. štev.
V Ljubljani, v trek 26. a 1874.
Letnik II.
Inserati se sprejemajo in velj4 tri s topna vrsta:
8 kr., če sc tiska lkrat, „ i, i, ,, 2 ,, 15 ,, u j« n 3 i, Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija ua Starem trgu b. »t. 163.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 5 „ — „
za četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
Mladočehi in Mladoslovenci.
Naši Mladoslovenci se kaj radi sklicujejo na Mladočehe ter ž njimi opravičujejo svoje ravnanje. A že večkrat se je pokazalo, da so Mladočehi veliko bolj pošteni in previdni, kakor naši mladiči, ki druzega nimajo pred očmi nego svojo lastno korist, naj narodna reč zarad tega še toliko škode trpi. Da je velik razloček med Mladočehi in Mladoslovenci, imeli smo priliko prepričati se tudi v najnovejšem času. Mladočehi so si vedeli pri občnem zboru narodnega gledišča pridobiti nekako zmago, ktere so se ustavoverci silno veselili, ker so hoteli mladih se poslužiti, da bi čisto vničili narodno stranko. Kakor pri nas, prilizovali so se ustavoverci Mladočehom, kjer in kolikor so mogli, da bi jih čedalje bolj ločili od „starih" in ko jim je za zidanje narodnega gledišča pošel denar, posodila jim je nemška hranilnica po prizadevanju ministerskega predsednika celo 200.000 gld. A ko je Češko ljudstvo videlo, da so začeli ustavoverci vtikati se v njegove domače zadeve, se je temu odločno ustavilo in mladočeskemu odboru narodnega gledišča odreklo vso podporo. Vsled tega začeli so se Mladočehi s starimi na veliko žalost ustavo-vercem razgovarjati in za trdno smemo upati, da se bodo o tem prašanju kmalo porazumeli. To porazumljenje bode pa gotovo imelo jako velik vpliv tudi na politična prašanja in konec storilo tudi političnemu razporu, kterega so bili veseli le sovražniki vrlega češkega naroda. Saj je že to dobro znamenje, da je Sladkov-
ski, ki je bil edini izmed Mladočehov izvoljen za državnega poslanca, podpisal skupno pismo staročeskih državnih poslancev in s tem očitno pokazal, da se strinja z njihovim vedenjem in prepričanjem.
Poglejmo pa sedaj naše mladiče. Oni še koraka niso storili, da bi se otresli sramotne zveze z ustavovernimi nemškutarji, marveč postajajo ž njimi čedalje bolj prijazni. Ne omenjamo njihovega zadržanja v državnem zboru, kjer so pomagali delati postave, kterih zviti namen je vtrjevati nemško ustavoverstvo in slabiti narodno zavest, omenjamo le žalostnih prikazen pri volitvah. Vošnjak je v Brežicah zmagal le vsled kompromisa Mlado-slovencev z nemčurji, ki so zarad tega po svojih listih od njega očitno zahtevali, da se mora potegovati tudi za njihove koristi, iu pred štirnajstimi dnevi pripravljen je bil mlado-slovenski kandidat Ilapoc zopet k takemu kompromisu pri volitvi v Slovenjemgradcu, da le staroslovenski kandidat ne zmaga. In „Na-rod" bil je še tako nesramen trditi, da g. Ilapoc je kandidiral iz golj rodoljubja! Lepo rodoljubje to, ki najhujšim nasprotnikom slovenskega naroda pripravlja zmago. Takega rodoljubja Mladočehi ne poznajo in bi se ga sramovali; zato smo rekli, da je velik razloček med njimi in med našimi mladiči. Ko so Mladočehi videli, da se jih hočejo posluževati nemčurji za svoje spridene namene, obrnili so se od njih in začeli bližati se svojim prejšnim prijateljem Iz srca jim čestitamo k spravi in želimo, da bi bila resnična in popol-
noma. Žalibog, da pa pri nas dosedaj še ni nikakoršnega znamenja, da bi se mladi bližali starim in da bi hoteli zopet združeni ž njimi delati za čast in blagor slovenskega naroda.
Pij IX. pa Gregor VII.
Gospodje! Slovesnost 83. rojstnega dne sv. očeta nas je danes zbrala tukaj; z nami vred obhaja ta veseli dan na milijone vernih kristijanov, kajti davno že je, kar je 13. maj-nik katoliškemu svetu postal vzajemen, prav slovesen god. Od kod neki in kako to, moramo vprašati, da je rojstni dan papežev, kakor prej nikoli ni bila navada, nam postal tako splošnje, tako visoke in slovesne pomembe ? Razlog temu niso le sprelepe lastnosti duha in srca, ki krasijo Pija IX., ne le skoro svete kreposti njegove; daje nam ga marveč obče čutilo, da smo tako srečni za vladarja imeti papeža, ki ga je Bog poklical, da dovrši nekaj velikega, kar naznanja novo dobo in ostane zgodovinskega pomena, in kteri ima vse vzvišene sposobnosti, da izvrši to za nas vse sploh in za vsakterega posebej tako pomenljivo delo. Toraj je vsako novo leto, ktero mu Bog da, tudi nam drago in zato obhajamo ta tolikanj dragi god veseli in hvaležni Bogu.
Delo pa, ktero je Piju IX. odmenjeno in kterega mnogo je že slavno dovršil, je to, da cerkev oprosti nedostojnih spon brezverakih državnih vladarstev, da jo oponovi in globoko vtrdi v srcih narodov, in da ji pribori spet njeno svobodo in duhovsko oblast na zemlji.
Podlistek,
Statistični listek.
(Dalje.)
Železnice celega sveta in Jesenkov „Obcni zemljopis".
