Stav. 232 V Trstu, v ponedeljek 2«. avgust« mi ustnik Xfclt». iihaja v^ak rtan zjutraj tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: IJH<-a sv. Frančiški AsiSke^Jt 20, 1. nadstr. — Dopisi naj se pobijajo urednicivu. — Neirankirana pi*ma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Uda late 1 i io odgovorni urcinik Sl:fm Oo«iina. — lastnik konsoreij Hrta Edine ;ti= — T;4: tM ame Edincsti". -- Telefon uredništva In uprave štev. 11-57 — Naročnina znoSa: Za re!<> teto K 40 -, pol leta K 20-—, tri &esece K 10 -, za nedeljsko izdajo za relo leto K 8'—, poi leta K 4*—. Posamezna številka v Trstu in okolid: 10 vinaijev. ' Posamezne »tc v Hk ^ ostarele J > \; O^i.-.-i irgovcev in obrtnilt#r la.-u : •■ ;';;r?r.t ^ 'L . \ 3d vi r: -v^Lv: . i Mali oglasi p' - - .i oddc'jk »Edino. Pl::tekliU ruihr.;it ;* uit.-I -v 10 pa • p j ~iA i.-.o. Vu,:-. i, . de^araih zilfodov :t ■ ;isu d> vrst v - — : vsafei aadaljna vrsta K 'J-bf^^i?! n -nt.] r>\ oi .in. O«:.!-.™ spre! et.i Insert t ni Narj.; luia in rek h ^n:"; je se p-3i!jajo upravi iisia. — U upravi ^.i-Ainoiti*. Upravu in inseratni cldeiek se Frin?i5'ci U. lio P >iiajhraail:i!ćn- nhn §t. S11.(>52. Po«s*me/na številka ix.ven Trsta in Okolice: 12 vinaijev. ZVEZKA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. ' DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno s« razglaša: Italijansko bojišče. — Nič novega. Albanija. — Naš napad napreduje uspešno. Po srditih bojih smo zavzeli včeraj severno Fie-rija italijanske predmostne postojanke. Naše čete so na zasledovanju prekoračile Semeni. Tudi pri Bera tu in v gorovju Silovesa smo zepet napredovali. Bombni napadi naših letalcev na Valono so se nadaljevali. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEFOLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta in generala Boehna: Uspešni boji v pred-oze mi ju jugozapadno Yperna. Na obeh straneh BaiHeula in prekopa La Bassee smo odbili sovražne delne napade pred lastnimi črtami. Med Arrasom in Sommo so Angleži nadaljevali svoje napade. Močna pehota je zgodaj zjutraj pod zaščito cklopniakov napadla na črti Neuville—S t. Leger. Napad se je razbil ob težkih izgubah pred našimi črtami. V St. Legerju se nahajajoči oddelki so se v smislu ukaza umaknili na bojao črto vzhodno kraja. Tudi pred Merrisom so se izjalovili sovražni napadi. Močne sovražne sile so ponovno napadle našo, po bojih dne 23. t. in. zapadno črte Behagnies — Bapanme — Warlen-eouit nahajajoče se ironto. Težišče napadov z zastavitvijo številnih oklepnjakov ic bilo naperjeno prof. Bapaumn samemu. Napadi so se razbili. Poročnik Ebcrhard je uničil tu v zadnjih dneh osem oklopajakov. Sovražnik ]c krepko pritiskal proti našim z Aucre preloženim črtam in prešel popoldan iz Conrcel^sa La Pczicresa v napad na črto Martinpalch — Baceniia. Pruske čete so se vrgle sovražniku v protinapadu v bok In ga pognale uaz.aj preko Pozieresa. Od vzhodno Alberta do Sommc je sovražnik v pohodnih močnih napadih poizkušal prebiti naše črte. Središče bojne fronte je nap idcl šestkrat in zepet s številnimi oklopnja-ki. rr.isi, JTc.enri In Virtcnberžari so cđb:!i sovraži; a. UdaiTii so za do La Bolsella Ir. preko ceste Albirt — Braye ?n mu prizadejali težke izgube. Po končanja bojev na vse« frcn:5 smo tukaj globoko t so* raž::ika zajedajoče se črte tekom noči preložili. C-i C->iiime do Oise je fc"!o bojno delovanje ome-jeao na ionovsko streljanje la manjše pehofne boie severno Raya iu zapadao Oise. Ob AHIettl je bojno delovanje ponehalo. Med Aiiletio in Aisno so bili izvršeni proti Crecy a u M čutu i.i na obeh straneh Ckaviguya sovražni napadi v gostih valovih. Bili so odbiti s težkimi izgubami za Francoze. Odlikovali so se posebno konjeniški strelski polki. Naša letalska brodovja so zmetala v noči na 25. t. m. na pristaniške naprave, kolodvore, vojaške naprave In četna taborišča sovražnika 75.UG0 kg bomb. . T?ERGLIN, 25. zvečer. (Uradno.) Težki angleški napadi na obeh straneh Bapaunia. Z zastavitvijo ogremaih sil poizkušeni sovražni predor se je Izjalovil. Naši protinapadi za zonetno pridobitev Izgubljenih tal se šo nadaljujejo. Veliko razstreljenih oklopnih voz pred in za našimi črtami. Močni francoski napadi južno Ailette. katerih glavno meč je zlomil naš uspešen napad. Prvi generalni kvartirmojster p!. Ludendorfi Izpremeabe v dunajskem kabinetu. DUNAJ, 25. (Izv.) Danes se je razširjala tu cela vrsta vesti o predstoječih izpremembab o avstrijskem ministrstvu. Glasom teh vesti postane trgovinski minister baron Wieser skupni finančni minister, njegov naslednik pa sekciiski načelnik pl. Rledl. Baron Wimmer da bo imenovan za guvernerja avstro-ogrske banke, za finančnega ministra pa sekcijska načelnika Orftn ali .Tchas. Kar se tiče4 dejstev, je ugotovljeno, da je bilo na včerajšnji seji skupnega ministrskega sveta sklenjeno, Poročevalec ie poroča! nato zelo obširno in te-1 in politični talenti so bili Rimljani. Oni so meijito vstvarili Ilirijo ravno iz današnjih jugo- o treh glavnih vprašanj*; - slovanskih dežel. (Zaplenjeno). Panonija ki so danes na dnevnem redu splošne razprave v in NoriCUm Ste dve ločeni skupini, ki jll nsši javnosti in sicer: nikdo ne more pravično in pametno spo- 1. naše razmerje napram drugim slovenskim I ji ti. Kar je Boff ločil, naj človek ne spaja! strankam; i 2. Narodni Svet In 3L rrzraerje med našim Trstom In ItaliJanL Govcreč k prvemu vprašanju, ie poročevalec omenjal reorganizacije VLS in ob splošnem odc- da naj zasede tako skupno finančno ministrstvo, j bravanju navzočih poudarjal, da je stranka, izlo-kakor tudi mesto guvernerja avstro-ogrske banke' čivši koruptne elemente, ?