O DELU GLAVNE KOMISIJE ZA VARSTVO PODJETJA Glavna komisija za HTV CDS podjetja se je v svojem mandatnem obdobju sestala štirikrat. C'e zberemo snov, ki se je obravnavala na sestankih te komisije. lahko nanizamo naslednje: — sestava programa za mesec varstva, odnosno programa celotnega izvajanja preventivnih varstvenih ukrepov; — kontrola in sodelovanje pri izvajanju sprejetega programa. — obravnavanje stanja varstva v podjetju; — analiziranje delovnih nezgod v periodičnih obdobjih: — obravnavanje uporabe in planu sredstev osebne zaščite; periodična poročila HTV službe podjetja; — priprava na izdajo novih zakonskih predpisov iz področja varstva pri delu; — delo HTV komisij enot delovnih skupnosti sektorjev. Delo in prizadevnostčlanovHTV komisije podjetja bi lahko Ocenili sicer kot uspešno, vendar se delo komisije pri izvajanju njenih nalog v prakso ni moglo uveljaviti iz več razlogov. Tvarina s področja varstva, kakor je sicer zahtevna, je sama po sebi zelo težko izvedljiva. Varstvo si le počasi utira pot pa lahko govorimo, da so le nezgode ona gonilna sila v operativi, ki žal orje to trdo ledino. Od tod tudi slab uspeh pri izvajanju programa preventivnih varstvenih ukrepov. Ob predložitvi programa je HTV komisija izhajala iz gledišča, da naj bi program obsegal le ono, najosnovnejšo tvarino na področju preventivnih ukrepov, ki je z malo truda in lahko izvedljiva, zato je bil obseg programu strnjen na minimum. Prvobitni namen je namreč: doseči, da se z vnaprej določenimi in izvršenimi minimalnimi varstvenimi ukrepi izvrši organizacija, poleg tehničnega operativnega urejevanja gradbišča, tudi varstveni del, ki bo jamčil varno izvajanje del. lak smoter in direktive izvajanja varstva pri delu zahteva, podpira in z njim soglaša tudi vodstveni kader podjetja. Priročnik, ki ga je podjetje iz- dalo v začetku lanskega leta na prvih straneh zajema to materijo v celoti, pa si je komisija še posebej zadala nalogo, to dosledno izvesti v prakso. Drugi del naloge programa pa zajema specifičnost pri izvajanju varstvenih ukrepov, ki pa nastopajo le redko in ki naj bi se reševali sproti in za vsak primer posebej. Ce analiziramo izvajanja \ prakso, moramo naglasiti, da smo v tem pogledu uspeli predvsem na sektorju zaključnih del, v precejšnji meri in kdr uspešno pa tudi na sektorju centralnih obratov, sektorju Celje in sektorju Žalec. Za ostale sektorje tega ne moremo trditi, vsekakor pa lahko trdimo, da je v tem oziru sektor Ljubljana na zadnjem mes’tu. Vendar pa moramo biti odkritosrčni in povedati še naslednje: Takemu stanju je iskati vzrok v nesrečah pri delu, kakor tudi neenotni kriteriji s katerimi so kontrolo varstva pri delu izbijali občinski in bivši okrajni inšpektorji za delo. S tem smo v kratkih obrisih nakazali obravnavanje kontrolo in sodelovanje glavne HTV komisije. Ko je komisija na svojih sejah obravnavala stanje varstva v podjetju je ugotovila, da se je število nezgod in obolenj v prvih šestih mesecih letošnjega leta sicer znižalo, vendar smrtni primer kleparja v Straži meče zelo slabo luč in zmanjšuje pomen zniževanja nezgod, tako, da v bistvu lahko govorimo le o simptomih zniževanja nezgod. O napredku in delnih uspehih bi se lahko pohvalno izrazili le za one sektorje, ki smo jih našteli zgoraj, dočim velja za ostale, da igrajo več ali manj hazardno igro ali če hočete, loterijo s srečo pri nezgodah. Tu velja predvsem omeniti dejstvo, da sta vodstvo in uprava podjetja ukrenila vse potrebno, da se vsej operativi zagotove vsa potrebna sredstva, tako finančna, kakor tudi materialna za možnost in zagotovitev izvajanja vseh ukrepov varstva pri delu. Pri tem pa je ravno na varstveno slabše urejenih gradbiščih in sektorjih opaziti težnje varčevanja na račun zaščite pri delu, kar je povsem zgrešeno. Analize delovnih nezgod kažejo, da pri tesarjih in kleparjih nastopajo že kar endemični padci in poškodbe težjega značaja. Pri zidarskih delih, predvsem pri ometavnju in izsekavanju betonov, so pogosti slučaji očesnih poškodb. Zelo pogosti so vbodi z žeblji in poškodbe na armaturah. Cesti so slučaji, ko se delavci med seboj poškodujejo z nepravilnim podajanjem in metanjem orodja ali materiala, včasih celo namerno. Zaskrbljujoč je porast števila prometnih nez- god- Analiza vzrokov nezgod pa kaže, da so padcem in poškodbam kleparjev in tesarjev krivijo opuščanje naveze, neuporabljanje_ zaščitnih pasov in vrvi, opravljanje del na nezavarovanih mestih, opuščanje osnovnih varnostnih mer, pogosto pa se dogaja, da zaposleni sicer uporabljajo pasove, pa se v kritičnem momentu odvežejo, kar se konča usodno. Za kleparje velja še posebej omeniti. da opravljajo krovsko kleparska dela na krhkih kritinah, na salonitu in podobnih