Bogatinom je znana še tretja pot, po kterej se denarji za privoljene železnice nabirajo. Pri velikih in koristonosnih železnicah se po gostem izdajajo nove akcije — borzi-janci te nove delnice navadno imenujejo „mlade delnice." Vsak posestnik prvotnih delnic ima pri tej priliki prvo pravico na primerno šte vilo takih novih delnic; in res pri železnicah
*) Jesenkov ,,Občni zemljopis'' je jako obširna knjiga, ki obsega 30 drobno tiskanih pol v veliki oktavi. Citatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznanskega in državoznanskega zemljepisja, zlasti so pa kulturostatistični oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvareh. Primeroma jako cena knjiga se dobiva pri Klerru, Giontiniju, Lercherji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Sobarji in Paternolliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigerju v Celji, pri Ferlinci v Mariboru, pri Blankču v Ptuji — pa pri spisatelji in založniku samem v Trstu. —	Vred.
n. pr. pri cesar-Ferdinandovi severni železnici, ki veliko dobička daje, posestniki prvih delnic prevzamejo vse nove delnice ter jih potem na borsah za visoke dobičke prodajajo. Ti so glavni načini, po kterih se nabira potrebni denar za zidanje in izvrševanje železnic. Po kterej poti se najložje in najceneje dobi, presoditi ima vsaka vlada posebej, ali vsaj imela bi pre soditi, kajti to je njena nravstvena dolžnost do njenih podložnikov, do dotične države.
Če država sama ne zida železnic, ampak to prepušča zasebnikom in društvom, mora jih večkrat pri delu podpirati. Vestna vlada, ki varčno gospodari z denarji davke plačujočih prebivalcev, bode vsakrat natanko premislila, kako bi železnično podvzetje podpirala in vendar manjše breme ko je mogoče državni denarnici, davke plačujočemu občinstvu nakladala. V raznih državah se to kaj različno godi; v obče bi pa ločili tudi tri načine, po kterih država podpira zidanje železnic. Država izplača železničnsmu društvu vsako leto določeno svoto iz državne denarnice in sicer časih zaveže društvo podporo (prav za prav posodo) povrniti, časih pa tega ne stori, misle si, da jej to svoto raznovrstne koristi narejene železnice po drugej poti povrnejo.
Časih pa država sama prevzame določeno
Iveče ali manjše število izdanih železničnih delnic ter postane tako deležnik vsega pod-vzetja. Bolj znan pa je tretji način železnice podpirati, ker se naše cesarstvo leta in leta po njem ravna. Država se namreč zaveže za redno izplačevanje obresti od posojenega kapitala, časih tudi za redno vsakoletno izplačevanje določenega dela dolga samega.
Pri avstrijskih železnicah je navadno 5 odstotkov obresti obljubljenih; dolga pa vsako leto navadno izplačajo '/„ odstotka. Za to izplačevanje je država porok; če železnica nima črez raznovrstne stroške še 5 V«°/o dobička, s kterim bi sama plačevala obresti najetega kapitala ter tudi tega nekoliko vsako leto ne-zmanjšala, potem mora država z državnimi denarji železnici pomagati, za natančno izpol-novanje prve pogodbe med železnico in njenimi upniki (delničarji) skrbeti. Primanjkujoče svote pa vlada ne podari železnici, ampak ta se zaveže, da bode ob letih večih železničnih dohodkov založeni denar državi povrnila.
Rečeno dostojno pojasnuje, da vestna vlada mora natanko premisliti vse razmere privoljene železnice, preden se zaveže po potrebi jej zakladati primanjkujoči denar za obresti in za izplačevanje določene svote dolga. Če vlada tega ne stori, lahko se jej očitno
Pa kako — porečete — on, ki je brez deželske oblasti, uaj pribori? on, jetnik, naj oprosti?
Kristus je svet odrešil — na križu, človeštvo oprostil — v vezeh, nam rane zacelil — s svojo krvijo, in umrši je premagal smrt. To je pot, po kterem Bog v človeškem srcu obhaja svoje zmagoslavje; to so borila, ki so njegovim pridobitvam zagotovila.
Posvetni nečimurnosti, poltni prevzetnosti bi se ve bolj dopadlo, ko bi cerkev in po tem takem naša prizadevanja obhajala vnanja zmagoslavja, ko bi v prah ponižane videti mogli sovražnike. Toda - tako se zmage Kristusove ne dobivajo, tako se ne preslavljajo! Po sku šnjavi takega nečimurnega, pozemeljskega zrna goslavja je padlo judovsko ljudstvo; tako se prevzetovaje je vpilo: križaj ga! in ni maralo zanj, ki mu je naslov bil: „Rex Judaeorum". Mi pa, gospoda, kot kristijanje poznamo kraljevski pot križa, ter vemo, da Gospod ni legijona angeljev poklical, naj pokončajo sovražnike njegove; mi vemo, da je tudi nje s svojim trplenjem in s svojo smrtjo hotel odrešiti, kakor je po njej potrl gospostvo hudega, premagal smrt in satana. Namestniku njegovemu *na zemlji ni odkazan noben drug pot do zmage; on si tudi nobenega druzega ne želi; pogumen in poln zaupanja hodi po njem, in po njem pride tudi do zmage. Nikdar ni cerkev po kterem drugem potu privojskovala si pravih zmag.
Velikemu papežu Gregorju VII., kteri je o svojem času bojeval boj Pija IX., kteri je cerkev rešil iz posvetnosti, tudi njemu so sovražna krdela prirojila v deželo; pregnan je bil ter umrl je v pregnanstvu spregovorivši besede: »Pravico sem ljubil, krivico sovražil, toraj umrjem v pregnanstvu". Po vnanje se je zdelo, da je omagal on pred sovražno oblastjo, toda pravica, za kteio se je on boril in zanjo trpel, ona je nepogojno dosegla zmago, ktere dobroto cerkev vživa do današnjega dne.
