slavnost št. 47 SŽZ. v Newburgu
ke že Jetke i" članice Slo-
^ tia !! | zveze so kar na-Nftij 'lu z vsakovrstnimi % '"amfe«tacijami, potom
* akt Zd'8ujeJ° naše kul" %ajvJ0sU- D°ba parad Nho U' ker se Počasi lepega vremena, Hr e žene in dekleta SeijrPrej "Panje, da bo-!:^ihodn SOnčne nedel-ie. To-° nede'jo Se bo rši-\a 7 °d S1°venskega D ma do cerkve sv. kateri K slikovita Parada, Si k, prisostvovali 'Cl SŽZ> ko bo bla-So,. ,menške in slovenske št- 47 SŽZ, ki '■Ste" Llttle Floweir Ca-% ^godkom bo št. 47
Pve T/eti jubile-i sv°J'e \ ■" Marljive odbornice
S 2a ,^riPravljajo že par ; Dpi 'Ca velik praznik in
S«valnost bo gotovo
;!sen 'eplm uspehom.
por°ča, bo krožek
>novilVtej paradi vpo-mj uniformah, ki so
%i b Prav Posebnega v
Wak in zlatimi okra-
30 se pa tudi
Jhtnejt'aa b°do imele čim
lWo naSt0p' bomo
Stoj njih spretnost
% Vas t0P, Smo kar sigur-& len 0p0Zarjamo, da ne i^u ^ parade, ki bo v ^obj. nedelJ9 popoldne, %]f * cetrt na tri. Cer-% ' b°do ob treh. Po-blagoslovljene panja 6 Palice' z znakom %osi;m ljubezni, katere \ i(1 v Paradi. .
!!:\vni?ra bosta občepo-i-Va t • Anthony Per->C mela bosta oast->vk° odličnih častnih
ft C?,sledeči: Jug0"
I^Vi 0ga: Mr. in Mrs. fX l> Mr. Anton Me-Bates; Mr. in SQ^Mr.in Mrs. Ik? hZ Councilman); Ji; Mrftne in Miss Ruth
4A%P,Albert Toth in
v'"'Mrs'Joseph bo Amalia
V1 Par V Perk0-L5 sv. j ade bo igrala god-
CJ lePoVrenca- Po para-
CS k,/Zbran program
H "W »ega bo vodila
V* Pro Mrs- Albipa 8ramu bo nastop
i'V^ni Plesi po-
«eT dr- perkota, po-
! % ln nastop mladin-
Vih' P 14 v starokraj-Vb0s? p0P°ldanskem \!N . lran banket in Ckatef prične večerni VS §t bo otvorila lU0 • 47 Mrs. Louise
\S k!r°čila nato vod-Helen Toma"
V nar°dno himno
\ > bn tgnes Žagar, "Ivan Zorman. ča,°do- Ustano-SiNfe *»tje in K SžZ- Potem bo
3 5° Sled vpodružnice št.
Moiiy
S sl Mlakar, Carol \t C bradač, Anna bo ^ Jerman. De-i%1 V tdala Miss Mil-bosta pela iV SpjT^n in Mrs. Ag-^N ^'jal ju bo Mr.
solo bo po-
ausar.
Dramski klub podružnice št. 25 bo pa vprizoril šalo-igro eno-dejanko "Usodna zamenjava." Sledila bo živa slika v spomin umrlim članicam, kakor tudi pomenljiv prizor v počast desetletnici podružnice št. 47. Ta del programa bo končan okrog devetih zvečer in nato se razvije plesna veselica, za katero bo igral Kristoff orkester.
Veseličnj odbor obljublja najboljšo postrežbo vsem gostom, zato pojdimo gotovo v nedeljo v Slovenski narodni dom v New-burg na 80. cesto, kjer bo lepa družba in sijajna predstava podružnice št. 47, ki vabi vse članice SŽZ in ljubitelje lepe zabave na udeležbo!
K desetletnici št. 47 se naše uredništvo tem potom pridružuje mnogim čestitkam, ki so jih izrekli prijatelji v lepi programski knjižici, ki bo oddana v nedeljo posetnikom proslave ter želimo, da bi vse dočakale najmanj še eno desetletje v dobrem zdravju in plodonosnem društvenem delovanju! živela, dekleta! -o-
Preloma z Japonsko ne bo še, ker je Roosevelt odšel domov
Washington, 16. okt.—Predsednik Roosevelt je poklical danes popoldne na važno posvetovanje razne diplomatske in vojaške voditelje m se ž njimi posvetoval glede položaja na Japonskem, kjer se je odpovedala vlada princa Konoye.
Konferen'ca je trajala eno uro in 50 minut, toda noben ni hotel povedati, o čem se je vršil razgovor. Državni tajnik Hull, ki je ostal pri predsedniku 20 minut dlje kot drugi, je izjavil, da mu je bilo prepovedano podati kako izjavo.
Da je položaj resen, kaže že to, ker je predsednik sklical svoje voditelje na posvetovanje. Toda kriza ni trenutno še pri rokah, ker je odšel Roosevelt za več dni na svoj dom v Hyde Park, N. Y. Ako bi bil prelom z Japonsko v vidiku, bi Roosevelt gotovo ne odšel iz Washingtona.
Washington je pričakoval, da bodo začeli Japonci rožljati s sabljo, ker Nemci zmagujejo na ruski fronti. Vselej, kadar so bili Rusi v ofenzivi, so bili Japonci pripravljeni na mirna pogajanja z Ameriko.
-o-
JPO v Maple Heights! Zadnjo nedeljo se je organiziral v Maple Heights odbor iz tamkajšnjih društev, ki bo sodeloval z glavnim odborom Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Odbor je sledeč: Predsednik Anton Perušek od SND; podpredsednik Louis Simončič, tudi od SND; tajnica Agnes Vrček od dr. čas št. 460 SNPJ; blagajničarka Antonija Legan od dr. sv. Družine št. 207 KSKJ; zapisnikarica Antonija Kastelic od dr. Dom št. 25 SDZ r nadzorniki : Andy Hočevar od dr. Dom št. 25 SDZ, Mary Golla od pevskega zbora Planina, Ana For-tuna od podruž. št. 42 SŽZ.
Podružnica 10 SŽZ
Vse članice podružnice št. 10 SŽZ so prošene, da gotovo pridejo v nedeljo 19. oktobra ob devetih zjutraj pred Slovenski dom na Holmes Ave., kjer se bodo slikale. V slučaju dežja se bodo slikale v Bukovnikovem študiju.
Blythin obljubuje črncem parke zdaj pred volitvami
Sodnik Frank J. Lausche je včeraj govoril na zamorskem shodu in napadal župana Bly-thina, ki je obljubil zamorski naselbini park za otroško igrališče. "Mene bi bilo sram delati take obljube dva tedna pred volitvami," je rekel Lausche. "če so bili republikancem vaši otroci tako zelo pri srcu, kaj so pa delali zadnjih šest let, ko je Roose-veltova WPA organizacija pošiljala milijone v Cleveland, pa ni bilo denarja za igrišče zamorskim otrokom? Zdaj pa, nekaj dni pred volitvami, vam pa obljubuje republikanska administracija vse."
Lausche je apeliral na zamorce naj volijo zanj, ki stoji za principi predsednika Roosevelta, ki je največji zaščitnik zamorskega naroda. Odpokličejo naj take republikanske voditelje, kot je Blythin, Burton in drugi, ki so nagovarjali volivce, naj ne volijo za Roosevelta.
"Ako bom izvoljen županom, bom jaz župan in nobena organizacija mi ne bo narekovala, kako naj upravljam mesto. Ravnal se bom samo po svoji vesti in delal za blagor vsega meščanstva brez razlike."
Poroka
V soboto 18. oktobra ob devetih zjutraj se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Miss Mary Kobal iz-815 London Road in Mr. Cyril Traven iz 11202 Revere Ave. Svatpvanje bo zvečer v SND na St. Clair Ave. Mladi par bo odšel na poročno potovanje v Shenandoah Valley, potem bosta imela pa svoj dom na 11202 Revere Ave. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu. Lepa filmska slika
Danes prično kazati v Loew's State kino gledišču krasno filmsko sliko "Smilin' Through." Glavne vloge imata Jeanette McDonald in Gene Raymond, ki v tej igri prvič nastopita skupaj. Vsebina igre pripoveduje o nesmrtni ljubezni, katero ne more streti niti smrt. Pri predstavi je mnogo lepega petja in glasbe. Clevelandski Slovenci vabijo na lepo zabavo
Priljubljeno društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ prijazno vabijo vse prijatelje in znance na ples v soboto večer 18. oktobra v Twilight dvorano, 6025 St. Clair Ave. Johnny Pe-con bo igral vesele poskočnice. Odbor bo preskrbel vse potrebno za obro postrežbo.
Podpora!
"Nova doba," glasilo ABZ, prinaša izpod peresa 'urednika g. Anton Terbov-ca sledečo sveto resnico, katero miš urednik z vsemi štirimi podpiše:
"Delo urednika je podobno delu hišne gospodinje v tem, da ni nikdar končano. Kakor hitro urednik pošlje v svet eno izdajo lista, mora pričeti pripravljati gradivo za drugo, in kakor hitro gospodinja pomije posodo od kosila, mora pričeti lupiti krompir za večerjo. Je pa ena velika razlika. Ako se gospodinji prisinodi kosilo, ve to samo njena družina in domači pudelj, ako pa vaš urednik spusti kaj "prismojenega" v svet, ve to vseh 25,000 članov in še par sto nepoklicanih zunanjih kibicev za dobro mero. Pa ga potem pri bardh ali pri kofetu vlečejo skozi zobe, da vsled kolcanja poskakuje na uredniškem stolu."
Vlada in diplomati odhajajo iz Moskve
Japonski kabinet je odstopil, ker narod zahteva vojno z Rusijo .
Tokio, 16. okt.—Japonska vlada premier j a princa Konoye je podala ostavko, ker ni kos položaju, v katerem se danes Japonska nahaja. Govori se, da je vlada padla v prvi vrsti zato, ker ni mogla doseči sporazuma z Zed. državami in pa ker vojaška stranka zahteva takojšno akcijo vzpričo nemških zmag na ruski fronti. Časopisje je zadnje čase odločno zahtevalo, da se preneha z naporom doseči sporazum z Zed. državami.
Premier Konoye je izjavil, da on ne mara nositi odgovornosti, če pride do preloma z Ameriko in je raje podal demi-sijo obenem z vsem svojim kabinetom.