materialih. brez obveznih podov, prehodov in zaščitenih delovnih mest. zaradi česar se taka kritina vdira, lomi in padci so nujna posledica takega nedopustnega ravnanja. Za poškodbe oči velja omeniti, da prizadeti niso uporabljali očal, nasprotno pa so često zahtevali rokavice tudi v primeru, ko njihova uporaba ni bila upravičena. Razmetanost raznih materialov, predvsem opažnega lesa s štrlečimi žeblji, masovno in nedopustno snemanje opažev, so prav tako pogosto vzrok poškodb. Za nepravilno podajanje orodja in materialov, predvsem pa za namerno povzročene poškodbe posameznikov pa bi bil že skrajni čas. da vodilni na gradbiščih ustrezno ukrepajo in v kali zatro take primere. V nekaterih primerih se je ugotovilo celo. da se je dajala potuha, odnosno. da se primeri zaradi prikrivanja niso dali razščistiti. Prav to zadnje velja tudi za prometne nezgode. O tem je bilo že mnogo napisanega in govorjenega, dejtsvo pa je, da se brez raziskave posameznega primera brez odlašanja izpolnjujejo obrazci prijave o nezgodi, čeprav upravičeno lahko trdimo, da gre često za primere, ko se nezgoda ni pripetila na poti na delo ali na poti iz dela, temveč povsem drugje, često pa pod vplivom alkohola. Tu velja omeniti, da se bodo v bodoče kot prometne nezgode na javnih cestah obravnavali samo primeri, za katere bodo poškodovanci lahko predložili dokazila prometnih organov. Pa še nekaj je bistvene važnosti: Nekateri obrati, delavnice in gradbišča uporabljajo način izvajanja del pod vodstvom sku-pinovodij. Dolžnosti skupinovo-dij so v poslovniku podjetja (nadaljevanje na str. 4) Avtopark: Prevrnjen kamion TAM 4500 po trčenju z osebnim vlakom na železniškem prehodu v Medlogu. Televizijski stolp v Stuttgartu GOSPODARSKA REFORMA IN VPLIV NA NAŠO GRADRENO DEJAVNOST Z 26. julijem 1.1. je izšel zakon o gospodarski reformi SFRJ in s tem dnem tudi stopil v veljavo. Že več mesecev pred izidom navedene reforme se je v širši javnosti, po tisku, radiu in televiziji, razpravljalo in obravnavalo o raznih predpripravah, tako da ob izidu reforme naš kolektiv ni bil presenečen. Preko političnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb so se vršili sestanki, na katerih so bili nakazani «Krepi, ki jih je pri gradbenem podjetju uresničiti z ozirom na čimbolj ekonomsko in konkrenčno izvajanje gradbenih, obrtnih in ostalih del. Zopet so bile prikazane rezerve, ki so bile že obravnavane na izrednem zasedanju delavskega sveta dne 23.11. 1964. Sama gospodarska reforma temelji na uskladitvi gospodarskih principov s ciljem vključitve našega gospodarskega sistema v sistem mednarodne delitve dohodka sploh. Gospodarska reforma in njen vpliv na gradbeno panogo se ne more takoj ocenliti, predvsem zaradi še delno nepoznanih konkretnih gospodarskih in finančnih elementov. S sigurnostjo pa lahko trdimo, da bo ta ukrep privedel k smotrni, racionalni in tehtni preusmeritvi investicijske politike. Verjetno bo v začetni fazi izvajanja reforme obseg investicij tudi nazadoval. Podražitve nekaterih važnih gradbenih materialov bodo tudi vplivale na lobseg investicijske izgradnje. Iz tega sledi, da se bomo več kot kdajkoli morali pri našem podjetju z vso resnostjo lotiti vprašanja notranjih rezerv. Terminus »notranje rezerve« zveni sicer že kot fraza, toda samo z realizacijo le-teh bomo lahko rešili predvidene probleme, ki nam jih prinaša gospodarska reforma. Kje so vse te notranje rezerve ne bomo danes razpravljali, ker jih že poznamo in bodo predmet vseh nadaljnjih razprav v kolektivu. Zelo nujno je, da imamo pri tej gospodarski reformi pred očmi celoten smisel in cilje, ki jih zasleduje reforma. Ozko gledanje vplivov reforme na našo gradbeno dejavnost in panogo bi nas lahko privedlo v zelo težko gospodarsko situacijo. Pred našim kolektivom stojijo v naslednjih mesecih težke in odgovorne naslednje naloge: 1. Urediti bo potrebno vse še neurejene pogodbe in finančno odprte postavke z našimi investitorji; 2. Pri formiranju novih prodajnih cen bo treba z vso pozornostjo zasledovati gradbeni trg in predvsem pri kalkulacijah kategorično iskati notranje rezerve in možne prihranke. 3. Z vsio pozornostjo spremljati gradbeno tržišče in se udeležiti vseh licitacij, za katere bo smatralo podjetje, da so ekonomsko zanimive. 