Tako se bo zgodilo tudi sedaj, tako bode zmagal tudi Pij IX.! Sam oropan, izdan, vjet, tako°tudi cerkev oropana, preganjana, prodana; od velikašev pozemeljskih zapuščena, s pokon-čevanjem celo strahovana, pa vendar slavno zmagujoča si pridobiva srca ljudstev, v kterih
nahaja varniše zavetje in dostojniše bivališče, kot pod varstvom slabih knezov in brezvernih vladarstev, ktera kar je najsvetejšega obračati točejo v svoje napačne namene.
Cerkvi dobiti pravno svobodo in nravno vlado; svet vsled tega po vse rešiti samovoljnega vladanja in liberalnega razdjanja, ob krat-vem: splošnjo zmago dobiti verozakonu in pravi svobodi, ta visoki, svet rešivni nalog je 3og odkazal Piju IX., in ta nalog vzvršuje ix. od leta do leta stanovitno na kraljevskem potu križa trpeč, pa zmagujoč s pomočjo svete vere in nadnatornega varstva, v kterem
stoji sv. cerkev.
Nam pa naj Bog dodeli milost, da sv. oče še s svojimi telesnimi očmi vidijo svete reči zmago in duhovno podvrženje svojih sovražnikov, da se potrdi naša slaba vera po izpolnjeni glasilki: „per crucem ad lucem", „s križem do luči"! -
Tako je govoril v Ljubljani v katoliško političnem društvu, o kaj še! v Požunu 14. maja baron Vogelsang, ko so slovesno obhajali 83. rojstni god velikega papeža Pija IX.
Ker je sv. cerkev včeraj obhajala god velikega papeža Gregorija VII., zdelo se nam je primerno pri ti priliki spominjati se godo-vanja Pija IX., kterega po poročilu „Ger-manije" celo katoličani v izhodnji Indiji v Bom-baju niso pozabili.. Več ko 2000 katoličanov iz najvišjih stanov se je bilo zbralo ter so v navdušenih govorih angleških in portugiških preslavljali Pija IX., in sklenili poročiti mu svojo vdanost in zvestobo. Ob enem so nemškim škofom izrekli svoje občudovanje iu čestitanje, ker se tako krepko v bran stavljajo sovražnikom sv. cerkve. Ker se katoliška zavest tako živo razodeva po celem svetu, imajo pač Pij IX. prav, da za trdno pričakujejo zmage sv. cerkve. Pri nas godovanja papeževega nismo obhajali; a 16. junija bodo Pij IX. praznovali 291etnico svoje izvolitve za papeža in 21. junija obletnico svojega kronanja, in prav bi bilo, da bi se Slovenci pripravili, da bi enega teh dveh dni slovesno obhajali.
da. vso moč slaboslovcči in zlasti v verskem oziru vsega zaničevanja vredni „Lb. Tagblatt" dobiva vladino podporo, da životariti zamore. V poslednjem času pa se vedno bolj vgiblje in misli, da enake blagosti vživa tudi „Slov. Narod", ki na vsako stran zasluži še dokaj dokaj slabejši naslov, kakor smo ga priložili prvemu. Zakaj, — tega menda ni treba na drobno zlagati. „Tagblatt" berejo le oni, ki so enake hrane nasiteni že po druzih časnikih enake baže; „Slov. Narod" pa se sili v roke našemu pred kratkim v verskem oziru še kot močen hrast krepko stoječemu slovenskemu ljudstvu, da bi tudi njega nasitil in napojil s strupom novopoganstva. Vse to, pravimo, je le govorica in sum, ki pa močno močno diši po resnici. Kdor je že kedaj kaj pisal za kak list, ali izdeloval sam kak spis na lastne stroške, ta ve, koliko to daje dela in truda, ter stane tudi novcev; pa kako slabo se to pogostno splačuje. Mnogokrat pisatelji vkljub najboljših izdelkov komaj vjamejo povrnitev lastnih stroškov, ali pa še celo tega ne, akoravno se speča mnogo iztisov med svet. Pomislimo pa zdaj, kolike ogromne denarce mora stati vsakidanje izdavanje „Tagblatt-a" in „Slov. Narod-a"; koliko pa imata naročnikov? ali z drugimi besedami: Kdo plačuje vse to? Prisiljeni smo skoraj misliti, da je resnica, kar se govori in sumiči, da sta imenovana časnika plačana ali vsaj dobro podpirana po skrivnih novcih, drugače bi njuno delovanje in pisarija zlasti v zadnjem času ne bila v vsem tako do pičice enaka, kot - ne bomo rekli: jajce jajcu, am->ak kot plašur plašurju. Zdaj pa prašamo:
Avstrijsko cesarstvo.