=ct!aj očiščena in prero-in sicer obe mesti z Avstrijci, a dosedai ni mogoče! jena v strogo narodnem, jugoslovanskem duhu, n:> dobiti primernih kandidatov in da namerava fi- vajal potem, da se je tudi NNS reorganizirala, k?.r nančni minister baron Wimmer zamenjati svoje mesto 2 mestom guvernerja avstro-ogrske banke. Vprašanje ustavne revizije. ie treba z veseljem priznati, v demokratskem tiuhu v političnem oziru in na gospodarskem polju, ustanovivši na teh načelih novo JDS. Utemeljeval je na to ukrep tržaškega političnega vodstva, odklo ! odncšsjih napram Jugoslovanski socijalnouemo- PRAGA, 25. (Izv.) »Mir«, tednik češko-klerikal- j nitcv pris{opa k JDs, in potem razpravljal o naših ne stranke, izpopolnjuje svoječasno že od »Cechac ■ - - — .... objavljeno vest o ustavni reviziji v smislu, da se s tem vprašanjem že bavi posebna komisija, v kateri so kot člani zaupniki krone in narodov. Agrarni »Večer« zahteva pojasnila, kateri Čehi so v tej komisiji, ker češki narod ni nikogar pooblastil. Princ Radzivil v Krak o v u^ KRAKOV, 25. (Tzv.) Princ Radzivil je konferi-ral včeraj z bivšim gališkim namestnikom dr. Bo- kratski stranki. Obširno je govoril o drugem vprašanju. Narodnem Svetu, njega sestavi in v njem zastopanih političnih organizacijah, pri čemer je poudarjal, da se je povsod v nas bridko občutilo dejstvo, da Trst kot najvažnejša točka našega narodnega ozemlja ni zastopan v predsedništvu NS. Temeljito in velezanimlvo je bilo poročilo o na- ,. - j st v , _ šeni razmerju napram Italijanom, ki je izzvenevalo brz3mskim in predsednikom poljskega Narodnega I „ . . _ . , ^ . . v naso ncomamo zahtevo, da irst, kakor Je bil, J- tflTirnrcV m Hinttti T\a c cpdlzvestja« poročalo, da je bila v Moskvi razkrita nova velika zarota. Proti-revolucijonarji so hoteli izzvati v Moskvi vstajo, da preprečijo očnošiljanje čet na češko-slovaško fronto. Organizacija je bila v zvezi z generalom Aleksejevom. 8 voditeljev organizacije je bilo aretiranih in ustreljenih. Poizkusi vstaje v drugih gu-berniiah so bili istotako krvavo potlačeni. »Pravda* zahteva, da je treba aretirati vso buržoazijo. Sovjet proti Izročitvi carjeve družine Španski. PARIZ, 25. (Izv.) »Temps« poroča, da se Je sovjet z veliko veČino izrekel proti izročitvi carjeve družine Španski. Miijukov ustanovi novo banko. MONAKOVO, 25. (Izv.) »Izvestja« poročajo: Miijukov je izstopil iz kadetske stranke in bo ustanovil novo stranko s konstitucijonalno-monarhičnim programom. Položaj v severni Kavkazijl. MOSKVA. 24. (Kor.) Glasom listov so se v odseku severne Kavkazije sovjetske čete pod pritiskom sovražnika umaknile na Caričin. V odseku Jekaterinograda so se umaknile angleške in francoske čete. Potrjuje se, da je proga Jamburg—Pe-trograd psrušena. Ruske čete v Franciji ne bodo odposlane v domovino. ŽENEVA. 25. (Izv.) Francoska vlada ie odklonila zahtevo sovjetske vlade, da se morajo v Franciji se nahajajoče ruske čete odposiati v domovino. / Mz sfiiafl. Sestanek zaupnikov pol. dr. »Edinosti«. Včeraj dopoldne so se na povabilo našega državnega poslanca dr. Otokaria Rybara sešli v gledališki dvorani Narodnega doma zaupniki političnega društva ^Edinosti«. Namen tega sestanka ie bil, kakor Je poudarjal gospod poslanec v svojem vabilu, da čujejo zaupniki poslančevo poročilo o položaju in izrazijo potem svoie mnenje in svoje želje. Zaupnikov se ie zbralo prav lepo števila, iz mesta, in okolice, iz vseh slojev našega ljudstva. Sestanek ie otvoril poslancc dr. Otokar Rybar, ki je poudarjal v svojem nagovoru, da ie v tržaški politiki že odnekdaj vladalo demokratsko načelo, da bodi politično vodstvo v naiožiem stiku s prebivalstvom, zlasti pa še z volilci. Vojna Je pač predrugačila tudi to, in v prvih letih voine ie sploh počivalo politično delovanje, z ene strani, ker je bilo večina delavcev na političnem polju odsotnih, z druge pa, ker razmere tndi vobče niso dopuščale političnega delovanja. Po sklicanju parlamenta so se stvari nekoliko obrnile na bolie. Javni shodi seveda tudi po sklicanju parlamenta niso bili dovoljeni, ker se Je Trst, kakor tudi še danes, nahajtl v ožjem vojnem ozemlju, vendar pa so oblasti dovoljevale vsaj društvena zborovanja političnega društva »Edinosti«. Odkar pa je sedaj že v miru in pokoju počivajoči dr. Seidler uvedel nemški kurz, so začeli proti nam na Jugu postopati zopet strožj'e, hcteČ nam zabraniti vse javno delovanje, prepovedujoč nam vsako zborovanje in celo tudi vsako javno veselico, ki bi le količkaj spominjala na politiko. Izredni občni zbor političnega društva »Edinosti« ob obletnici majni-Ške deklaracije ie bilo zadnje iavno zborovanje v Trstu in na Slovenskem sploh. Zato je poročevalec povabil zaupnike na ta razgovor, za katerim so oblasti seveda tudi vohale vsaj majhno jugoslovansko revolucijo, a ga končno vendarl© niso zabranile. Po zahvali prisotnim, da so se v tako lepem številu odzvali vabilu, je gospod poslanec, da bi se razgovor vršil v primernem redu. naprosil navzočega predsednika političnega društva »Edinosti®, dr. Josipa WUfana, Sa bi kot predsednik vodil razgovor, in prav tako podpredsednika dr. Edvarda Slavika. Poročevalec posL dr. RybđF je izvajal potem, da je z ozirorn na to, da je bilo v zadnjem času posebno na polju, ki se tiče našega ožjega nacijonalnega in političnega življenja, več važnih pojavov in dogodkov, nujno potrebno, da se razpravlja o teh stvareh, in to tembolj, ker se o njih javno in zasebno čujejo Risovi, ki kažejo, da so mnenja o njih različna. Politično društvo se je pač obširno bavilo s temi stvarmi, se posvetovalo o njihjn sklepalo ter svoje sklepe sporočalo na pristojna mesta; ni pa moglo sklicavati zaupnikov, ker je bilo največkrat treba hitrih sklejrov. Tako ie oubor političnega društva na svoio lastno