4. Potrebno je pregledati tudi možnosti plasmana naših gradbenih uslug v inozemstvu. Na vse člane našega kolektiva apeliramo, da z vso resnostjo zasledujejo vse nove ukrepe, ki se bodo odvijali tekom naslednjih mesecev. Kvaliteta in točnost naših uslug mora ustrezati željam naših naročnikov, cene pa morajo biti ekonomsko utemeljene in odgovarjajoče. Samo z izvedbo teh nalog bomo povedli naše podjetje v čisti gospodarski položaj. Tehnični direktor ing. Henrik Čmak Leto XIV. — Št. 8 Glasilo kolektiva »Ingrad« 2----------------------- Poslovno združenje za industrijsko gradnjo stanovanj in naselij GIPOSS Dvojna stolpnica oh razstavnem prostoru v Meinzu OBISK RAZSTAVE »FERTIGBAll« V MAINZU Na pobudo slovenskih gradbenih podjetij, ki se zanimajo za gradnjo stanovanj po sistemu Ju-gomont in ob vsestranski podpori Sekretariata IS za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo, Gradbenega centra Slovenije ter ob sodelovanju ZRMK in Biroja za gradbeništvo Slovenije, je bilo v mesecu juniju ustanovljeno Poslovno združenje za industrijsko gradnjo stanovanj in stanovanjskih naselij. Sedež združenja je v Ljubljani in ima svoje prostore na Šmartinski cesti 64. Firma združenja »GIPOSS« predstavlja začetnice podjetij — ustanoviteljev združenja. »Gorica« iz Nove Gorice »Ingrad« iz Gelja »Pionir« iz Novega mesta »Obnova« iz Ljubljane »Stavbar« iz Maribora »Sava« iz Jesenic Težnje po združevanju proizvajalcev stanovanj po licenci Ju-gomont segajo že v leto 1964, ko smo nameravali skupaj z matičnim zagrebškim podjetjem »Jugo-mot« povezati vsa gradbena podjetja v SFRJ, ki gradijo stanovanja po tej licenci. Vendar nam takrat zaradi sprememb v matičnem podjetju ta akcija ni uspela. Znova je združenje postalo aktualno — v republiškem merilu letos — pred reorganizacijo našega gospodarstva — saj bo le taka formacija, ki bo sposobna letno zgraditi veliko število (3.000 do 4.000 stanovanj) cenenih stanovanj zanimiva za kupce in za organe, ki so odgovorni za socialo. Ustanovitev združenja je bila nujna, čim so se v Sloveniji poleg Ingrada pojavila še druga podjetja, zlasti Stavbar Maribor in Glavni direktor ing. Mlejnik je v svojem članku širše prikazal težnje, ki so vodile podjetje, da so ustanovila svoje poslovno združenje za industrijsko gradnjo stanovanj in naselij. Obširno je tudi navedel cilje združenja. Kakšne obveze pa so sprejeli člani, da bo združenje res doseglo svoj namen, bom skušal opisati v tem članku. Delavski sveti podjetij — ustanoviteljev združenja so potrdili ustanovitveno pogodbo, ki v 64 členih določa naloge združenja, pravice ter dolžnosti posameznega člana v združenju. Upravni odbor združenja pa je dne 29. junija t. I. sprejel že tudi statut združenja, ki vsebuje tudi vsebino ustanovitvene pogodbe. Ustanovitvena pogodba v svojem 3. členu, Statut pa v 7. členu določata namen združenja, ki je proizvodnja in pospeševanje industrijske zlasti montažne gradnje stanovanjskih objektov in naselij s spremljajočimi objekti, pa tudi poslovnih in industrijskih objektov po tipskih načrtih na industrijski način z uvajanjem postopkov in racionalizacijo proizvodnje zaradi hitrejše, ekonomičnejše in kvalitetnejše gradnje zato. da bi se zadovoljile potrebe družbene skupnosti in občanov. Naveden je tudi registriran poslovni predmet. Združenje nima lastnih sredstev, temveč mu sredstva preskrbijo člani s posojili. Za potrebe začetnih obratnih sredstev so ustanovitelji združenja dali naslednja sredstva: SGP »Gorica« Nova Gorica 425.000 din, GIP »Ingrad« Celje 900.000 din, SGP »Pionir« Novo mesto 900.000 din, GP »Obnova« Ljubljana 900.000 din. SGP »Sava« Kranj 375.000 din, Obnova Ljubljana, ki so resno začela organizirati gradnjo stanovanj po licenci Jugomont. Že prvi projekti so pokazali, da je raznolikost idej in konceptov posameznih projektantov izredno pestra in da bo sistem zašel iz svoje »industrijske« poti, če ne bomo uspeli akcije uskladiti. Grozila je nevarnost, da se bo sistem razvijal ozko po kanalih poedinih proizvajalcev in da bo zopet prišlo do razpršenosti, ki jo Slovenci tako radi povzročamo in v njej živimo. Cilji združenja so jasni in mislim, da posebna utemeljitev ni potrebna. Upam, da bo zadostovala njih navedba. — Med projektiranimi in proizvajalnimi stenskimi ter stropnimi nosilnimi elementi izbrati liste, ki bodo kljub minimalnemu številu zadostovali vsem proizvajalcem stanovanj po sistemu Jugomont za uresničenje svojih načrtov. Sedanje in bodoče načrte prilagoditi tako določeni izbiri nosilnih elementov. — Odločiti se za enotno etažno višino, isti tip stopnišča in enoten sanitarni vozel. Interno normirane elemente naj bi obvezno uporabljali vsi člani združenja tako v projektih, kakor tudi pri izvedbi. — Izbrati enoten način oblaganja vidnih površin notranjih sten. Odločiti se za najboljši način in ga uporabljati. — Izmed razpoložljivih izvedb poda izbrati tehnično in ekonomsko najbolj ustrezno ter jo normirati. — Proučevati konstrukcije in izvedbo sedaj uporabljene fasadne membrane (projekt Ju-Za-greb izvedba KIJ Logatec) ter PVG Stavbar« Maribor 900.000 din. Združenje izvršuje posamezne naloge za vse člane, lahko pa tudi po naročilu posameznega