Japonska vojaška stranka pazno motri rusko fronto in kakor hitro bo izgledalo, da bo Rusija padla, bodo Japonci udarili v Sibirijo, da tako odstranijo rusko nevarnost na Daljnem vzhodu. Japonsko časopisje je danes z velikimi črkami nagnanjalo, da je japonski poslanik že odšel iz Moskve. To znači, da so Japonci zelo veseli nad zmagami svoje zaveznice Nemčije.
-—»-o,--- ■
Poškodovan rojak
Težke poškodbe v rami je dobil Paul Krašovec iz 1533 E. 172. St. Na cesti mu je postalo slabo, ko se je vračal s pokopališča, zadel je v robnik ceste tako močno, da si je izvinil kost v rami. Želimo mu, da bi naglo okreval.
Prijazen obisk
Včeraj so nas obiskali Mr. in Mrs. Joseph Cekuta Sr. in sin Eddie iz Girarda. O. Eddie je prišel k zdravniku na preiskavo, ker od avtne nezgode pred dvemi leti še vedno ni popolno-, ma zdrav, dasi se mu zdravje počasi boljša.
Osma obletnica
V	nedeljo 19. oktobra bo v cerkvi sv. Vida darovana ob sedmih sv. maša za pokojnim Rudolfom Princ v spomin 8. obletnice njegove smrti. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni.
30 dnevnica
V	pondeljek ob 6:30 bo darovana v cerkvi, sv. Vida sv. maša za Pokojnim John Stihom v spomin 30 dnevnice njegove smrti.
O pokojnem Louis Stefančiču
Kot smo že poročali, je v sredo zvečer umrl p0 dolgi in mučni bolezni Louis Stefančič, star 62 let, stanujoč na 1110 E. 64. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Paulino, rojeno Ken-da, doma iz Tolmina na Goriškem, sina Franka ter štiri brate: Franka, Štefana, Antona in Leona ter več drugih sorodnikov. Rojen je bi! v 'vtui Malo
olje, fara Col nad Vipavo, kjer zapušča brata Emila, po pol brata Janeza in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 34 let in je bil član društva Slovan, št. 3 SDZ in društva Naprej, št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo pod oskrbo pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi. Naj počiva v miru v ameriški zemlji, preostalim naše sožalje.
V Euclid bo žegnanje
V soboto' in nedeljo bodo naši Euclidčani zajemali z veliko žlico. Kot poroča naš neumorni narodni delavec Jim Rotter, bodo pri Slovenskem društvenem domu obhajali spomine na sta-rokrajsko žegnanje in sicer v soboto večer z okusno večerjo, za nedeljo bodo pa kuhani in pečeni štruklji "na sapo," krofi, flan-cati in druga telesna dobra dela. Na programu je ples, petje in splošna domača zabava. Narod je prav prijazno vabljen od blizu in daleč.
Kazan, 450 milj vzhodno bo zdaj sedež ruske vlade. - Nemci poročajo, da so vzeli Odeso in več drugih važnih mest. - Rusi so pripravljeni braniti Moskvo do zadnjega moža.
Iz zanesljivih virov se je sinoči poročalo, da je Stalinova vlada zapustila Moskvo in se preselila v Kazan, 450 milj proti vzhodu. Ta vest sicer še ni uradno potrjena, toda v London so dospele vesti, da je vsa ruska vlada odšla iz Moskve in jo pustila v rokah vojaških oblasti.
Vesti nadalje zatrjujejo, da je odšel iz Moskve ameriški poslanik Steinhardt z vsem svojim štabom. Odšlo je tudi japonsko in švedsko poslaništvo in najbr-že tudi poslaništva drugih držav.
Iz Berlina se poroča, da je po 59 dneh obleganja padla Odesa, utrjeno pristanišče na črneni, morju ter da imajo Nemci v rokah vso črnomorsko obal, od Romunije do polotoka Krima.
Toda poročilo iz Moskva zatrjuje danes zjutraj, da so ruski brambovci odbili vse naskoke na Odeso, da so nemške in romunske čete, ki so napadale mesto, utrpele težke izgube in da so bile prisiljene skriti se v strelske
jarke pred mestom. Ruske ženske in otroci branijo Odeso ob strani vojakov za močnimi barikadami. Nemci trdijo, da sestoje te barikade iz celih kupov padlih ruskih vojakov.
Iz poročil je razvidno, da armada še nima namena zapustiti Moskve. Angleška poročila zatrjujejo, da bodo še dolgi in vroči boji za posest ruskega glavnega i^esta.
Rusi poročajo, da se nadaljuje vroča bitka na vsej fronti, toda da ni nobene posebne spremembe, dočim trdijo Nemci že zadnjih 24 ur, da so prispele nelnške prve kolone že 60 milj do Moskve.
Vesti iz nepokorjene Jugoslavije
Velik dogodek bo v Barbertonu v nedeljo
Graditi bomo začeli novo cerkev Presvetega Srca Jezusovega v slovenski naselbini v Barbertonu ! In v nedeljo 19. oktobra bomo zasadili prvo lopato na stavbišču, ki je za en lot zapadno od sedanje cerkve. Na tem lotu — upamo — bo enkrat stalo pa novo župnišče.
Vemo, da ta novica ne bo spravila sveta s tečajev, a za nas Barbertončane je pa to zelo velik in zelo vesel dogodek, in želimo, da bi se ga z nami veselili tudi naši prijatelji iz Clevelan-da in drugod. Naše slovenske katoliške družine imajo mnogo prijateljev od vsepovsod, ki radi mnogokrat pridejo v Barberton, tudi župnik jih ima. Naj sedaj pokažejo in dokažejo svoje pri-
jateljstvo in pridejo v nedeljo k nam in se z nami povesele tega izrednega dogodka in nam pomagajo kopati temelj novi cerkvi. Sicer jim za to res ne bomo ničesar plačali, pričakujemo, da bodo še oni kaj prispevali za to izredno čast, da bodo mogli z zlato lopato kopati temelj novi cerkvi.
Torej kateri ste res naši prijatelji: pridite v nedeljo k nam in pomagajte nam kopati temelj za novo cerkev! Začeli bomo s pobožnostjo v cerkvi ob 2:00 popoldne, iz cerkve pojdemo v procesiji na stavbišče, kjer bo blagoslovljen prostor, nato bo govoril P. Kazimir Zakrajšek v slovenskem jeziku, v angleškem pa Rt. Rev. Canon J. J. Oman, oba priznana govornika, nato bomo £>a v imenu božjem zasadili pr-
vo lopato in nadaljne, kolikor jih boste ljudje hoteli, številu nadaljnih lopat ne bo meje in tudi velikoušnosti in požrtvovalnosti ne. . .
Kakšna bo naša nova cerkev, bom še poročal. Ne bo kaka svetovna katedrala, ponižna cerkvica bo, v slogu staro-angleških podeželskih cerkvic, in bo morda ravno vsled svoje skromnosti tem bolj privlačna. Naših fara-nov ni mnogo, zato si ne moremo privoščiti kake razkošnosti. Vendar so se mnogi farani izkazali zelo velikodušne, drugi se pa še bodo, o tem ne dvomim. Kajti nekateri so še kar nekam dvomili, ali bomo začeli zidati ali ne. — Torej sedaj ni dvoma: začeli bomo in pridite pogledat, naši prijatelji! — Rev. Matt. A. Ja-ger.
Iz Carigrada poročajo, da Nemci s pomočjo svojih zaupnikov tiskajo v Beogradu letake in razglase proti, vladi generala Sir moviča, ki jih lepijo na zidove in na vozove cestne železnice. Težnja in cilj te nemške propagande je, da zvrne s sebe odgovornost Nemčije za neizzvani napad na Jugoslavijo in za divjaško bombardiranje Beograda.
V	Beogradu navzlic najstrašnejšim kaznim vsak večer in vse noči odmevajo streli. •
Vsi poskusi sestaviti nekako "srbsko vojsko" so propadli, čeprav beograjsko glasilo zasednih obiasti "Novo Vreme" vsak dan poziva častnike, rtaj se prijavijo oblastim. Vse ljudstvo vidi v takem delovanju izdajalstvo in se oblastim ne prijavlja.
Pretresljivi so podatki o sprejemu, ki ga je beograjsko prebivalstvo priredilo angleškim ujetnikom, ki so jih Nemci zajeli v Grčiji in na Kreti in potem skozi Beograd peljali v Nemčijo. Ljudstvo je vsem grožnjam navkljub angleškim ujetnikom naskrivaj dajalo kruha, potic, mesa, sadja in oblek. V Topči-derju je nemški vojak ustrelil nekega Beograjčana, ker ga je zalotil, ko je Angležu dal cigareto. Ob prihodu angleški ujetnikov je ves narod glasno pozdravljal angleško vojsko in Anglijo.
Razmerje med Italijani in Nemci v zasedenem jugoslovanskem ozertilju je zelo napeto. Italijanski vojaki javno pripovedujejo, da so proti vojni. Obračuni med italijanskimi in nemškimi častniki zaradi tega so na dnevnem redu. često nemška vojska strelja na poedine italijanske vojake, če se nočejo pokoriti.
Reka Neretva je bila pred tedni tako polna mrličev, da pri Mostarju ni bilo mogoče s čolni voziti po njej.
V	Splitu so množice beguncev iz Sarajeva, Zagreba in Beograda, največ Srbi in Židje. Mnogo je tudi Hrvatov, somišljenikov HSS. Italijanske oblasti, ki so sprva bile prizanesljive, so zdaj krute in pripoveduje se v Dal-
maciji o ljudeh, ki ste jih sinoči še srečali, a jutri jih zemlja požre. Cene živilom strašno ra-. Dvanajst - jajc stane 20 lir, liter olja 41 lir, kilogram hrušk 6 lir. V Dalmaciji in Istri iobi oseba 60 gramov sladkorja na mesec, sto gramov olja na mesec in sto gramov kruha na dan.
"Štefani" po, oča iz Zagreba, da je Pavelič ukazal popis premoženja vseh državnih, samoupravnih in občinskih uradnikov, ki so bili postavljeni od decembra 1918 do aprila letos. — Zakaj ni težko uganiti.
London poroča, da je porušena proga med Ljubljano in Zagrebom.
Zaradi čestih nemirov v Zagrebu in zaradi nepadov "hrvatske seljačke zaštite" na Paveli-čeve ustaše in nemške vojake je načelnik, policije Artukovič izdal ukaz, da se morajo vsi javni lokali zapreti do devetih zvečer. Po tej uri je Zagreb mrtvo mesto.
