52. številka. Trst v ponedeljek 4. marcija 1901. i mii ii ii "iin-—^w irarr- Tečaj XXVI „Edinost i ii a enkrat m dan. razun sedeli it p unuoT. ob 4. uri zvečer. >»ru^ilnt znata : za celo leto........24 kron za pol leta.........1- - za četrt leta........ fi ca en meneč ........ 2 kroni Naročnino e plačevati naprej. Na na-oČbe brez prilaže.-;*1 namame *e aorava ozira Po tobakarnah v Trstu f»e prodajajo posamezne številke po G stotink (3 nvč>; cren Tn»ta pa po 8 *totink (4 nvč. ■ relefoa ttT. H7U. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edlaoatt je a««! OflMl »e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, oamrtnice in javne zahvale do-, mači oeittsi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglane sprejema apravnIStvo. Naročnino in oglase je plačevati looo Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata f □ lici Car i ii lin Siv. 12. UpravulStvo. In ■prejemanje Insoratov v ulici Molia piccoio Siv. 3, II. uaiiMtr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Adresa pspttt zbornice. Minole sol>ote je imela gosposka zl>orniea svoj »veliki dan«. Razpravljala je o adresi, ki j<> je sestavila specijalna komisija. Mi smo že govorili o tej adres: in smo }>ovdarjali, tej sliki mora sklepati svet, da za avstrijski parlamentarizem ni več pomoči. Tej temni sliki je hotela gosposka zbornica postaviti nasprotno, drugačno, s ve ti ej o sliko. V protitežje dejstvu, da so v zl>omici poslancev razmere tako razdejane, da se sploh niso upali v adresno razpravo — v strahu* da bi prišlo do ljutih eksplozij narodnih in |N>litičnih nasprotetev ter do katastrofalnih dogodkov — ter da so se morali omejiti le na izjavo lojalnosti do dinastije ; v protitežje torej dejstvu, da parlamentarizem v zbornici |K>slanoev je že tako degeneriral, da ta zl»or-nica sploh ni več v stanu, da bi na misli v prestopen* govoru odgovorila se svojimi političnimi misli in da bi nasproti vladnemu stališču določila svoje stališče, je hotela go-s jmska zbornica podati dokaz, da ona je «*stala vzvišena nad to degeneracijo. Iz govorov vseh govornikov minole sobote v gosjN»ski zborniei zveni ta misel. \ si so povdarjali, d as o le s težavo inz velikimi žrtvami na svojih nače-1 ih p r i t i r d i 1 i skupni a d r e s i ter da so le avstrijskemu patrijotizmu svojemu doprinesli to žrtev. Najevidentneje je to v onem odstavku, ki govori o jezikovnem vprašanju in o narodnih borbah. < e zagriženi lil>eralei in centralisti ter okosteneli birokratje in militaristi govore o »poštovanju do narodnega čuta vseh in o narodni jednakopravnosti — kakor se to godi v adresi, v sprejeti minolo soboto v gosposki zlsirnici — to jednostavno ni odkritosrčno in je na dlani, da so se gostije udali le radi neketra posebnega cilja, PODLISTEK Le „ena44 obleka. >|>iaal Arf- 'f HertziL'. — Prevel h't'j*h>r Vmttljeri*'■ «V «eni> obleki !> « \ am se to zdi nemogoče, in vendar je tako! Vprašajte jo le sami; prav rada Vam j»ove to. In kedar ta obleka ni več za rabo, ko se ne da več prevstrojiti, tedaj mora go-spiea Neszmelvi pustiti plese — zanjo je karneval pri kraju!« «Ah, to je ravno tako lep, kakor redek slučaj !» je vskliknil Viktor ves navdušen. • Seveda! Tako so tudi drugi pred Vami govorili in zato so se tudi tako hitro našli možje za onih šest! Vsacega menenje je, da je dandanes pri soprogi pri prostost in varčnost ]>oglavitna reč, in zato se tudi Neszme-1 vije ve tako hitro sj»ečavajo...» Q.l tedaj je družina Neszmelvi našega Viktorja zelo zanimala. Pogovarjal se je često s Kristin i no materjo, in njene izjave so popolnoma j»otrjevale l>esede poročevalčeve. «Pri prost« »st, to je moja maksima!* je dejala gospa. Oh. ta dandanašnji luksus ! Vidite, g- «s|mm1. Kristina je v tej sezoni že drugič na plesu, a vedno v isti obleki... I je pri- radi neke posebne svrhe. Istotako se more reči, da je to velika žrtev na svojem lastnem prepričanju, ako stari bojevniki za decentralizacijo uprave, za avtonomijo dežel in narodno jednakopravnost podpisujejo adreso, ki se, če tudi indirektno — da ne bi tako bolelo — izreka za jedno glavnih zahtev Nemcev — za nekako predpravico nemškega jezika vsaj v viših sfe:ah uprave. Če se je n. pr. patrijarh naroda češkega, jeden Rieger, odločil glasovati za tako adreso, je gotovo storil to s težkim srcem in je bila to velikanska žrtev na lastnih načelih, na lastnem prepričanju, na lastni tradiciji. Iz govorov, izuščenih minole sobote v gosposki zbornici od desne, leve in sredine, je bilo razvidno, da se slej ko prej razteza jeden cel svet diferenc v nazorih in načelih med desno in levo. (Te govore označamo na kratko v današnjem političnem pregledu). Ako so se torej gosp«xlje vendar zjedinili za skupno adreso, se je moglo zgoditi — kakor že rečeno — le radi neke posebne svrhe, ki se jim je videla tako velika, tako važna in zahtevana od položaja, da je vredna samozata-jevanja. To svrho smo že označili : gospodje so Nevidno hoteli pred krono in svetom nastopiti kakor klasične priče proti pesimizmu, ki ga vzbujajo dogodki v poslanski zbornici glede bodočnosti parlamentarizma in -— avstrijskega patrijotizma. Ali drugo vprašanje je, da-li so gospodje dosegli ta cilj i More-li skupna adresa v gosposki zbornici, ta manifestacija avstrijskega patrijotizma in trdne volje za rešenje avstrijskega parlamentarizma, odtehtati degeneracijo v zbornici poslancev ? ! Mi bi si ne upali potrditi tega vprašanja ! Mi ostajamo neverni Tomaži. Parlamentarno življenje mora iineti svoje globoke korenike tam, kjer seoslaneev. Proti degeneraciji tu ostajajo tudi najlepše manifestacije v zlnirnici poslancev le izrazi dobre, poštene volje, ali — brez moči. V zbornici poslancev se morajo torej razmere zboljšati in sanirati. Tu smo v soglasju z nekim izrekom moža, ki nas sicer s