odgovornost storil nekatere važne sklepe, ki so potem v javnosti vzbujali dobrohotno, pa tudi zlohotno kritiko. Zaupniki naj torej po podanem poročilu zavzamejo svoje stališče ter jasno in brez pridržka povedo svoje mnenje. Politično vodstvo se je v tem delovanju dalo voditi po -dveh ozirih, in sicer prvič po oziru na težavno stališče naše narodne politike v Trstu in na Primorskem sploh, drugič pa po oziru na skupne velike jugoslovanske interese. Kolikor je bilo le mogoče, ie spravljalo naše posebne interese v sklad s splošnimi jugoslovanskimi in misli, da Je našlo za to pravo pot. Ce bi bili zaupniki drugačnega mnenja, naj povedo to mnenje jasno in odkrito, saj je ravno giavni namen tega razgovora, da se predvsem raz-bistrijo pojmi med nami samimi in da ne bo potem zakotnih kritik In ogovarjanj. mora tudi v bodoče ostati naš. Nato se je razvila živahna razprava v katero so posegli kapelan Anton Cok, ponovno dr. WHfan in dr. I. M. Cok, potem Bogdanovič, Mrak in dr. Rybar. Pokazali ste se dve sirtijl. kater? pa se popolnoma strinjate v Tn se razhajate fn^io glede načina taktike v nekaterih podrobnejših vprašanjih. Sklepalo se na sesta iku ni o ničemer, '»er je bil ves razgovor le informativen i za vodstvo 1 zaupnike in se bo v najbližjem času zopei nadaljeval, ker je treba glede vprašanj, ki so se razpravljala sedaj, še jasnejše skupne slike, in je ^"Jr še nekaj drugih vprašani, o katerih se je tre^a po-r2zgovoriti. O nekaterih točkah včferašnje razprave !'pregovorimo Jutri nekoliko podrobneje. j eHvlra možnnsS la prastefr »Hrvatska Država« piše: Madjari in Nemci se prepir a io o naši koži. Madjari bi hoteli -resiti« iugopiovan-sko vprašanje^SNtem. da bi o'Sjiovali dve banovini: Bosno-Herecrovino in Dalmacijo ter ju pripojili k Osrsk'. Pri tem so pripravljeni —- da hi se Krvatie pTevee ne jezili dati kako »koncesijo« ali teritorijalno v banjaliiškem vilajetu, ali pa' finaneijelno, dovoiivši hrvatskemu saboru, da na državne, to je madjarske davke naloži narodu svoje posebne avtonome deklade. Avstrija pravi, da tako ne sme iti. Cc se jo pa vpraša, kako sme iti — potem je tudi ona razdeiiena na dva dela. Eni bi se iioteii rešiti »balasta« Dalmacije ter jo pripojiti k Hrvatski, kakor je to v nagodbi. Drugi bi hoteli, da se poleg" Dalmacije pripojita k Hrvatski iudi Bosna* in Hercegovina ter da bi bila ves ta-kompleks v nago db enem odnošajit do Ogrske. Da-si je v teh dneh »prijateljev« Hrvatske jako malo, jih naši domači frankovci predstavljajo kot močne faktorje ter jim služijo v pričakovanju, da ti ustvarijo »Veliko HrtVasko«. Proti takim načrtom nastopa sedaj glasik> dunajskih krščanskih socijalcev naj-cnergičneje ter noče nič čuti ne o odcepljen ju Dalmacije od Avstrije, niti o pripojenju Bosne k Ogrski. Pravi, da se Avstrija ni odrekla svojih pravic na Dalmacijo, niti ne svojega pozitivnega vpliva na Bosno in Hercegovino, pak zaključuje: »za-d o volite v hrvatskih prizadevanj v okviru možnosti in pravičnost! je problem za-se. To naglašamo, pa ne zato, ker bi pripisovali tako važnost, ali gojili kake nade od strani Avstrije in Ogrske. Mi smo že davno napravili križ na to stran vaše politike. Po letu 1912. niti ne zahtevamo da bi kaj sprejeli od one gospode tam gori. Svoboda se ne prosjači, niti se ne sprejema od kogar-koli. (Par vrst zaplenjenih). Nikdar nt dal narod na svetu drugemu narodu svobodo brez lastne korisri in ne da bi se bil vknjižil kot upnik na posest tega naroda. Dogodki so večkrat brisali tak© vknjižbe, ali tudi to brisanje ni šlo brez stresljajev. Naglas amo to samo zato, da čitatelji vidijo, s kom so se slepili nekateri nesrečni Hrvatje, ki danes nimajo druge >kr-bi nego da denunciralo vsakogar ki ne veruje Dunaju: Tisti, ki se ponašajo s -prijateljstvom« napram Hrvatom, spravljajo uresničenje hrvatskih pravic v cvire »možnosti in pravičnosti«. A kaj da po-menja to za njih okvir »možnosti in pravičnosti — to nas uči zgodovina našega razmerja do Madjarov in Nemcev skozi tolika stoletja. (Zaplenjeno). Uverjcui smo, da bodo Nemci in Madjari klicali k sebi svoje zveste Hrvate, da bodo jadiko-vali radi prošlosti, da se bodo rotili in prisegali bratstvo in prijateljstvo, da jim bodo dajali bele liste, naj pišejo na njih kar bodi. To vse bo v očigled odločilnih dogodkov. Gorje narodu, ako bi se dal zavesti po ponudbah, ako se najdejo v njem ljudje, ki bi sprejemali take ponudbe, ki se pozneje pogazijo. Previdnost božja je določila našo usodo, ko nas je tu naselila. Naši narodni in gospodarski interesi se ne dajo spojiti z interesi Madjarov in Nemcev. (Zaplenjeno). Skupni posti žnjimi morajo dovesti do trve cja, do sporov, do borbe. Največi upravni Kočemo oei Črtomirovi Domovina« je priobčila nastopna zanimiva razmotrivanja: Ustavni zbor Jugoslovanske demokratske stranke se je i»avil zlasti temeljito s prosvetnim vprašanjem: s preosnovo ljudskega in srednjega šolstva v obče. z žensko izobrazbo in ljudsko prosveto na še posebej. Resolucije, ki so se sprejele v tem oziru, kažejo jasno, da Slovenci z dosedanjim učnim redom svojih šol niso zadovoljni ter da si žele temeljitih izprernemb, tako da bo slonelo šolstvo vobče na modernih pridobitvah pedagogike in didaktike, predvsem pa na koristih in potrebah našega naroda. Naše šole naj bodo po učnem jeziku m po duhu resnično naše ter naj vzgajajo našo mladino, dvigajoče jo na čim višjo stopinjo kulture, v resnobne, odločne, značajne in zavedno slovensko misleče in čuteče može in žene. Ako se ozremo nazaj na svojo šolsko dobo, na uke, ki smo jih dobivali v ljudskih in srednjih šolah, se 3 trpkostjo v srcu zavedamo, kako so nas poučevali in mučili z nepotrebnimi, za življenje nerabnimi podrobnostmi, z