Zaradi velikih nemirov v Sloveniji in v Črni gori je Mussolini poklical na odgovor komisarja "Province Lubiana" Grazioli-ja in vojaškega poveljnika Črne gore, generala Pircio Biroli.
Madžarske oblasti so na jugu "svoje države" prijele dva srbska "komunista," ki sta oba priznala, da sta pripravljala novo vstajo. "International News Service" poroča, da je eden obeh priznal, da je po navodilih iz Moskve pripravljal vse za prihod ruskih 'parašutistov' v "Južno Madžarsko."
Pennsylvancani vabijo
V nedeljo 19. oktobra, ob sedmih zvečer, bo priredil pevski koncert zbor "Rožmarin" v Am-bridge, Pa. koncert bo v Ruski dvorani na 306 Maplewood Ave. Tudi pevski zbor "Bled" iz Library, Pa., bo sodeloval.. Po koncertu bo pa ples, za katerega bo igrala Jack Peršinova godba iz Warren, O. Fina zabava je garantirana vsem. Narod je vabljen od blizu in daleč na to lepo prireditev*
AMERISKftWoOMe VIN A
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	v C^Jb
" I IN LANGUAGE ONLY	A R	A K ? I f/"Nit /»n	SLOVENIAN MORNING
WL-.	AMERICAN HOME	DAILY newspaper
M 243 ^^!!====:=	---1________________________ - ' -i—1---i i |	' ■	i, i | '
__CLEVELAND, P., FRIDAY MORNING, OCTOBER 17, 1941	LETO XLIV. - VOL. XLIV.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«17 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
_Published dally except Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
■la Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.CC. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta W00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year
Single copies, 3c__
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office et Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______
3	No. 243 Fri., Oct. 17, 1941
BESEDA IZ NARODA
Izza kulis v Washingtonu
(Za AmeriSko Domovino poroda kongresnik Stephen M. Young)
Naš narod ni v vojni. Samo kongres lahko napove vojno. Predsednik Roosevelt je kot vrhovni poveljnik mornarice ukazal našim bojnim ladjam streljati na nemške podmornice in roparske ladje, ako jih zalotijo v naših vodah. Kakor hitro jih zagledajo, naj odpro ogenj nanje. Nekaj podobnega sta svoje čase napravila tudi predsednika John Adams in Thomas Jeffersort. Tudi ta dva sta ukazala ameriški bojni mornarici naj strelja na roparske ladje. Naša mornarica je potapljala francoske frigate v Karibejskem in piratske v Sredozemskem morju. Toda tiste roparske ladje so posvarile, predno so napadle, nemške podmornice napadajo brez svarila. To je razlika med roparji srednjega veka in pros viti j ene moderne dobe.
Lord Halifax, angleški poslanik za Zed. države, je rekel: "Nobene angleške invazije ne bo v bližnji bodočnosti na evropski kontinent, ker število naših vojakov ne bo odločevalo v teh okoliščinah."
Posjaniku v preudarek si usojamo omeniti to-le: Tri milijone je oboroženih Angležev in Škotov doma. Vrhu tega je dva milijona oborožene domače brambe. Premier Jan C. Smuts iz Južne Afrike je rekel: "Vštop Zed. držav v vojno je neizbegljiv. Ako bodo imele besedo pri sklepanju miru, naj imajo besedo tudi pri bojevanju. Nikakor ne morejo stati ob strani in nas navduševati."
Mi bi radi vedeli, na kateri strani stoje Angleži, ko navdušujejo Ruse? Žalostno je, da se ni moglo izkrcati par sto tisoč Angležev na Norveškem, da bi prisilili Hitlerja umakniti nekaj svoje mehanizirane armade iz ruske fronte in jo poslati na z hodno fronto.
Premier Smits in poslanik Halifax naj se malo pomirita, dokler Anglež sami ne prično nekaj bojevanja, namesto da bi dajali to "či,ist" Kanadčanom in Avstralcem.
Dobro bi bilp, če bi ameriške ženske iz visoke družbe, Ki žrtvujejo čas, delo in denar, ter najemajo palačne glavne stane, kjer zbiraj«} "zavoje 'za Britanijo," posvečale nekaj več pozornosti iri podpore revnim ameriškim družinam. Toda morda ni zanje častno dovolj in ne bi bilo v soglasju z današnjimi časi, če bi pomagale sirotnim in slabo hranjenim Amerikancem. Žalostno je dejstvo, da je bilo izmed 1,800,000 potrjenih novincev 800,000 izvrženih radi'telesnih napak, čeprav s? danes ne gleda toliko na telesno perfekt-nost, kot se je včasih. O tem moramo premišljati in tega sila važnega problema naj bi se lotile ameriške ženske iz visoke družbe. Njih neutrudljiva energija in neusahljivi viri bogastva bi lahko v tem oziru mnogo stofila.
Clevelandski Slovenci vas vabijo
Zadnji teden ste že lahko či-tali v Ameriški Domovini, da priredi društvo »Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ jesensko plesno zabavo in sicer v soboto, 18. oktobra v Twilight dvorani. Torej, kdor je bral to zadnji teden že ve in kdor pa tega zadnjič ni bral pa naj danes bolj dobro pogleda in bo vedel kje in kedaj se vrši naša plesna zabava.
Kdor si želi par ur vesele in domače zabave, naj se odloči in pride v soboto večer v Twilight dvorano k "Clevelandskim Slovencem" na ples in garantiram vsakemu, da se bo vesel vračal na svoj dom. Nobene druge ceremonije ne bo na naši zabavi, kakor ples in pa seveda tudi kaj za prigrizek in pa ta najboljšega od zida bodo točili naši fantje omenjeni večer. Vstopnina je samo 35 centov. Za ples pa bo igral Pecenov orkester.
Prav vljudno vas vabim vse splošno, da se odzovete temu našertiu vabilu, posebno pa so gotovo vabljeni člani sosednjih društev, ki spadajo pod okrilje Slovenske dobrodelne zveze. Vam kličem vsem skupaj na veselo svidenje v soboto večer v Twilight dvorani pri "Cleve: landskih Slovencih"! Z bratskim pozdravom,
Frank Kočan, tajnik -o-
"Cvet," petje in ples
Ce verjamete al' pa ne, imam častno prisego in priče, da se udeleži te prireditve, sicer prireditve pevskega zbora "Cvet" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., v soboto večer, dne 25. oktobra naš velikokrat obetajoč posetnik, urednik Jaka. (Zgornje sem zabeležila da bo imel Jaka dovolj časa, da si umisli dober izgovor, "zakaj ni mogel pridit.")
Namreč namen mojega dopisa je vas vse opomniti, da rezervirate soboto, 25. oktobra, za prireditev, katero priredijo pevke zbora "Civet." Ples se prične ob 7:80 uri zvečer iti ob 10:15 uri se pa prične pevski program, ki bo vseboval več duet o v, slovenskih narodnih pesmic in en Strausov valtz v angleščini. Po končanem programu se bo pa nadaljeval ples in prosta zabava.
Ljubitelji petja in prijatelji slovenske kulture naj si gotovo zapomnijo.ta dan in si lahko nabavijo vstopnice že sedaj od pevk zbora Cvet. Obenem prijazno vabimo sosednje zbore "Planina," "Slovenija" in "Zvon," da nas obiščejo na ta dan.
Natančen program bo priob-čen v tem listu prihodnji teden. Pozdrav,
Ančka Traven -o-
Društva Najsv. Imena
Zadnjo nedeljo je bil naš dan, kakor nam ga narekujejo naša pravila. Pokazalo se je, da* apeli, ki so bili priobčeni v Ameriški Domovini na članstvo društev Najsvetejšega Imena iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu, le niso bili brez uspeha.
Prijazna cerkvica sv. Kristine v Euclidu je bila ta dan pri osmi maši določena samo za nas člane dr. Najsvetejšega Imena, ko smo skupno pristopili k mizi Gospodovi, Res priznati moram, da je bila lepa udeležba iz vseh štirih slovenskih fara, kar je na vsak način dobro znamenje, da se naši slovenski fantje in možje še zavedajo vrednosti svete vere.
Sveto mašo in pridigo je imel
naš prvi organizator teh društev Najsvetejšega Imena med ameriškimi Slovenci, Rev. Kazimir Zakrajšek, ki mu je bilo gotovo v veliko zadoščenje za ves njegov trud, ki ga je imel z ustanovitvijo teh prekoristnih cerkvenih društev med cleve-landskimi Slovenci. Lepo število fantov in mož je pristopilo med sv. mašo k sv. obhajilu, kar je zelo častno in dobro znamenje za našo Slovensko zvezo društev Najsvetejšega Imena iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu.
Po cerkvenem opravilu pa je bil serviran zajtrk v spodnji dvorani. Ob tej priliki je zopet spregovoril par vzpodbudnih besed Rev. Zakrajšek, ki je med drugim izrazil posebno zadovoljstvo nad tem, da smo ustanovili zvezo teh društev vsaj v clevelandski škofiji, kajti to je bila njegova želja že pred davnimi leti in izrazil je tudi upanje, da se bo delovanje te zveze raztegnilo tudi na druge slovenske fare v naši škofiji in mogoče tudi izven nje.
Dalje je govoril tudi g. Brady, ki je predsednik vseh društev Najsvetejšega Imena v clevelandski škofiji. Imel je precej dolg govor, v katerem nam je povedal precej zanimivih reči iz delovanja in pomena teh društev, ki so največja cerkvena organizacija lajikov na svetu. Predstavljen je bi1, tudi g. Corbett, demokratski županski kandidat v Euclidu.
V resnici je bil to lep dan za vse člane naših društev. Končno pa nas veže tudi dolžnost, da se na tem mestu iskreno zahvalimo našim bratom pri sv. Kristini za vso postrežbo in izkazano gostoljubnost, ki ste nam jo izkazali ob tej priliki. Kadar pa -boste prišli vi k nam, pa vam bomo vse z veseljem povrnili. Bog plačaj!
Michael Kolar ---o-
Prispevki za Lauschetovo kampanjo
Sledeči prostovoljni prispevki za Lauschetovo kampanjo so bili izročeni "The Collinwood Citizens' Committee":
Joseph Zele & Sons Funeral Directors $25.00.
$10: Lodge V boj No. 53 S. N. P. J., Mladinski Pevski Zbor, Waterloo Rd., Slovenian Cooperative Stores, 667 E. 152nd St.