I z gorenj	.....(Izv-
dop.) Večkrat že smo slišali praviti o sumu,
Če je kaj
tacega, s kako vestjo se vendar
zamorejo podpirati taki in enaki listi? Za take spačke se denar ne le zametujc, ampak kar je še strašansko grozovitnejše, s tem se razdira sistematično tolikanj krvavo-potrebna edinost, sloga, ljubezen in bratovska vez med narodi, podkopuje nravski verski čut, bije se katoličanstvu v obraz, sploh: zida se novi Babel, ki bi utegnil svoj original še prekositi. Iu s čim, s kterim denarjem se vse to plačuje, če vlada res ta umazana časnika podpira? Le pomislimo, s kako neusmiljeno silo se iztirjuje od ubozega kmeta velik davek do zadnjega vinarja; kake krvave skrbi imajo
očita, da z denarji davke plačujočega občinstva jako nevestno, nevarčno gospodari. Vestna vlada natanko premisli, koliko bode privoljena železnica veljala; ona ne pusti več delnic ali predstvenic izdati, kakor je za zidanje železnice neobhodno potrebno. Vestna vlada natanko pregleda predložene jej proračune za zidanje ter mora zahtevati, da se potrjeni proračuni tudi ne prestopajo; kajti ona pre vzame poroštvo za dolg, ki je bil po teh proračunih privoljen; ko bi se pa proračuni zelo prestopili, narasel bi črez mero železnični dolg in vlada bi morala vendar od njega primanjkujoče obresti in razmerno večo vsakoletno svoto dolga samega izplačevati. Vestna vlada tudi neprestano nadzoruje vse gospodarstvo narejene železnice: ona mora zahtevati, da je to tako varčno, tako ceno, kolikor je le mogoče: kajti dražje ko je gospodarstvo, tem več skupnih dohodkov železnice ono za se potrebuje. Čim več skupnih dohodkov želez-ničnih pa gospodarstvo samo zase porabi, tem manj jih ostane za obresti najetega denarja in za izplačevanje vsakoletne svote dolga samega. Čim več pa za to pomanjkuje denarja, tem več mora vlada potrošiti državnih denarjev. Po takem se ni čuditi, da se varčni in vestni možje jezd nad vlado in onimi državnimi po-
slanci, ki brezpremišljeno dovoljujejo železnice, o kterih se uže naprej lehko reče, da se ne bodo nikdar mogle same izdržavati. Naravnost sleparijo pa bi imenovali ono postopanje vladi-nih krogov in državnega zbora, ki išče pri dovoljenji raznih železnic lastnega dobička, naj država tudi poslej trpi še večo izgubo. Pa dosti o tem, ker namen tega sestavka ni razkazovati gospodarstvo raznih železničnih društev in raznih vlad, ampak namen njegov je e povdarjati samo one razmere, ki so k se danjemu razvitku avstrijanskih železnic po sebno pripomogle. Po takem bilo bi tudi odveč s stališča narodnega gospodarstva pre-iskavati, ali je državi koristno ali ne, da ona podpira razvitek — zidanje železnic s tem, da upnikom zavaruje kapital in jim obljubi določene obresti od njega - če ne drugače iz državne denarnice izplačevati.
Ker si država s takim zidanjem železnic naloži veliko breme, opravičeno je tudi, da skuša sčasom vse železnice iz rok zasebnikov dobiti v svoj last. Zato vlada precej v pogodbi, s ktero privoli zasebnikom, društvom zidanje in napravo kakove železnice, določi čas, kteri imajo železnice prestopiti v njeno vlast. V našem cesarstvu dotična pogodba pripušča železnico družbi navadno za 90 let, potem jo
prevzame vlada - država brez vsega odškodovanja. Le pri nekterih železnicah se je država vže v pogodbi odrekla tej pravici, n. pr. pri imenitni cesar Ferdinandovi-severni železnici, ktera ostane za večne čase lastnina dotične družbe. V nekterih državah, n. pr. na Angležkem, Francozkem, v Nemčiji itd. pa si vlada pri privoljenji železnice pridrži pravico, da isto vsak čas ali vsaj po preteku določene dobe lehko odkupi. Na Angležkem n. pr. vlada do-oči vrednost železnice, ktero hoče od družbe odkupiti, po dohodkih zadnjih 10 let. Poprečni letni dohodek zaznamuje obresti one istine, ki jo ima vlada družbi izplačati. Navadno se ta poprečni dohodek pomnoži s 25 ter potem družbi izplača kapital, ki daje 4 odstotke na leto.
Iz rečenega sledi, da vlada ima pravico, da je celo njena sveta dolžnost gospodarstvo železnične družbe natanko nadzorovati; zlasti proti koncu določene dobe, po kterej ima železnica postati državna vlast, mora vlada posebno na to gledati, da se železnica in njene naprave ohranijo v dobrem stanu. Ko bi vlada zanemarila svojo dolžnost ter ne gledala na. potrebne poprave iu naprave, zlasti v zadnjih letih določene dobe, bi družba skušala le svoj dobiček pomnožiti: - železnico bi pa popolnem zanemarila.	(Dalje prih.)
mnogi, preden odrajtajo „frankarju", kar zahteva. Če bi se taki denar potem med drugim potroševal za podporo tacih časnikov, kakor sta „Tagblatt" in „Narod", potem bi bil izraz: „naglavni greh", še veliko prekrotak. Na slabih nogah bi sc morala čutiti današnja vlada, ako bi tacih „mešetarjev" potrebovala, da ji pripomorejo k veljavi. Kar pa je posebnega spominja vredno, je to-le, kar zapišemo, gotovo iz najboljšega, res rodoljubnega namena: Ne-volja ravno zarad omenjenih časnikov prihaja med ljudstvom čedalje večja. Zatoraj rečemo: naj se nihče ne šali in ne igra z ognjem. Prenavarno je to! - Naj se pomisli na žalostna leta 1848 in 1849. Kake strašanske reči so se godile takrat zlasti na Talijanskem in na Ogerskem, pa tudi na Dunaju. Se zdaj nas je groza, ako se spominjamo dogodeb tistih časov Vojaščina se je pobratila z razdivjamm poživinjenim ljudstvom, in prelilo se je veliko nedolžue krvi. Kdo nam je porok, da se kaj tacega ne zamore povrniti več? Nek pregovor pravi: struna poči, ako se preveč nateguje; enako tudi v posameznem človeku, kakor pri celih narodih, ako se jim dela prevelika sila, poslednjič kri izkipi. Toraj, čujte zlasti tudi tisti ki imate pri višjih morda še kak upljiv; tolažite, umirujte, da se tudi pri nas ne vresmči osodepolni izrek: „Leider, zu spat!"