vedami, tikajočinii se Avstralcev, Afričanov. Azijatov, različnih ljudožrcev in divjakov, o Slovanih, da, niti o Jugoslovanih pa niso smeli skoraj ničesar povedati. Mučili so nas z brezkončnimi vrstami imen in številk kraljev, cesarjev, krvoločnih vojskovodij in dr-žaviiikov, ki lahko zanimajo • druge narode, nam Jugoslovanom pa niso prav nič zanimivi. Kadarkoli smo le'.ioin pouka prišli v c o tik o, v zvezo s Čehi, Rusi, Poljaki, Srbi ali Bolgari, smo slišali o njih le grajo iu posmeh. Namesto zgodovinske resnice se nam je podajala o slovanskih narodih le karikirana !spaka in narobe zavita dejstva. Z zgodovino nemštva so nas pitali leta in leta, zgodovino celih slovanskih držav pa smo odpravili v par urah; z literaturo nemštva so nas gnjavili vso gornjo gimnazijo ali realko, moreči nas z ničnostmi, malenkostmi, za slovensko slovstvo pa je preostala jedva pičla ura na teden v zadnjih treh razredih, za slovansko književnost vobče se je našla komaj in slučajno kaka minuta. Kdo izmed nas je v šoli slišal vsaj površno zgodovino češko, srbohrvaško ali rusko, in kje se je kdaj vsaj za silo obdelovala književnost ter prosveia slovenska? Zistem je zahteval, da se o-brača vse naše zanimanje izključno na najod Jaljenejše, nam najbolj tuje in nam tudi najboU sovražne narode in države. Niti za avstrijsko zgodovino in za avstrijsko prosveto ni ostajalo časa, nikar da bi resno in temeljito poučevali slovensko, jvigo-slovansko ali — bog nas varuj! — slovansko! Z nemščino, grščino, latinščino smo potratili ur neštevilo ter se potapljali v najnežnejše tajnosti ter najčudovitejše Izjeme teh jezikov, za slovenščino so nam puščali le po dve uri na teden, za kak slovanski jezik pa nobene. Tako so zistematično ubijali v nas slovensko in slovansko misel in čustvo ter so nam z roganjem in pačemern resnice du-šili zavest, da smo ne le avstrijski državljani, nego tudi predvsem Slovenci, Jugoslovani, Slovani. Le spomnimo se, kako so nam govorili o junaških borbah za svobodo in lastno kulturo Ceitov, Poljakov, Rusov, Hrvatov in Srbov, kako so smešili že boje Lutrove in Viklefove. kako so se očitno rogali Husu, Husitom, Tabo-ritom, kakšne sodbe smo slišali o našem Trubarju ter o jugoslovanskih protestantih sploh! Spomnimo se, kai so nam v šolah pripovedovali o ruskem in poljskem narodu ter o njih vladarjih in vladaricah in prvoboriteljih vobče, s kakšnimi nameni so nam posmehljivo omenjali dogodke v balkanskih deželah, in bridko nam postane še dandanes. Kultura, ki so nam jo dali. je bila za nas večinoma ali nepotrebna, največkrat nerabna ali pa našemu čustvu sovražna. Veliko večino vsega tega šolskega balasta smo takoj po dovršeni zrelostni skušnji z jezo in gnusom vrgli čez krov ter začeli polniti ogromne luknje v svoji izobrazbi iznova sami s svobodnim čitanjem. Velik del svoje kulture si je moral vsak Slovenec pridobiti proti šoli m izven šole sam. Da smo izobraženi iti zavedni Slovenci in Slovani, je v prvi vrsti sad našega samoučenja, ie zasluga naše književnosti, našega časopisja in predavateljev. Koliko duševne energije in marljivosti je treba, da se dohUi v šolskih letih zamujeno, o tem srečni Nemci nimajo niti blede slutnje. JDS. si je postavila za svoj glavni smoter in cilj: tem predvojnim šolskim razmeram., napraviti konec ter v to svrho preosnovati naše šolstvo tako temeljito od prvega razreda ljudske do najvišjega razreda srednje šole, da bodo naše šole po duhu in jedru na višku moderne pedagogike in didaktike ter resnično naše. Zlasti važno pa je, da se lotijo naša izobraževalna društva, na čelu jim Akademija, z'vso vnemo predavanj in po- » ■» mac^Vti Tn no rlo-jpli V resnico glede Hrvatov, Cehov in vseh narodov! In naš narod bo ostrmel, ko bo spoznal, da so bili po šolali smešen! in psovani možje najplelmenitejši borilci za svobodo, pravico in istino, da so bili kot razbojniki in blazniki slikani narodi cvet človeštva, ki ga je uničevalo ali celo uničilo včasih najbestijalnejše barbarsko nasilje. V šolah se bistri razum, a predvsem se ustvarja značaj! Vsa dosedanja naša šola je bila obrnjena proti našim narodnim idealom: ustvarjala nam je večinoma same Črtomire in Tugomere. Zgodovina se tvori pred našimi očrni in vsak imed nas sodeluje na tej zgodovini. Osebno srno od-' govorni za to, kam krene zgodovina naše bodočnosti in kakšno izpodbudo bodo črpali zanamci iz naših del in sklepov. Na nas je, da ini zanamcem ne bomo to. kar sta nam Črtomir in Tugomer! Pred 500 leti je pred sijajnim zborom v Kostnici stal lice v lice sodobne Evrope Slovan — Ceh Hus, učenjak, pisatelj duhovnik. Stal je kot borilec proti vsem, kot upornik proti krivičnemu svetovnemu redu svoje dobe, kot branitelj svobode, resnice in pravice. Ni stal sam: Za njim so bili vsi zvesti Cehi. Mučili so ga, trpinčili z gladom, žejo, temno ječo, a ostal je neomajen. Lahko bi se bil podal, lahko bi se bil zatekel v samostan — kakor Črtomir — in se rešil: Toda Jan Hus ni zatajil sebe, ni izdal svojega naroda, ni preklical svojega skalnotrdnega prepričanja. Junaško je stopil vpričo cesarja, škofov, vitezov in aristokratskih dam na grmado ter umrl za svobodo in resnico v plamenih. Pred 300 leti so odmevale ječe staro-mestnega magistrata v Pragi od bolestnih vzdihov čeških plemiških jetnikov, ki so na Beli gori tik Prage v borbi z združeno presilo nemških najemnikov podlegli. —• Borili so se za svobodo in čast češke domovine, a bili so premagani, vrženi v j-j-čo in obsojeni na smrt. Silili so jih, naj se ponižajo, naj prosijo milosti in naj izdajo in zataje svoja načela, a niso se vdali. Z molitvijo k Janu Husu na ustih so pogumno položili drug za drugim — 27 narod-ličnejših, najbogatejših, najizobraženejšili