$5:00: Lodge Friendship Grove št. 125 W. O. W., Mrs. Mary Marincic, Lodge Blejsko Jezero No. 27 S. D. Z., Leo Kau-sek, Lodge Modern Crusaders No. 45 S. D. Z., Anton Bokal.
$2.00: Mrs. M. Jontez, John Debeljak, John Yanchar, Anton Salamon, Jerry Zmunt, John Bohinc.
$1.00: James Gospodaric, Anton Gospadaric, Frank Wolf, Peter Rostan, John Jamnik, Joseph Burja, John Hfrvatin, Andrew Benedict, Mrs. Katie Mlakar, Frank Rossi, John Wintar, Mr. in Mrs. Joe Wintar, Mr. Louis Furlan, Mrs. Josephine Stare, Mrs. F. Pezdirc, Mr. in Mrs. Joe Vrh, F. F. Schwarz, Erazem
..............................-................ ....... ......—
Da se ne pozabi. . .
____ .' ' , '
Z oziroma na Rubertijevo statistiko, katero smo navedli že prej ,je bilo v šolskem letu 1618-19 samo 392 slovanskih osnovnih šol v Julijski Krajini, brez Reke, ali 285 slovenskih in 107 hrvaških in v vseh 786 razredov. Vse šolske mladine je bilo 65,041 in sicer 48,160 slovenske, 16,881 hrvaške šolske mladeži, katero je poučevalo 745 učiteljskih moči.
Kljub svečani obljubi, da "bodo dali Italijani slovanskemu prebivalstvu več šol, kot jih je bilo pod Avstrijo," je ukazalo italijansko vrhovno poveljstvo zapreti vse slovenske in hrvaške privatne šole in izdatno število javnih slovanskih šol v Istri. (Ko so radi tega protestirali v parlamentu prvi poslanci, ki so zastopali slovansko manjšino, jim je bilo rečeno, da se je to zgodilo zaradi drugačne porazdelbe prebivalstva v Julijski Krajini, kar so doprinesle mirovne pogodbe, zlasti pa rapallska pogodba.
V teh 392 slovanskih šolah, ki so smele še ostati odprte in edini zasebni slovenski šoli, ki je smela poučevati še v učnem letu 1919-20, je postala italijanščina kot obvezen učni predmet, katero so skoro povsod .učili Italijani, ki niso niti razumeli materinščine svojih učencev in ki v mnogih slučajih niso bili niti kvalificirani kot učitelji. O uspehih teh "specialistov" si lahko mislimo. Toda to ni zadrževalo italijanske vlade, da jih ne bi nagradila z izredno plačo za njih "narodno delo."
Večina zaprtih slovanskih šol je zopet odprla vrata, toda samo kot italijanske šole. Mnogo hrvaških šol v Istri je bilo spremenjenih preko .noči v italijanske in hrvaško uči-teljstvo je bilo ali odstavljeno, ali izgnano iz dežele. V ostalih šolah so bile vsak teden določene dodatne ure za pouk v italijanščini.
Toda vse to je bila samo nekaka predpriprava za tako-zvano šolsko reformo. S kraljevim dekretom od 1. oktobra 1923, akt št. 2185, je bila izdana sledeča določba:
"Od šolskega leta 1923-24 naprej bo italijanščina učni jezik v vseh prvih razredih ljudskih šol, kjer je šolska mladina tujih narodnosti. V nastopnem letu bo isto veljalo za vse 2. razrede in tako dalje tako, da bo ob koncu števila let, kolikor letnikov jmajo te šole, italijanščina edini učni jezik v vseh ljudskih šolah. Kar se pa tiče učenja drugega jezika, se bo napravilo druge določbe."
DEFEND THE HOME FRONT
Gorse, A Friend, Frank Slosar, John Sorz, Ludwig Kernel, Frank's Cafe, Anton Sedey, Joseph A. Siskovich, Frances Novak, .Joe Spenko, Mike Repic> Mrs. J. Kastelic.
Sledeči prostovoljni prispevki pa so bili poslani direktno na 1031 Guardian Bldg. "Lausche for Mayor Committee":
Katherine Turk $1.00, Tony Kodrich $2.00, Mr. in Mrs. John Kodrich $3.00, Mr. in Mrs. Mar. tin. Frank $5.00, Frank Andri-ancic $3.00.
-o-
"Collinwoodske Slovenke" se zahvaljujejo
Proslava 20 letnice ilašega društva Collinwoodske Slovenke št. 22 Slovenske dobrodelne zveze, ki se je vršila 11. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave., je sijajno uspela. Mladi pari so se vrtili po vabljivih melodijah izvrstne godbe, da je bilo kar veselje. Starejši pa so posedli krog miz in se veselo pogovarjali, prepevali in drugače zabavali.
Navzoče ustanovne članice so dobile v znak spoštovanja lepe, velike rdeče nageljne. Posetili pa so nas tudi nekateri glavni odborniki Slovenske dobrodelne zveze in sicer: predsednik Joseph Ponikvar, glavni tajnik John Gornik in Frank Surtz. Vsem tem se naše društvo še posebej zahvaljuje za njihovo naklonjenost.
Prav lepa hvala pa tudi članom in članicam sosednjih bratskih društev za poset in vašo prijaznost. Prepričani bodite, da vam bomo ob prvi priliki tudi povrnile milo za drago.
Kar se pa tiče naših delavk, pa moram reči, da so res>pridno delale, tako v kuhinji (kjer je bilo treba delati kar tri dni skupaj), za baro in sploh, kjer je bilo potrebno kakšne pomoči omenjeni večer.
Prav lepa hvala tudi vsem dekletom, ki so stregle pri mizah. Res ste bile nadvse vestne, ker ste resnično skrbele in si prizadevale dati gostom najboljšo postrežbo. če bi ne bilo pri našem društvu tako- marljivih in delavnih članic ,ki ste pomagale, bi se gotovo ne mogle pohvaliti s tako lepim finančnim uspehom.
Najlepša hvala tudi vsem cenjenim udeležencem in prijateljem društva. Z vašo navzočnostjo ste pripomogli, da se je naša jubilejna prireditev obnesla v splošno zadovoljstvo vseh članic našega društva. Končno pa lepa hvala tudi našim slovenskim časopisom "Ameriški Domovini," "Glas SDZ" in "Enakopravnosti" za priobčanje naših reklamnih dopisov. Pozdrav, Frances Tomsich, zapisnikarica. -o-
Iz Zadružne fronte
Nekoliko zgodovinskih podatkov Slovel ženske zveze si. 47
KRATKA je doba deset let, toda za obstanek m uc < društva je jako pomenljiva. Da, v teku deset le j sebno v društvenem življenju mnogo napravi, poseb'10 složnost.	jjj
Podružnica št. 47 SŽZ je bila ustanovljena P° Mrs. Helen Tomažič in Mrs. Antoniji Dolinar, obedve ^ yard Ave., Cleveland, Ohio. Ker je vsako pričeto de'o ^ in odgovorno, tako sta tudi omenjeni v enem oziru ^ veseljem od hiše do hiše za novimi članicami, po pa sta plaho gledali, ako jima bo uspelo delo, katero s j črtali, da sedaj ali pa nikoli more pri novif podi'U J zmaga v vseh ozirih in k njej more priti prva kamp*"1^ grada SPOMINSKA KNJIGA, kar se je tudi uresničido. 1 Prvi sestanek je bil dne 17. junija 1931, na ka^ tj bila povabljena tudi Mrs. Albina Novak, ki je bila .A glavna odbornica SŽZ. Do takrat je bilo vpisanih ' .J deklet, izmed tel\se jih je še nekaj prav pridno zavz .jj dobilo še toliko članic, da je bilo koncem junija 1 ustanovnic, kar je presegalo čez vse v isti kampanji- )lj
Dne 13. septembra 1931 je prišla £1. predse Marie Prisland iz daljnega Sheboygana ter naši P0'^ . M časten način izročila SPOMINSKO KNJIGO ob Prl1^ udeležbe in lepega programa v Slovenskem Narodn na 80. cesti.	s5iin
Za petletnico smo imele novo društveno zastav0^ .J lom sv. Terezije, katera je bila blagoslovljena d«e ' ■ 1936. Botrovala sta ji spoštovana Mrs. May C. Ba Louis L. Ferfolia.	^m
Ker je bila naša podružnica ustanovljena ob P J jubileju.organizacije, smo prav vesele, da nam je mogoče pomembne jubileje obhajati ž njo, ter vedno J da damo tudi materi SŽZ lepo vezilo z napredno ^A družnici. Tako so se za petletnico potrudile sosesy® Pugelj, Zupan in Meserko ter dobile 56 novih članic J nži, slednja je odnesla ime "princezinje," podruž dobila čarter v dar. Sestri Zupan se je dovolilo, ^ močjo tajnice H. Tomažič ustanovila vežbalni krože > , ob blagoslovitvi društvene zastave vprvič nastopil- .J
V	juniju leta 1937 je vežbalni krožek imel banderčka s simbolom MALE TEREZIJE CVETK«> ^ FLOWER CADETS), kateremu sta botrovala spoS j A. J. Perko in njegova gospa soproga.	on
Letos, ko naša podružnica praznuje desetlet'1^ krožek petletnico, ter je podružnica ž njim zopet .^M dovala. Dekleta so si nabavila lepe uniforme, v Ka zastopale podružnico in kot zavedne AMERIŠKE ^gjej imajo danes veliko srečo in čast, ko se z veseljem vc(lj zvezdnato in slovensko zastavo, kateri poneso naJP1 sv. Lovrenca, da tamkaj zaprosijo božjega blagos jr in nas obvaruje še v bodoče hoditi prosto in svobod"1> m njenima zastavama. Ker so vse tu rojene m ^e, °tj vedno spominjajo, da so jih rodile slovenske m» ^ffl terih domovina je v tem času prepojena s krvjo j črni plašč. Kapitanka krožka je Miss Mary Sadar. ^ ^fj
V	teku desetih let je smrtni angel iz naše sre ^A* pet članic v večnost, in sicer: 1934 Jennie Praznik-Gustinčič, 1938 Julib Koračin, 1939 Mary Oblak, A Natlačen. Dne 26. septembra 1941 se je nepričak°vj]g ^ mi preselila sosesfcra Ana Šulen, katera se je vese.8il?' j jubileja, toda Bog je hotel drugače, tfne 10. °kt0
pa preminula sestra Margaret Vičič. Naj jim
Podružnica šteje ob desetletnem jubileju 1 s tem ni rečeno, da je naše delo dovršeno ali šele pričeto. Katera še ni članica SLOVENS^ J ZVEZE, vas vabimo, da pridete v našo vrsto.
