. marca in ne 17. t. m., kakor je bilo javljeno.
u— Akademski pevski zbor Ima odslej namesto detajlnih skupne vaje. strogo obvezne za vse člane koncertnega korpusa. Prva skupna vaja bo drevi ob 20. v balkonski dvorani univerze. Danes bo tam od 15. do 16. tudi plenarna seja upravnega in širšega odbora, od 16. do Dol 17. Da sestanek članov prelzkuševalne komisiie.
—	Predsednik.
u— Brzoturnir LSK. V četrtek ob 20. bo v kavarni Evropi šahovski brzoturnir za prvenstvo v februarju.
u— Smrt dveh znanih Ljubljančanov. Na Celovški cesti 78 je umrl g Peter H a b i c h t, krovec in meščan ljubljanski. Dosegel je lepo starost 73 let. Pogreb uglednega moža je bil včeraj ob 17.
—	V Gosposki ulici 10 Je umrl g. Pavel Ebner, upokojeni blagajnik Hranilnice dravske banovine, v 74. letu starosti. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 16. — Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— »Pot v življenje« je naslov filmu, ki ga mednarodna filmska industrija smatra za največje delo filmske umetnosti. Ni samo dejanje, ki daje filmu svoj pečat, marveč tudi godba in petje (posebno zbori) je tu na taki višini, kakor tega še nismo čuli doslej pri produkciji zapa-da. Povsod, kjer se je film predvajal, je navdušenje za to rusko delo prlkipelo do viška. V Ljubljani ban»o Imeli priliko občudovati to delo že v nekaj dneh. že zdaj vlada veliko zanimanje zanj.
u— Film ZKD, ki se bo predvajal v petek v Elitnem kinu Matici, je ljubka stvar. V delu nastopa petorica malih otrok, kar bo posebna privlačnost za obiskovalce predstav ZKD. Ljubkost filma je tako velika, da je to delo želo povsod velik uspeh. Obiskovalci predstav ZKD bodo gotovo zadovoljni. Filmu je naslov »Moja deca — moja sreča«.
u— Novost »Urica v Deveti deželi«.
Pravljični odsek Atene bo prirejal zabavne delavne pravlji-me urice za otroke do 10. leta vsak četrtek v prostorih šolske kuhinje. Prečna ulica št. 2. Prva ca bo jutri 15. t. m. ob 17. url. Vstop prost. Prispevek za kurjavo 2 Din. Otroci l »od o po navodilih odličnih vzgojiteljev in igralcev recitirali pravljice. Mladi risarji se bodo urili v spretnosti in male oi/ilje, rezbarji in kiparji bodo oblikovali zanimive lutke in podobice. Vabimo k obilni udeležbi. Prvo uro vodi gospa Avgusta Danilova.
u— Likvidacija zime bi se s polno pravico lahko reklo procesu, ki ga opažamo te dni. Pod prvim pomladnim solncem in pod toplimi vetrovi se topi sneg na strehah. da pritajeno žubori po žlebovih in da vzdržema kaplja na tlak. Na osojnih straneh oa. kjer mu žarki ne morejo do živega, so še zmerom ostale težke belo-črne odeje. Ker dela sneg strešnikom precej škode, ga na vseh koncih in krajih ljudje z lopatami kidajo na tla. Včeraj je bil pravi dan tega generalnega čiščenja« in samo čudno je, da se pasantom ne pripete kakšne nerodne nezgode, saj nekateri ljudje razmetujejo sneg s trinad-stropnih hiš, da obsipajo z njim vso ulico pod sebo}. Kakor beležimo na drugem mestu, lahko povzroči pomlad okrog Pusta še pozno zimo. Ali naj se obrnr kakorkoli. — danes že goduje sv. Valentin, o katerem pravijo na Kureščku in v vsej okolici Tielimelj tako lepo: Sv Valentin prvi spomladin prinese ključ od korenin ..,
FOTO AMATER JI!
Gevaert film 6/9, posnetkov S
Din 12,—
Razvijanje filma . Din 1.— Kopija 6,9 . . . . Din 1.—
Drogerija Kane
v nebotičniku in židovski nI. 1
VELIKA IZBERA fotoaparatov in povečeval cev.
Vsakega zamore povsod doleteti nezgoda!
Zato je treba, da imej v delavnici, v Šolah, gospodinjstvu, v avtomobilu ter povsod, kjer se množe poškodbe, pripravljen »Fitonin«, preizkušeno zdravilo za rane. Steklenica stane 20.— Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50.— Din. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno »Flton«
dr. z o. j., Zagreb, 1-78. Dovoljeno od mi.n. pod Sp. br. 91.1 od 31 .<TV. l&SS.
še niste nakazali naročnine?
Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici
»JUGOSLAVIJI«, sploSni zavarovalni dražbi v Ljubljani. Makažite Se danes! Naša Številka čekovnega računa ie 11.842.
Iz Maribora
a— Naii mali harmonikarji generalu Maistru. Majhno, toda tem prisrčnejšo pozornost so izkazali naši mali harmonikarji IS S Maribora g. generalu Maistru. General je bil nadvse prijetno iznenaden, ko so mu mali umetniki vešče zaigrali na harmonike naše narodne pesmi. Z željo, da bi s svojo pridnostjo olajšali delo svojim voditeljem na kulturnem in nacionalnem področju, se je g. general naj-prisrčneje poslovil od malih, ki so mu navdušeno vzklikali.
a— Ljudska univerza. Spored večera slovanskih pesmi, ki se bo vršil v petek, 16. t. m. v Kazinski dvorani: čajkovskii: »Kdor hrepeni kot jaz,« Musorgskij: »V kotu«, Chopin: »Pesem deklice«, Dvofak: »Ko me stara mati peti je učila«. Novak: »Gorska balada«. (Poje gdč. Vedralova. spremlja g. Lipovšek). Ravnik: Ciklus oes-mi iz pesnitve O. Zupančiča »Seguidille«. (Poje g. A. Zivko, spremlja g. V. Zivko). Chopin: Nocturno c-mol in Scherzo, h-mol. (Igra g. Lipovšek). škerjanc: »Vizija« Gotovec: »Mornačfki jadi«. Lipovšeic• »Večer«. Lajovic: »Kaj bi te gledal«. (Poje gdč. Vedralova, spremlja g. Lipovšek). Konjovič: Jugoslovenske narodne pesmi: »Razboli si bilo dne«, »Živkova Staša«, »Dude mosi, dude«, »Megla se kadi« Stritof: »Priša je cesarski pot«, »Polžek leze«, »Hodi Minka«, »Micka bi rada Jur-ka došla.« Duet iz opere vBoris Godunov«. (Pojeta gdč. Vedralova in g. A. 2ivko. Spremlja g. Lipovšek. Predprodaja vstopnic na običajnih mestih. Poset koncerta toplo priporočamo.
a— Za posestnike In zakupnike ribolovnih pravic. Ribarsko društvo v Mariboru naproša p. n. Interesente, da izvolijo prijaviti do 25. t. m., koliko mladic potočne postrvi potrebujejo, to je naročijo. Radi nabave točnega števila iker za društveno vališče In radi brezhibne dobave mladic p. n. interesentom, so naročila že sedaj potrebna. Vlaganje mladic je za vsakega posestnika in zakupnika obvezno, število mladic naj se določi po dolžini potoka. Odbor Ribarskega društva Maribor.
a— Tatvina kolesa. Neznan lat Je izmaknil v nedeljo šoferju Henriku Bašu izpred
lesti mladosti«. »Zločinci« in »Elizabeta Angleška« spisal psihološko študijo o sMarki-zici e. 0.«. V tem spisu je predočil postopni duševni razvoj sodelujočih oseb. torel prav kakor v romanu. Opisi pa so naloga epik*. Dialogi, ki niso posledica direktnega dejanja, ufiinkuiejc nenaravno. Nekatere stilne finese, ki so nam všeč. ko čitamo knjigo, postanejo neznosne. Se iih slišimo z odra. Drama ne prenaSa niansiramja; ona fe plastična in brea lepotičja. Rodila se je pod južnim nebom. Kito ie razgaljena, gola in jasna. »Mnrkiziea s. O.« nima nobene teh vrlin. Sam siiet ie nedoločen. Na onesvešče-ni markizi izvrSi spolni akt napoleonski kapitan. Ne zaveda »e. da se i? bila vdala ne kemu moškemu. Šele čez npkaj tednov opa zi. da i? v blagoslovljenem stanju- Nosi pod srcem otroka, a ne ve, kdo mil ie oče. Noče priznati ljubezni, ki io podzavestno čuti do kapitana; hotela bi živeti samo za svoj ljubezenski »pn. Vseeno ji ie. kdo io ie bil oplodil: srlavno je. da ie mati. Nairajši^bi prepričala samo sebe, da ?e brezmadežno spnčela. Biti mati. a ne sužnja, soproga^ priležnica — to ie za nio višek popolnosti. To za lase privlečeno idejo ie Bruekner obdelal v treh dolgih dejanjih, ki trata io tri ure in pol.
Začet »k igre te zanimiv zaradi nrizikalne-ga dialoga, konec pa ie hudo razvlečen, ponavlja se 0 svojimi variacijami o enem in istem predmetu in utruja e^lo prav potr nežljivega poslušalca. Nekatere misli o spolnosti pa so globoke in nove.
Pisec ie hotpl pronikniti s psihoanalizo v ffcrivnost spofcePa. strast is re« vidov 11 a. vendar pa ni uspelo ne niemu. i»» vsem ti-
stim. ki so se bavil i e temi vprašanji, da bi razgrnili tančico, ki skriva ta misterij žen-stva. Občutljiv pesnik ga pač zasluti, vendar so naše b-^s-de preveč siromašne in slabe, da bi m j našel adekvaten izraz. Čara svetlobe ni mogoče opisati.
Upravnik in režiser Mestnega gledališča na Kralj Vinogradih. Jan Bor. ie zastavil mnogo truda in pokazal dovolj razumevanja za to komaj izvedljivo igro Uspelo mu ie, da na6 ie s povsem muzikalnimi sredstvi prenesel v svet čistega občutja. To ni bila drama, marveč čaroben sanjski privid nj-utešljive strasti. Igralci so ee izpremenilj v glasbenike... Toni so bili mehki in žametni kakor Chopinova glasba. Strastno pr elu-diranje je bilo izraženo z besedami in spremljano po toplem glasu igralkMarije Lhotove, ki »p s pvoio oodubovljeno prikaznijo in fino igro vtel^ila izpremenljivo ospbnost imarkizice s. O.«. Bila ie nestalna in valovita kakor l ina, nedolžna in pohotna kakor vsaka ženska, ki hrepeni po grehu. a ko je bila zadoščena, kliče po devi-štvu ...	Božo Lorrif (Praga).
Novi flanj Srpake kraljevske akademije.
Na rednem občnem zboru Srpske kraljevske akademije so bili izvoljeni za prave člane pesnik Milan Raki6 in zgodovinarja Vladimir Čorovič in Nikola Radoičič. Milan R a -k i č. prejšnji poslanik v Rimu. je poleg se-daniega rimskega poslanika Jovana Dučiča predstavi tel i stbsk* moderne poeziie. Ni pIodovH pesnik, vendar na sodi med naibolj-še poete na vsem slovanskem iueu. — Dr.
Vladimir Čorovič je profesor narodne zgodovina na beograjski univerzi, «vt9T mnogih zgodovinskih in literarnokritičnih spisov. Poteka iz znane mostarski rodbine čorovičev, ki je dala tudi pisatelja Sveto-zara čoroviča. Med vojno je bil obsoien kot »veleiizdajal-c« na 8 let ječ». Po amnestiji
1- 1917. ie v Zagrebu urejal »Književni i'Jg« Dr. Nikola R a d o i č i č je profesor ljubljanske univerze. Pri nas predava narodno zgodovino že od 1. 1920. Uživa velik ugled v znanstvenih krogih. Njegove razprave iz domača zgodovine razodevaio veliko vestnost, široko obzorje in globok po-glsd v narodno preteklost. Sodeluje tudi v slovenskih znanstvenih Časopisih. — Za do-pisn-e člane so'bili izvoljeni dr. Dragiša Vasi 6. advokat in pisateli v Beogradu; profesor ljubljanske univerze, snani pravni filozof dr. Evgenij Spektorskij. avtor pri Slovenski Matici izišle ^Zgodovine 6ocialne filozofije« in drugih odličnih knjig: dalje djnairfti arh^log dr. Rudolf Egger in profesor bizantologiie na univerzi v Medi-sonu A. A. Vasi Ije v. Potem zgodovinar Anton Premerstein (po rodu iz Slovenije), sedaj profesor na univerzi v Marbunru. znan tudi kot raziskovalec preteklosti Jugoslavije; naravoslovec dr. Sinila Stankovič z beograjske univerze in matematik iste univerze dr. Nikola Saltvkov. — Na5e nosebne čestitke obema članoma h Liubliane: gg. dr. Radoifičj in dr Snektorskemu?
Golarjeva »Vdova Rošlinka« t Skonlin. Pred tednom (6 febr.) ie skopsko g1edal'S?.p uprizorilo »Vdovo Rošlinko«. Glavni časnik ki izhaja v Skopliu »Vardar« Je dne 6- februarja o premieri prinssel obširno poro-
Velika izdržljivost in čvrsto zdravje
so za smučanje ravnotako potrebni kot deske, vezi, vosek in ostali pribor Jemljite redno vsak dan. a posebno pred izletom in za časa treninga dragoceno, okusno in lahko prebavljivo, koncentrirano hrano Ovomaltine. S tem boste dovedli v telo dovolj moči za največje napore, da potem lahko popolnoma uživate v bleščečem se sn ^u in v čistem od solnca obsevanem mrzlem zimskem zraku. Dobiva se povsod.
Achtigove gostje ob Tržsški cesti	njegovo ko'o znamke »Centra«, ki nosi	evidenčno številko 2-77.009. vredno 800	Dn. Pred nakupom se javnost svari.
Iz Celja
e— Občinska organizacija JNS v Veli.
k| Pirešici bo imela redni občni zbor v nedelio IS. t. m ob 15. (ne ob 18.. kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno) v narodni šoli v Veliki Pirešici.
e— »Praznik cvetočih čeienj« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama No vprizorila v torek 20. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju znano Klabunčo-vo japonsko igro »Praznik cvetočih češenj« v režiji g. C. Debevca. Predstav* bo za abonma Neabonenti dobijo vstopnice vsak delavnik od 10. do 12. in od 15 do 17. v predprodaji pri blagajni v Mestnem gledališču
e— Društvo absolventov drž. trg. io! v Celju priredi pod okriljem ljubljanske ZKD lo. t. m. ob 20. na dvorazrednl trgovski šoli v Celju predavanje g. dr. irl-helaka o denarju in kreditu.
e—■ Opozorilo lastnikom koles In fija-karskih voz. Mestno načelstvo v Ce'jtf razglaša: Zaradi velikega navala strank zadnje dni meseca januarja ni mogla davčna uprava odpraviti do postavno določenega termina vseh strank, ki so Lo-tele plačati takso za kolesa in fijakar-ske vozove za leto 1934. Občinstvo se opozarja, da bo vsak lastnik kolesa ali H-jakarskega voza, ki bi takso od svojega vozila za leto 1934 ne plačal najkasnc-J« do 28. t. m., kaznovan.
e— žrtve napadov In nefeč. V Seščab pri št. Pavlu pri Preboldu so neki moški v nedeljo zvečer napadli 36 letnega Martina Pečovnika, delavca brez stalnega bivališča, ga pretepli s koli in ga težko poškodovali. 31 letni delavec Rudolf Paš< k iz Gaberja pri Celju si je pri padcu zlonil levo nogo. 32 letni delavec Josip Rebtv-šek iz 2alca in 26 letni posestnik Iv;;n Obrez iz Košnice pri Celju sta si pri delu občutno poškodovala desnico. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Kino Union, Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Erotikon« in zvočni tednik.