plemičev in meščanov — svojo glavo na tnalo ter si jo dali odsekati---- To so bili možje, značaji, narodni junaki. In mož, značajev potrebuje naš narc J. Ne dobimo jih dovolj pod dosedanjim Šolskim t zistemom. Zato gre vse naše stremljenje-za radikalno izpremembo duševnosti našega šolstva, ker v svobodni Jugoslavljt nočemo imeti več Črtomirov in Tugorrve-rov_____________* fiksne polEtlisie vesti. Madžarski glas o federalizaciji Avstrijo, Madžarski list »Vilag« se bavi z vpraša-1 njem"federalizacije Avstrije In pravi, da. učnih tečajev po mestfh in na deželi v smislu prave, resnicoljubne, neizpačene kuitare in nepotvorjene ljudske visoke šole. Ta predavanja naj prižgo našemu ljudstvu luč, da bo pravilno poznalo zgodovino svoje preteklosti, da se bo seznanilo z ^ka ustava je preperela, zastarela in naJ-» večje prokletstvo AvstriJe. Ta ustava je, kriva medsebojnega boja avstrijskih na-; rodnosti, kateri gre za tem, da si hočoi vsaka narodnost pridobiti kar največ na-stroške drugih. In ker niti Ceh niti Slovenec niti Poljak niso mogli najti v državi predpogojev za svoje narodno življcnle, so stopili ne samo proti vladi, temveč tudi: proti državi v opozicijo. NajplemenitejSl duhovi, najboljši misleci iščejo že desetletja izhoda iz tega bolnega položaja tn! avstrijska politika se že desetletja vrti' i _ t* __ _ _?! ^ 1 m II. L- nI t >i.i t A r 1 Icf rtip izločiti medsebojni boj narodnosti m Av-, strijo preurediti na demokratski podlag... — Nekai ima pač prav madžarski list, a da, bi bila sedanja vlada tista, ki naj bi rešila} Avstrijo notranjih sporov in jo preuredila pravično za vse narode: o tem pa menda« dvomi v resnici tudi imenovani madžarski list sam! Boljševiška kriza. O stanju, ki vladu: trenotno na Ruskem, si je slejkoprej Jako i težko napraviti jasno sliko, ker ie na cm! strani boljševiška vlada prepovedala vse; meščanske liste, dočim poizkušajo boljšo-« viška glasila faktično stanje ix> možnosti, prikrivati in izjavljajo, da je gospodstvo t gan~ --------------i .a■ * 4 veda le pristaši boljševizma, kajti iz zadnje dni izdanih odlokov kakor tudi iz akciji entente na severu, Ceho-Siovakov na vzhodu in kozakov na jugovzhodu, kakor( tudi iz krvavih spnpadov med rdečnni. gardisti in kmeti, ki se upirajo nasilnemu: rekviriranju z orožjem v roki, izhaja, da; so dnevi bolisevikov sešteti. Seveda je trenotno silno težko prorokovati, kedaj razpade gospodstvo Lenjina in Trockega/, Ta prevrat se zamore izvršiti v par dneh,' katastrofa pa se zamore zavleči tudi še, za cele mesece. Treba je namreč vedno, upoštevati, d? so nasprotniki sovjetske; vlade sicer jako mnogobrojni, toda popol-i nema neorganizirani. Meščanske stranke,' ki so poklicane, da izvlečejo državo sedanjih zmešnjav, so razkosane, zlasti; poprej tako vplivna kadetska stranka se ie razcepila v dva tabora. Petrograjska skupina pod vodstvom bivšega predsednika stranke Miljukova se je izrekla za nemško orijentacijo, toda ta skupina inut| ; Stran !!. jako malo pristašev, dočim ima moskovska skupina pod vodstvom Nabokova na svoji strani ogromno večino, ki je še vedno popolnoma ententofilska. O prejšnjih oktobri stili je slišati iako malo, dočim _ je desnica menda sploh izumila s površja. Le ta popolna neorganiziranost sovražnikov sovjetske vlade, omogoča boljševikom. da se drže še vedno na krmilu in da se bodo morda držali še par mesecev, čeprav postaja število njihovih pristašev vsak dan manjša. vajanji pisca v »Primorskih Novinah«, ki zahteva, j Kozino: Snubač. — Florijan Gciar: Gospodična da naj Slovenci izjavimo, da sprejemamo jugoslo- ! Ivanka. — Draga Resnica. Odkrito. Smisel za bar-vanski ekavski jezik, to se pravi, da se odrečemo j ve. Po domače. Ubogi možje. Točen odgovor. slovenščine in uvedemo namesto nje ekavsko hr- j Strokovnjak. Prednost. Gospodična Finica. Prak-vaščino oz. srbščino. »Ili sada ili nikada«, pravi j rično. Iz šole. Vojno pivo. Oče In sin. Priprava. — pisec v »Primorskih Novinah«. Ta »sedai ali nik- Siike: France Podrekar: Paradiž sedanjega časa. dar« se nam zdi, odkrito povedano, precej pre- j Zadovoljni požeruh. Areh Smrekar: Križ. Maksim iS r v I* GOVEDINA ZA NE1MOVITE SLOJE. Jutri, v torek, !n pojutršnjem, v sredo, se bo prodajala govedina za neimovite sloje proti preščipnjenju št. 30 (razprede-lkk . salumeria«) izkaznice za nakup mesa in govedine (rdeča crta) in izročitvi izkaznice št. 50 (rdeča črta) serije a, b v torek, c. d v sredo. Na vsako izkaznico se dobi 1k kf>r mesa. Prodaja se prične ob f» v naslednjih mesnicah: Sinigagua Barkevlie 43, Bin Roj mi 9, Punter Gornja Greta, Benedettich nI. Bo-roeviceva 45. Troeea ul. Gonimercialc 5, Concilia ul. B. Cellim 1, Stauislav. skv ul. Casnpanile 17. Cadorini ul. nad v. Josipa, Visiufrmi ul. Cavana 22. Perlatti ul. Samta 9, Vattovatz ul. Giustinelli 5. Stabile ul. S Michele 5. Rochelli Piazza Piccola 2, Pa'*quallini ul. Marije Terezije 43, Simo-netta ul. Leg-na 4. Rumetz ul. Larso San-torio 8, Zatutla ul. Farrieto 38. Fontanoi ul. Amalia 32. Zadnik P. S. Grovanni 6, RcJli ul. Acquedotto 13. Zwetan Sv. Ivan Videla 568, Rapotez ul. Giulia 70, Penso ul Giulia 7, Ottonischer ul. Molingrande TO. Maiusa ul. Parhii 15, Periatti ul. Barn-era 4, Mocsnigo ul. Barriera 15. Coss-cli nI. Foscoio 2, Kras^uigg ul. MoHn a ven-to !, Jcnco u!. I?tituto 4, Ferlnga vil. T!c-na-doni (i, vlarussicli ul. Settefontane 24n (Roc -1), Pclacco ul. Settefontane 44. Dil. zadruge ul. Scttefomaiie. jeneo ul. Rigniti 5. Del. zadruge ul. S. Marco, Gau ul. S. Marco 34, Rivolt ul. L!oyd 7, Culot ul. Giuliani 23, C o mi s so ul. deli" Istria 51, Rizzian ui. deli' Istria 76, Godina Skedenj 138. Ga t z mg Skedenj 50. CENE: P red n K deli s priklado po K 9'60, zadnji ck-Ii s priklado po K 11*60 kg. Iz žentvidske podružnice Družbe sv. Cirila In .Ušteda. Izgubili smo nenadkriljivega in nenado- me: iljivcga tajnika v osebi gospoda l.