I« Dunaja, 25. maja. Takrajlitavska delegacija je 22. t. m. sklenila svoje delovanje, ogerska pa 23., ker njen opravilni red zahteva da se sklepi v očitni seji proglasijo. Andrassy je naši delegaciji izrekel pnpoznanje in zahvalo cesarjevo, predsednik ltechbauer pa je povdarjal, da želi tako mogočno Avstrijo, da bode strašna vsakemu sovražniku, prijateljstvo njeno pa zaželjivo vsaki državi. Tudi mi želimo tako Avstrijo, a menimo, da so to le prazne želje, dokler ne bodo zadovoljeni vsi narodi O denarnem izidu delegacijske seje je Rechbauer rekel, da ni kaj vesel. Vlada je
namreč za skupne stroške zahtevala 95,966.642
„old od kterih ste pa delegaciji odbili 3,558.343 gold. in dovolili ji le 92,418. 9 "Old, kterih na naše dežele spada G3,398.Ji>3 gold, na ogerske pa 29,019.345 gold.
Češka. Katoliško-politično društvo za Češko namerava 1. junija napraviti zbor v Winterbergu, kjer ima nad 500 udov Predsednik knez Lobkovic je zbor že sklical, pa vlada ga bo boje težko dovolila.
Moravska. „Čeh" poroča, da se je v Gaji osnoval odbor zaupnih mož, ki nameravajo sklicati ljudski tabor, kteremu se bode stavilo vprašanje, so li moravski deklaranti s svojim vstopom v državni zbor oškodovali pravice češke krone ali ne?
Hrvaška« 20. maja (Izv. dop.) Za naše vseučilišče so tedaj profesorji že imenovani, in sicer za bogoslovno fakulteto dr. 1 o-lovič, dr. Ivekovič in dr. Kržan, za pravoslovno dr Spevec, dr. Bcščenski in dr. Lorkovic, za modroslovni naš vredni akademik in povestničar, profesor Mesič in dr. Matkovič. Z veseljem moram javiti, da so se začeli zopet dogovarjati z dr. Jagičem, in da imamo nado, da dobimo to izvrstno moč za naše vseučilišče, ako bode vlada sprejela pogodbe, ktere jej je stavil, ž njim bi naš zavod gotovo mnogo na glasu pridobil, zatoraj je pa tudi njemu odmerjeno eno prvih mest na vseučilišču. Vredno in lepo bi bilo na vsak način, da ostane hrvaški sin na zavodu svoje domovine, ki tako silno potrebuje sposobnih ljudi, nego da predava na kterem drugem kraju, v tuji državi, kjer se mu more zamenjik najti, pri nas pa za zdaj faktično ne.
Imenovani profesorji bodo morali zdaj skrbeti, da si pridobe nekoliko izvrstnih moči, zatorej jim bode treba ozreti se po širokej jugoslovanskej domovini, ki ima gotovo dosti izvrstnih glav. To zahteva vzvišena ideja vseučilišča. Za nekoliko let nam bode mnogo laglje za profesorje, ki se bodo nadomeščevah iz privatdocentev, kakor na drugih visokih šolah. Vsak početek je se ve da težak, posebno pa še ta naš. Čuduo ali verjetno je pa to, da bi dobili za medicinsko fakulteto še najpoprej profesorje, kajti v samem Zagrebu imamo mnogo lečnikov, ko bi bili za to sposobni. Za dve leti bodo mislili gotovo tudi na to, za našo zemljo tako potrebno fakulteto.
Profesorje imamo, ali hiše pa še ne. In to je ena starih nesreč v našej zemlji, da nimamo za naše zavode ne enega poštenega poslopja. Ne vem, Če je to zares nemarnost ah revščina zakrivila, samo to znam, da je stvar resnična. Vse naše gimnazije, razun varaž-dinske, so toko slabe, da mora nas zares prav sram biti, ako kak ptujec te podrtije ogleduje. Ni tedaj čudo. da ima stranjski svet o nas toliko predsodkov. In ravno tako bo tudi z vse-učiliščino zgrado. Na najlepšem kraju gornjega grada, kjer bi se dalo lepo poslopje postaviti, dozidalo se bode še eno nadstropje na ozko gimnazijo, ker ni hotela „generalkomando<-odstopiti jahališča zraven tega poslopja. Tako bode zopet ena hiša pokrpana, kakoršnih je več v Zagrebu, ki nima dozdaj ne enega mo-numentalnega poslopja. Med tem ko se v Beču in Gradcu krasna poslopja za vseučilišča zidajo, moramo pri nas siromaško stiskati se. Resnica je pa tudi, da je naš narod dosta storil, in da bi si laglje lepše hiše zidal za svoje zavode, da mu niso Rauch in Madjari milijonov pokrali. Ali krivica trpi samo nekoliko časa, ter se gotovo sama osveti. Hrvatje bodo s težko muko svojo domovino vredili, pa bodo gotovo srečnejši nego njihovi sosedje
prek Drave.