svojimi izvajanji od minole sobote izzivlje na najodločneji odpor, ker bi z nasiljem hotel rešiti avstrijski problem, ker bi hotel z nasiljem uvesti nemški državni jezik, z izrekom nemško-liberalnega kavalirja Auersperga, da je adresa gosposke zbornice sicer lepa prava pa nakit je drugi. Sedaj jo kitimo z rdečim, zdaj z modrim, zdaj s cveticami . . . itd. — a obleka je vedno ista. Jaz ne morem umeti, kako da druge matere toliko trosijo le za obleke !» «To je resnica, milostlji va !» Od takrat se je Viktor tesno oklenil Neszmelvijevih, družina Balla pa se je čudom čudila. Sklenil je, da bo sam opazoval onu obleko ter se prepričal s svojimi očmi, da li je mogtiče to, kar je dejala gospa Neszmelyi. In je bilo mogoče. Kili so na marsikaterem plesu, s Kristino sta se srečavala često, a imela je vedno isto obleko. Seveda je bila ta često tako modernizirana in predelana, da je on sam še skoro ne bi bil spoznal — a Kristinina mati je bila takoj pripravljena razložiti mu tajnosti in skrivnosti one metamorfoze. Tej nenavadni, redki, čudni ženski iznajdljivosti se je Viktor zelo čudil. A najne-verjetnejše se je imelo še zgoditi. Na nekem plesu je neokreten plesalec raztrgal vlečko Kristinine obleke, stopi vsi nanjo. No, sedaj je konec glorije ! Sedaj bo treba pač nove obleke in skoro bi jej jaz eno kupil, si je misli«. manifestacija, katere se veseli od srca, ki pa je vendar le brez praktične vrednosti. V zbornici poslancev treba ozdraviti razmere, ako hočejo ozdraviti avstrijski parlamentarizem in ga rehabilirati zopet pred svetom. V to pa treba v prvi vrsti vlade, ki bo hotela pripomoči prvemu parlamentarnemu načelu do veljave, ki bo hotela biti parlamentarna vlada, oprta na večino, ki bo oprta na večino prebivalstva. Gospod,Korber pa je odgovoril na vse nasvete od desne in leve: da hoče čakati s ■♦strastno potrpežljivostjo«, da se stremljenja, ki sedaj razjedajo zbornico — prežive. Z drugimi besedami : sedanja vlada ne ve nobenega leka proti anarhiji v zbornici poslancev in hoče fatalistiški čakati — boljših časov ! To je spričevalo ubožnosti, ki si jo je vlada napisala sama. Će bi odločilni krogi hoteli uvažiti to vladno samooznačenje in izvajati logične konsekvence — bil bi vendar lep dobiček, ki ga je prinesla adresna razprava v gosposki zbornici minole sobote. Politični pregled. iTU, dne 4. marca 1901. 0 položaju. Torej vendar! Ali naj bi se res zgodilo veliko čudo?! V svoji redakci-jonalni notici rabi »Information« cel<5 besedo > koncilijanci. Vsa znamenja da kažejo, da zbornica mirno izvrši volitve v delegacije in da reši predlogo o kontingentu novincev. Bližnje dni da bodo skupine na levici nekoliko koncilijantneje. Istotako tudi Cehi, ker vendar nočejo jemati na-se odgovornosti na razgnanju parlamenta. V soglasju s to situvacijsko sliko poroča dunajski zaupnik praške »Politik«. Njega brzojavno sporočilo se glasi: »Smatrati je kakor gotovo, da se dnevni red zbornice poslancev spremeni v zmislu vladine želje in da pride vladna predloga o kontingentu novincev prva na vrsto. Pogajanja s češkimi poslanci je smatrati zaključenimi. Sedaj ima besedo plenum češkega kluba. Podrobnosti dogovorov s icer še niso znane, vendar se more trditi, da so z o m o g o-čenjem pravočasne rešitve p redio g e o kontingentu novincev v zvezi oziri na važne, od češke strani že dolgo stavljene gospodarske zahteve.« Iz tega poročila Pa, o čudo ! Na sledečem plesu je zvedel od matere, da je ta obleka zopet prejšnja! Z nenavadno izvednostjo mu je razložila, kako se je obleka vsa premenila, kako je raztrgani kos spretno nadomestila itd. To je odločilo. Ker mu je tudi drugače Kristina uga-Ijala, je sklenil, da poprosi za njeno roko. Nihče ni bil srečnejši od njega. Zavest, da je dobil varčno soprogo, ga je navdajala z zadovoljstvom. Medeni tedni so kmalu v radosti potekli in po ženitovanjskem potovanju so se začeli navadni zakonski dnevi. In s temi dnevi so prihajali razni računi, posebno za obleke, in sicer v precejšnjem številu. Bilo je čudno, kako se je mlada soproga tako hitro spremenila. Pred poroko se je zadovoljila, kakor nam je znano, za ves karneval z eno samo obleko, sedaj pa je kaj rada premenjavala svoje toalete. Njena iiaj-veča zabava je t>ila, ako je proučevala pa-rižko modo. Obleke in klobukov, črevljev, rokavic in solnčnikov — teh stvari ni imela nikdar dovolj. Viktorju je bila to nerazrešljiva uganka. A najčudnejše je bilo to, da so bile tudi bi bilo sklepati, da je vlada storila Cehom važne obljube vsaj na gospodarskem polju. Tako poročajo n. pr., da se v ministerstvu za trgovino zasnuje poseben oddelek za vprašanje, ki je med najvažnejimi češkimi zahtevami gospodarske nravi — za vodna občila, in da bo na čelo temu oddelku imenovan odličen češki politiški mož, bržkone jeden državnih poslancev. O adresi gospodske zbornice govorimo na prvem mestu. Tam povdarjamo tudi, kako so vsi govorniki povdarjali, da je adresa zahtevala od vseh velikih žrtev na prepričanju. Že prvi govornik grof Harah je povdarjal, da v adresi ni bilo možno zadostiti vsem različnim načelom. Ali gospodska zbornica se je morala oglasiti proti izjavam, ki spravljajo ekzistenco monarhije v nevarnost. Po uvedenju duvalizma sti obe polovici postali siameška dvojčka, ki sta združena le po vojski in delegacijah. Ce bi prerezali te žile, bi nehala ekzistenca obeh. Zato se morata ta dvojčka sporazumeti. Tudi v Avstriji sami more priti do sprave, ako zavlada načelo pravičnosti. Vlada ne sme dopustiti, da bi bil kdo tlačen. Ako vlada zahteva koncesij glede jednotnosti jezika v upravi, se mora to zgoditi le dobrovoljno in ne sme biti n i k a k e sile. (To je ista misel, katero neprestana povdaijamo tudi mi. Ured.) Knez A h e r s p e r g je obžaloval, da smo nasproti oni drugi polovici države popolnoma