Iz Tržiča
č— Gibanje prebivalstva. V preteklem letu je bilo v Tržiču, ki šteje 3.300 duš. 1-53 rojstev. Umrlo je pa 63 oseb. in sicer čl moških m 32 ženskih. Najstarejši mrlič je dosege! SS let starosti in je bil neporočen. Porok le bilo v Tržiču 49. drugod pa se ie poročilo 16 Trščanov. S-tevilo rojstev pada od leta do leta, pada pa tudi število poroif.
č— Za bengalske misijone so darovali Trščani v dveh nabiralnik.h v letu 19č3. čedno vsoto 1437.75 Din, tako poroča Ctr-kveni Glasbenik in temu moramo verjeti.
Iz Kamnika
ka— Občinski boben gre v pokoj. Občina je dozdaj naznanjala občinstvu različne razglase in ukrepe na vseh koncih mesta, kamor je mestni stražnik sklical ljudi z bobnanjem. Tega slavnega kamniškega »robelciranja« bo zdaj konec. Občina bo postavila na trgr na šolskem poslop a og'asno desko. k;er si bo vsak tnešči.a lahko ogledal razglase.
čilo. in sicer iz peresa g. Jovana D. Koeti"'?. Po tem poročilu sodimo, da ie »Vdova Ro*-linka« v Skoplju popolnoma propadla. «1 Kostic piše: sDben -nn s prevodno aktivnost-o lektorja skopskega Narodnega Pozorišta 2. Zivoiina Petroviča, ee pripravlja, kakor sp zdi. seriia premier iz slovenske gledališke književnosti.« To jp vse hvale vredno, ker se ie dosle; nosvečalo malo pozornosti slovenskim gledališkim spisom, ali pa spbh nobena Poleg »Vdove Rošlinke* sp je daso še eno slovensko delo. Ni važno tukaj, ali so to spisi, ki so v slovenski gledališki literaturi najlepši ali pa najznačilnejši. »Vdova Rošlinka* jp imela biti samo komedija, ki bo razsmejala publiko. »Ker ie br^r tp<v> edinega svojega svoistva. je (ona-) oot.ila popolnoma hladna, nezanimiva in končno nekoristna ilustracija ene^a edinega karakterja vdove Rošlinke... Znano nam i3, da imajo v slovenski literatjri >V<iovo RoSlin-kot za nenavadno duhovito in vp«p1o komedijo. a 7>akaj pri nas ni bila taka? Razlogov bi mogli najti več. ^Pr^dvsem deluje rar-lifriost tAmperam»nta na to. kako se sprp-iemaio posamezni vtisk i... Tudi prevod more mnogo pomeniti za tispph kakšnega dela. Ako Ip prevod kabinetski ter rvrevn-ialec ne pozna dmha in razmer, ki iih prikazuje. izgublja komedija brez dvoma det svoje originalne vrednosti. Končno ima re-ži?a evoi veliki pomen...« ■»•Štiri vrste oar-teria so spreHe »Vdovo Rošlinko« iako hladno. Hlad e pozornire in hlad v dvorani (prinHp štednie: čim manj premoga!^ sta se zlila v lepo harmonijo.... Ifudte ee morda niso mogli smejati zaradi fiziSnegr hlada.. .<
ŠPORT
Mednarodni table tenis turnir v Gradcu
V mednarodnem dvoboju Ljubljana : Gradec so zmagali Ljubljančani s 5:0. Tudi v prvenstvu avstrijskih alpskih dežel so prvi Jugosloveni.
V ponedeljek zjutraj se je končal v Gradcu štiri dni trajajoči mednarodni table teniški miting, ki je imel na sporedu poleg oficielnega dvomatcha Ljubljana : Gradec in pa prijateljskih srečanj Zagreb : Gradec ter Zagreb : Ljubljana, tudi še prvenstvo avstrijskih alpskih dežei v table tenisu.
Ljubljana : Gradec 5 0.
Dvomatch se je odigral po Daviš cup sistemu, ki je predvidel štiri single in eno double partijo. Ljubljano sta zastopala Deneš in Nagy ter s precejšnjo sigurnostjo premagala graške reprezentante Kirch-nerja, dr. Jentla in dr. Grassecka. Igra obeh Ljubljančanov je bila na taki višini, da jih graška kritika prišteva v mednarodni razred. V prvi igri je premagal Deneš Kirchnerja in otvoril score 1 : 0. V zanimivi igri je nato premagal Nagy dr. Jentla s 3 • 1 in povečal razliko na 2 : 0. Sledil je double Deneš-Nagy proti Kirchner-dr. Grossecku, v katerem sta zmagala Slovenca in s tem Ljubljani zasigurala zmago. Zatem je še Deneš premagal dr. Jentla, dočim je Kirchner zaradi indisponiranosti predal Nagyu partijo w. o. Končni rezultat je 5 : 0 za Ljubljano.
Ker so se turnirja udeležili tudi Zagrebčani Hexner, Maksimuvic in Stanko* vid, so sledili še dvomatchi Zagreb : Gradec in Zagreb : Ljubljana Davns cup sistem je omogoči! državnemu prvaku Hex-nerju, da je izvojeval svojemu moštvu dve lepi zmagi, in sicer nad Gradcem s 3 : 0 ter Ljubljano s 4 : 1. Partije med Zagrebčani in Ljubljančani so bile najlepše fn najzanimivejše vsega turnirja. Edino točko za Ljubljano je beležil Nagv s 3 : 0 zmago nad Stankovičem. Po končanem tromatchu je zastopnik štajerskega saveza g. dr. Schriefl pozdravil jugoslovenske tekmovalce ter jim izročii lep poikal. V imenu JTTS se mu je zahvalil tehnični referent g. Nagv, ki je posebno poudaril prisrčne odnosa je med obema savezoma.
V okvira te prireditve se je vršilo tudi prvenstvo avstrijskih alpskih dežel, ki je prav tako prineslo jugoslovenski m igračem i epe uspehe. Turnir se je vršil v velikem obsegu in so prijave dosegle rekordno število. namreč 214. V naslednjem rezultati:
Single gospodov: 1. Hexner (Zagreb). 2. Deneš (Ljubljana). 3. Nagv (Ljubljana), 4. Karatzi (Graz). Naš državni prvak je zaigral v sijajnem stilu in premočno zmagal.
Double gospodov: 1. Hexne>r-Nagv, 2. Deneš-Maksimovič.
Single gospodov za prehodnji pokal We-ber: 1. Hexner, 2. Karatzi, 3. Deneš in dr. J en ti. V handicap turnirju je imela gdč. Schinner tako visoko prednost, da je Nagv, ki je zasedel drugo mesto, ni mogel več dohiteti. V tej disciplini ie startalo 36 tekmovalcev vn tekmovalk. Vsi zmagovalci so prejeli prav lepa darila, med njimi zmagovalec Hexner dva lepa prehodna po-
predloženi bodoči glavni skupščini v sprejem. ZHS ostane ie nadalje razpužčen. Njegove posl« bo upravljal savezni u. o., poaie sekcij pa u. o. podsavezov. Novi u. o. mora ukreniti vse potrebno, da se dovoli srednješolski mladimi udejbtvovanje v športnih organizacijah, dalje da zagotovi hazenašicam polovično vožnjo, kadar potujejo k tekmam, da se vnesejo v program balkanijade tudi ženske discipline, da se Čimprej organizira samostojni zbor lahko -atletskih sodnikov in da začne takoj s pripravami za našo udeležbo na svetovnih ženskih igrah v Londonu. Verifikacijo atletinj bodo provajali v bodoče podsavezi.
Za 1. 1934 se določijo tele atletske prireditve: 18. marca gozdni tek 2000 m za prvenstvo podsavezov. 8. aprila gozdni tek 2000 m za prvenstvo Jugoslavije v Ljubljani. 20. in 21. maja prvenstvo Jugoslavije za družine. (Sistem določijo sodelujoči klubi). Prvenstvo Jugoslavije za poedin-ke se vrši 14 dni pred svetovnimi igrami v Londonu. To tekmovanje bo iibirno za sestavo naše drž. reprezent. ki naj nastopi v Londonu. Tekmovanje se vrši Zagrebu. 16. september je rezerviran za dvomatch Ljubljana : Zagreb.
Klubi morajo javiti svoje klubske prireditve savezu najkasneje do 1. marca. V krajih, kjer sta dva ali več atletskih k7u-bov, se ne smeta vršiti na en dan dve lah-koatletski prireditvi.
Sedež ZHP se prenese zopet v Zagreb, v Brodu pa se osnuje Brodski podsavez. Klubom v Varaždinu se dovoli, da se prostovoljno odločiio za Zagreb odnosno Ljubljano. Istotako se dovoli Novogradiščan-skim klubom, da se odločijo za Zagreb ali Brod. SK Srijemac v Zagrebu se črta iz rednega član. saveza. Na njegovo mesto se sprejme bazensko društvo Srijemac-Zagreb.
Tekme za državno prvenstvo se bodo igrale pod istimi r>ogoji, kakor lani, sistem pa se menja tako da se i.?rajo te tekme v dveh ligah, in sicer v zapadni, v katero spadalo klubi ZHP in LHP ter v vzhodni, v katero spadajo klubi Brodskega HP in BHP. Iz vsakega podsaveza Igrata prvo in drugop^sirani klub po sistemu na točke. Zmagovalca obeh lig igrata med seboj tudi po sistemu na točke.
Na vse verificirane hazenašice in atletinje se uvede glavarino, in sicer 1 Din letno. Verifikacijska taksa za atletinje in hazenašice je določena na 8 Din. Uradno službeno glasilo saveza je v bodoče »Sport-ski list« v Zagrebu. Dosedanji predsednik saveza g. Dragi Jovanovič je bil Izvoljen za častnega predsednika, Čuvaj Bogdan pa za častnega člana saveza.
V novo upravo so bili izvoljeni: predsednik Nedved Anton, I. podpredsednik ga. Vidali (Zagreb), n. podpredsednik dr. 2ivkovič (Beograd), HI. podpredsednik ga. Schnellerjeva (Ljubljana); I. tajnik Furman Teodor n. tainik Hladnik, blagajnik Fiirst, tehn. referent za hazeno Baltesar Ivan (Ljubljana), tehn. referent za atletiko Kovačič Luciian (Zagreb): odborniki Scholz, Besarabič. Lepac (vsi Zagreb) in Arič (Brod); revizijski odbor Vidmayer, Fuchs, Munder.
(Sokol Pragersko) 44 minut, 2. Jožef Lopni
(SPD Šmartno) 43:23. Službeno Iz L, N. P. Danes ob 19. seja
p. o. ob 20. pa seja u. o. v tajništvu.
Službene objave L. H. P. Današnja redna seja upr. odbora odpade. Prihodnja seja jutri ob 18.30 v damskem salonu kavarne
Emona. Tej seji smejo prisostvovat; tudi delegati klubov, ker se bodo na tej seji žrebale pomladne prvenstvene tekme. Ker je čudi ostali dnevni red izredno važen, je navzočnost vseh odbornikov nuHno potrebna.
Ljubljanski table tenis podsavez. Danes ob 18.30 redna seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Emona. Posebno se vabijo na sejo gg. Ramovž, Fur-Ian in Lojfk. Prosim poJnoštevilne udeležbe.
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija. Danes ob 18. seja na tehniki.
/JSK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19. morajo biti v gostilni pri Levu z opremo za cross-countrv: Starec, Hasl. Bertoncelj, Zemljak, Slamič. Boncelj, Jug, Slamberger, Erman, Jež, Penček. Zemljič. Logar. Bervar. Sinkovic. Sternad. Baum. Pišek I in II, Svetic. Pupo, Caleari, Terček, Petelin, Petrič
SK Ilirija. Redna seia načelstva nogometne sekcije bo danes ob 18.30 v Evropi.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). —
Cross oountrv treningi bodo vsak torek in
petek iz telovadnice osnovne šole na Grabnu ob 19. ter vsako nedeljo iz garderobe na drsališču ob 10. dopoldne. 1. skupina seniorjev trenira pod vodstvom Sporna, juniorji pod vodstvom Pieterskega in jo tvorijo ti-le atleti: Starman I, II. III. Senčar I, II, Majhenič, Vrečko, Bručan Lado, Habič, Lejka, Ilovar, Glavnik Marjan, Osrterman, Kic, Ruprcik, Pribovšek, Stopar, Zuccatto. II. skupini pripadajo vso ostali, ki trenirajo pod vodstvom Svetka. Garderobo prinesite seboj, treninge posedajte polnoštevilno in točno! Jutri ob 20. v klubski sobi kavarne »Evrope« seja načelstva.
2SK Hermes. Obvešča se članstvo, da je umrl oče našega agnlnega člana g. Habichta Franceta. Pogreb bo danes ob 17. s Celovške ceste št. 87. Poziva se članstvo, da se pogreba v čim večjem številu udeleži.
SK Panonija vabi na ustanovni občni zbor, ki bo 18. t. m. ob 10. v klubskem lokalu Zg. S;ška 105. Vabijo se vsi že vpisani člani in drugi, ki bi h:'i n-? nravi i en i sodelovati v odboru.
(»ospodarstvo
Naša trgovinska bilanca s posameznimi
državami
Smučarske tekme naše vojske
Včeraj so se vršile v škofji Loki patrul-ne tekme za prvenstvo naše vojske. Vsa štiri prva mesta so zasedle patrule 1. plan. polka iz Škofje Loke. Tekme so pričele ob 7. ziutraj ter so končale ob 12 30. Starter je mogel spustiti samo vsake pol ure po tri ekipe zaradi streljanja. Na strelišču, ki je bilo nekako sredi proge, so mogle naenkrat streljati samo 3 ekipe. Vsi oficirji kakor tudi podoficirji so prišli zelo sveži na cilj. Proga ie biia dolga okoli 25 km.
Ob 14. je bila razdelitev nagrad, katero je izvršil komandant dravske divizije brig. gen g. Cukavac. Imel je na vse zbrane tekmovalce kratek nagovor in jih bodril k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Tekom popoldneva so se posamezne ekipe vrnile v svoje edinicc. Vreme je bilo krasno, sneg pa bolj slab. JZSS je zastopal g. Ivo Komar
Službeno iz LNP
(Predsedstvo)
V	nedeljo 18. ieoruaija 1934. se vršijo tekme za i^NJf, dciocene na seji u. o. 7. t. m., in sicer v Ljuoljaui in Kranju.
V	zvezi s tem je uoiocii poosa vezni ka-peian postave moštev Klubov in postave reprezeutanc, ki so;
ASK Prunorje; Starec, Hassl, Brvar, Beitonceij I., ^einlja-n, Jug, Bonceij, šlam-beiger, Kepotocnik, i^mian, Bertoncelj II., Zeimjič, caieari, Šinkovec.