Ban Mažuranič je bil odšel za nekoliko
dni v Pešto, kamor je bil poklican ua konfe-rencijo zaradi srbskega cerkvenega zbora, ki se ima sklicati ll. julija. Ker ima tudi hrvaška vlada pri tej priliki svojo besedo spregovoriti (saj je vendar v Hrvaškej, Slavoniji in vojni-ški krajini 27.57 odstotkov pravoslavnih), kar dozdaj, se ve, da vsled madjarske hegemonije, ni bila navada, moral je ban svoje mnenje o tej stvari izraziti. Madjari bi radi povsod gospodarili, tudi v cerkvenih stvareh. Iu ker hočejo pravoslavni svojega narodnega patrijarha, a ne kakšnega madjarskega privrženika, zatoraj so Madjari z zborom odlašali, ker so vedeli, da ne morejo s svojimi ljudmi prodreti, ver pa stvar ne more tako ostati, odjenjali so na zadnje vendar. Ban se je 18. maja zo
kor tudi v granici. Ali ogerski državniki pravijo, da je 40 milijonov za Ogersko neznatna svota, ki se more za vojsko potrositi, za siro-maški narod graničarski pa, ki je tolikokrat krvavel za državo, ne dajo ne krajcarja. Svet je zares nehvaležen.
pet iz Pešta vrnil v Zagreb.
Pri nas je vreme vedno deževno iu hladno. Česar smo se bali, to se je zgodilo, namreč, da nam bode mraz mnogo škode napravil. Posebno hud je bil mraz 17. in 18. maja. Po-paril hudo nam je koruzo, pa še celo ječmen in rež; vinske gorice so vendar še precej ne-zadete ostale. Bog se nas usmili, ker naš narod je vsled mnogih slabih letiu osiromašil in si ne zna na noben način pomagati. V granici je že zdaj strašna lakota, kaj pa še bode. Ako Bog nam ne da v kratkem lepega vremena, bode prav slaba. Še hujše pa je v Slavoniji, kakor se pripoveduje; tam je mraz še več škode napravil, ker leži vse v ravnim, zemlja pa je še bolj izolirana od druzega sveta, ker ima samo slabe ceste, železnice pa nobene ne. Tukaj je treba velike pomoči, ka-
Vnanje države.
RM-nska, 25. maja. Bismark namerava ustanoviti novo državno gosposko, nekako višje tajništvo (General - Secretariat), ktero bode posredovalo med državnim kanclerjem in njegovimi uradi. Prvi je to priporočal profesor Gneist, s kterim se je Bismark o ti reči že posvetoval, in zdaj to zahtevajo tudi svobodni konservativci, kteri hočejo na ta način ubraniti se državnega ministerstva. — Cesar Viljem se je danes podal v Ems k ruskemu caru, ki je že 22. t. m. tje prišel. To se bo pa zopet vganjevalo, kaj sta se cesarja pomenjkovala in kaj sklenila.
Francoska. 25. maja. Novo ministerstvo je sostavljeno, pa Goularda v njem ni; predseduištvo ima vojni minister general Cissev, ki je oskrboval vojno ministerstvo že enkrat pod Thiersom. Izmed Broglievega ministerstva ostali so Decazes za vnanje, Mag ne za denarne in Fourton za notranje zadave. Drugi ministri so manj znani in nimajo posebne važnosti. Učni minister je Cu-m o n t, glavni vrednik lista „Union de 1' Ouest", ki je iskreni prijatelj škofa Dupauloupa. Kup-čijski minister Grivar je Orleanist, minister prava F e i 1 h a u d pa zmeren legitimist. Vradna ,.Agence Haves" pravi, daje novo ministerstvo zgolj opravilno in bode izdelovalo ustavne postave, prašanje, komu naj se izroči vladina oblast, bode pa prepustilo določbi narodne | skupščine. — Mak Mahon je 23. t. m. sprejel novega nemškega poslanca kneza Ilohenlohe-ta in poslanca portugalskega.
I i. Sjianjskesa zopet ni nobenih posebnih poročil. Konha se le počasi pomiče proti Karlistom in je dobil od Španjcev že priimek „obotavljavecCt. Menda namerava v Esteli zgrabiti Karliste, ki se mu hočejo pa na Ebru v bran postaviti. 19. t. m. so po poročilu „N. fr. Presse" vzeli mestice La Guardia, ktero varuje sedem cest in ktero jim je bil Moriones pred pol letom z velikim trudom otel. Po telegrafičnih poročilih so ustavili tudi nek oddelek republikancev, ki so hiteli Santandru na pomoč.
Angležki parlament je do 1. junija prenehal.
$r!»*ka. 24. maja. Knez Milan je 20. t. m.' zapustil Bukarešt in podal se proti domu. Med potjo pa bo tudi obiskal svoj grad v Valaliiji.
Pred dvema mesecema so zasačili umo-rivca prejšnjega srbskega kneza Mihaela Obre-noviča, nekega policijskega agenta Živka Zuki. a. Pri sodnijski obravnavi se je Zukič skliceval na neka pisma, o kterih je trdil, da mujih je pisal knez Peter Kara-Georgievič. Ta pisma se pri obravnavi, kakor piše srbski list .,Budutniost", niso prebrala, ker je zagovornik obtožencev sovražnika domovine imenoval vsakega, ki bi zahteval, naj se omenjena pisma v očitni seji bero. Živko Zukič je bil od sod-uije za nedolžnega spoznan. 19. t. m. je na Dunaju bivajoči knez Peter Kara-Georgiavič, kterega dolže, da je sokriv knezevega umora, v nekem pismu očitno izrekel, da Živko Zu-kiča ne pozna in da ni niti njemu, niti komu drugemu pisal nobenega pisma, t e r o d srbske
vlade zahteva, da naj objavi pisma, ktera po krivem njemu pripisujejo, sicer ji za vse čase ostane madež, da je popačila resničen dogodek.
se
Domače stvari.
(Blizo 1600 otrokom) so škof binkoštne praznike podelili sakramet sv. birme.
(Porotne sodbe) so se začele danes 26 maja in bodo trajale menda zopet 14 dni, ka kor prve letošnje.