obnemogli; istotako, kakor bomo obnemogli o sklepanju trgovinskih pogodeb z drugimi državami, ako bo nadaljevala sedanja zmešnjava v Avstriji. V odpravo te zmešnjave je knez Auersperg nasvetoval svoj nemško-liberalni recept — silo. Parlament ostane nezmožen za delo, dokler vlada ne reši jezikovnega vprašanja: dokler se silo ne uvede nemškega državnega jezika. Parlament naj bi ne imel besede o tem. Izdale naj bi se odredbe, kakoršnjih parlament ne more izdati. Absolutizem, — to je torej vse, kar zna nasvetovati — liberalizem liberalca kneza Auersperga. Knez S e h o n b u r g, govornik srednje stranke, je imenoval adreso demonstracijo v avstrijskem zmislu. Izredno oster je bil konservativec baron ! Rombe rg, ki se je z redko energijo potegnil za versko-nravstveno vzgojo mladine. Istotako odločno se je izrekel proti vsenemškemu gibanju, ki naravnost deluje na razbitje Av- njegove svakinje pod vplivom istih ineta-mosfoz ter oovzročale s svojimi toaletami svojim soprogom sive lase. Na neki domač' zabavi je bila vsa sedmorica svakov veselo skupaj, in Viktorje porabil to priliko, da si malo olajša srce. Svakje so prasnili v glasen krohot. «Kaj naj to pomeni ?» je vprašal Viktor. «No», je dejal eden, »smešno je. da si se tudi ti vjel vpast, kakor mi vsi!» «Vjel v past? Ali menite radi «ene» obleke ?» «Seveda. Kaj naj razume možki o vseh onih ženskih neumnostih. On verjame vse. In prekanjenosti take tašče ni nihče kos. Tudi mi smo vsi menili, da so vse sedmere, oziroma devetere obleke, ki jih je porabila vsaka hčerka za karneval, le ena obleka !» Viktor je povesil glavo. «A to je rodbinska tajnost*, je dejal razlagujoči svak «in jo odkrijemo le onemu, ki je že ud te družine. Tajnost se mora tudi naprej strogo varovati !» A mi jo pač že lahko odkrijemo, kajti gospa Neszmelvi je kmalu potem tudi svoiim zadnjim d vem hčerkam dobila soproga .. . (Zvršetek). atrije. Krivdo na slabi vzgoji mladine je govornik |»osebno zvračal na profesorje srednjih in visokih mi. Mladina ne misli na drugo, neg<» na pritiske demonstracije ; ista daje popol-noina poeuroveia. Vsakdo mora pritrditi izreku govornika, da hi vladni organi morali Uiti povsodi v oporo prebivalstvu, da bi morali biti služabniki države, jednako dobrohotni vsem narodnosti m. Govornik se je obrnil na to proti nemško - radikalni stranki, ki zanikuje državo. S tako stranko za Av- t.reba kitajsko barbarstvo meriti z drugačnim merilom, nego pa evropsko!! Če je barbar storil barborstvo, ne pristoja prosvefcljencu, da' tudi on odgovarjn z — barbarstvom. Ali na« ni malce — sram!! Splošna stavka v Palermu. V glavnem mestu nikdar mirne Sicilije zopet vre. Demonstracije brezposelnih in stavkajočih delavcev proti sedanjemu ministerstvu so počele dobivati že revolucionarno lice. Vsa dela so ustavljena. V palermski luki so pobrali ladijam celo vesla, kočije in tramvajske strijca ni paktiranja, ampak 1c boj na življe- 1 vozove je množica kamenjala in jih prisilila, nje in smrt j da so zaustavili ves promet. Vsi uradi in Naučmi mini>ter vitez 11 a rt e I si je vse šole so zaprte. Nezadovoljnost proti se-prizadeval, da bi branil podrejene mu organe, j danji vladi je splošna po vsej Siciliji. Palermo zlasti pa svojega prednika. Ni sicer tajil je ves zaseden z došlimi vojaškimi polki, po vsega, kar je trdil predgovornik, ampak je ulicah patrolirajo oddelki konjice. Tudi v a raoc. zemlji še so obtožbe ni bilo miru in splošnega zadovoljstva, odkar te pozna zgodovina. Pač malo opravičen je Tržaške vesti- rekel, da zlo tiči globlje. Povdarjal je, da Mesino in Catanijo je došla v so se na vsako obtožbo uvele preiskave, ali l boga, uboga Italija, na tvoji navadno da se je pokazalo, da pretirane, V dolgem, zanimivem govoru se je de- irredentizem naših sodeželanov, mi jih želni maršal Češki, knez Jurij L o b k o- • zavidamo, vic, |M»tegnil najprej za zboljšanje deželnih financ. Na to je razvijal nazore svojih politič. somišljenikov o jezikovnem vprašanju. Govornik je proti temu, da se to vprašanje reši državnim zakonom. Ni kdo ni proti temu, da se v gotovih sferah uprave rabi nemški jezik, s tem pa ni rečeno, da je tudi na centralnih oblastih nemški jezik jKJtreben |M>vsodi, kjer se rabi sedaj. V interesu justice in uprave bi bilo, ako bi na marsikakem polju tudi nenemškim jezikom dovolili pristop v visoke sfere. V jezikovnem pogledi! naj bi joče židovsk o-l i b e r a 1 n e in papežu sovražne oligarhije laske, raje ne namešča župnikov, nego da bi namestil župnika, ki bi imel srca do ubozega, toli zanemarjenega naroda. Če le more prevzvišeni, sili mej naš narod italijanske duhovnike! Ti da bi delali za povzdigo hrvatskega naroda, za oslobojenje istega iz vnebovpijoče gospodarske podrejenosti?! Ka-mo-li, da bi prevzemali na-se težavno delo, zahtevajoče veliko osebnih žrtev?! In če je kje kakov pošten duhovnik (ali ne: umeščeni župnik), ki bi imel dobro voljo, pa ne sme, ima vezane roke! Čim bi se hotel le ganiti, roma že denuncijacija za denuncijacijo v Poreč od pijavk italijanske stranke. In pre- i nikakega izgona — vzvišeni ima toli poslušno uho za take denuncijacije ... Obtoženi duhovnik je označen kakor po mačine — narobe se pa ne zgodi, ker se sploh ne more zgoditi ! Grožnje, prihajajoče od naših irreden-tarjev, imajo le namen hujskati svojce in strašiti naše manje zavedno ljudstvo ! Poštenim in pridnim Slovencem ne preti in ne bo pretila nobena nevarnost v tem pogledu, pač pa zna biti — narobe ! Da se širijo po našem mestu govorice o izganjanju Slovencev iz Trsta — to ni nova stvar! Tako se je govorilo že pred 20 leti ! Povejte pa vi Slovenci, koliko naših je bilo izgnanih iz Trsta samo radi narodnega mišljenja? Koliko je pa bilo izgnanih Italijanov ? ! Mi s in o tu doma! Mi se ne bojimo boje naj se tujci, ako