ODBOR L. 1931
Duhovni vodja, Rt. Rev. J. J. Oman Louise Zidanic, predsednica May C. Bates, podpredsednica Antonija Dolinar, blagajničarka Helen Tomažič, tajnica Jennie Pugelj, zapisnikarica
Nadzornice: Frances Bricel Ida Brozic, Jr. Valentina Bizjak
Vsi in vse, kar živi, stremi za izboljšanjem svojega položaja. Pri živalih opažaš dejstvo, da nabirajo in spravljajo za poznejše potrebe, pri človeku enako. Ampak tu se neha; človek si je ustvaril izkoriščevalni aparat, •kakršnega si sam Satan ne bi mogel izmisliti. Da se tega izne-bijo, so poskusili marsikaj, in dogodi se dostikrat, da se prav po otročje veselijo nad kako "dvorno revolucijo" ali podobno, češ, sedaj bo bolje, v resnici pa samo zamenjaš zatiralce.
Ako hočeš imeti ekonomsko revolucijo, tedaj moraš vstopiti v organizirane delavske vrste — v zadružno gibanje. Tukaj je prilika storiti ono za kar stremimo — odpravo vsega izkoriščanja, gorja in vojnih grozot! Same dobre, lepe želje ne izdajo ničesar. Delavec si mora sam pomagati iz položaja, in nikoli ne dopustiti da bi mu pomagali "prijatelji delavstva" potom vojn za stalno iz sistema ki ga davi! Zato, prijatelji, vsi v zadružne falange, pod zadružni prapor.
Slovenski priseljenci v Cleve-
ODBOR L- 1 j.V
Duhovni vodja, Rt. Be".'{d ri Louise Zidanic, Preds.en,edSei Antonija Dolinar, Mary Rickard, blagajn"-Helep Tomažič, tajnica ^ Louise Stopar, zapisn"4
Nadzornice: Ann Mareda Frances Bricel Mary Mauer
j A
Duhovščina
skimi naP*
V listu "New f Nation" je zam"11" rff zadržanju l°ndofli/.| ne med zračnim* hovniki vseh veroi jo velik pogum 111 , sebno pohvalo z j" John Groser, ki se /i napadi poda vedj f, najrevnejše oV^iCj * njimi cele noči P^/. mostovi ali	Ce i
meljske železnice- ^ potreben duhovi* % tj, obstali rade pejjj j h tru. Med števil^J
niki različnih ver ^t?
da toplo prijatelj ' v in tesno sodelP*%£ je pač to po P^o/;,!
nih veroizpovedi jjjD ^
pa Si pripadniki pomagajo. A	'
bil vso pomoč V tolik pa pri ang^.'A kloniščih molU0^ / A jutranjo in večei ^p d sec omenjenega minja, da se Je ^ psi ske polnih časi« ^e ] zala življenjski membnost vere-
landu so si organizirali svoje za-
druge, znak pojmovanja raz-
mer in položaja, in torej imajo
priliko delovati zase. To posebno
v tem mesecu, ki je Zadružni mesec. Agitira in pridobiva mu prijatelje, odjemalce in delničarje. Ako še niste, postanite, in začetek preporoda bo tukaj.
To ni "vsa naša aktivnost. Vselej je v tem mesecu tudi lepa, velika razprodaja, in ta bo od torka do sobote drugega tedna. Zaključno pa bo tudi velika plesna veselica z večerjo v soboto 25. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., spodnja dvorana. Direktorij vabi na razprodajo in se priporoča za vašo naklonjenost in zraven pa tudi na ples. Med nami bo tudi skorogotovo županski kandidat Lausche, če ga le ne bodo drugod preveč zapoznili in zaposlili.
Ena ostane: Delavci nastopimo skupno v zadružne vrste, or. ganizirajmo še druge okoliške zadruge, postanite člani in odjemalci obstoječih ter udeležite se vseh aktivnosti obstoječih.
Joseph A. Siskovich, tajnik. -—o--
Povprečne plače avtomobilskih delavcev v letu 1904 so znašale $11.50 tedensko.
satan in iskariot
k^,,	Po nemškem Izvirnika K. Mays
"Da. C,
Naletel Se Spet ne motim> *lri„ a v Wadiju na Ayune,
«ilovJedOVala' kaJ ^ je
Neli vfrU in v soteski> da ,. Javnega šejha Ayu-
Na bori nj^ovih ljudi b odlf 0 korali plačati vi-
NasmUpnino- 0žrnila s*a %lan°mi.vsega krivi, jim Ulj asa imena in nas po-
viiai
vsi divJi'
Nku • ačati tako °£r°-
%'0Pmn0, In maščevati M 0(1 2a bastonado, ki sem
Ho triti njihovemu šeJ' ila^iim Meltona pra-
*0febit'ajamo Za nJima» in No, J Se Prosila, naj nas
H'ne h--bi ne bili neum-^biH z obema rokami Za u®odno priliko. Hiida so na nas, nas na-vejo dS0 Meidžeri, ker do-Vind ,Je rod Meidžeri pa-'it ra. a b°mo prav radi k nasedli njihovim k"4 nas zvabili y tole
S k K'i
lo!^islim» ee Ln,aj Jim povrne, bi Ho tor' b»I musliman. \ nej je stal tisti ka-** i eVKerjetno na konici! We bllo le suniti pa se
Caprl vhod-
Nk>d,?n radl nas postavili k
fHlt0,na Sta prispela f'ska] d njihovega de-fo v e bi bila še vidna, \'1?am bila, ne bili bi ka.' Pa nič ni bi_
Vel- •
S Pfin Je tale Past Že dol-Jii^j avlJena in da ni-' kl smo slepo šli v
V	*.
H Sejhova hudobija Si Se »neje -M Kadil
^sti je pil ^ nami. n, *	braniti nas
r ak° je mogoče, da
Jdoiž U najsvetejše pra-V^.08« gostoljubja ?" J- I)ob ga radi tega ne bo-H Di) 0 Ve. da nismo mu-S tižamiSli' da lahko ne-Jče,» Ura. prevari, koli-
SiLnekaJ mi razloži! ;	Je'dejal, da je
ti u Je ime Welad en-80 tile
>Sht ' beJha Ayunov tj U jG sam ujel, v nail'Vri m ime mu je Fa-
;wšte ~r!"
i Vaiejo Več rodov, Fa-Mi Je vrhovni šejh, [Hy /amo šejh enega EN )la yunov- In prave-P." aftl Cfotovo tudi ni
tov i' Qrd0 nas je nalašč sodiš ' v fi% v o našem polo-
I % uevarnosti?"
IV v ako sta Mel-Ha« Ul Zahtevala E'4 48morajo takoj us-
loOs bod°> nas iitn h2astražila
in le
h <HiS|j. °omo izmuznili>-. % ' Ua so še V wadi-
V Tuniziji
V	^ n-p0d nogami, ne-
CS "J °dtod- Pa tudi da bi ča"
t. ny Uih^i Ce se o pra-^ N?a neta iz dežele
^ Nd * »a parnik pri. V New "
^i^'^aj" 6ta dediščino.
S^jaTudi Sam sem ta-12 tele luk"
K*	znnaj, kako
PVHli ra?'' P'iN^j bo/ 2VijaČ0- Po"
f;\	°nile zunaj
I	Tvoji pu-
I Nta ' le Pokaži jim, ' pa se bodo ko j
umaknili."
"Ne pozabi, da je mnogo psov zajčja smrt!
In če bi se tudi zbali naših pušk, — kako pridemo ven?"
"Prav tako, kakor smo prišli noter! Skala ne tehta več ko pet do šest stotov. Taki trije, kakor smo mi, ji bomo že kos!"
"Bi že bilo, če bi imeli vsi trije prostor ob skali, da bi se lahko hkrati uprli ob njo."
Winnetou je molče poslušal najina ugjibanja,, Na Emery-jev predlog pa se je oglasil:
"Skale ne moremo odmakniti. Moja brata naj niti ne poskusita!"
"Pa bi le poskusili! Nobene možnosti ne smemo zavreči!"
Nisem dvomil, da bi vsi trije ne bili kos šest stotov težki skali, toda prepričan sem bil, da ji nismo kos v ozki razpoki.
Pa poskusili smo.
Winnetou in Emery sta se hrbet ob hrbet postavila v razpoko in se uprla z rameni ob skalo, sam pa sem se sklonil črez oba ter pomagal. Z vsemi močmi smo se vpirali, smo tiščali in pritiskali, pot nam je curljal po licu, sopli smo, — zaman. Prostor je bil preozek, pritisk ni zadel samo skale, ampak tudi stene, mnogo moči je silo v izgubo, niti za las se ni premaknila skala.
"Pustimo jo!" je sopihal Emery. "Ne premaknemo je!"
Zunaj so se krohotali bedu-ini. Angleža je ujezilo. Kregal se je:
"Jih čujeta, —? Prisluškujejo! Slišali so, kaj počenjamo, smejejo se nam! Da jih imam tule pred seboj, minil bi jih smeh —!
S silo se ne da nič opraviti. Torej z zvijačo!
Hm —! pa kako —?"
"Lte nič se Tie prenagli'! Dobra misel počasi zori!"
Winnetou se je oglasil.
"Moj brat naj počaka!" je dejal s poudarkom. "Tako mu je svetoval tudi Charli. Winnetou sluti, po kaki poti pridemo ven, in bo tisto pot tudi poskusil."
"Katero pot?"
"Ali moj brat Emery še ni opazil, da so tla v votlini vlažna?"
"Seveda sem opazil."
"Ali so stene tudi vlažne?"
Oba z Emeryjem sva potipa-la po stenah.
"Suhe so,!" je dejal Anglež.
Dvignil je preprogo in poti-pal še po tleh.
"Tla pa so res vlažna!"
In Apač je razlagal avoje duhovito mnenje.
"Moj brat je gotovo opazil studenec zunaj pred skalo. Od tistega studenca prihaja vlaga v tla votline. Vlaga pa nikdar ne prodira v toliki množini skozi živo skalo. Tla votline in razpoke so torej pe|čena. Razpoka globoko in je napolnjena s peskom do višine naših tal." Ves navdušen je vzkliknil Emery:
"Skala leži torej na pesku?"