(Umrl) je 23. t. m. v Ljubljani znam skladatelj slovenskih pesem, gosp. Jurij Fleiš man, v 55 letu svoje starosti. Pogreba nje govega se je vdeležilo mnogo Slovencev, pevci čitalniški so mu na grobu zapeli zadnjo pesem prijetne melodije njegovih skladeb pa — bodo še dolgo razlegale po hribih in doli slovenskih.
(Slovensko „dramatično duuštvo.) Pri shodu prijateljev slovenskega gledališča je bilo skle njeno, da se prične splošna nabira, da se po krije deficit 1200 gld., kterega ima „dram društvo" od pretekle gledališke saisone. Na biralne pole so že sprejeli dotični gospodje in razposlale so se že tudi po vsi Sloveniji po verjenikom „dram. društva" in drugim domo ljubom. Ker je v prvi vrsti od ugodnega vspeha teh nabir odvisen daljni obstanek slo venskega gledišča, ki je gotovo važen faktor v našem duševnem napredku, se je nadjati, da bodo tudi vnanji domoljubi prihiteli društvu na pomoč s svojimi doneski, kajti treba je skupne pomoči, da nam ne pogine ; velikim trudom osnovano domače gledišč. Po samezno na deželi bivajoči domoljubi naj blagovolijo svoje doneske naravnost poslati Žagarju, blagajniku „dram. društva". Vsako če tudi malo darilo bode dobro došlo, kajti malega raste veliko. Sploh bi bilo želeti, da bi bilo slovenski inteligenciji bolje mar za »dramatično društvo".
Razne novice.
—	Imenovana sta g. Herman Mencel, okrajni adjunkt v Kopru, in g. Ed. Leitner. okrajni adjunkt v Trstu, za državno-pravdniška namestnika v Trstu.
—	G. Nikolič, vodja avstrij. Lloyda, je bil 23. t. m. v Carigradu od nekega človeka zovratno napaden in tako hudo obstreljen, da je 25. t. m. umrl. Hudodelnika pa še niso zasačili.
—	Kat.-pol. društvo v Konjicah ima kvaterno nedeljo ob pol štirih popoldne na g. predsednikovem domu zbor, k kteremu so vljudno povabljeni vsi udje. Ravno tisti dan ob pol treh popoldne pa ima kat.-pol. društvo v Vozenici svoj obletni zbor, v kterem se bode volil nov odbor.
—	Novi veliki zvon, ki tehta 52centov in 48 funtov, za cerkev Matere božje na Šmarni gori, bo v petek videti na ljubljanskem kolodvoru, kamor se pripelje iz Dunajskega Novega mesta, kjer ga je g. Ililzer vlil. V saboto ob enajstih se odpelje do Za-vrha, v pondeljek 1. junija zjutraj pa na goro Kadar ga bodo srečno v stolp spravili, se bo to okolici oznanilo z zvonenjem in streljanjem. Zvon je neki jako lep in ima glas A, kakor Šenklavški v Ljubljani.
—	Postonjsko jamo je binkoštnipondeljek obiskalo 3600 ljudi. Posebni vlaki so tje prišli iz Ljubljane, Dunaja, Trsta in Reke. Gorenjska železnica je pripeljala 200 Koro-šecev; ker je bil pa poseben vlak ljubljanski
že odšel in jim južna železnica ni hotela napraviti še enega vlaka, morali so ostati v Ljubljani. Tudi mnogo Ljubljančanov se je vkljub slabemu vremenu podalo v Postojno, kjer je bilo jako veliko ljudi iz vseh krajev. Kakor nam pripovedujejo nekteri teh obiskovalcev, se je tudi v Postojni dež zelo čutil, zlasti na — vinu.
— Papež bolehajo, tako zopet enkrat poročajo liberalni listi, pa brž ko ne je ta vest izmišljena, kakor še vselej dosihmal. Sedanji liberalizem, ki se tako rad ponaša s svojo močjo, pa ne more včakati, da bi papež, kteri mu je hud trn v peti, stisnil oči.
Poslano.
Gospodje vredniki »Slovenskega Naroda" odgovorili so mi z osebnimi napadi, ter me počastili s svojim zaničevanjem. Naj se jim zgodi volja, jaz jim ne kratim te radosti! Le toliko rečem, da beseda „nek" je cena in da je to orožje, katero suče lahko vsak, če tudi ni vrednik. Jaz gospodom vrednikom ne zavidam neumerjočnosti ali posebnega pomena. Rad ga jim pripoznam, dasi so nekateri izmed njih nekaj let za mano zapustili gimnazijo.
„Ladislavs Bubus" je najnovejše dovtipno otroče gospodov redaktorjev »Slovenskega Naroda." Tudi tega veselja jim ne kratim!
Če se jim poljubi mi dati priimek »spri-denega študenta", habeant sibi! Pa vendar sem čul praviti, da v hiši obešenega ni dobro vervi govoriti, in s praktičnostjo tega modrega pregovora tolažim se tudi sedaj.
S tim je končana polemika pri moji strani. Odšle ne odgovarjam več na osebne priimke in dovtipne zabavljice.
Na Dunaji 23. maja 1874.
Ivan Ta učar.
109. številki pobožno željo prišel, ki bi
Poslano.
»Slovenski Narod" piše v »Olikani Slovenec" je oni dan izrazil, da bi kak Žižka zopet Mladočehe in niladoslovence s svojim mlatom )obil in potolkel. — Te zasramovalne besede ete na me, ker sem jaz pisatelj članka o La žihusitih. V dotičnem članku ni ne sledu ne tiru po tisti »pobožni želji", zato vsem Slovencem, mladim in starim, javno izrekam, da se je »Slovenski Narod" nesramno zlagal Sramota je za mladoslovensko stranko, da se daje zastopati od lažca, kakoršen je »Slov Narod"; sramota je za mladoslovensko stranko, da ji laž in obrekovanje tako tekne, če še ne :>olj, nego resnica.