člana. Za izvršeno delo je združenju plačati ustrezno provizijo. Ob koncu leta se dohodek združenja po izločitvi dela za osebne dohodke in za zadovoljevanje skupnih potreb v združenju zaposlenih delavcev, deli med člane sorazmerno s sredstvi, ki so jih vložili posamezni člani. Za dejavnost združenja je osnova letni plan, ki ga združenje sprejme na podlagi analize tržišča. rezultatov razvoja ter dokumentacije, ki mu jo morajo predložiti v ta namen. Če poedini član ne izvrši obveznosti iz ustanovitvene pogodbe ali sklepov upravnega odbora združenja, ima upravni odbor pravico zoper takega člana izreči denarno kazen v višini do zneska 500.000 din. Pred izrekom kazni mora o takem namenu upravni odbor obvestiti delavski svet člana združenja. Za ponovno neizpolnjevanje obveznosti se uporabi ukrep izključitve iz združenja. Članstvo v združenju preneha z izstopom iz članstva, z izključitvijo in s prenehanjem združenja. Če član želi izstopiti, mora predložiti pismeni odstop od pogodbe, ki ga mora potrditi DS člana. Rok za izstop je eno leto in začne teči s 1. 3. vsakega leta. Članu, ki je izstopil iz združenja, se vrnejo posojena sredstva v treh letih. Članu, ki pa je bil izključen i* združenja pa v 5 letih. V teh konkretnih primerih določb ustanovitvene pogodbe in statuta združenja, je mogoče zaključiti, da so se člani zelo trdno povezali, brez vsakih predsodkov, da združenje ne bi uspelo. Franjo Čevnik izdelati in preizkusiti čim več variant, da bi dosegli pestrost pri estetskem oblikovanju zunanjosti montažnih objektov. — V sodelovanju z Gradbenim centrom Slovenije izdelati predloge za normalni in minimalni standard stanovanj. — Z znanstveriimi metodami določati in preizkušati funkcionalno ter konstruktivno vrednost vgrajenih materialov in izdelkov. Tu je predvideno sodelovanje ZRMK in GC, enotno akcijo za vse člane bi vodil Biro združenja. — Vsak član združenja, ki bo delal na razvoju sistema, bo gradil prototipske objekte, pri čemer bo uporabljak svoje novosti. Združenje bo ocenjevalo in preizkušalo nove predloge ter jih bo sprejemalo ali odklanjalo glede na rezultate preizskav. — Že za leto 1966 bo združenje pripravilo izbor projektov in jih za informacijo javnosti objavilo v obliki komercialno tehničnega kataloga. — Združenje bo izvedlo skupna naročila in pripravilo sklenitev enotnih pogodb za vse materiale in izdelke, ki jih bodo člani tekom leta uporabljali za proizvodnjo industrijsko-montažnih stanovanj. — Združenje bo poiskalo manjkajoče kapacitete za montažna (instai.) dela in za zaključna delu ter pripravilo tako imenovane pogodbe v poslovnem sodelovanju. ^ — Združenje bo skrbelo za strokovno usmeritev in usposobitev razpoložljivih kadrov. Jasno je, da z naštetim še niso izčrpane vse naloge združenja — saj bo inoralo vzporedno reševati še vprašanje enotnih metod montaže, optimalne organizacije skupnih gradbišč, iskanje in pridobivanje velikih arealov za svoje gradnje, skupna uporaba razpoložljive mehanizacije in usmerjena nabava nove. organizirano projektiranje tipskih komunalnih objektov in naprav, centralizirano proizvodnjo elementov in izdelkov, skupno uporabo gramoznic, betonarne in delavnic, dopolnjevanje manjkajočih in zaposlovanje odvišnih kapacitet svojih članov, enotna politika konkurenčnih, a vendar za člane zanimivih prodajnih cen, najemanje obratnih kreditov za svoje člane, organizacija stanovanjske štednje in prednakupa stanovanj itd., itd. Za uresničevanje vseh teh nalog ima Združenje GIPOSS na razpolago poleg Biroja združenja in upravnega združenja še posebne komisije oziroma delovne grupe: — razvojno projektivno grupo, ki jo vodi ing. Majaron iz Maribora. V njej sodelujejo z naše strani stalno ing. Maligoj in ing. Bresjanac, po potrebi pa še ing. Kuzman; — grupo za operativno tehnologijo, ki jo vodi ing. Bošnak Zoran iz Ingrada; — grupo za gospodarska in komercialna vprašanja, ki jo vodi Žlajpah Ludvik »Obnova« Celje. V njej pa sodeluje z naše strani ing. Cijan. V upravni odbor združenja je naše podjetje imenovalo podpisanega, za njegovega namestnika pa ing. Henrika Cmaka. Podpisani je bil tudi izbran za predsednika upravnega odbora, dočim je za namestnika predsednika izvoljen direktor Obnove tovariš Plestenjak. Ostali člani upravnega odbora so vsi direktorji podjetij — ustanoviteljev združenja. Želimo, da bi združenje s svojim poizkusom vsestransko uspelo! Zato bomo skrbeli, da mu bomo pri njegovem delu in naporih nudili učinkovito in cesto tudi nesebično pomoč. Ing. Vital Mlejnik V času od 8. do 15. junija t. 1. je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Ljubljana organizirala potovanje v Zahodno Nemčijo z namenom, da bi si udeleženci ogledali predvsem gradnje v Berlinu