SK Ilirija: Božič, Nuterreiter, Bergles, Žitmk, Variek, i>ogme, Ftihar, Lah I., Zupančič, Svetic H., Pfeifer, Francot, Kve-der, Hdrtner.
Reprezentanca A.: Logar. Svetic Ignac, Repovš, Poišak. Sočan, Zavrl II., Iiovar, Siapar, Svetič Vili, Doberlet, Jež, Laborec, Marolt, Modrijan.
Reprezentanca B.: Zavrl I., Trček I., Kobal, Smolnikar, Prijatelj, Furlan, Vrho-vec, Battelino, Urbančič, Stromayer, Praunseis.
ŽSK Herme«: Oblak, Klančnik, Ferjan, Košmerl, čebohin. Kretič, Glavič, Košeni-na, Kos, škrajnar, Brodnik, Primer, Močnik, Mokorel.
Glede spremembe klubskih moštev Primorja, Ilirije in Hermesa, katere bi jih želeli klubi, naj se obrnejo na podsavezne-ga kapetana g. Camernika do četrtka do 18. ure. Naslov: sodišče, Ljubljana.
Službene objave ljubljanskega podsaveza JSŽS
Uprav, odbor podsaveza sporoča vsem podsaveznim klubom sklepe redne glavne skupščine saveza, ki se je vršila dne 21. jan. v Zagrebu. Vpisnina red. članov znaša odslej Din 50 neglede na število prijavljenih sekcij. Članarina rednih članov je določena na 100 Din, neglede na število včlanjenih sekcij Hazenska in lahkoatletska sekcija pri savezu se ukine. Vse posle bo upravljal odslej savezni odbor gam. V veljavi ostanejo še nadalje vsi slovenski bazenski pravilniki in pravilniki JLAS. Podsavezi morajo izdelati do 1. aprila za vse te pravilnike nove osnutke, ki bodo
SmuškJ odsek SPD Zagorje priredi v nedeljo 18. t. m. smuško meoklubsko tekma za prvenstvo »Zasavja 1934« s startom in ciljem v Zagorju Tekmovalcem se nudi prilika tekmovati ne na pretežki progi, izpeljani po naših krasnih terenih za ponosni naslov »Prvak Zasavja 1934«. Tekmovalci bodo po tekmi pogoščeni z mrzlim prigrizkom in čajem. Organizacija tekme je v veščih rokah, tako da bo vsak tekmovalec v polni meri zadovoljen. Vodstvo tekme si je prizadevalo, da nudi tekmovalcu vse ugodnosti ln lep športni užitek. Za kosilo na dan tekme v Zagorju se je prijaviti na smuški odsek SPD Zagorje. Skupno kosilo po 10 Din. Vsa pojasnila se dobe pri L. Mrnuhu. — Proga 18 km. Start ob 8. zjutraj, cilj v Zagorju. Prvo-plasirani prejme moderno gravirano uro (darilo dr. Slavka Gruma), diplomo in naslov »Smuški prvak Zasavja 1934«, drugi srebrno plaketo, tretji bronato plaketo in oba diplome, četrti in peti diplome. Prvo plasirani tekmovalec Zasavskega kluba prejme poleg diplome tudi zlato plaketo. Tekmuje se po pravilniku JZSS ter vsak na lastno odgovornost. Prijavnina je 10 dinarjev, ki se plača pri vpisu. Prijavnico je poslati do 16. t. m. v roke L. Mrnuha. Naknadna prijava je dvojna. Vsak tekmovalec mora biti 10 minut preje na startu. Razglasitev rezultatov in razdelitev diplom in nagrad takoj po končani tekmi v Sokolskem domu.
Smučarski šport pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Zadnja nedelja je bila v znamenju belega športa. Agilni smučarski klub Lovrenc, pod vzornim vodstvom predsednika g. Boldina Ericha je priredil zelo zanimivo tekmo v smuku, s startom na Pesku (1382 m), ter s ciljem v trgu Sv. Lovrenc (492). Proga, ki je bi'a dolga cca 15 km ter z višinsko razliko 890 m je bila zelo lepo speljana. Startalo je 20 tekmovalcev, od katerih so štirje izstopili, deloma zaradi poškodbe smučk. Rezultati lepo uspele tekme so bili: I. Vodenik Emil (MSK) 50 5, 2. Karničnik Lojze (SKL), 3. Voller Kristl (MSK). — Delovni odbor SKL, ki je to zimo že peto tekmo prav vzorno organiziral, je tudi sedaj svojo nalogo izvrstno rešil. So pa tudi smuški tereni v neposredni okolici trga za raznovrstne smuške prireditve naravnost idealni. Vso zimo je uporabljiva tudi klubova skakalnica, katero namerava klub to leto temeljito popraviti in podaljšati, tako da bi se v bodoče tudi pri nas lahko vršile večje tekme.
Smučarska tekma SK Rapida. SK Rapid jc v nedeljo priredil v okolici Male Kope tekmovanje za klubovo prvenstvo, in sicer v smuku. Rezultati: Dame (4 km): 1. Greta Hellerjeva 15:' 2. Inge Zirnga-stova 15:48. Sen;orjn «3.5 km): 1. Egon Lettner 12:25. 2 W^Ili Jeglič 13:25. Juniorji (4 km) 1. Hans Schmiederer 12:15, 2. H. Jager 16:11.
Smučarska tekma pri Sv. Martinu na Pohorje. V nedeljo so se vršile pri Sv. Martinu na Pohorje smučarske tekme na daljavo 16 km ki jih je organiziralo SPD Slov Bistrica Startalo je 32 tekmovalcev, od katerih je prišlo na cilj 30 Rezultat' so bili: Senzorji (16 km): 1 Valter Puh (ISSK Maribor) 1:13:30. 2. Lojze Koren (SPD Šmartno) 1:14.55. 3 Fran jo Kamin (SPD Šmartno) 1:17. 4 Franio Fric (Sokol Ruše) 1:18.25. 5 Franc Pregl (Sokol Ruše) 1:23.55. Juniorjii (6 km): 1. Božo Rober
Generalna direkciia carin ie objavila podatke o naši zunanji trgovini s posam°7.ni-mi državami, ki nam nudiio naslednjo sliko*
Avstrija.
Pri izvozu kakor tudi pri uvozu ie prišla lani na prvo mesto Avstrija, ki je zavzemala predlanskim v našem izvozu drugo, v ra-šem uvoza pa tretje mesto. V Avstrijo ie lani šlo 21.7% v?s?ga na sesa izvoza (predlanskim 21.1°/o). iz Avstrile oa smo uvozili 16.1°/« vsega naš^ca uvoza (13.4°/»). Zadnja leta se ie naša treovtina i Avstrijo gibala tako-l» (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo
1930	119^ 1171 + 28
1931	727 730 — 3
1932	676 384 -I- 292
1933	732 463 + 269
Obe zadnji leti 9mo imeli z Avstrijo precej aktivno trgovinsko bilanco. Naš izvoz v Avstrijo se ie lani dvignil, povedal pa w i? tudi uvoz iz Anstrije. in sicer ve še v >čii mori nego izvoz.
Italija.
Med državami, kamor najveC izvažamo. Je bila Italija lani na drugam me*tu s skoro enakim odstotkom kakor Avstrija; pa tudi med državami, odkoder uvažamo, ji Itatiio na dr.ieem mefitu za Avstrijo s «koro istim odstopom, kakor Avfltriia. V Italijo ie lani 'lo °1 5 n/o vr^a	izvorna (predlanskim
23.1%. bfa 1931 25+, leta 1930. 28 3'M-Odsotni delež Italij? v našem iaw»u ie to-ref v zadniih treh letih padel od 28.3 na 21 5 "V Italija le bila pre-5 vedno na prvem mestu m?d državami, kamor izvažamo, in ie l?<to« orvič ston la na dmro mesto; m dnj"i ptrani i>a vidimo, da narašča pomen Italije med državami, odkoder uvažamo Leta 1932. in 1931. je TtsiVja Se na fe; trtem m^u med uvoznimi državami, tani r>a ie prišla ž» na dni^n me^o s 15.9"'» (predla,rpkim 12.7 •/«. 1. 1930. 10.3 "M. Aktivnost našp trgovinsko b!1anre z Ttaliio se je zadnja leta nrecei zmanjšata, kekor razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih
izvor uvo7 *aVro 1930	191f> 78" 4- 113K
1031	1199	4- 70.">
1930	70?) 362 + S4T
1933	726 4o9 + 267
Naša aktivnost v trgovini z ItaliV> ie lani 7naš*la le še 267 miliionov l>'n-med izvozom in uvozom i° brlo Ma 19?0 še 100 : 4°. na^oflinSe Ho 100 : 41. predlan-pVim 100 : 51. bmi na 100 : 63. Smr-me-ni'o ee je torej v Vnrst Italije.
NemPija.
Nemčija, ki se je leta 1931. 1932. vrp^la med našimi uvoznimi državami na nrvo me-io, ie lani padla na 3. mesto z lp-em 132% (oredhmskim 17.7°/». leta 1931. 19.3 %). Ta padec nemškega deleža nri naš?m uvoza je deloma poeledioa carin ske vojne, ki fe lani trajali v prometu z Nemčiio pol leta. Naš izvoz v Nemčijo rva se je izbolisal in je šlo v to državo 139% v*e<ra naše-ra izvoza (predlanskim 11 3 %. !*ta 1931. 11.3 %). Zato smo lani prvi? la-helež li z Nemfiio aktivno trgovinsko bilanco. kakor }e razvidno iz pregleda naše zu-nanie trgovine s to državo v zadnjih le-tih
103f)
1931
1932
1933
Naša trgovinska bilanca z Nemčijo je bila lani aktivna za 92 milijonov Din.
Češkoslovaška Tudi e Češkoslovaško smo lani imeli prvi* aktivno bilanco, žal pa je do tega prišlo le pri nadalje skrčenem obsegu medsebojne trgovine Med uvoznimi državami je bila Češkoslovaška v letih 1928., 1929. in 1930. na prvem meetiu, lota 1931. in 1932. je zavzemala drugo mesto, lani pa je prišla na četrto mesto z deležem 12.1% (predlanskim 15.6%. I-ta 1930. 18.2%). Tudi med državami, kamor izvažamo, je Češkoslovaška lani zdrknila s 3. mesta na 4- mesto. Njen delež pri skupnem našem izvozu, ki «e ie leita 1930. povzpel na 15.5%. j? li predlanskim nazadoval na 13.2%. lani pa na 10.8%. To nazadovanje n3Še trgovine s Češkoslovaško je, kar se tiče j voza iz te države, posledica znatnega salda klirinškega prom ta, ki ovira izvoz iz Češkoslovaške v našo državo. pa tudi posledica poslabšane konkurenčne zmožnosti češkoslovaške industrije zaradi previsokega notranjega nivoia on (ta drugi vzrok bo sedai z devalvacijo češkoslovaške krone odstranjen). Naš izvoz v Češkoslovaško pa se ie skrčil pmdvsem zaradi tega. ker ie nri znatno povečanem domačem nridelku ošenice in pri zelo ugodni letini lani odpadla vsaka ootreba uvoza pšenice. Naša trgovina s Češkoslovaško se le zadnja leta gibala tako-le (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo
1930	55r 1225 —669
19H1	744 872 - 12P
1932	403 447 — 44
1933	366 349 + 17 Medtem ko se je naS izvoz v Avsiriio.
1M:?o in Nemfiio lani dvignil, je izvoz v češkoslovaško nazadoval; Še bolj pa se je
skrčil uvoz iz te države, tako da smo zabeležili aktivnost trgovinske bilance v višini 17 milijonov (po češkoslovaški statistiki je ta aktivnost večja in znaša 33 milijonov Kč. ali okrog 70 milijonov Din).
Anglija
Na 5. mestu med državami, odkoder uvažamo, je bila lani Anglija z 9.7% vsega našega uvoza (predi. 7.4%), dočim je med državami, kamor izvažamo zavzela šele 9. mesto z le 2.7% (predi. 2.1%). Trgovinska bilanca z Anglijo je bila tudi lani pasivna in se je zadnja leta razvijala takole (v milj. Din);
	izvoz	uvoz	saldo
1930.	104	412	— 308
1931.	96	316	— 220
1932.	65	213	— 148
1933.	90	280	— 190
izvor	uvoz	saldo
791	1291	_430
543	925	— 382
34)	506	-161
471	379	+ 92
saldo
—	227
—	151
—	98
—	84
Naš izvoz v Anglijo se je lani sicer dvignil, vendar se je povečal tudi uvoz, tako da se je uvozni presežek zopet povečal na 190 milijonov.
Zedinjene držav«
Med državami, od koder uvažamo, so lani prišle Zedinjene države s 5.2% (predi. 4.4%) na 6. mesto, dočim so bile 1. 1932. na 8. mestu. Kakor z Anglijo imamo tudi z Zedinjenimi državami hudo pasivno bilanco. čeprav se je naš izvoz v Zedinjene države lani podvojil, je vendar znašal delež Zedinjenih držav pri našem izvozu le 1.9% (predi. 1.0%). Naša trgovinska bilanca z Zsdinjenimi državami se je zadnja leta gibala takole (v trilijonih Din)
izvoz uvoz 1930	58	285
1931.	49	500
1932.	29	127
1933.	64	148 Naš Izvoz v Zedinjene države se je lani
dvignil na 64 milijonov Din in je bil večji nega vsa zadnja 'eta. Ker pa se Je tudi uvoz poveča! se je naša pasivnost v prometu z Zedinjenimi državami le neznatno skrčila.
Francija.
Med uvoznimi državami je ostala lani Francija na 7. mestu z deležem 4.2 odst. (predi. 4.5 odst.), med državami, kamor izvažamo, pa je padla z 8. na 11. mesto z deležem 2.2 odst. (predi. 2.7 odst.). Gibanje naše zunanje trgovine s Francijo je bilo naslednje (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo
1930.	283 269 -fl4
1931.	193 211 —18
1932.	82 129 —47
1933.	74 121 —47 Naša trgovina s Francijo se je zadnja
leta hudo skrčila, ostala pa je lami nadalje precej pasivna,
Grčija.
Med državami, kamor največ izvažamo, je bila lani Grčija sicer že na 5. mestu, vendar pa delež našega izvoza v Grčijo v primeri s skupnim izvozom ni bi! velik in je znašal le 4 odst. (predi. 4.4 odst.). Naša trgovina z Grčijo je pri tem ostala nadalje aktivna, kakor sledi iz naslednje primerjave (v milijonih Din);
izvoz uvoz saldo 1930	410 52 +358
1931.	257 42 + 215
1932.	134 25 4-109
1933.	134 40 +94
Madžarska.
6. mesto med državami, kamor izvažamo, je lani obdržala s 3.5 odst. Madžarska, s katero smo imeli le še za malenkost aktivno bilanco, kakox sledi (v milijonih Din): izvoz uvoz
1931.	318 252 +66
1932.	126 142 —16
1933.	119 113 +6
Belgija.