"Da. Tako vsaj mislim."
"Izpodkopali jo bomo?"
"Da."
"Ugreznila se bo in zlezli bomo črez njo na prosto —?"
"Tako misli Winnetou."
Ugovarjal sem.
"če izpodkopljemo skalo toliko, da bi se ugreznila, moramo kopati pod njo. Pogrezni-la se bo na nas in nas zmečkala!"
Molčala sta.
"Ampak —," je menil Emery, "Winnetouova misel je vsekakor zelo pametna in uporabna! Tla pod skalo so peščena in pesek se da izkopati—!"
(Dalje prihodnjič.) --o--
Izmed vseh'registriranih vozil jih je 41% na farmah in v mestih pod 2,500 prebivalci.
Poroka na povelje Napoleona Bonaparte
V družinski kroniki Napoleonovega generala Davousta je neki švicarski novinar odkril poročilo o poroki, ki jo je zapo-vedal Korz in ki ga ne omenja noben življenjepis tega nasilni-ka.
Bonaparte je bil tedaj še konzul, pravkar je pripravljal eks-pedicijo na San Domingo. Vodstvo je ekspedicije je hotel izročiti možu svoje najljubše sestre Pavline, generalu LeclercuJ Leclerc pa ga je prosil, naj vodstvo izroči rajši komu drugemu, ker namerava vzeti svojo povsem mlado, edino .sestre iz penzionata in poskrbeti, da se čim prej poroči.
"To ni nobena ovira," je dejal konzul. "Vašo sestro poročimo že jutri. Stvar je torej urejena. Pripravite se, da pojutrišnjem odpotujete. Jutri zvečer bo vaša sestra poročena. Ta trenutek še ne vem s kom, lahko si pa mislite, da ji najdem dobro partijo." Leclerc je zaman ugovarjal. "Prosim nobenega ugovora. Govorii sem razločno in ne želim novih opazk."
General, ki je bil navajen tiranskih manir svojega svaka, je zapustil sobo brez besede. Nekoliko minut pozneje je vstopil general Davoust, da bi si izprosil nekoliko dni dopusta. Hotel bi se poročiti.
"Z gospodično Leclercovo?" ga je prekinil Bonaparte. "Da, da, to je prava družica za vas."
"Ne, general, to je pomota. Moja zaročenka je vdova po gospodu R."
"Poročili se boste takoj z gospodično Leclercovo!" je dejal Napoleon z ostrim poudarkom.
Da'voust je postal temno rdeč. "Dal sem gospe R. svojo besedo in jo mislim tudi držati. Ljubiva se in nič me ne more pripraviti do tega, da bi se ji odpovedal!"
"Samo moja vyjja o.djočuje," je odgovoril konzul še bolj ostro. "Odpeljete se £akoj v St. Germain in se predstavite svoji zaročenki. Moj svak, brat vaše zaročenke, vas bo spremljal in privedel gospodično Aimee Leclercovo še nocoj v Pariz. Med tem izberete poročna dari-
la. Oprema in dota mlade dame je moja stvar. Poskrbel bom tudi za to, da se potrebne for-| malnosti skrajšajo. Poroka se I bo izvršila jutri na vsak način. [Razumeli ste me in boste poslušali."
S temi besedami je Napoleon pozvonil in zapovedal ordonan-cu, ki je vstopil, naj privede generala Laclerca. Ko je ta prišel, mu je rekel: "Nu, tu imate zaročenca vaše sestre," pokazal je na popolnoma omamljenega Davousta. "Spremite ga takoj k svoji sestri sv. St. Germain. O tej stvari nočem ničesar več slišati, dokler ne bo vse v redu. Podrobnosti so mi zoprne."
Oba generala sta brez besede ubogala. Napoleonov vpliv je bil že tedaj tako sugestiven, da ni nihče izmed njiju imel poguma za odpor. Dan nato se je poroka res izvršila. Njena nedolžna žrtev, drazestna Aimee, je zavoljo nje najbolj trpela. Sodobniki j0 opisujejo kot zelo lepo in ponižno. Mnogo let ji robati in zagrenjeni Davoust ni mogel odpustiti, da je bil prisiljen poročiti se z njo. Njena stalna dobrota in prijaznost pa sta končno zmagali nad njim. Počasi je začel svojo ženo spoznavati in občudovati, pridobila si je končno njegovo popolno zaupanje in ljubezen, tako da je zapovedani zakon postal na zadnje srečen zakon. -o-—
Kako visoko letijo ptice
Pred nekoliko desetletji so še menili, da morejo selilke letati celo v višini 10,000 m. To ne drži. Med selitvijo morajo tudi prebivalke nižin preleteti gorovja in dosežejo pri tem znatne višine/vendar pa si v Alpah izbirajo rajši pot ob prelazih.
Opazovali so sive gosi, ki so preletele'2117 m visoki prelaz Splugen, izrazite močvirne ptice, ki bolj slabo letijo, so'preletele tudi 2436 m visoki prelaz Fur-ka. Z daljnogledi so ugotovili, da morejo nekatere ptiče še višje. Tako so videli hudournika, ki je letel v višini 4731 m, galebe pa celo v višini 5000 m. V Himalaji morajo ptice seveda -še višje.
Brkate sere in jastrebe so opazovali še v višinah 7000 do 8090 m, tibetskega črnega vrana v višini do 6400 m". A vse to so bolj izjeme. Povrečno letijo ptice v višini 100 do 300 m, seveda gre tu za relativno višino. Nad pokrajino, ki je visoka na primer 500 m, letijo potem v absolutni višini kakšnih 800 m. Jastrebi -se dvigajo pogostoma v silne višine.
Tako je Aleksander V. Humboldt nad 6000 m visokim Coto-paxijem zagledal jastreba le še kot neznatno pičico. V višini 5500 m je zračni pritisk že pol tako visok kakor na morski površini, in to mora imeti vseka-ko velik vpliv na ptice. Letala so nekoč takšne višine dosegla le
z največjo težavo. Tudi pticam ni lahko doseči velikih višin. Gotovo je, da se ne morejo dvigni ti v višino 14,000 m kakor specialna letala, toda v višinah, ki jih normalno obiskujejo letala, vzdržijo' še prav dobro.
-o-
Sedem let brez hrane Transibirska železnica j e prepeljala zadnji čas iz Vladi-vostoka v Moskvo nenavadno potnico, 150 kg. težko—želvo. Vodstvo, moskovskega živalskega vrta stoji pred težavno nalogo, kako naj bi pripravilo žival do tega, da bi sprejemala hrano. Že več tednov se brani namreč vsakega grižljaja. Zdi se pa, da zavoljo tega ni treba imeti posebnih skrbi, ker vzdržijo želve lahko izredno dolgo brez vsake hrane, ne da bi jim to kaj posebno škodovalo. Velika želva, ki jo imajo v leningrajskem muzeju, je živela n. pr. celih sedem let brez vsake hrane in še živi!
-o-
SPECIALS
Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 37c Campbell's Tomatoe
Soup, 4 Cans.......27c
Pink Salmon, 2 Cans .35c Crisco, 3 lb. Can, Special lc Sale, Limit Quantities... .52c Dole Pineapple Juice,
2 No. 2 Cans........25c
New Potatoes, 15 lbs. ,27c Yellow Onions, 10 lbs. .29c
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St. HE-0674 '
Išče se stanovanje
Dva človeka iščeta stanova-3 ali 4 sobe; sta mirna, poštena in samo pri poštenih ljudeh se vzame stanovanje. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 1187 E. 60. St., zadej. (244)
MALI OGLASI
. DEFEND THE HOME FRONT
Velika razprodaja na vsem blagu!
Roasting chickens, lb. .. 29c
Round steak, lb........31c
7 Rib pork ............21c
London Ham ..........31c
Coffee, 3 lbs...........49c
Sugar, 10 lbs. .........59c
Kirkman chips, 2 ......33c
Rinso, 2 ..............37c
Campbells soup, doz.....87c
Sauerkraut 6 ..........51c
Sunbrite cleaner, 10 ... .49c Angela mia oil, can . .. $1.35 Beachnut Coffee, 2 lb. 63c Pilsbury flour, 24'/2 lb. . $1.05 Gold Cross Pet milk, 12 99c Založite si svoje omare, dokler so še cene zmerne. Se priporočam L. OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Hiša naprodaj na West Side
' 4 sobe, kopalnica, garaža, lot 46x120, v podstrešju se še lahko napravi 3 sobe; nahaja se na W. 105. St., blizu Madison Ave; zelo dober kup $3,800..
7 akrov zemlje v Euclid, O., blizu Babbitt Rd., cena samo $2,-300.
5 sob hiša v bližini cerkve na Holmes Ave., cena samo $4,500.
Gostilna z D-5 permitom .za točenje žganja in 6 sobJiiša; zelo dober prostor v Euclid, O. Cena m vse $11,500.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
Collinwood Realty Coj.
15813 Waterloo Rd.
KEnmore 1934 Vprašajte za Dan Stakicha, ali John Rožanca.
Prijazno vabilo
Vabimo vas danes na ribjo pečenko, jutti'-pa wa"domače klobase in kislo zelje. Oba večera bo svirala izvrstna godba. Srečna oseba bo dobila tudi lepo nagrado. Se toplo priporočava Victor in Josephine Kosič 5705 St. Clair Ave.
Stanovanje se odda
Stanovanje, obstoječe iz 5 ali 6 sob, kopališča, furneza, garaže,, kleti in prostor z>a pranje, se odda. Vprašajte na 1230 Norwood Rd. ali pokličite HE-1784.
•	(245)
Posebnosti za ta teden
funt
Pork chops s konca ..............26c
Sveže vampe .....................14c
Male suhe šuhke ....................26c
Domače sveže klobase ..........32c
Round steak ..........................34c
Svinjske ledice ......................18e
Sirloin steak ....................'......36c
Gc vej ska jetra ......................30c
Domače suhe klobase ..........36c
Novo domače kislo zelje ...... 8c
Izvrstne jetrne in krvave klobase.
še vljudno priporočam vsem i gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Hiša naprodaj
Proda se lepa hiša na 120. cesti, severno od St. Clair Ave. Ima 7 sob in je v zelo dobrem stanju; garaža za 2 avta. Pokličite lastnika MUlberry 4240. ____(244)
Trgovina naprodaj
Dobro obstoječa grocerija in mesnica na St. Clair Ave.,* v slovenski naselbini se proda radi bolezni. Hiter kupec lahko dobi zelo poceni. Naslov izveste v uradu tega lista. ~ (243)
Gostilna naprodaj
Radi bolezni se proda gostilna z D-2 licenco. Vprašajte na 6216 St. Clair Ave. (243)
Kokošja večerja
V soboto, 18. oktobra pri
JERRY ZUPEC 982 E. 207. St.