greše proti onim, ki jih zalagajo z belim kruhom, dočim doma niso imeli niti črnega! V zaključek te notice predlagam naj vsaki litiški agitator in — panslavist in predno se! Slovenec, ki postane Tržačan daruje naj-zave, ima disciplinarno postopanje na vratu. manj 2 kroni za »Narodni dom« v Trstu " In to sem hotel povedati : zlo v tej ško- Sprejeto ? fijije tudi zato tako veliko, kerjetudi cerkvena oblast na uslugo onim, ki se ničesar ne boje bolj nego gospodarske Odlikovanje. Poljski literat, duhovnik ° 8 a ra ° 9 v ° j c našega ljudstva!! I. L u k a s z k i e v i c z, ki radi prsne bolezni In kdo je oni — vprašam sedaj — ki Brez komentarja. »Narodnemu listu* pišejo iz Rima, da se je povodom banketa, prirejenega tržaškemu «Piccolu» na čast, izdavatelj tega lista poljubljal s svojimi italijanskimi tovariši in da je bdo čuti vsklikov : «Eviva Trieste italiana» ! in «Abbasso 1' prihaja po zimi med nas na jug, je dobil po hodi v ogenj za načelo, da moramo škofe A,,striaS Ako pridodamo še, da je tudi eden državnih podtajnikov — ki so prevažen činitelj vladne politike v Italiji — poslal svoje od papeža: Tijolete in zlati križ. Bratu Slo- to načelo, potem moramo sploh nehati govo- P°zdrave' ter da se ni Ae niko,i oporekalo vanu čestitamo od srca na zasluženem odli- riti o gospodarski organizaciji za oslobojenje h rvatsk>-sIo venskega ljudstva. Vsaj za sedaj, zaprošnji svojega nadbiskupa v priznanje 15-1. pripoznati tudi politiškimi voditelji svojimi ?! neumornega literarnega delovanja odlikovanje To jedno je gotovo: ako v Istri uveljavimo kovanju. Nasa gospodarska organizacija. Pod za dogledne čase, ob sedanjih razmerah in se oblasti prilagodjale potrebam prebivalstva, tem naslovom nara pišej0. pomiki, ki se in osebah. A dandanes žive narodi hitro; na- tarJa ,e kv*ri,a et'ekt ne pa da je njih komodnost odločilna. Nobena j€ razvj]a me(\ \rami in »Slovencem« ozirom rodni organizmi, ki niso usposobljeni za ve- stvar ne pospešuje l>olj narodnega prepira, Iia caž(> gospodarsko organizacijo, sem sledil liko borbo, lahko padejo — za vedno, nego to, ako se ne ustreza zahtevam, ki so ja7 z velikim zanimanjem. Ta polemika je iz\edljive. poučna za vso našo javnost, a v Preidši k dogodkom v parlamentu se je prvi vrsti za »Slovenca« samega. Iz Vaših S tem pa je najhuje obtožil — politiko onih, izjavil govornik nasprotnikom vsake nasilne izvajanj je bilo razvidno do evidence, s kako katerim bi hotel poveriti politično vodstvo, obstrukcije, obžaljuje pa, da vlada ni bila lahkoto, tja v en dan — lahkomišljeno, Kdor /11 a. pa zna! Včerajšnji «Pic- vsikdar na tem stališču. Govornik ni tako ne bi bil prehud izraz — se izrekajo v nas Colo» je zopet pokazal, kako zna prikrivati optimističen kakor je adresa. Zlo tiči globlje, najtežje obtožbe. Po mojem uverjenju je grehe svojih ljubljencev od onkraj luže. sedanje razmere so posledica form državnega ravno to najusodneje zlo, izvirajoče iz lju- trditvi, da je list cPiecolo> subvencij on i ran od avstrijske vlade — imamo pred seboj tako kričeč slučaj, tla bi vsaka beseda komen- »Slovenec« je zapisal hude obtožbe radi nedostatka gospodarske organizacije v Istri. Iz delavskih krogov nam pišejo : 21-1. Fran Gombač delavec v ladijedelnici S. Marco stanujoč v ulici Tesa št. bil je te dni nevarno bolan. Ker je isti upisan v okrajni bolniški blagajni poslali so po zdravnika iste že ob 7. uri zjutraj in ker ga le ni bilo, potem še dvakrat, ali vse zastonj, zdravnika ni bilo. Vidč, da je bolnikova bolezen zelo nevarna poklicali so slednjič zdravnika z zdravniške postaje, kateri je tudi prišel in Pripoveduje namreč, kako je neki >ra- dal bolniku 8Vojo pomo6. Gb 8. in pol uri zv. srečno primahal tudi zdravnik bolniške in ko so mu povedali, da je bil že slučaj, da postane ta parlament nemogoč, svari na stranko! Ako tako zahtevajo oziri na kSJ^pS ^ ^ ^ ^^ ^ * * " * zastopstva, k, ne odgovarjajo naravi države, tega domačega prepira, da stvar sama je gazzetto, {raal dežek)> katererau je (mimo- ™ J ' J Kom,Atenca državnega zbora je prerazsežna. pitala povsodi postranska reč, nekaka cjuantiJ grede povedano) 8amo 10 let, prevrnil neki , J Zato je centralni parlament neozdravljiv. Za te, negligcable, a glavna stvar je - ozir ub j kmetic; ln :erba8 :aie< q ženi brije ^agajne govornik pred tem, da bi zaustavili tudi delo- rist stranke, se napadajo tudi poštena pri- zana trta; »ragazzetto* (?) pa je zopet silno žal, da ni prej prišel. Opravičeval seje na~ s tem, da ni vedel kaj so hoteli od njega ko vanje deželnih zborov. Ce narodi že v cen- zadevanja in se jih ponižuje pred javnostjo; n ali pa šalo, kakor že ho- ... ,. , r i v p n u It i tralnem parlamentu ne cujejo l>esede svojih jn narobe. 1 - so kliea,1> ker ne razume slovenski. zastopnikov, pa naj jo cujejo vsaj v deželnih zborih. I^e pod tem pogojem se bi mogel go- «lai To vidimo kaj razločno na Vaših se-ib čete. Kes, prav lepe šale uganjajo ti nesramni Gomba5eva se8tra> Tereza Skerjanc, odvrnila pritepenc« iz lačne Italije - ta 16-letni «de- mu je na to> Ha mu ni treba prevzeti službe laniiti kontroverzah se »SlovencemKer • a,„,j0 „j j cek», samvec ie namreč seveda od tam, j_________- ,■«; vornilc »poprijeti . »telim aWl„tizmom. 8te ^u a .Slovencev«, stranko v nasprotje kjer 5e i takih lampoVj iz U8kih' b°ln,9k' k|e' J6 Vp' Centralni parlament je možno ozdraviti le po ra(]j _ dogodkov na Dunaju, je bilo dovolj ]»enetk ! — N razloga rečenemu glasilu, da ni pustil nijed deželnih zborih. V tem zmislu naj bi se spo-]»olnila ustava, da bo nanulom v zavetišče njih pravic! (Zvršetek pride.) Kultura v Ki taj u in — kje drugje. Evro|>ejei so šli na skrajni Vztok širit evropsko kulturo in civilizacijo. To stoji. V interesu civilizacije je gotovo tudi, da sedaj, .e vemo da-li so njegovi bratci v Siciliji (glej politiško vest: stavka v Pa- sana večina slovenskih delavccv, ako ne pozna jezika istih, ter dodala k temu, da so , , , ... i.