-opelana Vir-jiliiji Žćeka. Skoro istočasno — lsmah'. po povratku s skup čine \ LiuMiani — ie pa uai predsednik, Makso Coiič rc'.aj obolel in |c sedal prikfcrren na postelj. Pr^m torej vse tista, ki imajo s podružnico k-V prali čakajo na kak odgovor ali rev:»tv. ■ * >< dobrotno potrpljenje ?■: par dni. Prepoved izvoza z? sočivje In sadje- Namestni-i:\ g p repe*, eduje z naredbo, izdano 18. t. in., št.; K. VV. 81'40. uveljavljeno 15. t. m., pošiljatve so-čivja ir. sadja iz Primorske. V posebniga upoštevanja vrednih slučajih dovoljuje nnmcstništvo, zus'i- ' savši dežcMi-c aspodarskis vet, izjeme te prej*--j vedi. Kr?ite!ie te dolcebe kK/tmlelo politične oo';--j sti prvega reda z globo do 5000 K ali zaporopi do j fi mesecev. Zvišanje postnih pristojbin. Od 1. septembra t. 1. j naprej se zvišajo razne poštne pristojbine. I. Pi-i smo: Z?, pismo do 20 e sc bo plačalo 2<» vin . za | vsakih nadalinilt ?0 g 5 vin. poviška. V?*ma po! do v llcna začasno sam" do 250 g. 2. Požtne dopisnico:" za na v. dno 10 > in., za dvojnuto 20 vin. 3. 7 Jepke: 20 vin. 4. Ti«V« kakor pri priporočenih p'smiii ?n vs kih^O^ K po 10 * in. vrednostne pristojbine. C. Pošti;-- : d K 2? vin., za vsakih nadaiju !i K 5 i'- \eč. 7. Zavitki moraj i v nodoCe fr^nkiran* preu.aiali): do 5 kg 100 vin., do 10 k ?2<* vV . do 15 kg 32" \ In., uo 20 k sr 120 nagijen. in prepričani smo, da pobudi v veliki večini Slovencev, dasiravno že znajo, kakor pravijo »Primorske Novine«, vsi Izobraženi Slovenci hrvatski, če ne drugega, vsaj precej neprijeten občutek. Vsako odrekanje boli kolikor toliko, tembolj pa, če naj se človek odreče nečemu, kar ljubi z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo. kakor pač ljubi Slovenec svoj jezik. Ccmu nasilne, boleče operacije, če se stvar da izvesti na drug način, brez bolečin in brez neprijetnih občutkov. Ne-glede na to, da ta prevrat v sedanjih časih sploh ni izvedljiv, in bi morali itak čakati zanj bclišili časov, nam bo zediniena Jugoslavija dajala potem dovolj prilike, da se izvede polagoma sama po sebi tudi jezikovna enaotnost v javnem življenju. Mislimo, da bi tu vsako prenagljenjc le Škodilo. Nasprotno pa pozdravljamo z veseljem vse, kar Že sedaj pripravlja to bodočo edinost in enotnost, tako tudi uredbo ekavščine v Hrvatih. Z naše strani, pa mislimo, da prispevamo tudi po svoje, ko objavljamo hrvatske dopise v hrvaščini in tako navajamo naše občinstvo- nn jezik. Take naj bi bile zasedaj priprave. Ko dosežemo svoj cilj, nam bo ostalo itak neovrženo! Bau-bau! Pod tem naslovom smo prejeli iz de-lavskeg;-. peresa: Citajoč slovenske in posebno še hrvatske liste naletam tu in tam na več ali manj prikrita nanrtravanja o jugoslovanskem jezikovnem vprašanju. Poizkuša sc razpravljati o unificiranju jugoslovanskih narečij v en edini književni jezik in ravno te razprave delajo (kolikor jp.z razumen:) velike preglavice mnogim časnikarjem. | niči 20 K. Bolj radikalni fr" hoteli naj se jezikovno združenje j izvrši nemudoma, med tem ko imajo drugi razr^ j pomisleke. Moja malenkost opazuje že nad 30 let unificiranje Furlnnov z Italijanskim Gaspari: Smola. Uboga tobakarija! Areh Smrekar: Vsenemec. Maksim Gaspari: Kopališče v Koleziji ali ljubljansko nemškutarjenje. Kurent je edini šaljivi slovenski list s slikami. Izhaja po dvakrat na mesec ter stane do konca tekočega leta 10 kron. Posamezne številke se dobe v vseh slovenskih knjigarnah in trafikah. 1. številka »Kuren-taff je bila v treh dneh razprodana. Takoj se je natisnila druga naklada, ki gre pa že tudi proti koncu. Jasen dokaz kako smo bili potrebni dobrega satirično-šaljivega lista. Kdor se še misli naročiti na Kurenta^, naj stori to nemudoma, da se prva številka eventuelno še tretjič ponatisne, dokler še stoji stavek in da vemo določiti naklado za drugo številko, ki izide že prihodnji teden. »Uni đie Jugoslavija*. Eine Apologie von dr. Alexius Ušeničnik. Ta knjiga izide v naslednjih par dneh v Katoliški bukvami, in bo stala K 3'60. Marsikdo se bo Čudil, da je pisana v nemškem jeziku, ali pomisleki bodo izginili, kakor hitro kdo knjigo prebere. Glavne misli knjige so: I. Ursprung der JugosIawischen Tdee, II. Warum Jugoslavija, waruni nicht nationale Autoncmie? III. Ob nicht staatsfeind'ich? IV. Selbstbestimungsrecht und Na-tionalitatsprinzip, V. fib die Mittel nicht wider-rechtlich? fillSffl lltlKffl' Pri c. kr. okr so lišr ? v Komnu se razpisuje služba pisarniške a pomočnika z? ^ TfSŽ« Cassg €13 RfSfiarmiO 5 sedaj, za dobo dveh nusec;-v. Prejemki: dnevrrna K 2.65 DAROVI. — V počaščenje spom'na pok. očeta Petra San-c"ii-Bjeka. daruje obijcii škedenjski CM podruž- Ui^iiiizic na Du: a j m. Italijani poročajo, da so i n ,....... . , , . , f. pciet na Dunaj ze doigo časa pripravliali. Letalci Italiji imaio. kaker znano, le en m to uraden na- . , , . ^^ i so bili pripravljeni ves teden, da polete na Di:- 1 jausKi tczik. Temu jeziku so se priključila vsa . ....... ,, . ... , . , * . .. p, toda zadrzevalo riii je vreme. Vreme je bilo prebivalstva vsel: raznih lašk.h narečij, runam se . * ' . ' usodno podjetiu 9. avgusta in zaDovedah so sku- in K 81.— mesečne draginjske doklade. Prosilci (prosilke) morajo biti vešči deželnih jezikov ter morajo vložiti prošnje v 8 dneh. — Nastcp siužbe takoj. Predstcj'nlštvo c. kr. okr. sodišča Komen, dne 16. 8. 1918. Dobroznana urarna in zlatarna 1 P0¥H ? Trstu, Trg stare mitaice šle?. 3- Bsgnta zaloga vsaKourstnih ur ter raznih ziatenin. ji (tasiao poslopje) I KapSIal In rezervs K 23,300.000,— S FILIJAL5E: Dunaj Tegethcfstidssi 7 -9 \ | Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, OpitSia i Split, Ši oenJk, Za^ar. 1 VLOGE NA KNJIŽICU l * n 1 O-- 2 0 = CD O r-iTiVKjSS^S-r* vin. Zn ra/sc" zuvir! Ir ks 1 K 4.' 