Znatno se je zadnja leta povečal naš izvoz v Belgijo, ki je lani med namembnimi državami našega izvoza prišla že na 7. mesto (predi. 9) z deležem 3.4 odst. (2 5 odst.). Naša trgovinska bilanca z Belgijo je postala zelo aktivna, kakoi sledi iz naslednje primerjave (v milij. Din).
izvoz uvoz 1931.	54 57 — 3
1932	77 42 +35
1933.	114 26 +88
Švica
Znatno se je zboijšala tudi naša trgovinska bilanca s Švico ki je lani zavzela med državami, kamor izvažamo, 8. mesto (predi 10) z deležem 3.3 odst. (2.2 odst.). S Švico smo dobili lani že precej aktivno bilanco. Naš izvoz v to državo se je znatno dvignil, kakor nam kaže naslednja primerjava (v milij. Din):
izvoz uvoz
1931.	13S 126
1932.	66 82
1933.	112 71
+ 12 —16 +41
ČHaHe totlonsho re»'Ho „ŽIVLJENJE IN SVET"
Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Bolgarijo. V najkrajšem času se bodo pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Bolgarijo. Gospodarske zbornice v naši državi so že pričele zbirati tozadevno gradivo, ki ga bodo morale v najkrajšem času predložiti trgovinskemu ministrstvu.
= Za izvoz v Grčijo ni več potrebno vi-diranje izvoznih izpričeval. Na posredovanje našega zunanjega ministrstva je grško finančno ministrstvo razveljavilo svoj sklep, da se morajo potrdila jugosloven-skih zbornic o izvoru blaga za uvoz v Grčijo vidirati pri najbližjih grških konzulatih.
= Poučna razstava o reklami Jn propagandi se bo vršila v okn-irj letošnjega epo-mladnega velesejma od 3o- maia do 10. junija v Ljubljani. Ta razstava bo prikazala način modeme propagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontineti. Razstavi bo priključena še specialna razstava Jugoslovanskih plakatov. Uprava ljubljanskega veleseima vabi vsa podjetja, da ii čim prej pošljejo svoie plakate in svoi rektamn' material. Plakati, vsa i po dva izvoda od vsake vrste, nai bodo kaširani na kartonu, ostali reklamni material po možnosti že pripravljen v razstavni namen. Sodelovanje bvrdk na obeh razstavah ie brezplačno.
Borze
13. februarja
Na ljubljanski borzi sta r skladu s zunanjimi tečaji devizi London in Newyork nekoliko popustili. Avstrijski šiling je r privatnem kliringu notiral 8 85 do 8.90 brez' prometa (v Zagrebu 8.70 blago, v Beogradu 8.75 zaključek)
Na naših efektnih tržiščih se Je pojavila reakcija na zadnji hausso bi so tečaji večinoma popustili. Vojna škoda se je na zagrebški borzi trgovala po 300 in 307 (v Beogradu po 310 in 307), za marc pa po 300 in 305 (v Beogradu po 308 in 303), 7% Investicijsko posojilo Je popustilo na 65 do 69 (v Beogradu 70 zaključek), 4% agrarne obveznice pa na 33.50 do 37 (v Beogradu promet 37 50 in 33). Tudi v 6% beglu-ških obveznicah ni bilo prometa pri tečaju 50 do 52, dočim so bili na beograjski borzi . zaključki po 53 in 50. V 7% Blairovem posojilu je prišlo do zaključka po 49 (v Beogradu po 50 ln 51), v 8% B-'airovem posojilu pa po 50 (v Beogradu po 53 in 52). Promet je bil samo Se v delnicah PAB po 255.
Devi»*.
Ljubljana. Amsterdam 2307.07 _ 2318.43, Berlin 1352.91 - 1363.71. Bruseli 798.57 — 802.51, Curih 1108 35 - 1113 85. London 174.64 - 176.25. Newyofk 3466.61-3494.87. Pariz 225.77 _ 226 89. Praga 169.45 -170.31. Tnst 301.01 - 303.41 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šilins v privatnem klirin-eu 8.90.
Zagreb. Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1351.25 _ 1362.05, Bruselj 798.85 do 802.79. London 174.47-176.07. Milan 300.90 do 308.30. New7ork kabel 346361—3491.87, oe<k 3441.61 - 3469.87. Pariz 225.88 - 227. Praga 169.40 — 170.26. Curih 1108-35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.38, London 15.76. New-vork 312.50. Bruseli 72.0750. Milan 27.18. Madrid 41.95. Amsterdam 298.15. Berlin 122.05. Dunaj 56.875. Stockholm 81.25. Oslo 79.15. Kobenhavn 70 35. Praga 152850. Varšava 58.20. Bukarešta 3.05
Dunai. (Tečaii v dmv. kliringu.) Beograd 1140. London 27 52. Milan 47.37. NevvVork 543.58, Pariz 35.58. Curih 174.25. 10,) S v zla t j 128 S pao.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 300—307, 7% investicijsko 69 bi., 8% Biair 48—50, 7% Blair 47—49, 7% Drž hip. banka 66 den.. 4% agrarne 33—37, 6% begluške 48--52.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoja 304 — 305. za februar 306 bi., za marc 295 do 304, za april 290 — 300. 7% investicijsko 65 — 69. 4% agrarn e 33.50 — 37, 7% Blair 48 — 48.50. 8% Blair 48 — 49.50. 7% Drž. hipotekama banka 66 den., 6% begluške 50 — 52; bančne vrednote: Narodna banka 4000 den.. Priv. agrarna banka 255 do 256: industrijske vrednote: Trbovlje 110 do 115.
Beograd. Vojna škoda 311 zakli-. za februar 310. 307 zaklj.. za marc 308. 303 zaklj.. 7% investicijsko 70 zaklj.. 4% agrarne 37.50. 33 zakliuček. 6% begluške 53. 50 zaključek, 8% Blair 53. 52 zaključek, 7% Blair 50. 51. 50 zakli.. Narodna banka 4100 nklj.. Priv. agrarna banka 254. 262 zaklj. Dunaj. Akvine-Montan 10.15-
Blagovna tržišča
*ITO
+ Chicago, 13. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 89 75. za julij 88.25, za sept. 89.875; koruza: za maj 51.625, za julij 53.625, za sept. 55 625.
+ Ljubljanska borza (13. L m.) Tendenca za žito mirna. — Nudijo ee (vse za slo-vuimko iKMbnv. ulačljivv v d ne ti) ra (po mleveki tarifi) baška 79-80 kg do 145 — 14750: »remska in baran«ska. 78-79 kilogramov po 142.50 — 145. koran (po navadni tarifi): nova do 105 — 107.50: nova dušena do 117.50 — 120; nova mi Sena ta febrjar 125 - t27.50: moka: baška »Oc oo 243 - 250- banatska no 255 - ?fi0
-f Novosadska blagovna bona včeraj ni poslovala
+ Budim pe&tanska termWka borza (13. t. m.). Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica: za marc 8.69—8.70, za maj 8.86—8.88; koruza: za maj 9.42 do 9.45.
ŽIVINA
+ Mariborski živinski sejem za Sivino.
NTa sejem 13. t. m. se prignali 544 glav živine. in sicer 12 koni. 12 bikov. 244 volov. 265 krav in 11 telet- Kupčija je bila z>lo dobra, prodanih ie bilo 262 glav. od teh 29 7.1 Italiio. Cene so bile naslednje: za kg žive teže: debeli voli 3.50 _ 3.75 Din. pol-debeli 2.50 — 3 Din. voli za rejo 2.25 - 3 Din. biki za klanj® 3 — 3.25 Din. krava za klanie 2 — 3.50 Din. klobasarice 1.50 do 2 Din. molžarice 2 — 2.50 Din. brei? krava 2 — 2.50 Din. mlada živina 3 — 4 Hin: cene goveiemu mesu so bile naslednje: L 10 — 12 Din. II. 6 — 8 Din. meso klavnih bikov in telie 4—6 Din: teletina I. 10 do 15. II. 8 — 10. sveža svinjina 10 — 16 Din za ker.____
S o U o I
Sokolsko društvo Moste. Pod okrdjem ZKD bo 16. t m. ob 20. v sokolski kino dvorani predavanje o temi: »Napoleon, njegova s!ava in padec« Predava! bo g. prof. Pregelj. Po predavanju kulturni Vstop prost

Po 105 letih
Prometni velikani v nevarnosti — Ameriške železnice v borbi za
obstanek
V februarju 1829., torej pred 105 leti, so začeli graditi v Ameriki prvo, 216 km dolgo in za tedanje čase najdaljšo železniško progo, k: so jo štiri leta pozneje predali prometu in obratuje še danes pod imenom Južnokarolinska proga Na tej progi je začela voziti prva lokomotiva, ki so jo zgradili v Ameriki. Dali so ji ime »Najboljši prijatelj« in je živela le malo časa Nekega dne je motilo njenega vodjo sikanje pare, ki je uhajala iz varnostne zaklopke. Mož je zaklopko kratkomalo zaprl in lepi stroj je zletel v zrak.
To je bilo v detinski dobi ameriških železnic. Danes pa obsegajo proge v skupni dolžini skoraj 400.000 km — polovica dolžine vseh železniških prog na svetu — zaposlujejo dosti več nego milijon ljudi, izplačujejo letno poldrugo milijardo dolarjev za plače in predstavljajo vrednost več nego 26 milijard dolarjev ln to orjaško prometno podjetje, največje na svetu, se bori dobesedno za svojo eksistenco.
Najprej je prišel avtomobil, ki mu je začel odjedati potnike, potem so prišli tovorni avtomobili, ki so prevzemali blagovni transport, zgraditev Panamskega preko-
pa je ustvarila hitro m ceneno zvezo za potniški in blagovni promet med vzhodom in zapadom, a če se uresniči načrt velikanske vodne poti proti velikim jezerom med Unijo in Kanado, s čimer bo imela pomorska plovba dostop v osrčje Zedinjenih držav, tedaj bo ameriškega železniškega prometa približno konec. O rastoči nevarnosti, ki jo predstavlja moderno potniško in tovorno letalo, niti ne govorimo.
V kakšni nevarnosti so ameriške železnice, nam dokazujejo najbolje naslednje številke o padanju njihovega potniškega prometa v zadnjem desetletju. Leta 1911., ko se je začel širiti avtomobil, so na ameriških železniških progah prevozili letno l milijardo potnikov. To število je ostalo prilično neizpremenjeno do 1 1923., ko je avto postal splošna last. Naslednje leto je bilo potnikov 950 milijonov, 1926. že 874 milijonov, 1. 1929. 786 milijonov, leta 1930. 707 milijonov in 1. 1932. — dlje statistični podatki ne segajo — pa samo še 480 milijonov! Na isti katastrofalni način je nazadoval tovorni promet.
Ce pogledamo te številke, bomo lahko razumeli, da se železniške družbe branijo
Nova vloga Grete Garbo?
na vse kriplje svoje smrti in da segajo po vseh sredstvih, samo da bi si ohranile vsaj današnje stanje. Pri tem jih javnost in država podpirata na vse načine, kajti 26 milijard izgubljene vrednosti in milijon novih brezposelnih tudi za Ameriko ni šala. Tako bomo tudi razumeli, zakaj železniške družbe neprestano zvišujejo brzn-no in komfort na svojih progah, zakaj jih v takšni meri elektrificirajo, znižujejo voz-nine, uvajajo razgledne vozove, knjižniške vozove, radio, koipalne kabine, brivnice, lepe manikirke, kino, plesne vozove in v najnovejšem času celo brezplačne čajanke.
Po drugi strani se vrši najhujša ofenziva proti avtobusnim progam in marsikatero so železniške družbe bodisi z odkupom, bodisi na drugačen način že uničile. A vse to jim nikoli ne bo povrnilo tistih dohodkov, ki so jih imele še pred desetimi leti. Vprašanje je celo, kako dolgo se bodo sploh obdržale. Za sedaj so. kakor rečeno, zadovoljne že s tem, da bi obdržale današnje stanje.
Petero častitljivih Metuzalemov
Teh pet mongolskih starcev šteje skupno nad pet sto let
Siepec vrnlC vid
Sen$aeionaCna operacija angCei&ega kirurga
spet AprcgCcdaC
en
(po 27 Cetiii
27 let je Herbert \Vatson hodil »kozi življenje, ne da bi ga videl. Kot dveletni otrok je izgubil zaradi ošpic vid. vzgojili so ga v šoli za slepce in tu si je inteligentni mladi mož pridobil toliko znanja o stvareh.in toliko spretnosti, da je razumel vse dogodke in stvari, o katerih so mu pripovedovali. Toda živel je kakor v neprestani gosti megli, od okoliškega sveta je bil fizično odrezan Ce je pritisnil časnik na obraz, je skozi povečevalno steklo pač lahko videl zabrisane črke, a to je bilo tudi vse. Vedel je, da človek lahko vidi in je bil vse življenje v bližina luči. ki je pa ni mogel spoznati.
V svojem 29. letu je končno učakal rešitev. Vodja londonske očesne bolnišnice, dr. Tudor Thomas, mu je z drzno operacijo vrnil vid. Staremu slepcu, kateremu ni bilo nobene pomoči, je izrezal na njegovo lastno željo roženico okoli zenice in
Ne. To je Rusinja Katarina Sergava, ki deluje z velikim uspehom v poklica Grete Garbo in jo zaradi tega površni opazovalec lahko zamenja s hallywoodsko zvezdnico
Nov ruski vzlet
v stratosfero
Prof. Prokofjev hoče starta ti 2e prihodnji mesec v
višino 30.000 m
Katastrofa stratosfernega balona »Sirija« ruskih letalcev nikakor ni prestrašila. 1,: Moskve poročajo že o pripravah za nov slratosferni vzlet. Gradijo že nov balon, pri katerem hočejo izkoristiti vse izkušnje, kf so si jih stratonavti pridobili doslej s svojimi posrečenimi in ponesrečenimi poleta
V gondolo bodo vgradili predvsem avtomatski radio oddajnik, ki ga bodo s padalom zavarovali tako, da bo deloval tudi tedaj, če bi se balonu ali gondoli kaj zgodilo. Na ta način bo na zemlji mogoče vsak hip ugotoviti natančni položaj balona.
A tudi posadko hočejo zavarovati na vse možne načine. Na gondolo bodo pritr-
40 žrtev snežnega plazu
dili tri velika padala, ki bodo skrbela za srečen pristanek, če bi se primerila kakšna nezgoda. Posebno pozornost posvečajo zvezi med gondolo in balonom.
Novi stratosferni polet se bo izvršil pod vodstvom znamenitega ruskega stratosfernega letalca prof. Prokofjeva, ki upa, d« se bo dvignil nad 30.000 m visoko. Start bo sredi marca in uradni krogi zatrjujejo, da ne bo zadnja katastrofa prav nič ovirala nadaljnjega raziskovanja stratosfere. Nasprotno delo se bo nadaljevalo s tem večjo energijo. (Pravkar izišla številka tedenske revije »Življenje in svet« priobčuje zanimiv članek s slikami »40 km nad zemljo!«)
jo presadil \Vatsanu na mesto njegove okrnele roženice. Stari mož je bil vesel, da je mogel pomagati sotrpinu, a se mu ni dal spoznati. Po operaciji so \Vatsona odvedli v neki sanatorij, kjer ga je negovala mlada strežnica. S to strežnico sd bo \Vatson sedaj poročil. Te dni je namreč ostavi.1 bolnišnico. zdrav in bistroviden, kakor vsak normalen človek. Operacija je uspela popolnoma.