-. — - - mu denarji, ki jih dobiva od slovenskih de- nega dobrega lasu na naših gospodarskih lermu» tudi tako objestni, da pobivajo cele , , • • i » .i t , . „ , . . .... v, , j ♦ t j lavcev pac dobri, jezika istih pa noče društvih. In to je žalostno, je škodljivo. Ni k do jerbase jajc. Pritepeni lahoni prihajajo vsi ne pretendira, opolno in da ni nikjer pomanjkljivosti. Naša nas račun nazrejo in je v naših gospodarskih društvih že vse uganjajo take lepe šale. Zakaj bi jih pa ne, poznati. Tu imate, dragi slovenski tovariši, zopet lep primer, kako postopajo z nami isti gospodje, ki jih mi redimo. V zahvalo, da jim nosimo težko prislužene novce, zaaramujejo saj jih brani od naše države subvencionirani j ^^ ^ na§ je7jk jn na-0 narodno9t. Ne «Piccolo». |M»d nazorstvom evropskih poslanikov in ge- gospodarska organizacija je še dalsč od po neralissirna \Valderseeja, ra..nim kitajskim do- polnosti. Ali ne le pri nas, ampak povsodi stojanstvenikom sečejo glave. Če jih že ni jm» Slovenskem, ne izvzemši Kranjsko. Ali, doletela posebna milost, rta jih duše ali jim kakor je nastopil »Slovenec« proti tržaškim _ . , _ t • x • . . . . _ , , . i o, . •*!_ j ■ I pravijo: »kaj hočete, naj storimo, saj veste, okraini bolniški blagajni in kjer .ma tudi nas prepuščajo, da se sami ekspeoirajo na «»ai Slovencem in njih društvom, to je nerto- , ^ , . , . . , . . , , , , . svet. Ce p<» takem načinu ne postanejo Ki- pustno. vsiljujte se tistim, ki vas ne marajo, saj imamo Zlobnost in domišljija! Premnogokrat v Trstu tem jim res ni pomoči. Ali salo na stran ! Vlasti opravičujejo svojo zahtevo po tako drakoniČnem kaznovanju, sklicuje se na grozovit«»sti, ki eo jih |M»čenjali Kitajci nad kako ptujci. Teh grozovitosti ne taji nikdo in ni- kom na »tržaške prvake«, pokazati mu ho-kogar ni, ki bi jih ne obsojal. Ali nam ne čera 8 j)ar vrsticami, kako gre prav v glavo to postopanje. Vsaj logično je metal v Trst in v Istro ni ! Mi smo Evropejci, mi hočemo učiti njih. tam v meso od njegovega mesa. Tudi jaz se Će je barbar barbarski, pa ne sme biti oni, hočem sklicevati na besede vlč. g. dekana Koraki hoče barbara učiti civilizacije ! ! V posto- pareta, ki je lepo razložil, zakaj da moramo stopanju vlasti bi morali Kitajcem de- da tukaj ukazujejo vse Lahi in da nas lahko jezjk varno zavetišče. zapode, ako ne — mol-irao !« Ugodna prilika Ne mnogo, ali le preveč je med našim t V soboto popoludue je neka -12-letua Filomena T. iz ulice I>o- narodom v Trstu, takih — neumnežev ! Do schetto, hodila po prodajalnicah na stari mit-tega ne pride in ploh ne more priti, da bi nicj jn je jokaje se prosila, da bi jej dali kaj pogreb nje sina, onega nesrečnega dečka Etncesehinija, o katerem smo že poročali, da je v petek na Accjuedottu našel žalostno smrt- ... kedo izganjal iz Trsta bodi si Slovence ali za ,, No, iaz hočem opozoriti »Slovenca«, \ ,. . _ ... , . . ' ' ...... .. (m teh se celo ne!) Italijane, ako so ti de- prai nepreviden je bil s tem svojim nasko- . . . . , . . . , , T- r J lavni in pošteni! Ako vam kak Zid, ali Ka-• ;e v ----pokazati mu ho- I. , . . . ^ , . se >ušic ki *ih * ^ovon J takeSa» rec,t€ rau» Je Ljudje so jej seveda verjeli in vsakdo jej je se pusice, -i ji j_ nQrec, parnetni in trezni ljudje ne govore ra(i kako malenkost. V neki prodajal-, zadiralo tu pa , . , J 1 : fatriM noumnnat: ' ____-1 ri________ „ takih neumnosti ! Vse sleparije, vsi napadi na našo moralno in materijalno posest, da celo vsa kvo- monstrirati razliko med barbarstvom in civilizacijo. Ce pa sedaj za vsako evropsko glavo zahtevajo jedno kitajsko glavo, si Kitajec ne more misliti, da smo baš visoko nad njim se svojo kulturo. No. mi Kvropejci se nikar na ponašajmo s kulturo! »Ne dajati pardona !« Ta parola se je izdala od naroda, ki meni, da koraka na čelu evropske civilizacije. In koliko razlike je med kitajskimi grozodejstvi in onimi, ki so jih Nemci |n>čeniali na Francoskem ? In kaj še le delajo civilizirani Angleži v južni Afriki?! Ali ni raba dum-dum topov največe barbarstvo ? Kako naj imenujemo požiganje mirnih naselbin, proganjanje žen in nedolžnih otročieev ?! To so barbarstva, ki jih počenjajo Evropejci ! Ali tu pomislimo, da mi smo civilizirani Evropejci, oni drugi pa so Kitajci, in da je . ... r . • - i - 4 - - ! prolitja nas niso uničila ! Mi smo danes, da-si biti v Istri jako previdni in ne smemo suo- ■ * J ' 1 stiskani od vseh strani — vendar bolj jaki i vati gospodarskih zadrug v marsikaterem kraju, kjer bi bili sicer dani vsi pogoji. Marsikje bi bilo členov in zadružnikov in tudi jamstva v obstoječih razmerah, da bi stvar vspe- in krepki nego so bili naši očetje pred več leti. Mi imamo v mestu in okolici nad GO da vendar ne moremo. Zakaj ? K e r n i- | (šestdeset narodnih trdnjav), ker je vsako naše mamo I j u d i j, ki bi u m e t i voditi stvar: da, niti enega človeka nimamo, kateremu bi mogli poveriti predseduištvo !!! Zlasti pa se nam to godi v škofiji po r e š k o-p u lj s k i. Ljudij posvetnega stanu nimamo, ker n. pr. na vsej izključno hrvatski Poresčini nimamo menda nijedne hrvatske ljudske šole. Drugod imamo vsaj duhovnikov, vnetih za blagor naroda in pripravljenih za delo narodu v prid. V rečeni škofiji pa t n d i duhovnikov nimamo. Vse |>olno župnij je izpražnjenih, ker prevzvišeni, ki je vedno na uslugo vsem željam vlada- narodno društvo ob enem — narodna trdnjava ! Sovražnik, želeči uničiti vsaj mestne narodne trdnjave naše, je nam zaprl vsa gledišča in cel<5 vse veče dvorane ali niti tem potom se irredenti ne posreči ta nesramna — divjaška nakana ! Za trenotek nas lahko ovirajo, uničijo pa nas ne, ako ostanemo edini in torej — močni ! Lahoni nam kriče v enomer: »fora i ščavi!