Svežo pivo, pristno vino
in žganje
Dobra godba za ples
Vabimo vse od tukaj kakor
tudi znance iz Barbertona.
(243)
Delo dobi
Dekle ali žena dobi delo za hišna dela; jako prijazen dom v Euclidu; ima svojo lastno sobo. Pokličite IVanhoe 4899-W. _(Oct. 15, 17, 20)
Pozor, hišni posestniki!
Kadar potrebujeve pri hiši delo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne.
FRANK KURE
1G021 WATERLOO RD.
KEnmore 7192-J
Pozor v Euclidu!
Družina, katera želi imeti dobro, trpežno, lično delo za mokra jesenska vremena popravljene čevlje, naj jih prinese k čevljarju, kateri ima 30 letno izkušnjo v tej stroki in to je John Gabrenja 22010 Ivan Ave.
Cene zmerne, po vaši financi. Se vljudno priporoča.
(Oct. 17,22,29)
NAZNANILO euelidskim posestnikom
Pokličite vašega councilmana. Naročite mu, naj govori na seji mestne zbornice v pondeljek 20. oktobra 1941 za povrnitev $500,-000.00, ki spada vam.
Gostilna naprodaj
Se nahaja na jako dobrem prometnem prostoru; ima dovoljenje točiti žganje, licenca D-3. Proda se skupno s posestvom, ali zamenja za hišo za eno ali dve družini radi gotovega vzroka. Poizve se pri
John Kovačič 6603 St. Clair Ave.
Cleveland, O. (245)
BLESS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo
WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
FRANK J.

bo clevelandski župan
AKO B0 DOBIL
vsak slovenski glas!
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija In optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave.
GAY INN 6933 St. Clair Ave.
Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača
ENdicott 8811 __(Fri. -x)
RUDY B0ŽEGLAV
V I N E R Y 6010 ST. CLAIR AVE.
Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc. «»016 st Clair Ave. Telefon: ENdloott 3118 gžXXXŽXXTTTTTTTTTTXXXXXXZ3
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo | tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.. Cleveland. O. i
Ignac Slapnik, st.
CVETI JC AR <510!! ST. CLAIR AV«. HEnderson 1128
DEFEND THE HOME FRONT

Big Trade-in
■ * ■ *■ V 'I EASY TERMS
THE MAY CO-
r Sobota, 18. oktobra je
"Sweetest Day"!
VSAKOVRSTNA DOMAČA J
ČOKOLADNA SLAŠČIC^ J
2y2. funtov	• 4 1]
kovinast zaboj	J 0 * J
Vsakovrstni iz mleka in temni čokoladni bonbon ^ čivši trda središča, karmele iz smetane, "glac^ prr "fancy cream centers," "nougats," "nut cream . | "chewy centers," "butterscotch" in drugih okus Zloženi lepo v krasnih litografiranih darilnih z kovine.
Gloria Nut and Fruit Chocolates	^
2-funta zaboj, 2.00__________—-JU \l
Family Assortment, 2 funta zaboj _------""V'
Vsakovrstna čokolada,	yj?
funt zaboj 35c_______________2 funta za |
Lady Jane vsakovrstna čokolada,	j^j*
funt zaboj 49c	_____ 2 funta Za j
■	V ({fltf j
Mi vnaprej plačamo poštnino do in vfcljučivst J NOBENA C.O.D. NAROČILA .. CANDY . .STRE®1
"STEVENS" PRINTED
LUNCHEON CLOTHS
52x52 inčev mera	M^mm
regularno 79c	* f
Lepi, živo-barvni prti, ki pripomorejo k lepoti # mizi. Močno tkivo, da se lepo pere in zlika. L ^ \f rdeče in modre barve, roza in rdeče, svetlo-mod rdeče ali svetlo-modre in rjave, v raznih vzorci
l°c ,(
Majhni prtiči, vsak...................................." A#
THE MAY CO.... LINENS ... ČETRTO NA^ . |
Mm
ša Phflco offers new, exclu-
tMs^SSi šS s've ^eatures • • • yours
MflpPNw M M only in a 1942 Philcot Photo-Electric Radio
^jrji,SJwgyPI................ Music on a
^iSwW Beam of Light. New ySSm/WaMg/ Philco Automatic Record WWMWMMg/ Changer. Exclusive Stro-WMMmMMJ/M boscope Pitch and Tempo JMSaMaMM Control. Tilt-Front Cabi-WWŠŠMmLM net. Built-in Super Aerial JffSyS^^^A System. Many other fea-EgSMVfp/ tures, in a handsome Wal> r*	out rahinet.
Samo omejeno število jih imctmol
Pridite, da vam jih razkažemo.
Električna peč stara 15 let še vedno dobro deluje
Luksusni "Deep Pile" 9x12 čevlji
AXMINSTER PREPROGE .1
%
izdel f/
Fine, težke, krasne preproge! Vsaka je mehko -^fiy berite si iz večje zaloge krasnih vzorcev, ki so P ^o„ rabo v ditižabni sobi, jedilnici in spalnici. Vsaka P absolutno prvovrstne kakovosti.
Primerne pogoje se lahko uredi
THE MAY CO. ... ŠESTO NADSTRO^
j.
May'dBest	May'd^
No-Rubbing	Cleani^
Liquid	Fluid
Floor Wax	2-gal. kanta 7y
y2 galona $|	Izvrstna tekočina J
"No-Rubbing" vozek v ste- oblačil in drugeg^, klenici za pode in linolej. Ga pusti madežev j0 v lahko kar namažete po podu. znakov. Se z
lat* J
Se hitro posuši in lepo sveti.	i
Ohrani linolej.	5 galonov kanta "
THE MAY CO. .. HOUSEWARES .. PETO NAP J
Mi vam damo velik popust za vaš stari radiol Pri nas dobite popust v gotovini mesto Eagle znamk
Običajno 39.50
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. * 819 E. 185th St.
Dober material manj stane
Zadovoljni boste, kc boste zvedeli, kako malo vas stane material za popravo vaše hiše. Preglejte, kaj potrebujete za popravila in pri nas dobite vse.
Ako želite, vas obišče naš zastopnik. Nobene obligacije. Dovažamo zastonj
THE WEST END LUMBER CO.
"A Complete STORE for Builders"
"Since 1896'
Lorain at W. 73rd St. Monroe Ave. at W. 25th St. 4X23 Pearl Kd„ near Broadview Rd. 4520 W. 130th St. (Settlement Rd.)
MElrose' 7084 PRospetet 2620 Shadyside 3550 CLearwatcr 2762
--------------------------------------------------------------------------------- " J
H/11TA WTW^/tWlW	katero-priredi Pričetek plesa ob osmih zvečer	g c«"
I/ K DII fl Mjl PI M v MII ||C\L 1 lili	DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI, ŠT. 14 SDZ Za ples bo igrala godba Johnny Pecon. Vstopnih
f M lili JI II rt ■ I Jlilll 11 I 1 lil ISjI jllvl I	V SOBOTO VEČER, 18. OKTOBRA Za številno udeležbo se prav vljudno priporoča
f l 1 J-rV/ 1 II * * MJaJkJk IV t WWfcia vv	TwiUght Ballroom. 602X St. Clair Ave. °V^
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
jo čimprej rešili trpljenja.
Vrata v kamrico so se iznova i zaprla. Botra in Kačarica sta spet ostali v negotovosti.
Ko je botra videla, kako je Kačarica na trnih, je vstala in jo prijela pod roko.
"Pojdiva rajši ven," ji je rekla. "Saj bo kmalu minilo."
Kakor bi ne bila imela svoje volje, jo je stara Kačarica ubogala. Sedli sta pred hišo in dolgo molčali. Tako počasi so tekle minute. Večkrat se je botri zazdelo, da sliši iz hiše bolesten, pridušen krik. Vselej je vzdrh-tela. In ko že ni mogla več str-peti, je odšla špet v hišo.
Vrata v kamrico so bila že odprta in ob njih je zagledala zdravnika, ki si je umival roke.
"Ali je bilo srečno?" je vprašala babico.
Ta je prikimala. • "Da, dobro se je izteklo, toda težave so bile."
"Kako je Mariji?"
"Zdaj je že prestano. Hvala bogu. Bala sem se zanjo."
"In kaj je?"
"Sin."
Botra je odhitela pred hišo in objela Kačarico, ki se ji je zasvetil obraz, ko je videla, da je z njenega lica izginil strah.
"Vse je v redu. Sin je, sin! Pojdite z menoj!"
Skupaj sta pohiteli k Mariji, ki je ležala vsajzmučena v postelji. Bila je bleda kakor vosek. Oči je imela zaprte, toda spala ni. In na senceh se ji je razločno videlo, kako ji utripljejo žile.
Uganila je, da je prišla mati. Ne da bi bila odprla oči, je 3 težavo podrsala z roko po blazini. Mati jo je prijela zanjo.
"Marija . . . Marija . . . Samo da se je dobfo končalo . . ."
Medel nasmešek je preletel Marijin obraz.
"Kaj je?" je tiho šepnila. "Nič mi še niste povedali." \
"Sin!"	}
"Sin . . . Oh, mati, pišite ta- ( koj Janezu. Tako vesel bo . . . 'j
"Bom. Še danes. Prosila bom babico, da bo odnesla pismo na pošto."
"Da, da, in pišite mu, da sem srečna ... da ga ima mrada . . . ] In kmalu naj pride, saj mora 1 vedeti, da ga težko čakam . . ." ]
"Saj bo prišel, ko bo mogel," ' je odvrnila Kačarica. "Zdaj ga pa ne bodo pustili . . ."
i
"Vem," je žalostno odvrnila ■ Marija in zavzdihnila.
Tedaj se-je babica sklonila k njej.
"Nikari se ne mučite zdaj z govorjenjem, ko ste še tako slabotni . . . Jutri bo že bolje. Se boste pa takrat pomenili."
Potem je stopila k pleteni košari, ki je staja v kotu. Dvignila je iz nje nekaj drobnega.
"Oh, pokažite mi ga," je poprosila Marija.