»Sem še preveč razburjen in presrečen, da bi mogel verjeti v ta čudež,« pripoveduje obiskovalcem, ki ga prihajajo občudovat. »Vse se mi vidi prelepo, da bi moglo biti resnično. Šele sedaj vid ni, kaj mi je usoda doslej odtegovala ... Bil sem tudi že v kinu in..« Solze mu zalijejo oči, ki so še pred nedavnim gledale samo temo.
Watson pa n; edini srečni pac'ent londonske očesne bolnišnice. Po prvi uspeli operaciji imajo tam že druge podobne pri-
mere pod rokami. A že prej so tam ozdravili žc mnoge z drugimi pokvarami in bo~ leznimi oči. Dosti več pa je bilo seved i takšnih ki so odšli iz te hiše razočaran . ponovno v življenje večne teme. Nešte-vilni so primeri, ko jc tudi umetnost naj-spretnejšega zdravnika in kirurga zaman Sem pa prihajajo pacienti iz vseh delov sveta. Baš te dni je odšel ozdravljen n. pr. Licnel Potter ki je dospe! od 12.000 mi i j oddaljenega Trinidada, da bi mu odstran li jeklen drobcc iz očesa. Kar je bilo v nji-govi domovini nemogoče, so v Londonu izvršili igraje, z močn;m clektromagnetom, ki je drobec v nekoliko hipih potegnil iz rane. \Vatsonov primer pa je senzacija, o kateri pišejo danes po vsem svetu. Celo telesni zdravnik angleškega kralja in mnogi tuji specialisti so prišli k srečnemu mlademu možu, da si ogledajo njegov prime: iz bližine.
Rooseveltova »nekrvava revolucija"
Značilna izjava ameriškega notranjega ministra Reuterjeva agencija poroča iz Washing-tona, da je ameriški notranji minister Ickes izjavil v nekem političnem govoru, da se je z nastopom predsednika Roosevel-ta izvršila v Zedinjenih državah »nekrvava revolucija«. Zastopnike imovitosti in privilegiranih razredov so odstranili z vodil nih mest. Ickes je nato napadel bivšega predsednika Hoovra in ga imenoval za »šampijona individualizma in najbolj ne usmiljenega izmozgavatelja.<
Nadalje je izjavil Ickes, da so dnevi li-beralizna šteti, besede »laissez passer, lai-ssez faire« ne držijo več in so za zmerom pokopane, živimo v začetku nove dobe, ko bodo mož. žena in otrok dobili priliko živeti srečnejše in bogatejše življenje. Na kon cu je govornik izjavil, da se bliža doba socialnih nepravičnosti zakona. Treba bo uvesti zavarovanje nezaposlenih in poskrbeti za pokojnino tistih, ki obnemorejo na stara leta. Vsem je treba preskrbeti sigur nost, ki je danes še nimajo.
Nenadoma »astopivši topli dnevi prinašajo veliko nevarnost plazov. V Dolomitih je snežni plaz zasul 40 ljudi, ki jih zdaj iščejo
Eksplozija med operacijo
Na univerzitetni kliniki berlinske bolnišnice »Charitč« se je med operacijo na nekem otroku primerila nenavadna eksplozija. Razpočila se je ogrevalna naprava z etrom in kisikom Operater in njegovi asistenti so prenesli otroka takoj v drugi prostor, toda bilo je že prepozno. Operiranec je postal žrtev eksplozije in je kmalu umrl Tudi zdravniki in usmilJenke bo bile ranjene.
Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Jetnišnica — hotel
Pred očmi newyorških oblasti se je vgnezdila v jet-niSnici skrajna nemorala
Poročali smo že c nepravilnostih, katere so odkrile ameriške preiskovalne komisije v jetnišnici na Welfare Islandu, kjer so se jedva 1000 m od srca New Yorka skrivali zloglasni gangsterji pod pokroviteljstvom Jetniškega ravnatelja. Nadzornik jetnišni-ce Mac Cormik je ugotovil pri svojem obisku v jetnišnici, da so živeli nekateri gostje Welfare Islanda v naravnost razkošnih prostorih. Imeli so v svojih »celicah« perzijske preproge, na sebi pa so nosili svileno perilo. Posebni strežaji so jim nosili ha mizo izbrane jedi, kratek čas pa so jim delali radie aparati. Da, celo tako daJeč je šlo, da so razvajeni gostje Welfare Islanda dobivali v ječo morfij in heroin.
Med gosti Welfare Islanda je bil v zadnjem času tudi razvpiti poglavar gangster-jev Joie Rao, tajni mogotec harlemske četrti v New Yorku. Temu obskurnemu tipu je stregel v tihotapski obrti obogateli Ed-die C!eary, ki si je uredil v jetnišnici ve-leudobno življenje. Imel je v svoji celici krasen frigidaire, v katerem je bilo celo skladišče živil in zaloga morfijevih ampul. Pred hladilno omaro pa je neprestano sedel njegov krasni ovčarski pes »vijakar«, kakor na zivajo v newyor§kem narečju policiste. Zločinci so seveda plačevali za zaklonišče posebno tarifo. Ravnatelj jetniš-nice jim je dovoljeval, da so jim stregli posebni služabniki, katere so si izbrali izmed ostalih gostov pod ključem.
Jako zanimiv je bil prizor ob srečanju policije z Joiejem Raom. Bandit ie sedel pri zrcalu in se bril. Na postelji tik njeea je ležal njegov dragoceni kopaJni plašč in svilena spodnja obleka s krasno uvezenim monosramom Na toaletni mizici oa so puhtele iz stekleničic natnriletneHe dišave. pni«** katerih -le ležalo stirinatet ška-tel različnih praškov za pitdranV obraza. ČPvlii so bili izlikanl In «o se svetili kakor m^sJo na soncu na mWcl za milo ie 1e*a1o Sest odtvMh fcftatei z duht^lmi etearami.
! V neki drugI celici je zatekla komisija dv« dami. Obe »ta bili allnc elegantni, to-
da ko so ju natančneje ogledali, so spoznali, da sta Greta Garbo in Madame But-terfly, kakor sta se imenovali, dva člana newyorške podzemske drhali. Elita bandi-tov ameriškega velemesta se je šetala po jetnišnici kakor po palači.
ČE BEKEŠ TO, IZVEŠ?
da je francoski ministrski svet sklenil obrazovati nadstrankarsko komisijo, ki bo imela 44 članov in bo imela nalogo preiskati afero Stavisky;
da so v Ortiporiu na Korziki odgrnili doslej 37 žrtev plazu. Sneg je, kakor znano, pokopal 40 oseb;
da kanijo poslati Američani v arktične kraje posebno odpravo, sestoječo iz umetnikov. ki bodo slikali arktične prizore;
da ni izšel v ponedeljek, na dan generalne stavke, v Parizu noben list, kar se ni primerilo v francoski prestolnici že petnajst let;
da bodo na Dunaju v kratkem zaprli prvo kliniko za ženske bolezni:
da so te dni z letali pripeViali iz Pariza, Amsterdama in Bruslja 15 ton zlata, ki -predstavlja vrednost 3.660 000 funtov. Prevoz tega dragocenega tovora je oskrbelo dvanajst aeroplanov;
da so odkrili ob reki Rufi pri Mikesseju aluvijalno zlato;
da so zahtevale cestne nesreče v Londonu od 1. 1926 do 1933. nič manj kakor 50 837 človeških živMenj;
da imajo na ameriškem rtu Gipu naista-retšega in naivečlega slona v ujetništvu. Slon je star 92 let in tehta pet ton;
da ie zerorelo pri Mehalli Kebirfu v Nižjem Eeiptti velikansko skladišče bombaža. Oeeni ip uničil celo naselbino, pokončal je tudi gno koč In 15 oseb;
da izplačuj leralnira v Monte Carlu dobltkf v r'atih dolar-fih:
da PIH »Kuero na Slovenskem« edino !e Se llustrovana tedenska revMa 4n svet« Izpod peresa dr. Vlad. Travne rja,
Kako žive brezposeln! ?
Brezposelnost paralizira živlfesije — Žalostna usod a dece glede izobrazbe in prehrane
V češkoslovaškem Socialnem zavodu sta imela te dni dve zanimivi predavanji o vprašanju brezposelnosti d-ca Nečasova in ministeralni svetnik dr. Kollar.
Nečasova je med drug;m izvajala, da so splošna naziranja o revoltirajoči vlog' brezposelnosti povsem napačna. Znanstvena opazovanja kažejo, da brezposelnost življenje prej paral:zira. To se ne dogaja samo v družini, temveč v javnem življenju sploh. Višja kulturna stopnja se unrka primitivnejši stopnji medsebojnega sovraštva, ki se kaže n pr. v naraščanju števila anonimnih pisem Ljudje zapadajo dolgovom v nekih primerih obupu, v drugih apatiji. Brez objektivnega proučevan;a brezposelnega življenja, je dejala predavateljica na koncu, ni mogoče ustvariti primerne zaščite proti brezposelnosti prav tako ni mogoče ločiti brezposelnih od pa*
rasitarnih pojavov v družbi.
Dr. Kollar se je bavi.l bolj z učinki brezposelnosti na družinsko življenje. Sprva n' opazovati kvarnih vplivov tega pojava z oz:rom na pravilno prehrano, ker se ljudje omejujejo bolj v izdatkih za užitke, ki niso nujno potrebni (pivo, drage jedi, prehod od dražje mesjie hrane k rastlinski itd.). Potem pa se začnejo iavliati motnje v prehranjevalnem ravnotežju, ki zadevajo zlasti otroke. V konkurenci raznih potreb strvna v ozadju najprvo potreba po obleki, toda izdatki za stanovanje in kurjavo se ne morejo dosti omejiti. Tudi kulturne potrebe se pričnejo omalovaževati, zmanjšajo se posebno izdatki za izobraževanje otrok, za časopise, društva, kajenje itd. V časih brezposelnosti se je vedno izkazal veliki pomen malega gospodarstva in lastne hišice.
Ena snov, dva skladatelja
Zanimiv spor med Kalunanom in Abrahamom
V umetniških krogih vlada ogromno zanimanje zaradi spora, ki bo skoro gotovo izbruhnil med znanima madžarskima operetnima skladateljem^ Emerikom Kal-manom in Paulom Abrahamom. Oba sta našemu gledališkemu občinstvu dobro znana, odkar ima ljubljanska opera njuna dela stalno na repertoarju. Vzrok nesoglasij med njima pa je snov za opereto, ki sta jo oba komponista ob istem času opaziia ter jo začela obdelovati.
Pred nedavnim časom so objavili listi zgodbo japonskega generala Gombeja Ja-manote, ki je odvedel malo gejšo iz Joši-vare ter jo vzel za ženo. To je bil roman gejše. Paul Abraham je bil, ko je prečital zgodbo, tako navdušen, da je takoj sklenil napisati opereto. Skomponiral je zato takoj partituro, nato pa je poveril svojima libretistom Griinwaldu in Lohnerju delo v pogledu besedila.
Toda glej spaka! Ne samo Abraham, tudi Kalman je bral zgodbo in v glavo je tudi njemu šinila misel, da bi se dala iz te snovi napraviti dobičkanosna opereta. Medtem, ko je Abraham imenoval svojo opereto »Džainah, biser Jošivare«, je dal Kalman svoji opereti naslov j>Girl iz Sing Songa«. Govori se, da bosta oba komponista s svojima izdelkoma v kratkem stopila pred javnost...
Storija s tem seveda ni končana. Senzacija se bo šele začela, kajti Abraham pre-
rokuje krstno predstavo svoje operete v letošnjem septembru v gledališču Theater an der VVien. Naslovno vlogo je napisal za Jarmilo Novotno ali pa Gito Alpirjevo. Pa tudi Kalman ne drži križem rok! Tudi on je napisal naslovno partijo za eno izmed imenovanih pevk, tenorsko vlogo pa je namenil Tauberju. Letošnja jesen bo tudi v operetnem področju kaj razgibana in turna.
Napoleonov plašč
Bavarski listi poročajo, da hrani stara sedlarska rodbina v mestecu Traunsteinu enega izmed plaščev, ki jih je nosil cesar Napoleon na povratku iz Rusije.
Z njegovo vojsko je odšel tja namreč tudi polk bavarskih kirasirjev. med njimi neki Josef Huber iz Traunsteina, pravi orjak in vojak Med begom iz Rusije ie ta Huber neko noč stražil cesarja in Napoleonu je bil tako všeč, da mu je podaril, ker je prezeboval. enega izmed svojih plaščev. ki je bil znotraj obložen z levjim kožuhom, zunaj iz črnega blaga. Po neki drugi verziji je Napoleon v zelo kritični situaciji podaril plašč voiaku samo zato. da bi mogel udobneie bežati preoblečen v kmeta Huber ie plašč prinesel s seboi domov in je še dane« last njegovega prane-čaka.
A N E K
T A
O pokojnem velikem dirigentu Arturju Nikischu kroži polno anekdot. K 251etnici njegovega dirigentskega delovanja so mu člani orkestra v dvorani za vaje okrasili podobo s cvetlicami pod njo pa se je blestelo število 25. Ko je Nikisch opazil ts aranžma, se je zasmejal in vzkliknil: »Res nisem vedel, da mi je že toliko let!«
VSAK DAN ENA
Idea'en stroj ^Končno smo iznašli atroj za omejitev brezposelnosti: Ta stroj opravlja delo enega delavca, ln jih rabi sto za ravnanje^
Iz organizacije JNS
JNS v konjiškem srezu
Posl. Prekoršek na zborovanjih v celjskem srezu
V	nedeljo zjutraj je bil v hiši g. Vre-čerja v Vojniku redni občni zbor občinske organizacije JNS za Vojnik in Višnjo vas Najprej je imel sejo pripravljalni odbor za gradnjo ceste Vojnik—Šmartno v Kožni dolini, nato pa je izredno delavni predsednik občinske organizacije JNS g. Ivan Gorečan, poštar v Vojniku, otvoril lepo obiskani občni zbor občinske organizacije ter iskreno pozdravil na%-zočega narodnega poslanca g Ivana Prekorška in predsednika sreske organizacije JNS dr. Ernesta Kalana Predsednik je v svojem poročilu izrekel gg poslancu Prekoršku in dr. Kalanu prisrčno zahvalo za niuno požrtvovalno in uspešno delo Po lepih poročilih tajnika šolskega upravitelja g. Jan-koviča in blagajnika, učitelja g. Sinigoja, je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Gorečanom.
Nar posl Ivan Prekoršek je obširno poročal o važnih zakonih in uredbah, o katerih je v zadnjem času sklepala Narodna skupščina, in raznih drug'h, zlasti gospodarskih vprašanjih. Na predlog predsednika g. Gorečana je občni zbor soglasno izrekel g. poslancu zaupnico. Predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Kalan je poročal o programatskih. organizacijskih in političnih vprašanjih. Sledila je živahna debata, v kateri sta gg. poslanec Prekoršek in dr. Kalan dajala razna pojasnila. Predsednik se je ob koncu lepo uspelega občnega zbora toplo zahvalil vsem udeležencem, zlasti pa gg. poslancu Prekoršku in dr. Kalanu.