in razstavo »Fertigbau v Mainzu. Ingrad je na to potovanje poslal dva udeleženca — podpisana ing. Mlejnika in ing. Bošnaka. V Berlinu nas je predstavnik ustanove »Senat fiir Wohnungs-bau Berlin, seznanil tudi s prometnimi problemi za- padnega Berlina, ki so nastali po hermetični zapori napram vzhodni polovici mesta in z reševanjem teh problemov. Pokazal nam je že izgrajeni stanovanjski predel »Hansa« in ostale značilne predele mesta, ki so jih v dvajsetih letih po temeljiti porušitvi Berlina obnovili. Ogled Berlina je bil poučen predvsem iz vidika temeljite in širokopotezne akcije za obnovo porušenega mesta, pri čemer pa kot izvajalci stanovanjskih objektov nismo videli kaj posebnega. Prepričali pa smo se, kako nujno •je. da vsako velikopotezno gradnjo stanovanjskih naselij spremlja še bolj velikopotezna in še modernejša (sodobnejša) gradnja komunalnih objektov in naprav od omrežja raznih napeljav, pa tja do križišč najsodobnejših štiristeznih avto cest in podzemskih železnic. Očitno je bilo bogastvo pri reševanju le-teh in relativna skromnost znotraj novejših stanovanjskih objektov. Razstava »Fertigbau« v Mainzu nam je pokazala, da v pogledu industrijske in montažne gradnje stanovanj Nemci resnično ne predstavljajo kake zavidljive avtoritete. Vsa aktivnost je prepuščena manjšim podjetnikom, ki nudijo kupcem le manjše, večinoma enodružinske objekte, grajene iz prefabricirauih elementov za razmeroma visoko ceno okrog 70.000 DM/stan. Standard v teh objektih nikakor ne prekaša naših jugoslovanskih proizvodov, v kolikor ne izključimo zelo kvalitetne sanitarne in gospodinjske opreme ter bogate izbire odličnih materialov za obdelavo vidnih ploskev v prostorih. Zaman sva iskala materiale za nadomestilo mokrih ometov (npr. plaster hurdu) — videla pa sva, da je večina gladkih betonskih površin fino prevlečena z nekakimi azbestno-cementnimi obrizgi. ki dajejo vtis drobno profiliranih tapet brez stikov. Poleg tega smo imeli priložnost videti še mnogo ostalih zanimivih detajle^, katere bo naknadno obrazložil v »Glasilu« drugi udeleženec te ekskurzije, tov. ing. Bošnak. Zaključek, ki ga lahko povzamemo iz ogleda je: Razstava v Mainzu je pokazala kljub obilici razstavljenega materiala — da so v Zapadni Nemčiji šele na začetku procesa organizirane industrijske gradnje stanovanj v blokih. Kvaliteta materiala in zaključnih del je na zelo visokem nivoju in nas spodbuja na eni strani k izboljšanju naših gradbenih in obrtnih del, na drugi strani pa zaostruje naše zahteve po boljših domačih industrijskih proizvodih. To kar smo videli v Mainzu nas tudi uči, da smo glede zastavljenih in že izvajanih nalog v zvezi z industrijsko gradnjo stanovanj solidno pred nekaterimi deželami v Fvropi in da je naše sedanje delo — v Ingradu, v združenju GIPOSS in v zveznem merilu na pravi poti. Glavno kar nam manjka za uspešnejši razvoj je, kar smo že večkrat poudarili, solidni in za daljšo dobo vnaprej ustvarjeni predpogoji, ki bodo omogo-( ili napreden in nemoten razvoj te dejavnosti. Mlejnik ing. Vital KAKŠNA JE VEZ MED Člani giposs-a? Na podlagi člena 146, odstavka 2 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu TZDR) Uradni list SFRJ št. 17/65 je Delav-lavski svet Gradbeno industrijskega podjetja Ingrad« Celje sprejel na svojem zasedanju dne 5. 6. 1965 naslednje ZAČASNE SKLEPE za urejanje delovnih razmerij v Gradbenem industrijskem podjetju »Ingrad« Celje. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Določbe statuta podjetja, pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika HTV pri delu. pravilnika o delitvi OD in drugih samoupravnih aktov. ki urejajo delovne razmerje in zadevo v zvezi z delovnimi razmerji, se bodo uporabljale tudi v bodoče do sprejetja in uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta podjetja in drugih samoupravnih aktov, v kolikor s temi začasnimi sklepi ni drugače določeno. 2. V kolikor so posamezne določbe statuta podjetja, pravilnika o delovnih razmerjih in drugih samoupravnih aktov v podjetju v nasprotju z določbami TZDR, pa ta vprašanja s področja delovnih razmerij niso urejena s temi začasnimi sklepi, se bodo za urejanje takih vprašanj uporabljale ustrezne določbe TZDR in drugih zakonitih predpisov. II. STOPANJE DELAVCEV NA DELO V PODJETJE 3. Vsako novo stopanje delavcev na delo mora temeljiti na dejanskih potrebah, ki izvirajo iz proizvodnega procesa podjetja in so pogojene z ekonomiko poslovanja. Na takih osnovah in po predhodnem vsklajevanju zaposlenih delavcev s proizvodnimi potrebami, se ugotavljajo nove potrebe stopanja delavcev na delo. 4. Vsako prosto delovno mesto pri podjetju se mora zasedati na podlagi oglasa objavljenega v dnevnem časopisju. 