«, (ven z sužnji), toda vse to kričanje ni spravilo še niti enega Slovenca iz Trsta! Dogodilo se je, da so bili izgnani Lahi, ter poslani tja v »blaženo« deželo polente, zato ker so na nesramen način napadali nas d<>- ; niči pa jo je skupila. Gospodar, ki jej je dal nekaj denarja, jo je vprašal, kako je bilo dečku ime?! A glej, ta «žalostna mati* ni vedela in je povedala krivo ime, na kar jej je trgovec podarjeni denar zopet odvzel ter jo izročil nekemu redarju. Na policiji je potem priznala, da ona ni mati ponesrečenega dečka in, da je to storila, ker je v veliki bedi. Poskusen samomor. 59-letni čevljar Andrej H. prerezal si je te dni žile na levi roki in se hotel usmrtiti. Na srečo so domačini Še pravočasno prišli v njegovo =obo i u preprečili smrt s tem, da so mu zavezali roko. Soboto zjutraj so nesrežneža spravil; v mestno bolnišnico. Dražbe premičnin. V torek., dne 5. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Riborgo št. 11, oprema v zalogi in obuvala; v ulici Ac1 iz razloga, ker jih ni bilo ! Trebalo se je obrniti pismenim potom na c. k. nainestnistvo, katero je na h »žilo magistratu, naj pritožiteljem i;.da zahtevane {m »le — kar se je, kakor tudi že javljeno — <1 e-1 o m a izvršilo ! Ker so magistratovi organi v odloku izjavili, da nimajo tiskovine štev. V. razun v laško-nemškem jeziku, se je goriomenjeno društvo |M»tom predsedništva obrnilo zopet na c. k. nainestništvo s zahtevo, naj se mu da — kar se mu mora dati |m» zakonu in naj isto c. k. nainestništvo zaukaže tu k. mestnemu magistratu, da na naše slovenske vloge elo zato, kar smo zahtevali že leto pred ljudskim štetjem ?! Zakaj ne odgovori na gori omenjeno vlogo ?! bremenski tfttnlli Včerai : toplomer ob 7. uri zjutraj i*.O, ob 2. uri j»opoludne 10.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7.">7.7. — Danes plima ob 8.47 predp. in ob ',<.30 pop.; (Meka ob i*.f>.~> predpoludne in oh 3.10 pop oludne. Zavarovalnica /.a govejo /.ivino iu kmetij >ka podrii/niea v sv. križu bode imela v nedeljo dne 10. marca svoj redni občni zbor ob 10. uri zjutraj v prostorih Ivana Košuta št. 6. s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Kazni predlogi. ."». Volitev novega odbora. — K obilni udeležbi vabi odbor. Ženski podru/iiici družbe sv. Cirila ID Metoda SO darovali, ker se niso mogli udeležiti plesnega venčka »tržaških gospa« : g. a Katiuka K en da 4 K. gospod iu gospa Čeme 2 K. g.čna V. <»ržiua 1 K. Ker je bil po krivici obsojen za I ta Ij a na, daroval gosp. Petrič 1 krono. Obeni Zbor tržaške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda I »o v nedeljo dne 10. marca. Občni zU»r Im» spojen tudi z veselico, t. j. igro, {»etjcin itd. Na ta znameniti občni zbor so vabljeni vsi, zlasti rodoljubke iz llojana. da se dogovorimo za nadaljno delovanje, da pripomo-rerno uan družbi materijalno celiti rane, ker je na — razpotju. Več o programu priobčimo pravočasno. Vesti iz ostale Primorske. Iz Sempolaja nam pišejo: Dne 1. marca t. 1. ob '2. uri pojMihidne je umrl v goriški bolnišnici prepasti ti gospod Alojzij Vuga, bivši kapelan v (iorici in |>otem vikar v Sem|M>lajn. Pokojnik je bil dober duhovnik in blag mož. Neumoren v svojem {»oklicu si je nakopal težko liolezen, ki ga je spravila jkhI zemljo v najlepši možki »lobi minu njegova dela v čast liogu in na korist našemu nanulu. Lahka mu bodi zemlja slovenska ! Vesti iz Kranjske. * Kenzaeijenelno areto vanje. Deželno sodišče v Ljubljani je dalo zapreti stavbinskega mojstra in hišnega posestnika, Italijana Frana Faleschinija. Proti Franu Faleschiniju se vrši sedna preiskava zaradi hudodelstva goljupije. Gotovo se je moralo nabrati mnogo obteževalnega materijala, da ga je sodišče takoj obdržalo v zaj»oru. Povsod so jednaki ti naši ljubeznjivi Lahi. * Električna železnica v Ljubljani. Gradnja elektncne železnice v Ljubljani prične se takoj, čim mine zima in se očedijo ljubljanske ulice. Najkasneje tekom dveh mesecev bodo vsi relsi položeni in utegne biti tudi vse drugo delo povse izvršeno, tako, da železnica počne voziti. * Creditverein kranjske hranilnice ima plačati toliko dohodarino, da bi v j>etih letih zginil ves rezervni fond. Kadi tega je sklican za 17. t. m. občni zbor ki ima sklepati, naj se li društvo razpusti. * Novomeški v o <1 o v o d. Poslanec Plantan naznanja cSlov. Narodu*, da je izvedel od najkompetentnejše strani, da se zakon zastran novomeškega vodovoda v kratkem predloži v najvišje potrjenje, in da je prvi obrok državnega prispevka iz melioracijskega zaklada v finančnem ministerstvu že odobren. Družbi št. Cirila in Metoda so od 7. do 21. februvarja t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva : Upravništvo »Slov. Naroda« 270 K, župnik Ivan Sakser v Ho-tedršici 5 K, delavsko konsumno društvo krščanskih socijalistov iz nabiralnika '2 K, župnik Iv. Tavčar v Lešah 20 K, arh. A. Aškerc v Ljubljani 5 K, na Silvestrov večer v gostilni »pri združenju« v Šiški zbrano omizje 24.3<) K, dekan Ivan Murovec v Cerknem 5 K, Alfonz Sket v Dramljah zbirko nadučiteljevih gostov 8.60 K, prof. dr. Iv. Svetina v Ljubljani dar nekaterih Mohorjanov 5 K, župnik Fr. Rajčevič v Grahovem 10 K ; občine : Petrovče pri Celju 5 K, Koroška Bela 10 K, Toplice (Dol.) 20 K. Gotovje pri Celju 5 K, Lancovo 10 K, Podraga pri Vipavi 25 K, Št. Jurij pri Kranju 10 K, Preserje" pri Borovnici 20 K, Sv. Katarina nad Tržičem 10 K; posojilnice : v Kamniku 60 K, v Litiji 20 K, v Brežicah 20 K, v Žalcu 40 K, v Ptuju 300 K; podružnice: v Kobaridu (moška) 44 K, v Trbovljah 58.20 K, v Ljutomeru 40 K, j v Vel. Lašicah (ženska) iz nabiralnika 16 K, za Pliberk in okolico 50.36 K, v Ajdovščini 55 K, v Gorici (ženska) 100 K. Blagaj ništvo družbe sv. Cirila in Metod a. Vesti iz