Isto nedeljo ob 15.. je bil v krasni dvorani ponosnega Zadružnega doma v Št. Pavla pri Preboldu, ki sta ga zgradila šentpa-vclski Sokol in Delavsko podporno dru-Stvo. sijajno obiskan redni občni zbor občinske organizacije JNS za šentpavelsko občino. Občni zbor. ki je bil veren odraz najlepše sloge med vsemi sloji prebivalstva občine, ie otvoril predsednik g. Fran Der-ča, k je iskreno pozdravil gg. narodnega - >slanca Ivana Prekorška. _ predsednika I.-cske organizacije JNS dr. Kaiana in sre-skega veterinarja Hribarja. Po lepem pred-sedstvenem poročilu je izreke! predsednik toplo zahvalo narodnemu poslancu g. Pre-koršku in g. dr Kalanu za niuno neumorno delo s prošnjo za nadaljnjo sodelova-r je. I gotovi 1 je, da sta bila oba vedno rade vol je na razpo'ago organizaciji. Po zelo zadovoljivih poročilih tajnika šolskega upravitelja v p. g. Srečka Pečarja, blagaj-trka g. Franca Rantla in člana nadzornega odbora g. dr. Tajnška je bil z nekaterimi spremembami na splošno željo izvoljen dosedanji odbor z zaslužnim predsednikom g. Derčo. Sledili sta zanimivi poročili gg. poslanca Prekorška in dr. Kalana. ki sta podčrtala izredno marljivo in živahno delo občinske organizacije in nienih funkcionarjev. Sreski veterinar g. Šribar je poročal o raznih važnejših gospodarskih zadevah. Domači župan g. Juiij Sadnik je izrekel toplo zahvalo gg. poslancu Pre-koršku in dr. Kalanu za nujno vsestransko pomoč, ki sta jo m dila občini. V debati sta dajala gg poslar.tc in dr. Kalan razna pc ,as:r'.3 Na predlo« predsednika g. Der-če je bila soglasno izrečena zaupnica mi-irsfcroma gg dr. Kramcrju in Puclju, narodnemu poslancu g. Prekoršku in^ predsedniku sreske organizacije dr. Kalanu. nato pa je predsednik zaključil izredno lepo uspelo zborovanje.
Občni zbor JNS v Zagorju
V	nedeljo je bil ob veliki udeležbi članstva občni zbor občinske organizacije JNS v Zagorju ob Savi. Dvorana Sokolskega doma je bila poina.
Predsednik organizacije, banovinski svet-rik g. Birolla. je podal pregledno poročilo o delovanju JNS v Zagorju. Poudarjal je, s kako vePkimi težkočami se je bilo treba boriti, vendar je gotovo, da je malokatera organ;zacija izvršila toliko socialnih nalog kakor ravno zagorska
Poročilo tajnika g. Kušarja je bilo obširno in izčrpno Odbor je imel 22 rednih sej ter 3 članske sestanke. Odposlanih in d osli h dopisov je bilo 557. Izvršil je dalje nešteto intervencij, večinoma z uspehom. Poslane so bile spomenice in resolucije na bansko upravo in na razna ministrstva, v katerih so bile opisane obupne razmere kraja.
Pri obč. volit%-ah je stranka dosegla večino, za kar gre zahvala članstvu in podrobnemu delu odbora. Z željo za čim tesnejšo združitev vseh nacionalnih sil v enotno močno edinico, ki naj v polni meri ' zve de nacionalni in socialni program JNS, je tajnik svoje poročilo zaključil.
Blagajniško poročilo je podal g. PoHšak; bilo ie po poročilu nadzorstva odobreno.
Zatem je poročal g Weinberger o delovanju kluba občinskih odbornikov JNS ter omenjal nevzdržne finančne težkoče, s katerimi se mora boriti uprava občine. Pad'a je davčna podlaga, vsota neplačanih davkov narašča, socialne potrebe so pa vedno večje.
Nar posl Mravlje je poročal o politični in gospodarski situaciji, pohvalil požrtvovalno delovanje občmske organizacije, omenjal zvedbo javnih del zaradi omilje-nia brezposelnosti itd. Svoje poročilo je Mključil s poudarkom, da je JNS nosite-Ijica na lepših ;dea'ov jugoslovenskega naroda in se moramo zato vsi strniti pod njenim okriljem.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni za predsednika g. Mrnuh Polde, za podpredsednika gg NVeinbcrger Mirko in doktor Grum Slavko: za tajnika gg. Kušar Slavo -n Košmerli Vinko, za blagajnika g Drnovšek Anton in za člana eksekutive gospod Birolla G vido.
Poleg teoa je bilo izvoljenih 22 članov odbora in nadzorstva; i-voljeni so bili tudi delegati za sresko skupščino.
članarina ostane nespremenjena Krajevni organizaciji JNS se ustanovita za Bev-šiko in Kotredež Pozdravne brzojavke so bile poslane predsedniku vlade in JNS g Uzunov;ču ter ministroma dr Kramerju in Puclju Končno so bile sprejete resolucije, ki so Kile odposlane na glavni odbor stranke v Beogradu banovinsko tajništvo in g poslancu Resolucije vsebujejo zahteve za izboljšanje narodnega gospodarstva za zaščito naroda proti izkoriščevalcem ter za razne socialne ukrepe.
Narodni poslanec za konjiški srez g. Ka-roi Gaj^ek in sreska organizacija JNS sta v stalnem stiku z volilci. Na občnih zborih občinskih in krajevnih organizacij se je po vsod zbralo lepo število članov in somišljenikov. Vseh občnih zborov so se udeležili nar. posl. Gajšek. član banovinskega sveta in predsednik sreske organizacije JNS notar Jereb, podpredsednik sreske organizacije dr. Ervin Mejak in sreski tajnik Ciril Žagar.
Z občnega zbora v Vitanju je bila poslana udanostna brzojavka na dvorno pisarno, dalje čestitke predsedniku stranke, pozdravi našima ministroma, banu itd Izrečena je bila zaupnica vodstvu stranke, zahvala g. poslancu Gajšku kakor tudi ba-novinskemu svetniku notarju Jerebu itd.
V	srezu so se že vršili sledeči občni zbori:
Na praznik treh kraljev ustanovni občni zbor obč. organizacije v Tepanju. V odboru sta med drugimi predsednik Kumar Gabrijel, posestnik, Grušovlje, tajnik sreski šolski nadzornik g. Gselman.
V	nedeljo, 10. januarja, je bil redni občni zbor v Oplotnici. Predsednik je g. Ga-špar. obratovodja na Cezlaku, tajnik gospod Jarc, učitelj v Čadramu.
V	soboto, 20. pr. m., je bil redni občni zbor krajevne organizacije na naši najvišji postojanki Skomarjah na Pohorju. Čeravno je bilo na delovnik, ,se jc zbralo polnoštevilno članstvo stranke in še mnogo somišljenikov. Tega obč. zbora se je
udeležil poleg sreskega tajnika Se tudi takratni predsednik obč. organizacije iz Zreč g. Verčnik.
V	nedeljo, 28. januarja, smo absolvirali kar dva občna zbora in sicer v Vitanju in na Stranicah. V Vitanju ni bil samo občni zbor, ampak velik shod. V vseh prostorih hotela Tepej-Pikl je bilo nabito polno občinstva. Tudi na Stranicah se je zbralo lepo število članov in somišljenikov.
Na svečnico smo imeli občni zbor občinske organizacije v Ločah in krajevne pri Sv. Jerneju. Zadnje so se udeležili poleg nar. poslanca in funkcionarjev sreske JNS se župan g. Čucek in pa zaslužni predsednik občinske organizacije JNS iz Loč fi. Košir Anton.
V	nedeljo je bil občni zbor organizacije v Zrečah, popoldne pa sestanek volilcev v Žičah.
Odbori so po večini ostali stari, samo v Onlotnici je novo predsedstvo in pa v Zrečah tudi: izvoljen je za predsednika agilni Ferdo Mauher, trgovec v Boharini. Dose-dajni predsednik stranke, ki je bil eden najbolj agilnih in požrtvovalnih predsednikov v srezu, je prosil, naj ga ne volijo več za predsednika, ker je slabega zdravja in ne bi mogel opravljati dolžnosti.
Prihodnje dni bodo še naslednji občni zbori: v soboto, 17. t. m., zvečer v Narodnem domu v Konjicah za občinsko organizacijo trg Konjice; v nedeljo, 25. t. m., dopoldne za okolico Konjic tudi v Narodnem domu; za krajevno organizacijo Sv. Kunigunda na Pohorju še ni dan določen.
Pri vseh organizacijah je zabeležiti velik porast članstva. Ljudje so sprevideli, da je edino mesto zanje v vsedržavni stranki, ki se trudi, da bi izboljšala stanje vsemu jugoslovenskemu narodu.
Iz življenja na deželi
Lainščak Franc iz Murske Sobote jn Klemen Jurij iz Križevcev.
Iz Trbovelj
t— Jubilejno leto trboveljskega Sokola.
Letos stopa trboveljski Sokol v 25. leto	j rooaSka slatin\ Zi.mo smo sprejeli
svojega nacionalnega m prosvetnega de a	smučarski dnevi
L a Trbov te ve ©pomembni ]ubnej namera-	. .... , r, x, c, .
, ... u o- o^	' so pr.vab;h v epo Rogaško Slatino prece
va pros a vi ti posebno svečano in se bodo	i . .. , ^
1 . H ..	cnstnv. V- crv nnriimnrs hite i v kraLiestvo
vršile vse letošnje prireditve v tem znamenju. Določil je datume, kar na,j blagovolijo upoštevati ostala društva v Trbovljah i.n "bližnji okolici. 15. marca bo slavnostna akademija za odrasle, 19. marca pa za mladino. Za binkoštne praznite, od 20. do 23. maja, so določeni zletni dnevi za sokolsko mladino, z razvitjem naraščajskega prapora. 3. jmjja bo okrožni ziet In glavna jubilejna prireditev. 7. oktobra bo prosvetni dan. 1. decembra pa se jubilejne sokol-ske prireditve zaključijo. Vsi oddelki in vsi odseki se za prireditve že pripravljajo. Upamo, da se bo vse narodno občinstvo zavedalo tega pomembnega jublleija trboveljskega Sokola, saj to ni samo jubilej Sokola, temveč vsega nacionalnega dela v naši dolini.
fz
h— o električni razsvetljavi na železniški postaji se je že mnogo pisa^, bilo pa je tudi že mnogo dogodkov, med njimi tudi nekaj nesreč, ki so z največjim
gostov, ki so pogumno hiteli v kraljestvo Bošk;h hribov. V zadnjem času pa so nastopili topli dnevi, zato vidno pojema smučarsko rajanje. A .tem živahnejše je življenje v kraju samem. Vršijio se razni tečaji. Pisebna pohvala velja gospodlni-sken.c iečaiu, k,i ga vzorno vodi učiteljica gdč. Podreka Ivanka v prostorih zdravilišča. ki iih je dal na razpolago ravnate!« inž. g. Dietrich. Vse priznanje tudi banov. zdravn.'ku g. dr. Brabcu in živinozdravni-ku g. Koritniku za požrtvovalno sodelovanje v tečaju. Želimo, da bi tudi letos že-l prepotre^ni tečaj velik uspeh!
Radio
Sreda. 14. januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila — 13: Cas. plošče. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. '-— 18.30: Radio - orkester. — I9r O socialna vzgoji (dr. Goga-poudar- i la)- ~ 19-30: Literarna ura. — 20: Pr*n<® kom utemeljevali njeno potrebo. Ud časa j opere iz gledališča, v odmoru napoved Časa do časa se oglašajo tudi razni optimisti, ki ! ln P°r°«la-
napovedujejo uvedbo električne razsvetlja- j LJUBLJ AN A 1 Plošče^— 12.45: Pove. Ti optimisti pa doslej še niso prišli na j rp&i,a _ 13; Ca„ ploS(ia. _ l8: 0 lei>i svoje. Razveseljiva pa je vest, da bo ta- i knjigi (Podbevšek). — 18.30: Srbohrvaščina, ■ko zvana »Savska ulica«, kakor imenujejo ; _ 19: Pogovor s poslušalci. — 19.30: Plo-cesto ob Savi od železniške postaje do Ina- j šče po žoljah poslušalcev. — 20: Prenos iz tove graiščine, električno razsvetljena. V j Beograda. — 22: Cas, poročila, radio iazz
0	.	DTAT1D A F\ 1 T.	in naivlri
tej Savski ulici je tudi kolonija delavcev
kemične tovarne, ki hodijo po tej poti ponoči na delo. Občina je pričela postavljati že drogove. Ko pa so bili prvi postavljeni, so jih ne';i pobalini iz neumne objestnosti podrli in bi imelo lahko to prav hude posledice. Podrli so namreč tudi nekaj drogov za napeljavo iz kemične tovarne.
j— Izročitev častne diplome. V soboto Dopoldne se je vršila v dvorani Muzejskega društva svečana se>ja. na kateri ie bila izročena krasno izdelana diploma častnemu članu -banovinskemu konservatorju K- dr. Stel&tu. Govorila sta predsednik dr, Kom-lianec in župan La"do Jerše Po slavnosti se je vršil prijateljski sestanek v hotelu »Osterberger«
j— Brezposelnik z ljubico. Pozno zvečer se je pojavil neki moški pri hišni posestnici V. L. v Muršičevi ulici v spremstvu neke ženske ter odločno zahteval za sebe in svojo ljubico brezplačno prenočišče, češ, da je brezposeln. Gospa se ga je komaj odkrižala. Kmalu nato pa sta se »glasila pri isti gospe dva moška, ki sta spet zahtevala, da jima da čevl-je. Klativezi so postali že tako nas!,Ini, da nadlegujejo stranke v poznih večernih urah. ker se v takem času laže skrivajo pred policijo. Ker so to brez dvoma le temni elementi, jim bosta morali policija in žandarmerija posvetiti malo več pozomostj.
j— Kino predvaja v sredo in četrtdk ob 20. velezabavni film »Vesela naslednica« z Ani Qndro in ne. kakor ie bilo prvotno jav-Ijeno, »Gore kličejo«. Dodatek Uf"n tednik.
Iz Murske Sobote
ms— Sreski kmetijski odbor v Murski
Soboti je ime' pred dnevi plenarno zasedanje v občinski posvetovalnici v Murski Soboti. Temu zasedanju je prisostvoval tudi narodni poslanec g. Be,nko. Glavna naloga zasedanja je bila izvolitev novega odbora in odobritev obračuna in proračuna. Izdatkov je b:lo v zadnjem poslovnem letu 79.799 Din. Največ je se izdalo za pospeševanje živinoreje, namreč 29.118 D;n. za kmetijsko propagando in pouk 18.772 Din, za pospeševanje poljedelstva in travništva 13.938 Din. za sadiarstvo 6.291 Din. Približno iste številke kaže tudi proračun za tekoče leto. Nova je podstavka subvencija za gradnjo kmečk h naprav za kisanje krme v znesku 15.000 Din. Pri volitvah ie bil za predsednika izvoljen g. Titan Janez i« Cernelavcev. za podpredsedmka z Kuhar Štefan
iz Tešanovcev. za ta'n:ka g. inž frseH. za biasraifliika oa dr Serbec. V lz-vr?'lnem odboru so eg.: Titan Janez iz Cmelavcev. Kuhar Štefan iz Pueoncev,
BEOGRAD 17: Orkestralen in pevski kon cert. — 19: Plošče. — 20: Ruski zborovski koncert. — 20.45: Vojaška godba. — 23: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio- — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. — PRAGA 19.30: Mešan program. — 20.10: P?smi. _ 2215: Plošče. — 22.40: Smetanova glasba. — BRNO 19.20: Komorna glasba. — 20-10: Koncert pevskem kvarteta. — 20-30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.02. Orkestralen in pn-ski koncert. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plošče. — DUNAJ 12: Ork >ster. —- 17.15: Konc«rtna ura. — 19.35: Koncert dunajskih filliarmonikov. _ 22.20: Lahka fdasba. — BERLIN 20 10: Pepelnični maček. — KONIGSBERG 2010: Plesni večer. — MCHLACKER 2-O.10: Prenos opere *Don Pasfluale«. — 23: Starejša plesna glasba. -23.40: Komorne pesmi za bariton in klavir-s!ki kvmtpt. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17 30: KlavinA-i koncert. — 19 30: Lahka glasba. — 21.10: Orkester. — Lahna in plasma glasba. — RIM 17: Orke-oter. — 20 4o: Simfoničen koncert.