Kaulus
Eksekutivne dražbe.
29.	maja 3. Stef. in Ane Ivanetič-evo posestvo iz Vrtač (637 gl.) v Metliki. — 3. Jan. Hrast ova posestva (850 gl., 880 gl., 716 gl. in 20 gl.) v Za-tični. 3. Jož. Lubič-evo iz Beršlina (3250 gl.) v Novomestu. — 2. Jan. Corn ovo iz Razorja (1980 gl.) na Vrhniki — 3. Jan. Gregorič-eva posestva
6240) gl. v Novomestu. — 2. Mat. Možina-vo iz Leskovice (420 gl.) v Krškem. — 2. Mat. Sodja iz Sel (60 gl), — 2. Andr. Vrinskele-vo iz Ponikve (480 gl.), obe v Črnomlji 1. Kasp. Dolin-šek ova zapuščina (50 gl.) iz Poženika v Kranji, — 1. Pet. Udovič-evo iz Rožaneev (1140 gl.),— 1. Jan. Urbas-ovo iz Dolen. Vasi (1141 gl.), — Ed. Kanc-evo iz Rakeka (7417 gl. 50 kr.) vse Planini. — 3. Fr. Bratoč-eve iz Podgriča v Ipavi. —
Jož. Vrčič-evo iz Sarčiee; — 3. Miha Koš-evo Knežaka obe v Bistrici. —
30.	maja. 3. Mat. Merhar-jevo iz Dolenjevasi 1400 gl.) v Ribnici. — 3. Jož. Lužarjeva za-
puščina iz Šinarcne v Kamniku. — 2. Jak. Obul-nar-jevo iz Višnje gore (359 gl.) v Litiji. — 2. Mih. Peterlin-ovo iz Vidma (320 gl.) v Laščah.
—	Mat. Drobnič-evo iz Malevasi (580 gl.) v Ljubljani.
1.	junija 3. Ant. Sever-jevo iz Semnika (368),
—	2. Kasp. Prosencevo z Kresniškega vrha (920 gl. 40 kr). — 2. Štef. Bučarjevo iz Vola-velj (2556 gl. 80 kr.) vse v Litiji. — 2. Mine Pavlič-eve iz Hotemaž (995 gl). v Kranji. — 3. Inl. Majer jevo blago (248 gl.), 2. Jan. Vaien-tinčič-eva hiša štev. 27 v Rebru (1800 gl.) obe v Ljubljani.
2.	junija 2. Jan. in Marije Mihelčičeve iz Semiea (1885 gl.) v Metliki. — 2. Jož. Rozma-n ovo iz Luž (1847 gl.) v Kronji. — Fr. Mali-č-evo iz Vinice Črnomlji. — 1. Mart. Koma-r-jevo Jelen (1505 gl.) — 1. Fr. Podobnik-ovo iz Oble gorice (250 gl.) v obe Litiji; 3. Simon Treun-ovo iz Godoviča Idriji. — 1. Jan. Bravne-vo iz Kočevja (6070 gl.) v Kočevji.
TeleKi-aflrne denarne eene
25. maja.
Papirna renta 69.15. — Srebrna renta 74.35. — 18601etno državno posojilo 105 75. — Bankine akcije 980 - Kieditne akcije 223.60. — London 11160. — Srebro 105.70.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.92.
Denartitvi-ne cene.
23. maja. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . .
5°/« renta v srebru.....
Srečke (loži) 1854. 1....... 96.50
„ „ 1860. 1., celi. . . „ „ 1860. 1., petinke .
Zemljiščine odveznice.
itajarske po 5%.......
Kranjske, koroške in primorske po 5"w
Ogerske po b'/0.......74.75
Hrvaške in slavonske po 5 Sedmogradske po 5*/, . .
Delnice (akcije). Nacijonalne banke . . .
Unionske banke........ 100 50
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptne družbe . .
Anglo-avstr. banke......
Srečke (loži).
po 100 gld. a. v.
Kreditne
Tržaške	„ 100
»	,< 50 „
Budenske	„ 40 gld.
Salmove	„ 40 „
l'alf£i-jeve	„ 40 „
Clary-jeve	,. 40 ,,
St. Genois	,, 40 ,,
\Vindischgriitz-ove ,, 20 ,, \Valdstein-ove „ 40 „
Srebro in zlato. Ces. cekini ...*...
NapoleonscTor......
S.tebro ........
k. d.
Denar.	Hlapo.
69 10 74.40 96.50 105.25 110.-133.—	69.20 74 50 97.25 105.75 110.25 134.—
93.-86.50 74.75 1 75.50 71 75	75.25 76.25 72.25
980 100 50 223.50 860.— 131.50	991 101.— 004._ 870 — 131.75
158.50	159.—
53.50 31.75 23.50 j	24.00 32.25 21.-27.50
19.—	24.— 20.— 21.75
5.33 8.93 105.75	5.34 8.94 106.—
Srčno se zalivalnje
podpisana vsem, ki so mojemu soprogu gospodu
Juriju Fleišmanu,
zadnjo čast skazali, da so 25. dne t. m. truplo njegovo na pokopališče spremili, še posebno pa častiti,,Glasbeni matici" za mili spominek, in pa gospodom pevcem, ki so mu nadgrobnico peli.
(30-1)
Ivana Fleišman-ova,
Jurij Dornik-ova
zaloga olja r Trstu.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano colnino, vožnino (poštnino), josodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko.	(4-18)
Iadajatelj in ca vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.