3. V oglasu o prostem delo\ nem mestu morajo biti navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec, ki želi stopiti na delo in sicer: strokovna izobrazita, kvalifikacija, leta prakse, starost, poskusna doba. zdravstveni pogoji in drugo ter rok, v katerem se mora prijaviti. Ta pa ne sme biti krajši kot 15 dni. 6. V izjemnih primerih, če gre za delovna mesta proizvodnih delavcev v operativi in če obstajajo v podjetju taki člani, ki izpolnjujejo pogoje prostega delovnega mesta tudi za druga delovna mesta in za tiste, ki jih podjetje štipendira. se lahko objavi razglas z lastnimi sredstvi za informacije, kot so Glasilo Ingrada, oglasne deske in drugo. 7. Prijave delavcev za stopnje na delo v podjetje obravnava komisija za razpis in izbiro kandidata. Komisija šteje 5 članov. Komisijo imenuje delavski svet podjetja. novanjska gradnja bo poškodovancev. Če opo-stimo navajanje lažjih primerov, so se težji primeri razvrstili takole: Jan Franc, pk mizar je zdrsnil na zmočenih tleh in pri padcu poškodoval roko. Ograjenšek Antonu, zidarju, je pri ometavanju malta poškodovala oko. Brestovci Nuredinu je ročaj grebl jic prav tako poškodoval oko. Jukšiču Anteju, zidarju, je prav tako malta poškodovala oko. llržici Ludviku, zidarju, je tujek poškodoval oko. Djuriču Milomiru je pri ometavanju malta poškodovala oko. Škofleku Jožetu, delavcu je jcrmenica poškodovala roko. Krošlja Marjana, šoferja, je udarila stranica kamiona in ga poškodovala. Hribernika Antona, signalista je poškodovala v roko jeklena žica žerjavne vrvi. (Nadaljevanje s 1. strani) in pravilniku HTV točno precizirane. To dolžnost lahko opravljajo izključno le one osebe, katerih strokovnost ustreza tej odgovorni nalogi, katere so s pismenim aktom postavljene na taka delovna mesta, ki so za to delovno mesto tudi ustrezno stimulirana, predvsem pa, da poleg strokovnega znanja, obvladajo v celoti tudi področje varstva in kar je najvažnejše: da to nalogo zavestno prevzamejo in jo tudi dosledno izpolnjujejo. Skupinovodje. take tudi imamo v operativi, ki tem pogojem ne ustrezajo, ne morejo biti skupinovodje in ne morejo dobivati večjih prejemkov zgolj zaradi naziva samega. To se v praksi premalo upošteva, ne izvaja se dosledno, pa so taki primeri^ v primeru nesreč vedno le oteževalna okolnost za podjetje in neposredne odgovorne osebe gra-dilišč in obratov. V sklopu finančnega plana podjetja so vnesena fininačna sredstva za nabavo osebnih zaščitnih sredstev za leto 1965. ki so za to leto že skoraj vsa nabavljena. HTV služba in oddelek priprave dela pa imata nalogo izdelati dodaten plan finančnih sredstev za ostalo zaščito pri delu: izdelava raznih zašč. odrov, ograj, podov in dodatno zaščito strojev in strojnih naprav, kakor tudi dodatne preureditve delavnic in obratov. Takoj pa velja omeniti, da je z ozirom na predvidene nove gospodarske ukrepe računati na skrajno štednjo pri nabavi, predvsem pa uporabi in čuvanju osebnih in drugih zaščitnih sredstev, vendar s poudarkom. da pri varstvu ni in ne more biti kompromisov. Posamezni člani glavne HTV komisije so se udeležili seminarjev. ki jih je v zvezi, z izdajo zveznega zakona o varstvu pri delu in v zvezi priprave osnutka republiškega zakona o varstvu pri delu organiziral republ. sekretariat za delo. Snov teh seminarjev se je tolmačila članom komisije. Lahko govorimo le o dokajšnji zaostritvi zakonske materije iz področja varstva, o pre-ciznejših določilih in ostrejšemu načinu izvajanja teh zakonitosti. S tem je v najstesnejši povezavi usklajevanje internih aktov Ivkovič Cveto, delavec, si je poškodoval roko pri žaganju. Ostojič Djuro si je pri nepazljivosti zvil gleženj noge. Škulj Jože, tehnik, si je zvil nogo' pri hoji po gradbišču. Kadrič Bakrija, pk tesar, je stopil na žebelj in poškodoval nogo. Vrabec Martin, delavec, si je pri padcu poškodoval nosno kost. Djakovič Branko, delavec, je bil poškodovan v prometni nezgodi. Selman Ibrahim, tesar, je bil prav tako poškodovan v prometni nezgodi. Balzinšek Zofija, delavka, si je pri premikanju peči poškodovala nogo. Burbolovič Dimitrije je padel nu naoljenih tleh in poškodoval roko. Meštriču Matu je sodelavec poškodoval roko zaradi neprevidnega dela. Velenšek Jože, tesar, si je v prometni nesreči poškodoval roko. Samarat Rahim, delavec, si je pri neprevidnem sekanju betonu s kladivom poškodoval roko. Nekoliko več pa bi bilo potrebno spregovoriti o padcih kleparjev. Klepar Zavšek Franc je v skupini ostalih prekrival streho pi- podjetja na področju varstva, vendar šele potem, ko bo sprejet republiški zakon o varstvu in ko bodo izdani zvezni in republiški predpisi o ukrepih in normativih varstva pri delu. Sestava pravilnika varstva pri delu v podjetju bo naloga, katero bodo morali izvesti v smislu direktiv republ. sekretariata operativni kadri na osnovi nove zakonske materije in predpisov. Čeprav se ta točka obravnava ' ot zadnja, pa predstavlja bolečo rano v organizmu podjetja: delo HTV komisij sektorjev. Glavni komisiji, razen na prvi sestanek, ni uspelo zbrati predsednikov sektorjkih HTV komisij na sestanek, na katerih se je obravnavala vsa tekoča problematika stanja varstva v podjetju predvsem pa obravnavanje izredno važnih sprememb nove zakonodaje s tega področja, niti ni uspelo zbrati poročil o stanju po sektorjih z edino častno izjemo sektorja Celje. Pasivnost sektorskih komisij ni samo pasivnost predsednikov in članov komisij, temveč se v tem več ali mani izraža tudi stališče vodstev sektorjev do službe varstva v podjetju. Le tako je mogoče tudi razlagati vzroke neuspeha akcije preventive, ponekod pa tudi za zelo slabo stanje varstvenih zaščitnih ukrepov in končno za ponoven porast nezgod pri delu. Zadeva je akutna in taka. da je glavna komisija na svoji zadnji seji sprejela sklep, da o takem stanju obvesti vodstvo uprave podjetja in samoupravne organe s prošnjo, da le-ti pomagajo stanje popraviti. Poleg tega je komisija sprejela sklep, naj vodstva sektorjev v dnevni red enega svojih zasedanj vnesejo kot posebno točko stanje varstva sektorja in na sestanek pravočasno povabijo dva ali vsaj enega člana glavne komisije. Za zaključek velja omeniti, da je porast nezgod in obolenj v SR Sloveniji splošen in da ne predstavljamo izjeme. Vendar so takem stanju ustrezno izdani tudi že nekateri ukrepi, da se stanje v sedanjem gospodarskem položaju popravi. Kakanjska katastrofa, ki je označena kot narodna katastrofa, se ne sme več ponoviti. Ivan Sever sarniškega provizorija na gradbišču TE Trbovlje. Celotna skupina kleparjev je to delo opravljala na salonitni kritini, brez uporabe zaščitnih desk in naveze. Fak nezaščiten način opravljanja dela je privedel do nujne posledice: do padca s strehe in kar precejšne poškodbe kleparja Zavšek Franca. Imenovani se je moral dalj časa zdraviti v bolnici v Trbovljah, sedaj pa je na okrevanju v domači oskrbi. Delavci te skupine niso smatrali za potrebno uporabljati podložnih desk ali nevarne naveze niti ■otem, ko je dobro uro pred tem klepar Ojstrež Milan na isti strehi vdrl salonitko in se vgreznil, vendar je obvisel na rokah in ostal brez posledic. Čeprav višina ni bila velika, samo 5,5 m, so bile poškodbe Zavška kar precejšne in bo zdravljenje dolgotrajnejše, izguba za podjetje pa kar precejšna. Žal, so padci kleparjev postali skoraj reden pojav in je že skrajni čas, da odgovorni ukrenejo in preprečijo padce kleparjev. Posebej velja omeniti še ugotovitev, da vodstva gradbišč ne sporočajo takoj nezgodnih primerov, zanje zvemo ali prepozno, ali pa od popolnoma neprizadetih oseb. Dva primera: Na gradbišču v Ptuju je z odra padel tov. Anton Žmavc. Posledice padca so bile hude: zlom in nalomi reber, daljše zdravljenje in stroški. Če dodamo še dejstvo, da je uslužbenec gradbišča na telefonski poziv nezgodo zanikal in da ista nam sploh ni bila javljena, lahko tako ravnanje samo grajamo. Skoraj isti primer se je pripetil pri fasadnih delih na zaporih v »Starem piskru« v Celju. Pri snemanju sppdnje železne lestve, je delavec snel še zgornjo, ki je pričela padati. Zidar Pilih Ivan, ki je stal pod lestvami, je odskočil, pri tem pa tako nesrečno zadel v ogrodje postavljenega cevnega odra, da si je močno poškodoval hrbtenico in je še danes po celem zgornjem delu telesa, izvzemši obraz, v mavčni oblogi. Varnostna služba je pri obhodih dvakrat pismeno, trikrat pa ustno opozorila tov. Vrenka, da so lestve neustrezno postavljene in da niso dovolj pritrjene, vendar Opozorilo ni učinkovalo. Nujno je sledila nesreča s težjimi posledicami. Tudi ta primer ni bil javljen na način, kakor je veljaven v podjetju, pa je ravnanje delovodje vse prej kakor pravilno, tembolj, ker je bil na nepravilnosti opozorjen tudi vodja gradbišča, tehnik Silvo Hladnik. Povečano število nezgodnih primerov v maju in junijm narekujejo. da resno poudarimo kaj bomo storili, da se nezgode ne bodo vrstile, odnosno, da moramo storiti prav vse, da jih omejimo na minimum. Podrobneje opisana primera pa naj bosta v poduk, kakšne so posledice opuščanja varnostnih ukrepov in negiranje opozoril na ugotovitve varnostne službe. In končno lahko postavimo še vprašanje: ali predstavlja povečano število nezgod pri delu vsklajevanje stanja s novimi poostrenimi zakoni o varstvu pri delu? Ivan Sever Glasilo >INGRAD< Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tiska CP »Celjski tisk« v Celju LETNIK XIV, St. 8 AVGUST 1965 O delu glavne komisije za varstvo podjetja Za večjo varnost pešcev in kolesarjev v prometu Zvezni svet za varnost prometa organizira zvezno prometno vzgojno akcijo pod geslom »Za večjo varnost pešcev in kolesarjev v prometu«, ki bo trajala od 1. junija do 51. oktobra 1965. Pri izbiri teme za letošnjo akcijo je zvezni svet za varnost prometa imel predvsem v vidu dejstva, da so pešci in kolesarji med udeleženci v prometu tisti, ki so najpogosteje hudo prizadeti in zelo pogosto med številnimi povzročitelji prometnih nesreč. Prometne nesreče enih in drugih nastajajo zaradi njihove nevednosti ali zaradi zavestnega kršenja prometnih predpisov. Zato bo v akciji prvenstven poudarek pri vzgoji pešcev in kolesarjev na disciplino, previdnost, obzirnost in tovarištvo na cesti. Na cestah na območju bivšega okraja Celje je bilo v letu 1964 nad 800 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 61 oseb, od tega 51 pešcev in kolesarjev. Težje ali lažje telesno poškodovanih pešcev ali kolesarjev je bilo v lanskem letu 164. Pri teh nesrečah je tudi nastala materialna škoda v znesku nad 50 milijopov dinarjev. Če bi upoštevali stroške zdravljenja, izgubo narodnega dohodka itd. bi se škoda povečala na trikratno vsoto. Vzroki prometnih nesreč v letu 1964: Kolesarji: Nepravilno zavijanje v levo 65 Neupoštevanje prednosti v križiščih' 58 Neupoštevanje prometnih znakov 55 Vpliv alkoholnih pijač 27 Pešci: Nepričakovano prečkanje ceste 56 Nepozornost na promet pri prečkanju ceste 25 Da bi akcija dosegla svoj namen, je zlasti potrebno: — seznanjati pešce z njihovimi dolžnostmi ,in pravicami v cestnem prometu v skladu temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah, ki je bil sprejet aprila meseca letos, — angažirati starše in vzgojitelje mladine pri vzgoji in dvigu prometne kulture predšolske mladine, — skrbeti za humanost in potrebno previdnost udeležencev v prometu napram osebam s telesnimi hibami, kot tudi gluhonemim, slepim in onemoglim osebam, — seznanjati kolesarje z njihovimi dolžnostmi in pravicami v cestnem prometu, .— organizirati v kolesarnicah šol, podjetij in na drugih mestih preglede koles glede tehnične izpravnosti in opreme koles, — preko odgovornih institucij pospeševati gradnje kolesarskih stez, obeleževanje pasov in prehodov za pešce, — opozarjati voznike motornih vozil na njihove dolžnosti in pravice glede na pešce in kolesarje v prometu. V ta namen je potrebno organizirati predavanja ali neposredno praktično navajati pešce na koriščenje označenih prehodov ob priliki prečkanja ceste, kjer imajo pešci po zakonu o varnosti prometa prvenstveno pravico pred vozili. Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Celje NAGRADNA KRIŽANKA »ŠPORT« 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 (D 13 14 15 (D 16 17 © 18 19 (D 20 21 © 33 23 (D 24 (S 25 36 m (D 27 @ 28 29 30 M 32 33 34 m 35 m 36 (D 37 38 m 39 40 41 @ 42 43 m 44 45 46 ID 47 m 48 49 50 (D 51 tu 52 53 r Vodoravno: t. ptica pevka, 6. šport, 12. dan v tednu, 15. različna samoglasnika, 14. začetek športnega tekmovanja, 15. poziv, 16. tuje žensko ime, 18. okr. moško ime, 19. hrv. tednik. 20. del naslova znane novele Hemingwaya (film), 22. dogorela cigareta, 25. različna soglasnika, 24. otok v Sredozemlju, 25. začetnici imena in priimka mlajšega slov. pesnika, 27. lovski ponos, 28. šport, 52. šport, 55. slov. narodni heroj, 56. egipčansko božanstvo, 57. gledališko delo, 59. 2. in 6. črka abecede, 40. zajedavci živih bitij, 42. cvetlica, 44. ime bivšega alžirskega predsednika, 45. del klasa, 47. vrsta barve, 48. ljubkovalno žen. ime, 49. ustvarjalec pisatelj, 51. kazalni zaimek, 52. del žel. postaje, 55. gl. mesto Kenije, 54. danski pomorec, ki je prvi plul skozi ožino med Azijo in Sev. Ameriko (po njem nosi ime. Navpično: 1. udeleženec letošnjih šport, iger gradbincev, 2. otok v Jadra- nu, 5. grški bog vojne, 4. usahel, 5. začetnici predsednika ZIS, 6. stranski produkt v koksarni surovina za naftalin ipd., 7. zač. priimka in imena slov. narodnega heroja (pokopan v Celju), 8. sorodnik, 9. farma, 10. posledice krtovih potovanj, 11. ljubkovalno ime za ©četa, 15. bodeč plevel, 16. gl. mesto domovine olimpijskih iger, 17. tuj dvoglasnik, 20. srbski humorist in satirik (Pop Čira in pop Spira), 24. tobačni proizvod, 24. strupen plin (razkužilo, bojni strup), 26. živilo, 27. oznaka na avtomobilih (narobe), 29. del posteljnine, 50. osebni zaimek, 51. je potreben športnikom za boljše uspehe, 55, vrh v Savinjskih Alpah (prazgod. najdbe), 54. potapljati se, 58. alkoholna pijača, 59. gradbeni material, 40. važna kovina (atomska energija), 41. enaki. 45. zač. imena in priimka znanega ruskega skladatelja (1882), 44. pristanišče v Juž. Italiji (znano iz II. svetovne vojne), 46. začetek aorte, 48. veznik, 50. grška črka, 52. ime črke.