^euertoar
Mariborsko gledali!««
Začetek ob
Sreda. 14.: Zaprto.
Ce-trtek 15.: Gospodična. C.
*
Mariborsko gledaliŠJe. Opereta pripravite
v Skrbi 11 šk o vi režiji Kalina novo veliko opereto »Vijolica z Montmartrac, delo, ki ie zaradi gvoje krasne muzike in e pariškega bohemsk^ga življenja zajete vsebine osvojilo vse velike odre. Naslovno ulogo bo pela Erika Druzovičeva, odlična operna pevka zagrebškega Narodnega kazališta ter mariborska roiakin!*
Komfortno
stanovanje
v sredini mesta, v UL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja.
Naslov v ogL odd. »Jutra«.
157
DRAMA.
Začetek ob 20.
Sreda, 14.: Gospodična. C. C?trtek. 15.: Karijera kanclišta Vinciga. A. Petek. 16.: Zaprto.	„ , . ^ „. .
Sobota. 17.: Divj? lovec. Gostuieta Vmka Podgorska in Hinko Nuoif iz Zagreba. \'a korist UGI.
OPERA. Začetek ob 20
Sreda. 14.: Viljem Teli. Sreda.
Četrtek, 15.: Mala Floramye. Gositaie gosp.
Dubajič iz Zagreba. Četrtek. P?tek. 16. ob 15.: Seviliski brivec- Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven.
*
Dramski ansambel pripravim uprizoritev »Divjega lovca«, v kateri bosta gosi orala odlična Rana zagrebške drame, naša roiaka ga. Vika Podgorska in g. Hinko Nučic. Predstava se vrši v proslavo 151Mnice. ixi kar ee v dramskem gledališču vrše sloven--,i-p or^dstave. Predstava ie izven abonmaja, na korist bolniškega fonda UGI. Vstooiice so že v predprodaji pri dnesni blagajni v oneri po ob:cajnih dramskih cenah.
Pri dhnašnji predsiavi Ros^inijeve opsre >Viljem Teli« 70<abiie ponovno er Zinka Kunčn-n iz Zagreba. V ulogi Gessleria nastopi prvič g Julii B^letfo Naslovno u!o<?o Telia poie g. Primožič- Vsa ostala 7^erlba ie ista kakor na premieri- »Vibem TMIc ie prekrasna romantična opera z lioimi ariia mi in velikimi ansambV,ViTni nastopi. Pre-1-stavn po vrši 7,a red Sreda.
Di»n5ka predstava v oneri. V petek 16. t. m. ob 15 bo v op^n dPaška predstava. Poj' «e nafboljša komif"« ooera vt»eh literatur »Seviljski brivec«. Veliajo cene od 5 do 15 Din.
Lipski pomladni sejem 1934
ZAČNE 4. MARCA
33*4% popusta v vožnji na nemiklh železnicah!
VSA OBVESTILA DAJE:
ING. G. T o N NIE S, LJUBLJANA, Dvofakova 3-II.
ali
ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 3S
Kako sem Hrio kolo napravila lepo belo
»Moja koža jc bila brezbarvna, temna in
uvela. Imela sem grde zaiedavce. razkavo in suho kožo ter razširiene pore okrog nosa, podbradka in čela. Danes se vsi diviio moji mehki, beli in krasni polti ter me zavidajo.«
Krema Tokalon hrana za kožo (ne mastna! vsebuie mehak, blagodeien vosek, ki se pridobiva iz- sveže'^'preparirane smetane tn olivnega olja Ta krema glad« in krepi ttoio. pomiruie kožne' žleze, krči razširjene pore ter odstranjuje zaiedavce. Naiboli razkava
j in najtemnejša koža postane bela in mehka.
najbolj suha pa sveža in vlažna, pri tem pa | ne mastna. Krema se uporablja tudi proti koži. posebno na nosu, če ie mastna in če se sveti.
Krema Tokalon hrana za kožo (bele barve) olepšava, obnavlja in osvežuje kožo n* jedistvene način v treh dneh. Uporabljajte jo ztutrai. Ce tmate gube na licu. uporabljajte kremo Tokalon hrano za kožo, rožnate barve po noči. ker ona pomlajuje in hrani Vašo kožo. ko spite.
*
Uradništvo Hranilnice dravske banovine v Ljubljani javlia žalostno vest, da je preminul gospod
Pavel Ebner
blagajnik v pokoju
Na njegovi zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 14. februarja t. 1. ob V* 4. uri popoldne.
Blagemu tovarišu ohranimo prisrčen in trajen spomini
V Ljubljani, dne 13. februarja 1934.
1910
I
Emil in Hugo Ecker kot lastnika tvrdke L. M. Ecfcer, sinova, javljata žalostno vest, da je njih dolgoletni očetovski prijatelj in nad vse zvesti sodelavec, gospod
Ebner Pavel
včeraj po dolgem in mukepolnem trpljenju preminul.
Vedno neumornemu ohranimo trajen in časten spomin.
Ljubljana, 13. februarja 1934.
A. ChristI:
53
SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA
Romao
In mahoma se je zavedela, da ji tudi Knighton odkriva svojo notranjost, čeprav na drugačen način kakor Derek. Jecljaje in nespretno so mu prihajale besede iz ust.
»Od trenutka, ko sem vas prvič zagledal---Saj — saj bi še
ne bil izpregovoril — a gospod van Aldin utegne vsak dan odpotovati, in potem morda ne bi imel več prilike. Vem, da še ne morete ničesar čutiti zame — to bi bilo nemogoče. In vem, da je prevzetno od mene. Malce premoženja imam — ne dosui — ne. nikar mi ne odgovarjajte, saj vem, kakšen bi bi!l vaš odgovor. Samo — ker bom morai najbrže mahoma odpotovati — rad bi — da bi vedeli, da vas imam rad.«
Njegove nerodne besede so jo ganile. Tako nežno je bilo njegovo vedenje, tako spoštljivo!
»Samo nekaj sem vam še hotel reči. Ce bi kdaj potrebovali
pomoči —«
Prijel jo je za roko in jo stiskal minuto ali kaj. Nato jo je izpustil m naglo odšel proti kazinu, ne da bi se ozrl.
Katarina je negibno obsedela na svojem mestu. Derek Kettering — Rikard Knighton — kako različna sta bila — popolnoma različna drug od drugega. Nekaj dobrotnega je bilo v Kuightotiu. nekaj, kar je zbujalo zaupanje — Derek pa —
Nato je zdajci obšel Katarino čuden občutek, ki je bi! skoraj podoben halucinaciji. Bilo ji je, kakor da ni več sama v kazinskem parku, ampak da sedi nekdo zraven nje, in kakor da je ta nekdo
pokojnica — Ruth Ketteringova... In Ruth neizrekljivo koprni po tem, da bi ji nekaj povedala... Tako čuden in živ je bil občutek, da se ga ni mogla otresti. Z brezpogojno gotovostjo .ie čutila, da ji izkuša duh Ruthe Ketteringove sporočiti nekaj, kar nemara odloča o življenju in smrti. Le počasi je ta dojeni zbledel Katarina je vsta" la. Drhtela je. Ruth Kettenngova je bila prestopila mejo. ki loči žive od mrtvih, in potrkala na vrata njene duše. Zakaj? Kaj ji je hotela povedati?
21 POGLAVJE Razgovor z Mirello
Ko je Knighton zapustil Katarino, je šel iskat Hercula Poiroia. Našel ga je v igralnici, kjer je premišljeno tvegal najmanjši stavek na sode številke. Ko je Knighroii prišel do njega, je bila pravkar prišla številka tri in trideset, in grebljica je odnesla Poirotov stavek.
»Smola!« je rekel Knighton. »Ali boste še igrali?«
Poirot je zmajal z glavo.
»Ce je tako, ali vas smem nekoliko motiti, gospod Poirot? Rad bi vas nekaj vpraša!.«
»Ves sem vam na voljo. Ali se greva izpreha.at?«
Stopila sta pod milo nebo, in Knighton je globoko zasopel.
»Rad imam rivijero,« je dejal. »Prvikrat sem bil tu med vojno, pred dvanajstimi leti, ko so me poslali v bolnišnico lady Tamplino-ve. Po strelskih jarkih na Flandrskem se mi je zdelo tu kakor v raju.«
»Lahko si mislim,« je reke! Poirot.
Nekaj minut sta molče korakala drug zraven drugega.
»Ali me niste hoteli nekaj vprašati?* je nazadnje vprašal Poirot.
»Da. Ali ste kdaj kaj slišali o Mirelli — plesalki?«
»Prijateljici gospoda Dereka Ketteringa, kaj ne da?«
»Da, nio mislim. Ta dama je pismeno prosila gospoda van Aldina za razgovor. Naročil mi je, naj ji kratko odgovorim, da je noče videti. Davi ie prišla v hotel in dala spet prositi mo.ega šefa za razgovor. Rekla je, da gre za nekaj silno važnega.« »Zanimivo!«
»Moj šef je bil besen. Rekel mi je, naj jo kar robato odpravim. Drznil sem se mu oporekati. Popolnoma mogoče se mi je zdelo, da bi imela ženska kako važno sporočilo zanj. Tako trdno sem bil prepričan o tem, da sem šel vzlic njegovemu naročilu dol in sem govoril z njo.«
»To .ie biio popolnoma pravilno.«
»Dal sem ji razumeti, da ima gospod van Aldin ta hip preveč opravka in je ne utegne sprejeti, da mi pa lahko zaupa vse, kar mu ima povedati. V to se pa ni dala pregovoriti, ampak je odšla iz hotela. ne da bi bila odprla usta. Imam pa zanesljiv vtis, da ženska nekaj ve.«
»To je resna zadeva,« je mimo dejal Poiroč. »Ali veste, kje stanuje?«
»Vem.« Knighton je povedal ime njenega hotela.
»Prav,« je rekel Poirot. »Takoj poideva tja.«
»in gospod van Aldin?« je obotavlgaje se vpraša! tajnik.
»Gospod van Aldin je trdoglavec. Takega človeka ndti ne iz-kušam prepričati. Treba je ravnati, kakor da ga v ob če ne bi bilo.«
Knighton se menda še vedno ni popolnoma strinjal z njim, a Poirot se za to ni menil.
Prijavila sta se plesalki, in takoj nato je prišel odgovor, da ma" demoiselle prosi.
Ko sta stopila v plesalkino stanovanje, je Poiirot takoj začel govoriti.
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-s>ojbina za sirro alt za dajanje naslova Din j.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1— Po Dm l,— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kanu, »Auto-moto*, »Kapital*. »V najem*, »Posest*. »Lokah*. »Stanovanja odda*, »stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Žival i«, »Obrt* ir, »Len* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek*. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor *i pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, olača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega znočtja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratne pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fih je vposiati v pismu obenem z naročilom.
Potniki
K&yr rfcr tnfavo potni'.'«. pi»č» m r»ka 31! r*r; •* n* ■»ij* naslona ali s*
iifro S Dia. — Kdor sprejema potnike, pl» S« bMfio »a 1 Din; dajanj« naslova ali
tu fcifro r« S Din. (5)
Potnika
«	m v Maribora, r«
je-djroot	avto - stroke,
iščemo proti proviziji. — frrnu <ihe z navedbo referat« pod »Aato-stroka« na otfijvsoi oddelek »Jutra«.
392'J-o
Službo doBl
Vsaka tK»e'i« 30 par; ia. dajanj« r.JU;rva aii u š;fro r>» 3 Din. f!)
Kroj. pomočnika
4 .•£•:<> -zu-ri-sm v veH-i -n.	takoj sprejm«
' roja-SS65-1
A iton Medveštdc, '-™> »• v<>, Trbovlje 1.
Vsaka besedi 1 Din; «* da-jatre 'uuMOva alt šifre r*a .5 Din. (9)
Radio
(bn.»<jr»>Jri) kupim. — Ponudil« mi oglasim oddelek »Jutra« r>'jil Šifro »Kupic«
Avta; moto
Viaka beae<ia 1 Din; r« dajanj« !»**io>» »i i
sa šifro pa 5 Din. (10)
Modeli rja
f-	sprejme io-
«»-«« če-vljer. Ponudbe t tiavcib" !>« er os postno «•	»'-ct I. Kranj
3462-1
Gospodinjo
•» kuhanja. šiva r ja tn ■«>rh h:<mh dri, sprejmem. VVov r oglasnem odilf'ku »Jutra«.	3900-1
Deklico
i — T^J let s'aro. za p.«miOč (i 1 šivanju in gospodinj-►■'jvu. »prejmem takoj. — Prednost imajo drkfia te debele. Soklič, Dom-obran »i; a 23/1.	3902-1
Postrežnico
ii f'i"i(i. vaitvtvo in «ttreu»o. k: raa tu i i samostojno in i kti^rvj kuhati, s j. r e j m e n'»!?ww dr ti ■/ * r *» ve« d«tn im-i-io sl-o^kinje. v Ogl -']' »■"■ '*■ fl
».hitra«.	SOfn-1
Pošten sluga
r k are: j" 8—1?,<M*> »'n <t<i-
h" rr^s-ro v *Ti?n.T«.'k IMTI po^i »r:ti v Cri:tt. Ponndbc o«
(. ' ' ■ ^ - i-■ ' v Crr f.i	> '/■ v. *' '' ' 1 *
Prodajalca (ko)
* iertr^vo Ia	Pi.ti
»pr^jmtTD t tr?<w:n«>. l>r>-m-ibr n.i	»-Mririt
■».1-t'frt« po<l f-t> 3(Vv5«.
3796-1
izložbeni aranžer
»* koti fek«ljo, fe iš-t-e. — jv-nvdbe ocia^ai i>dde-i ».In-tra« pod rrt5kf> >i. ■n.r.tf- lftSI«.	''04V1
2 tovor, avtomobila
znamke Ford.	no«l
nost; 3 V« itj 2 ti^n'.. v te i-o dobrem 6t«n;:j tigodiao proda 2 a ž e k. Ljub..«na. TavC-arj^ve »l. U. 3138-10
Iščem zaprt avto
za po-tovanje dio 3000 km. AvKKpoeestnikl z rrisk« ceno n«.' re iorai'0 j» 1-t 't'fon it. 34-25. '	31>34-iO
Vrtnar
čon»ki, 37 l-ei star, dobro verairan v stroki, iSOe za takoj ©iu-žbo. — R. Vokai. Ka.r!ovec, Rijefcka ce^te 41 3S.M-2
Lokal
za trgovino, odfkitn t Sto-žieah. Ponudbe na o?'fl«-ni oddeVk »Jutiflc pod šifro »Majhen k-kalt. i»!i'-li>
Kuharica
e d-^goletrvim »i>i46ewV-m. iWe eiužbo za č-ei dan. — BN«« ii. 2/1.	3931-2
Brivski pomočnik
dober driavef iin bubi ce-r. vojn Ki ne proet. išoe »lužbo. Reflekt.ira na stalno ntetto Zm-ožen :*• tudi voditi podrtižm'lK>o. Al^k*^, briviKea r.a Poljanekl cesti 13.	3&4S-2
ujflaj.1 trg. ina^sja po 1 Din bešeda; tU janj« oaai.oTs ali u šifro 5 Din. — Ojla« »oeialn^ga ma^a.j« ka beseda 50 j»r; t* 5aj»nje n»-sk>va aii za Šifro <« .3 Din. ;'7;
Pas za narod, nošo
kupim. — Ponudbe nn po-dnržtiioo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pstf«.
SšOO-7
Železno blagajno
It. 4 aii 5 kupim. Pismen« ponudb« na og.af^i oddelek »J»trn« pod šifro -B a-?a;na«.	3622-7
Parni kotel
manjše dimenzije. co«, d'0b:o ohro:r.j<-iii0, ku<p:in. — Toi-ne ponudbe og-;<!»»ni 0'Wt'--k »Jutira«	#ifro
»Pr\,-m kote'«.	3»l!t-7
Službe išči
Vsaka bosed* 50 i«r; za lajotije naslova ali Šifro ;>a S Din. (T
Zobotebnik
?. večletno pra.kčA. va'fii
t*ph de'. 'Jfp jinižbo. Po nudbe na ogV'H-;ri oddelek »Jutrs« pod »?!>re>r,.
9SS7-2
Služkinja
IšiV s 1. marcem ritižbo t kub:tij<, kje v mostu. po. nuflbe iw	odd-eiek
..Tutrs« pot1 zmiC-ko • Po Stena«.	3»2:l-2
BoIj?e dekle
(kutiar>n> k' r^>r«v';a rttč: dniiga bi.š-Tifl delu. žeV » 1. marem prememiH f!nSl>o k boljši obitrijl po,m;idibe na oj^of. oddelek »Jutra« pod »Kuharica«.	3930-2
Kapital
Vsaka bmttla 1 D'..n. »a lajanj* na«!ora ali za Šifro pa 5 Dtn figi
Vloge bank
kupujemo io prodajanS'0 najkulainmeje Ka.roč-iia :t province i«vr4u;e!nij najza nealjivej«? ia .rflgovot pra ,oži'te znam.k«i »a 3 Din Po^lorni ta vod d. d.. Tj* greb. PraJks aošca 6/11
74-16
Kot kompanjon
sod «VujoC. z 10—20.000 Din pristopim tja, kj^r sta uepeb in gara.rtci.ja popolnima sigurna. Cenj. dopise z natančnimi navedbami na oglee. oddelek »Juitra« pod »Deiavea«.	3377-16
Kniižico
Ijitid^ke pu^ojslnice r vem mceta. z vlogo 31.000 D:r.. in kn^žrco Baniovin-eke hremlTiice v Ljubli:ani. '/. viii>?o S2.000 Din prodam Ponudb® pod »Go-tiovina« na podružmeo »Jutra« v Mivribjmi.	3941-1G
Poslovni prostori
nasproti pošte s 1. marcem n<i razpolago. — Pojem: 1 a daje Radio Dol>er!iet, d. z o. z.. Seie.uburgcva t;i. 7/11 31*37-19
..! Din « lajanje na*li>ra ah 'JI 5'f"> na 5 Din 'SV
Srebrne krone staro zlato in srebro
5 u p 'J ; e rtfinerij«	h
kovin v Ljubljani [lirika ilica ž:-ev 36 - vhod z Vidovdaniike et>;r (pr: »tilni M'ima).	70
V: najem
Vsak« beseda 1 Din; za dajanje naslova aH za iifro pa 5 Din. (17)
Trgovino
meš. baga dam takoj v
najem Stanovanje tudi. — Pogoji zelo iigod-oi Straus. S k o?; j loke. Mestni trg.
3613-17
Gostilno
na prometnem kmjn oddam v najem. Le.p sen fina t vri in prostor za ba-linea-nje. N.-.&lov v oddelku »Jiitra«. SSM6-17
Stanovanja
Vsaka tn^seda 5" par; za daianje naslova ali za šifr« 3 Din. (21-a)
Enosob. stanovanje
event.. majhno dvosobno, v sredi.ni mes;a, iščem z majem ali kakteje. Predipog^tj solnčno. Plačam do 6lH.> Din Pooudbe na oglasni odde-kk »Jutia« r»od šifro »Lna OreUa«. ___3906-31/a
V Kranju
ali Stražišču
Bče.m eta.no vanje. Naslov p.vve oglas, o-ldeiek Jutra 3913-21/a
Štirisob. stanovanje
ki ee uporabi.« ludi za p: ssrne. oddamo ta k ■ »j aii z marcem. Ogl-ed med 9. tn 12 n-a Aleksandrovi cesti It. 5<'I de>uo. 2779-21

iliiiin
Vsa.ka beseda 50 »ar; z* dajanje naslova ali za šifro 3 Din. t'23-a)
Opremlieno sobo
s>trogo eepariranio. z vhodi m s stopnjiioa, s 1. marcem 'šče državni uradnik. Ponudbe na ogasni odde-Vk »Jutra« pod šifro »S'al-no 33«.	3872-23. a
Vsaka Desefla 1 Dt.li ta dajanje naslova ali M iifro po 5 Din. (331
Čebulček
razpošilja v vsaki
n: O" naj-nizj« Moška nje i.
m noža cen Cršič. 3337-33
OpremHeno sobo
lopo iai enažitjo. v bližlad Evrope, najraje na Gos.po-sveteki ces-ti. išf-e gospod s 1. marcem. Ponudbe na og'a«. od 1-el'i-k »Jutra« pod »Boljša sobe«. 3908-23/a
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (311
Dvosob. stanovanje
solof.no, oddt«m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3910-21
Solnčno stanovanje
5—tfsobtvo v strogem cen t-ru mesta oddam. — Po nudbe aa ogla.soi oddelok »Jutra« pc»d »Komfort.no«.
3&.T1-21
Enosob. stanovanie
s kuhinjo in pritlk':riami oddam z marcem 1 aH največ 2 osebama v Kri-zevniški ulici šte-v. 6'I.
3917-21
Sobo odda
Vsa.ka beiseda 50 par za dajanje naslova ali za Šifro 3 Din. (23)
Trisob. stanovanie
lepo — v b'ižini ba.nske uiprave oldam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnčno«.	3922-31
Sobo
lepo opremi ien«, t elektriko in pos-ebnim vhodom oddam bo!:šemu solidnemu gospodu. Naslov v ogl3=. oddeiku »Jutra«. 3930-23
Opremljeno sobo
oddam 1 a^'i 2 dijakoma, ozir. gospodičnama, event. z viso »S'krbo. Klavir na razpolago. Naslov v otr>. oddelku »Jutra«. 3904-23
Gospodično
stprejmem po nizki "eni v sobo 9 ko[«!nico v Nebo ti&irku. Naslov v og'a«. oddelku »Jutra«. 3898 23
Mesečno sobo
lepo in solr.čno, s popolnoma se^;ieri:anim vb-dom | b stopnjišča, oddam stal nemu gospodu s 15. februarjem. Ogledati v Knaflje-vi uiiiei 13/11. S9t»9-23
Sobo
« posebnim vhodom, oddam za pisarno ali kako obrt. Dop:se n« ogV.s. od delek »Jutra« pod značko »Tvrževj cesta, blizu sv. Krištofa«.	SS8T-23
V NEDELJO 21. T. M. PRVIKRAT NOVA, IZVIRNA SLIKANICA „JUTRAM
= LJUBO JURKOVIC
ILUSTRIRAL VL A D I M I R M A Z I
VELIKI IN MALI BRALCI »JUTRA« BODO Z NAVDUŠENJEM SPREMLJALI NEZASLIŠANE PRIGODE PRISRČNE MAJCENE LILI
PAZITE NA ZAČETEK!
21. FEBRUARJA T. L.!
NAROČITE »J U T R O«!
X
V»*ka bosetla 1 Dtn; u daja-nje naslova ali sj iifro p* 5 Din. (20)
Stavbno parcelo in enonadstropno hišo
prodam. Dc-n-o* čistih S7c. Nos!sov v oglasnem oddelku ».Jutra«.	191C-:X>
(i lli Kutman:
Bili, Bohifev sin
. , Jr„	
V & -v, @ ^	
	1
Tako misleč se je Martin Capin pobral in krenil čez nadaljnjo brv na vrt. Malo je manjkalo, pa bi bil prijel Bilija, ki je pravkar izkopaval peso. A v zadnjem trenutku mu je Bili ušel; z dolgimi skoki jo je popihal in se skril za živo mejo. Ko je Martin žalostno gledal za njim, ga je zdajci prekinila zvita misel. Da, da, tako bo storil!
i
I
Hišo s trg. lokalom
pri pra vitim za vsako obrt. oddam v o«.j-c-m na pro-mfrtinem kra.»u, 5 minut od farne cerkve in 10 minut o-l postaj«. Poleg hiše ie velik vrt in hov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1920-20
Hiša
v sredini Crija. pnpravn« za vsako obrt. pod ugod-nami pogoji naprodaj. — Sprejme htdl rtr>::'<> no prvo mesto. Istiota.in oddam
gostilniški lokal j
pod ugodnimi pogioiji. Nu slov r>ri podruitiici »Jirtra« v Celju.	3914-20
Umrl nam je po dolgem trpljenju, v 73. letu starosti, naš iskreno ljubljeni oče, brat, svak, stari oče, gospod
PETER HABICHT
krovec in meščan mesta Ljubljane.
Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Celovški cesti št. 78.
Ljubljana, dne 13. februarja 1934.
1907
Žalujoči ostali.

Sobo
l vhodom e stopniišča. J oskrbo oddam s 15. februarjem na Cankarjevem nabrežju »t. 19/111. Istotam oddam tudi majhon
kabinet s hrano
stalni gdč. — iffl sprtjirom
sostanovalca
3911-23
Sobo
lepo in snažn-o. oddam gospodu. Naslov v ogasnera odde-iku »Jutra«. 1915-2i
Sobo z 2 posteljama
oddam za 300 Din. event. tudi z vso oskibo ali brez Naslov pove ogl. oddelek »Jjtrac.	3925-23
Opremljeno sobo
zračno im čisto, s posebnim vhod»>m. oddam takoj v Rožni dolini, cest« IV št. 25.	3927-23
Sostanovalca
dijaka alt gospod? sprej-m-m. Naslov v ogLasnem oddelku i Jutra«. 3S34-23
Prazno sobo
?. npo-rabo kuhinje oddam. Naslov v og'asnem oddelku • Jutra«.	3949-23
Parcela
m*, v Studencih pri Mariboru naptoda-j. Pojas-d«je S^roc. Gregorji feve ulica 13. Studenci — (Nova lili ca).	3939-20
Jjokali
bescla 1 Din; '<* daj«.nj« naslov« ali
/.u šifro j« 5 Dia. (19
Pekari}o
Odda fnanc Grebene, Tr bovije z«, &ivo. S478-1S
Trgovino
t m-ešaflim blagom oddam ta-k'>j. Naslov v og'a*fit-ni oddelku »Ju.tra«. 3903-19
Modna trgovina
d»ibr>o w[«-ija.na oa nai pro m etme jS točki Maribora naprodaj. Potrebe« kapibl 50.fH)0 Din. Nasov v og oddelku »Ju-tra«. 3936-19
Javijaimo, da je po daljši mučni bolezni gospod
Pavel E bil er
hranilni eni blagajnik v pokoju
12. februarja 1934 umrl.
Pogreb bo v sredo, dne 14. t. m. ob % 4. popoldne izpred hiše v Gosposki ulici št. 10.
Pokojnik si je pridobil pri nas za svoje 381etno vestno in vzorno službovanje časten ter trajen spomin.
Ljubljana, dne 13. februarja 1934.
Hranilnica dravske banovine, LJubljana
Prazno sobo
-trogo čepa rira.no. v cen •ru mesta ,ck«j poceni od dam — najraje oni osebi. '<<v. Nunska ulic« 3. prt-•ličje.	3951-23
Solnčno sobo
opremljeno za 2 06»bi, « posebnim vbod-om, tu.i: z oskrbo poceni oddam blizu Velesejma. Naslov v ogl. oddelku »Juitra«. 3929-23
Opremljeno sobo
solnč-no, 5 nr,nuit od univerz^, za	Din takoj oddam v Gradaški u'. 8.
3932-23
Solnčno sobo
lopo opremljeno, se<["arira-no, v centru mesta odalatn 1 ali 2 boi.išima g^Ofi'0-ma. Naslov pove oirlasni oddelek »Jutra«. 39:33-23
Elegantno sobo
s posebnem vhodom — v Centra mesta oddam boljši osebi. Naslov v ogitismem odd-eiku »Ju.trai. 3936-23
tfi^nhsa
Vsaka beae-Ja 2 Din. za o-ja-nje naslova ali šifre pa 5 Din (26)
Frizerko
čvTSto, staro do 23 let, ki zna eaiaoeto.iao železno tn vodno ond'ula«ijo. želi spoznati miad in zastaven frizer (Zagrebčan) radi že-n-1'tv e in skupnega potovanja. Ponudbe s siiio. ki se vrne. na naslov: škara P.. Zagreb. Poet« >-est:iTite 3907-25
Vsaka beseda 2 Din. za dajanje naslova ali Šifre pa 5 Din. (34)
Planinke
Odgrr<>r bočjjmo »Fa.rltje«.
1914-21
Ramazan
Priporočetvo in n^avadtvo fi-št.o takoj dvigniti. 3t«33-24
Vsaka beueda I Dio. 4« dajanje naslo»a aji
ta Šifro pa 5 Din. (37
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrovc mali oglasnik
Najlepše Vam
prepleska pohištvo
v brušenem laku
(po praksi, pridobljeni na Dunaju)
MARTINC, ČERNE & CO.,
d. z o. z.
Ljubljana, Vošnjakova ul. 8, tel. 28-14.
VSAK GOSTILNIČAR"
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
BERMET • VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej pri
M A R I N K O V. SREMSK3 KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
Mestni pogrebni zavod
Občina Ljub j« n-a
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod
PAUL EBNER
višji uradnik Hranilnice dravske banovine v pokoju
dne 12. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 74. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 14. februarja 1934 ob % 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.	^1906
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Nikolaja. Prosimo tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 13. februarja 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoLi Ribmkai. Ln. Narodno tiskarno d. d. kot Učkarnarja Frant Jezerse*. Za inserauu dei je odgovoren Aioja NovaJi. Vsi 9 Ljubljani.