In ko ji je babica položila otroka na blazino, je Marija odprla oči in se zastrmela vanj. Dolgo ga je gledala, potem pa je spet zamižala in dve debeli i solzi sta ji spolzeli po licih, j
Zdravnik, ki se je že priprav-' ljal za odhod, je babici pomig-nil, naj otroka odnese. Ženska je ubogala in ga položila nazaj v pleteno košarico.
Po zdravnikovem odhodu je ostala pri Mariji babica, ki ji je bil zdravnik naročil, kaj vse i mora storiti, če bi se njeno sta-! nje poslabšalo.
Kačarica se tisti večer ni vr-nila domov. Ni hotela zapustiti svoje hčere, dokler se ne pre-
priča, da je že iz nevarnosti. Še- t le drugo jutro, ko je Marija ; prebila noč mirno in pokojno, i se je odpravila spet v Zabuko- ( vje.. Pri odhodu pa je zabičila < botri, da ji mora takoj poslati i pošto, če bi jo Marija želela videti ali pa, če z njenim zdrav- : .jem ne bi bilo kaj v redu.
i
XIX Pri Andreju
Andrej se je po vrnitvi z do- ; pusta hitro spet vživel v voja- i ško življenje. Dnevi so mu spet ( mirno potekali. Nekoliko se je i začel iznova ukvarjati z učnimi knjigami, ki mu jih je posojal prijatelj. Pogosto je prejemal od Marije pisma, in ko mu je v zadnjem pisala, da pričakuje čez kakšen dober teden ali še nekaj več otroka, ji je takoj odgovoril, naj bo oprezna in naj pazi, da se ji kaj ne primeri. Nekoliko v skrbeh je bil zaradi nje.
Ko pa je nekega dne prišla pošta in je spet dobil pismo, je kar prebledel. Pisava je bila botrina. Kaj naj to pomeni? Zakaj mu ne piše Marija sama? Pa ne, da bi se ji bilo kaj hudega zgodilo?
Odšel je na dvorišče in hlastno raztrgal ovitek. Takoj se je oddahnil in se srečen na-jsmehnil. Botra mu je pisala, j da je dobil sina in da je Mari-I ja vse srečno prestala.
"Hvala bogu!" je šepnil in l spravil pismo.
i Zvečer je dolgo premišljal, kaj naj stori. Ali naj poskusi J dobiti dopust? Morda se mu i bo posrečilo. Potem pojde k| j j Mariji. Iz domače vasi si bo -1 priskrbel vse potrebne listine in | se bo oženil z Marijo, vzlic do-
-	^lačim in vzlic vsem govoricam, i To bo najpametneje. In domov
-	sploh ne pojde. Kaj pa naj
tam počne? Oče je takšen, da z njim ni mogoče izpregovori-ti pametne besede. Potem naj on le stori karkoli. Kaj mu je do doma, če bi mu ta dom pomenil pekel?
In res je drugi dan poskusil srečo. Stopil je k svojemu poveljniku, ki je bil Slovenec. -'•-mu vse povedal. Ta mu je obljubil svojo pomoč. Seveda, če L o mogoče. V nekaj dneh mu bo že lahko povedal. Govoril bo z zdravnikom, ali se bo dal dobiti bolniški dopust za kakšne tri tedne ...
*
Tudi v Zabukovju se je kmalu razvedelo, da je Marija porodila. Prej bi bilo to ostalo morda prikrito, ker pa je Ma-
rijo slučajno odkrila ^ se je ves svet začel z^ zanjo, in nekajkrat s« vedni posamezniki sa j di tega v sosedno ; bili zvedeli, kaj je s Marijo.
Po ovinkih je P"šl\J' tudi Podbregarja ^ jo je zvedel, je P^® ej« tem pa je zaklel. Kar K^čarjevih tako sp°re^ ga hlapec vrgel čez . tudi ta dogodek ni °s J priče — se je le malo J vasi. Držal se je d^U bi se bil bal šk»d°ze,Jfjl lazov, in je doma Pop
(Dalje prihod
Morala se je ustaviti in se oddahniti. Srce ji je razbijalo, kakor bi ji bilo hotelo raznesti prsi. Toda predolgo se ni smela muditi. Čeprav so ji bile noge kakor lesene, se je vendar z vso močjo svoje volje odpravila dalje.
Kmalu je našla zdravnikovo hišo.
Potrkala je na vrata. Stara strežnica ji j-e odprla.-
"Gospoda zdravnika," je šepnila Kačarica. "Takoj!"
"Ni ga doma," je povedala strežnica. "Nekam je šel."
Toliko da se Kačarica ni zgrudila. Torej še to. Vsa njena pot je bila odveč, vse njeno prizadevanje zaman.
"Kdaj pa se vrne?" je za jecljala v strahu.
"Ne vem," je povedala strežnica. "Pa menda kmalu, saj je že dolgo, kar je šel. Pojdite v sprejemnico in malo počakajte."
Kakor brez lastne volje jo je Kačarica ubogala.
Sedla je v čakalnici na klop, se zastrmela predse in čakala, čkala . . .-
K sreči njeno čakanje ni bilo dolgo. Dobrih deset minut po njenem prihodu se je pripeljal zdravnik.
Skoraj ni mogla verjeti, da je to res. Šele ko je skočila k oknu in videla moža, ki je stopil z voza, z zlato obrobljenimi naočniki in torbo v roki, se je oddahnila.
Trenutek nato je bil zdravnik v čakalnici.
Stopila mu je naproti.
"Gospod zdravnik!"
"Kaj bi pa radi?" ji je dejal prijazen glas.
"Moja hči! . , ."
"Kaj se ji je primerilo. Le z besedo na dan!"
"Na (porodu je," je komaj povedala Kačarica. "Babica je pri njej, pa pravi, da bo potrebovala vas. Težave so . . ."
"Potem pa bo treba takoj iti," je odvrnil zdravnik. "Agata!" je poklical postrežnico. "NaroČite v kuhinji, naj mi dajo hitro kakšno malenkost, da bom prigriznil, ker sem hudo lačen in malo čaja za gospo. In hlapec naj ne izpreže konja. Ali ste daleč?" je vpi*ašal nato Ka-čariču. "Ali se je mogoče z vozom pripeljati do hiše?"
Kačarica je samo prikimala. Ko je videla, kako je zdravnik skrben, se ji je vrnilo zaupanje, da se bo vse srečno končalo. In potem ,ie dobila še skodelico čaja. Kako se ji je prileglo!
Zdravnik je med tem časom poiskal nekaj instrumentov v veliki omari. Mimogrede je pojedel nekaj grižljajev. Preden se je Kačarica zavedla, je že stopil k njej in ji rekel:
"Tako, zdaj pa lahko greva.
Voz |e čaka."
O, kako mu je bila hvaležna za te besede.
"Ali se lahko kar z vami peljem?" je zajecljala.
"Seveda. Kaj mislite, da vas bom pustil v negotovosti kar tu? Saj ste imeli dovolj skrbi že na poti do mene. Le prise-dite!"
In trenutek nato je voz zdr-dral po cesti.
Vso pot je Kačarica molčala. Niti besedice se ni upala reči zdravniku, ki je bil videti precej utrujen. Na tihem je molila in časih se ji je izvil kakšen vzdih.
Zdaj so se griči in doline vrstili hitreje kakor prej. Še poslednji klanec in doma bodo.
Ko je Kačarica od daleč zagledala rdečo streho botrine hiše, jo je iznova pograbil strah. Če se ni že vse žalostno končalo! Če ne bosta prišla prepozno !
V rokah je držala robec. V razburjenju je začela vleči zanj in ga je raztrgala, ne da bi bila vedela, kaj dela.
"Le pomirite se," je dejal zdravnik, ko je videl, kaj dela. "Saj ni tako hudo. Pri takšnih I porodih je malo smrtnih primerov. Meni se je samo enkrat v praksi primerilo, da bi bila porodnica med porodom umrla, pa sem že petnajst let zdravnik."
Še kratek ovinek in voz še je ustavil pred hišo.
Ko ga je botra zaslišala, je planila s klopi, kjer je ves čas nepremično sedela. Stopila je na prag kamrice in rekla glasno: "Zdravnik je že tu!"
In takoj nato je zdravnik stopil v izbo, za njim pa Kačarica, bolj mrtva kakor živa.
"Ali nisva prepozna?" je preplašeno vprašala botro.
"Ne," je dejala botra, "toda zadnji čas je, da sta prišla. Marija trpi. Bog ve, kdaj se bo vse končalo."
Zdravnik je med tem že stopil v kamrico. Marija ga je bolestno pogledala. Govoriti skoraj ni mogla. Samo njen pogled je bil proseč, roteč, da bi
PREPARE YOUR
Heating System
NOW!
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting ......................$12.00
Cleaning ..........................$4.00
Air Conditioning, Tinning and Roofing
Carpenter work, Complete Remodelling
$ASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HEATING CO.
1193 ADDISON RD. ENdicott 0487
Mrs. Mitchell Smith pri svoji novi električni peči, 15 let stara električna peč pa je sedaj v kleti.
Malo ljudi je, ki bi pričakovali, da bi iim 15 let star avto še dobro deloval, a vse kai drugega pa je z električno pečjo na domu Mr. in Mrs. Mitchell Smith. 82 Harriman Ave., Bedford, ki je že prestala 15 let službe in še vedno dobro deluje. Nova peč, ki je najnovejšega izdelka, je zavzela mesto stare peči v kuhinji in stara peč pa se ie morala umakniti v klet, kjer pa je še vedno v dobrem stanju in jo uporabljajo, kadar imajo kaj več kuhe. Posebno je ta peč pripravna za kuhanje večje količine jedi, za peko raznega peciva itd.
Stara peč, ki še vedno dobro deluje, je bila posebno pripravna tudi radi tega, ker ima posebno polico, na kateri so razne jedi ostale tople delj časa. Kljub temu, da je bila hiša, ki jo lastujeta Mr. in Mrs. Smith, sezidana že pred 25 leti, pa so Spiithovi vedno izpopolnjevali svoj dom z novimi električnimi predmeti, ki so potrebni za večjo komodnost.
Posebno pa je tudi Mrs. Smith zadovoljna z električnim "stokerjem" in pravi, da 1i sploh ni bilo treba iti k: furnezu, odkam so vdelali notri "stoker" pred štirimi leti. Ni pa samo to, da se s tem prehrani na denarju, ampak je tudi veliko manj dela, saj in pepela, kar najbolj pride prav hišnim gospodinjam, lro iim nlaiša nrl čiščeniu sob.