Štajerske. — Občinske v o l i t v o v Šoštanju. Nemška stranka agituje z vsemi sredstvi in straši volilce s tem, da hočejo slovenski zastopniki graditi vodovod, ki bo stal nad UKUHAO gld. Nemci bi radi prestrašili slovenske volilce, da bi občina prišla v nemške roke in mogla zidati nemško šolo, ki bi veljala 40.000 kron, ter to nepotrebno šolo tudi vzdrževati. — Odlikovana slovenska tovarna. Izdelki paromlina Petra Majdiča v Celju so bili na pariški razstavi odlikovani z največjim odlikovanjem. Ćastitamo od srca, veseleči se vsacega znamenja o napredku našem na zanemarjenem polju industrije. Vesti iz Koroške- Ljudsko š t e t j e. Tudi lj-idsko štet je na Koroškem priča o gospodarskem propadanju. Saj le beda sili ljudi, da se izseljujejo. Celovški »Mir« prinaša jako žalostno statistiko. V pliberškem okraju so fužine in letovišča ptidobila 1107 ljudij, kmečke občine pa so jih zgubile 2420 Zguba znaša torej 1313 6w/0 odstotkov prebivalstva. V velikovškem okraju je mesto VeliKovee pridobilo *.»4 ljudij, kmečke občine pa so jih zgubile *44 = 4°/„ prebivalstva. V Dohrli vasi se je število prebi valstva znižalo za 3°/0, kopeljski sodni okraj pa je narastel za — prebivalcev. »Mir« vzklika: po naravnih zakonih bi se moralo število ljudstva pomnožiti, dežela Koroška pa jK>staja pusta in zapuščena. — Iu mi dostavljamo: a to vzlic temu, da v njej naj-bujneje klijeti nemško nacijonalna ideja in gerinanizaiorna politika vlade. Mesto da bi šole učile naše ljudi in jih us{>osobIjaIe za trdi ekzistenčni boj, jim je jedina naloga : raznorodovanje! Posledica je res ta, da ljudje ne znajo materinščine, a ne znajo tudi nemški — in druzega tudi nič. Nesposobni in zanemarjeni, se siromaki ne morejo izdrževati na lastni grudi. Razne vesti. Udobno električno železnico imajo v Sain Louis v Ameriki. V vozeh električne železnice je telefon, katerega se občinstvo, ki se vozi z železnico, lahko brezplačno jk>-stužuje. Koliko ljudi je na svetu ? Pri bližnji računi kažejo, da je na svetu okoli 1.566,000 000 ljudi, in sicer v Evropi 380 milijonov, v Aziji 860 milijonov, v Afriki 1H0 milijonov, v Ameriki 140 milijonov in v Avstraliji 6 milijonov oseb. Loterijske številke, izžrebane dne 2. t. m. : Dunaj 81 71 35 43 7 Gradec 67 49 83 14 16 t . Brzojavna poročila. Kriza na Španjskem. MADRID 4. (B.) Kraljica regentinja je Villaverdi poverila sestavo novega kabineta. Knez Ferdinand na potovanju. SREDEC 4. (B.) Knez Ferdinand odpotuje danes v Plovdiv. Kriza v Bolgariji. SREDEC 4. (B) Kabinet je sestavljen nastopno: Karavelov predsedništvo in finance, Mihael Saravov notranje stvari, dr. Dane v zunanje stvari, dr. Aleksander Rade v pravosodstvo, Ivan Slavakov pouk, Ivan Be-linov javna dela, Aleksander Lorkanov trgovino in poljedelstvo, general Paprikov vojsko. Kuga. BRISBANE 3. (B.) Vest Reuterjeve pisarne: V bližini Brisbane sta se primerila dva slučaja kuge. SIDNEV 3. (B.) Reuterjeva pisarna javlja : Neki slučaj smrti, dogodivše se na par-niku došlem semkaj iz južne Afrike po avstralske vojake se je pokazal kakor slHČaj kuge. Ustaja na Kitajskem. LONDON 4. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Pekinga: Ja|>onci so sklenili, da tekom tega meseca umaknejo svoje vojaštvo iz Pekinga ter da nadomestijo isto z 2000 možmi novih čet, od katerih bo 500 nameščenih v Pekingu. PETROGRAD 3. (B.) Ruska brzojavna agentura povdarja, da je bilo besedilo rusko-kitajskega dogovora glede Mandžurije v inozemskih česopisih popačeno objavljeno. Rečena agentura je izvedela iz. povsem zanesljivega vira, tla, ako bi hotela Rusija s Kita-jem skleniti posebno pogodbo, bi imelo to le ta namen, da se uresniči želja, da se Mandžurija povrne Kitaj u in, da se .loločijo oni pogoji, pod katerimi bi Rusi mogli zapustiti to pokrajino. Vojna v južni Afriki. KAPSTADT 3. (B.) Kuga se razširja vedno bolj, včeraj in danes se je primerjlu 11 novih slučajev. Med obolelimi je tudi neka evropska ženska. LONDON 4. (B.) Reuterjeva pisarna javlja dne l. t. m. : Steijn in Devet sta včeraj 1.500 možmi in pod ognjem kolonjalnili strelcev prekoračila reko Oranje, strelci so bili dobro zavarovani, več Burov je bilo ubitih. Vzlic narasli vodi se je Burom posrečilo spraviti 8 voz črez reko; 5 voz in mnogo konjev pa so morali ostaviti. Štrajk v Marži Iju. MARZILJ 4. (B.) 200 štrajkujočih je prevrnilo več tovornih voz; orožniki so razpršili ekscedente. Ko pa so zopet hoteli obložiti voze, je 2000 štrajkujočih priredilo demonstracije ; tovorne voze so morali spremljati redarje. Vendar so štrajkujoči opetovano ustavili vozove. Narodno gospodarski pomen k i. VI. Gospodarstvo se deli v več oddelkov in je lahko : 1. Ustvarjanje vrednosti iz tva-rin, ki nimajo nikake vrednosti ali pa zelo majhno. V to vrsto gospodarstva spadajo odkritja, iznajdbe, prilaščanje slobodnih dober (taka, ki so brez gospodarja), in slednjič umetniško in literarno proizvajanje. V tej stroki gospodarstva se kaže delovanje v tem, da se skuša iz ničvrednih tvarin ustvariti kolikor mogoče večo vrednost. 2. Povečanje vrednosti, ki se pojavlja v kmetijstvu in obrti. 3. O h r a n j e n j e in zavarovanje vrednosti. V tej smeri deluje pravosodstvo, redarstvo in zavarovalništvo in tudi varčnost in skrb vsake posamične gospodarske osebe. 4. Premikanje vrednosti: Promet in zamena. To obstoji v prenašanju vrednosti tja, kjer so najbolj potrebne, ali pa istim slediti. 5. R a z d e 1 j e v a n j e vrednosti. Na-loga gospodarstva v tein obziru je deliti viednosti med ljudi, kolikor mogoče razmerno njihovim zaslugam. 