10 S K 20 vin., do 15 ks 4 K 70 vin., do 20 k; ____ 6 K ?0 vin.; za zavitke z oz:;..-.\-o vrednosti se '■lačr vrednosiii;! pristn;?*«!«1 T« vi«, za vf: i.'Hi 300 b tr: 'ene \ ■edaosti. S. dostavljanje: nuj- r-ostnj Jostrvi'.ins v o/j em nujnostnem dostavljal-ren» ( ' . '•v zr.rša 1 K za \sak zavitek in fiO Vin. v-i'Ki? drn?o po^iliV:.-: v daljnicn- nrinostnem t" -tavlplnefn okr.iju 2 K brez raz';i;e. Preb!\al-mvo soj>r:*nrja na ta zvišanja s pripombo, da se tiidi tokrat ne določi nob^in. prehodna doba. tekom k?tere bi se morebiti za nezadostno iranki-rr-nc pošiljatve pobirala samo navadna manjkajoča poštnina. Slovensko gledališč. Vsi cn:. ki s vprs!aTi po-nadbe za aoj-ažmM pri siov. s:ltd.. bodisi is_aIsko ali tehnično osobit, sc naj zbereio bocoJ ob 8 v * oliki dvorani *Nar. dersa«. Nastavilo se še su-flerka. sledališk: frizer, garde oberkr. elektrotehnik in rekviziter. Vsi. ki bi reflektirali na katero teh mest. na] se oglasijo ludi nocoj ob a sc I odo sprejemale ponudbe tudi se vse nadali.:e dni n.. -značenem kratu od pol osme ure zvečer na-ric] Dram. društvo. °r<'":et z zasebiiimi poštainii zavitki Je p^d ob-; goj" od sedai dalje dopuščen ludi na voine nostne urade: 145. 292. 397. 415. 433. 530. 5-1. 04b. 1062. »■7a jedinstven ekavski iezlk.« V sušaSkih ^Pri-morskih Novinah pc-udarja neimenovan člankar. kako vfc'.ikesa praktičnega pomena za medsebojno Stbliž^uje Jugoslovanov hi bihv če bi se Hrvatic odrekli svoje »ijekavščii.e« in pisali, kakor pišejo Slovenci in S^N. -ekavski«. Pisec navaja dalje, da le de! ffrvatov govori ijekavski in da celo središče hrvatskega narodnega duševnega življenja. Zagreb, govori ekavski, in poudarja, kako velike težave povzroča Slovencu pravilno ijekovanje. ono pravilno razlikovanje med »lijep« in »ljepši«, »vrijeme« in »vremena«, česar vsega bi ne bilo, če bi se pisalo in govorilo ekavski: »lep«, =lepši«, »vreme«, »vremena«. — Popolnoma se strinjamo $ pisčevimi izvajanji v tem pogledu in zato tudi v polni meri odobravamo ukrep pulskega Hrvatskega Lista«, ki je že uvedel ekavski pravopis. '♦Je strinjamo se pa v polni meri z nadaljnimi iz- __ stoječimi r e torej uče v šolah že 50 let pravilno italijanščino. Furlansko narečje je mnogo bali različno cd pravilne laščine, nego pa naša jugoslovanska narečja eno od dmgcga. Vkljub 50 leicni pa niso Furlan! opusti?i svoje fnrlanščine. pač pa znajo vs: italijanski jezik in imajo tudi vse (ali skoraj vse*1 knjige in "časopise pisane v italijanskem jeziku. Vkljub temu pa govore Še dar.es (in to tudi inte-litenca) med seboj furlanski! Imajo tudi še kako knjigo in kak časopis v narečju. Tudi sc še danes imenujejo Furlane po narodnosti! Razume se, da se tekom časov preleve popolnoma, v kar iib pt nik'Jo ne sili. lilavno je, da imajo en skupni književni iezik ki ga govore vsi, ki so obiskovali kako 5o!o. To pa niso dosegli kar čez noč. Trebalo je mnogo dela in truda, mnogo pojasnjevanj ip. nagovarjanj. Podobno je tudi pri nas. Uekijmo in pnučujmo ljudstvo! Ko to izprevidi, da se pr;n lahko razumemo brez posebnih težkoč. bo same zahtevalo popolno jezikovno združenji*. Nalog« časopisja in književnikov bodir dn oiai.vjjejo tr-združenje s približevanjem v jezikovnih razlikah — kar se sicer tudi dela že mnogo let in so se tudi že dosegli lepi uspehi. Pred vsem naj se ir.-ciajo mali besednjaki, kakor ga je Matica hrvatska >,;d^la pred leti. Jaz sem iz tega besednjaka zaje' rcd!.~o učenju srbohrvaščine, ki jo danes znam! Razumem, da onim, ki se niso potrudili in se pri-učili srbohrvaščine, ni vse eno, akc jim kedo reče da se bo treba naučiti! Ravno tako je Srbohrva-r.ko jim kedo rgrozi« s slovenščine! Ta strašila pn naj veljajo le za otroke— ne pa za može. ka! sršnji moramo biti mi Jugoslovani! Frankov-cev se mi Slovenci ne bojimo, dasi imamo tudi mi ie Jjulike. To izčistimo ob prvi priliki in ravno t,;ko naj store bratje ostalih dveh plemen našer* troimenega naroda. Kdo ve kaj? Melihen Anton. c. kr. Črnovoj. pe.:.-•jolk št. 3C v Kc I omeji, Qalic:ja, se je vrnil pre« nedolgim časom iz ruskega ujetništva ter pror^ ^c'asnila, če bi kdo vede! kaj o njegovi materi yiari'i. katera r.c 5e nahajala nred izbruhom vojne z Italijo v Logu št. 29, po?1'.1 2a-ga pri Bovcu. Ako bi kdo vedel kaj o Imenovani, se prosi, naj to naznani Pomožnemu odboru za begunce z juga v Gorici, ul. Mtmiciolo št. 4. Porzkušcr samoumor. Ivan Radetić. star 25 le* stanujoč v ul. Crociferi. se je zaljubil ob vsej prt cbilici mladih in lepih deklet v neko 401etno žensko, katera ga pa ni marala. V obupu nsd to ne-srečo se je hotel usmrtiti in je popil nekcliho kar-bolne kiseline. Z vozom rešilne postaje so ga pre-peHati v bolnišnico, kier so mu izprali želodec. ZblaznižJa sta. Neki Frnest Bernardini je včera; popoldne hipoma zblaznel. Iskal je svojo mater in trd!', da je ne najde. Sel je na pokopališče, da io izkoplje iz groba. Z vozom rešilne postaje so ga odvedli v bolnišnico. — Marija Podek. stara 70 let, stanujoča v ii»-Vitelli št. 2. ie zblaznela. Prepeljali so jo v bolnišnico. Smrtna nesreča v NabrcfinL Neki Bernardi Kojnc (?), stari 16 let, stanujoči v Nabrežini št. 119. je neki neznan vojak darova! škatljo »sardin . Dekle, sodeč po vnanjosti — škatlja je bila popolnoma enaka sardinskim — je mislila, da imn res sardine in je hotela odpreti škatlic. Komaj pije začela odvijati pokrov, je skat'ja eksplodirala. Blia je pač italijanska ročna mina. Dekletu je zlomile obe roki in nogi in jo težke ranilo tudi nr-obrazu in, najbrže vsled padca tudi na hrbtu. Prepeljali so je v tržaško bolšnico. kjer pa je snoči ob 91A umrla. V Kansl ie pade! petletni Marcel Kovačič, sta-nnjoč nn Vrdeli št. 1119. Bil ie z očetom, kateremu se je pač izmuzni!, da ie prišel do roba, odkoder je zdrkni! v vodo, iz katere pa so ga hitro reši!:. Tatvine. Šest ruskih ujetnikov je včeraj zjutraj okoli 5. ure vdrlo v mlekarno Antona Petronio v ul. T«;rreirte št. 34. kjer so odnesli raznih živi! za približno 400 K. Pet so jih aretirali, šesti pa ie ušel. — Mariji Sancin Iz Skednja je v tramvaju na Lesnem trgu ukradel neznan tat denarnico z 270 K denarja. pini »Serenissimo«, ki jo je tvorilo osem leta! vrste »Svaa, naj se čyigne kvišku. »Serenissimu« je poveljeval Gabrielc d'Annunzio, ki je sedel s stotnikom Natalom P; lliiem V letalu z dvema sedežema: stotnik Pai!i ie že vodil polete nad Inc-most hi nad Pu!o. Osiala leiala so imela le po en seJei. Z njimi so poleteli nadporočnik Antonlo Locatelli, ki je obiskal z letalom že Zagreb, Rel o in Ljubljano; tJHje nadporočniki Piero Mas-son;. Alodio Flnzi, Lodcvico Censi, Giovanni GiansaroJo, Giuseppe Sarii in Gino Allegri. Vsako letalo je vozilo 20 kg letakov, iotogralični aparat in eno strojnico, le d* A.nnunzijevo letalo ni bilo oboroženo s strc&iico. Letala so se slovesno dvignila. Polkovnik -De S^oIIa je ustrelil b 5. uri 50 minut v znamenje uo!eta iz samokresa: letala so hitro dvignila in letela proti Benetkam. Od urni so letSls čez Cervinjan in vzhodno od Vidma-'I :dada čez Tolmin in Julijske planine v Celovec, kjer so že metala letake. Pri št. Vidu ob Glini so jih zagledali; od tam so leteli č^z Kaptenberg in Dunajsko Novo mesto proti presiclici. Ob periferij: Dunaja, kjer so leteli še vedno 2VC0 metrov -.i _kc, je pričelo Sartijevo letalo padati. Sarti 2 je mera! cbrniti in se spustiti pri Dunajskem Novciii mestu na tla. kjer so ga naši ujeli. Xo je ijiilclelo brodovje nad Dunaj, je razvil d'Annunzio svojo zastavo sedmih zvezd. Sl;up:na je letala kakih 20 minut nad glavnim mestom, nakar je d'Anntrozio zapovedal. naj se vrnejo. Letala so letela čez Gradec. Ljubljano in Trst. Pri Gradcžu so streljali nanje, iz Trsta je priplnl naš hidro-p!ar., vsled česar so sc Italijani hitro zasukali proti I-c-ncrkatn. Izkrcali so se v Padovi; prvi je stopil i-a zemljo ob 12. uri 25 minut nadporočnik Censi. Letalce so nad vse slovesno sprejeli. Sestradam. Ae*£!e?ka. Vsenemški kričači in ntih • rs":1!:! v Nemčiji in Avstriji so skoro m at em a-^ičn-'j natančno izračunali, kdaj in kako bodo An-. leško sestradali. In od časa do časa se pojav-brzojavke :n vesti, ki trebijo po časopisih ■ giscu ir pomanjkanju na Angleškem. S tem ho-re.-o delati pri nas vojno razpoloženje. Zanimivo jc zatr da spominjamo r.a to. kaj niše o angleških nprevizačnih razmerah nevtralni ho!andski . AI-gemeen Handelsblad«: ^Prehranjevalni položaj na Angleškem je vetrno boljši. Kruha je v obilici in vedno boljše kakovosti. Zaloge gnjati in slanine ogromne, mesa ie *vr bogati množini. Prehranje-\ .ujin vprašanje ne dela Angležem nobenih skrbi. Toda mnogo družin je zaradi novih odmerkov oremoga. plina in električne luč: malo v skrbeli, ■:er se boje. da bi poz:ini nedostajalo teh stvari. Vendar upajo, da se bo posrečilo vladi zvišati te cdmerke. — S sestradanjem Angleške ne bo torej ravnorako tudi ni megoče Angleške vojaško premagati, kar uvidi vsak pameten človek. Preostaja iorei le ?e sporazumljenje. Tetn odgovor-rreja bo vsak politični korak, najsi bo že storjen cu naše ali od ententne strani, ki bi mu stavil zapreke. Češko Budicvlčka Restavracija (BosS-kova uzorna češka gostilna, v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne ifošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ifliimvijm« v Trsta, iL delte Scslfnata 2 se prodajajo platneni Cevf]i 5 podplati iz ce-vine z usnjattmi podoiatnimi nabitU Prevzemajo se tndi naroČila po meri in izvršujejo v 2 dneh, če naročnik preskrbi platno sam. Predajala^* gumijevi pflđpetaiki. tele, im in nimsae vnrici Speciallteta: mazilo za čevlje. IL ieHa Scaluiata 2. Stara mitnica (larriera v. 5 tm 30. — Sililss. agogEtaaooooaacasasDagsgotaagitt^ MpH * IB' Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotoschizzl. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — asisnsaa.te^aaaaaacnannGjnaETnnn^uc ki je dovršil nekaj meščaosklli ali srednjih šol, se spreime. Oglasiti se je pri vodstvu tiskarne »E<£nest«. uL sv. Frančiška št. 20. ođ dneva vloge do dneva vzdiha. dava ! plačuje banku, svojega. Obrasta vanje vic;- n S tekačem in ž'ror \čunu pj dogovora -Akrolonlv l Ček i in nakaznic n» vsa ta-ia inoa^nns ci fcržii-^i j KUPUJE IN PRODAJA: Trednostae papirji! rante, obligacijo, zastavna pisma, prirorlfo » J delnice, srečka, valute de vire, promeso itd « PREDUJME na vrednostna papiije in bia^i ! § ležeče v javnih skl dia;:lu SAFE DEPOSI M ? j f PROMESE.--Pro l ja srečk razro lna lote- | j I rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti j jj karzni izgubi, revizija žreb nja s>reftlc i. t. rilaAp 3t kupuje in vrste, vl»-pla£uje po in se dobro Vsaka žensRs naj čila velezanlmluo nsoodiia moderna prs Izkušen nasvet n?! oslnbslostl Id no^jlmnls Hrepkostl. Piš>-.e z polnim zaupanjem na 100 MMl PfgiSlJUfo (Ourska) WMim l it 19 Na stan« nI S Novo pođlsUs. Trst. Corso it« 47. (pri Trgu Piazza della lega a; Te!s?on i402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz niriičev na vse kraje, države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine In vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč L t d. po zmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via della Tesa št 31. Brzo Je vt l HO'iO POMEBtUF PODJETJI — TRST. — ■ g