6. Poraba vrednosti. Tudi poraba vrednosti spada v gospodarsko delovanje, kjer mora biti za načelo: postopati kolikor mogoče varčno o porabljanju istih. to progo, dolgo 200 km., prevozala v 5 četrt ure. * x * * n X * * n n u n n Pm slo?, zaloia pitva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. i na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. X X X X X X X X X a X X xxxxxxxxxxxxxxxx Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst —•t T R S T J« I AleUaBiler Levi linzif Sf i Sf Sf m i 9 i TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTR07AKJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. vS Varstvena znamka: SIDRO. ^J LINEMENT. CAPSICI COMP. £ I § i i S p S m iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekaruali. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. Rjcbterjeva leiarna pri zlatem 1 m y Pragi Elizabetine ulice 5. r o * m Trgovina in promet Mej Berolinom in Hamburgom. namerjajo zgraditi električno železnico, ki bi OBUVALA! iti Ctrtn i*. Plin (rum Mano pol Uifeb M«) priporofe svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospoda, gospe in otroke Poitns naroCbe m izvTie v tistem daev«. Odpofiiljatev j« po J) talne prosta. Prevzema vsako delo na debelo 1» droto* ter izvrluje ista s največjo n»tanjSno«t>e Is točnostjo po koikvmenIh cenah. Z* mnogobrajea aaiečbo se pripor*«* Jadp fttantift H), rnjstav Dunajska filjalka ▼loge n* knjižio« posredovanj«, posojila •nični eskompt, razvlnkuiiranje obligacij. 4%. vnd-ia ŽivnostenskA banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Keservni zaklad nad 7,000.000 R, Centrala v Pragi. v Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicak, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Razsežno jamstvo Iflndovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Korov I je (Ferlach) koroško priporoča svoje najU-lj-«- in zanesljive puftke vseh zistemov 1m kalibrov. Znamenite in oj^troctrelne puške xa iibre, risani ce, lovske kratke polke in dvo- cevke za cele krf>gle iz dobrega kovanega materijala, najnolidnej^ puntarsko roćno »Jelo ter dobro preskušano. K<>maežen. ,Za IO m. zadostuje 1 kg, po 2 kroni v plehasti -kat 1 ji. Ces. in kralj. pri vili girana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT i Zaloga : De naj. I Schulerstrasse itv. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. NiVjdjEe specijalitete: pif-alna in kopirna črni B* p r« Kočljive masti 7 a usnje, paientovano sredstv za c hrsiTije\nnje podplatov „Vandol". Kovinska čistiln 7ttiei>, »rebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (biks) Cenik poiljem brezplačno poštnine pros£ Anton Pečenko Vrtna uliea in - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna l»Ha in črna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih. o že-j leznici na vse kraje avstn^-ogerske monarhije j v sodih od o4» litrov naprej. Na zahtevo jw>-»iljn tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Naznanilo. Jakob Perhauc zaloga vin. špirite in likerjev naznanja no. Pošiljat ve na deželo s |>oštnim povzetjem. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani Josip Cregorie. Ugodna prilika. IZBOR NAOČNIKOV IN NANOSNIKOV s pereokopičnimi leeami predpisani od zdravnikov ; okovi iz jekla, niklja, zlata in srebra po po jako nizkih cenah. IZBOR akromatičnih daljnogledov. Moderne lorinjete po nečuveno nizkih cenah in brez konkurence. Jzvrinje se vsakovrstne poprave teh predmetov. Via fluova — nasproti lekarne Zanetti — Via Jtuova. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zalosra likerjev v sode i h in buteljkah. Pni*hoilP lal/nh u,ica Acquedotto s roi lldUb JdKUII ZftIoga v31lk0vr3tnib vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pekarne in shideičarne. Piazzetta S. Gtacomo st. .'i lUorso-lilijalka ulica Riborgo 15 ima vel ko pekarno in sladčičamo. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokundov, konfetov, raznovrstnih sladčić v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. H. Stibiel ■t Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo i* #| iz letarne B. Fragner-ja t Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več. I varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Prajji rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S! toženo Tarstveno znamko. Glavna zaloga: Lelraa B. Fraper-ja c. in tr. dvornega zalagatelja „pri čim orla' Praga, M&l&str&n, Ogel Spornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : Lueiani. £. Leitenburp P. Prendini. S. Serravallo. A. Suttina. C. Zauetti, A. Prasmarer. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Nepretrorlj i ve mrežice. v Trstu. Piazza Negozianti St 1 W I ICfc »J m priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor* in vse druge priprave za plinovo luč „Aner." Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio< in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Osi je in drva. v ulici del Torro štev. 12* priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Muha Josip Pohištvo. Prva slovenska izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ...svoji k svojim.-' Andrej .Tug v Trstu ulica S. Lueia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele St. 2. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST ' Zaloga pohiitva za jedilnice, in spalnice prejemnice, ž imnic in peresnic, ogledal in leležnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. !! Važno za vsakega 11 Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. HI 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom. Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim. katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double, zlata s kameni, podobnimi bri- jantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz ainerikan-skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer double-zlata {5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjSevalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2"95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko.