ft.? Mbrfu p-ra*a«J— (0. & — I« w Tref. t b«W> I, »niarl«, ma. ■ uto Vk Latntk UH EDINOST fc Tnt PK. «BN I ............ Vi TM Uloa 1UI DopU m4 PoMMd bUJutoo nilnlUi«. otfaat, v*kW ■r|i k tear pi opitrafiMn. RokopU m m ti»Ci)o. MraaUrut fin trn mm •prianja — Lmt, udodEb« te tfak TfabrM C«rdo«d T, L n. — T«WL H. 371, GUnrf ki odzvoni «r«briki pnl Filip P«ie. is enkrat o knjigi (Piamo s dežele) Naš rlovek kulturno raste! Ta vzklik: se ti izvije iz prsi, ko vi-€ šp kako željno sega dežela po dobri knjigi, ki ji jo nudijo 11 aša založništva. Verjamem docela, da to znamenje ne vara, in zato sem optimist kljub Številnim in sicer preštevilnim izjemam, ki ti kvarijo prvi pogled in kalijo prvo radost. Toda te izjeme nas ne smejo strašiti. Obratno, naša dolžnost, dolžnost vseh kulturno rastočih je, da ko jih spoznajo, delajo na 10, da jih odstranijo ali vsaj ublažijo. Treba je resno upoštevati tudi to, da nam preti huda nevarnost, će se bolezen ■slepega uživanja in golega telesnega življenja razširi. Zajeziti tok temu zlu Je važna naloga. V veliki meri se da to doseči ravno s knjigo, ker ona je neposreden zvest učitelj vsakemu, ki jo spoznava in se po njej ravna. In ta srednja postavka je najbolj važna. Ločiti moramo mod knjigo in knjigo. Medtem ko je prvi namen eni zabavati, pripovedovati, je namen drugi izpopolnjevati, učiti. Kar človeka kulturno zabava, mu morda v prozi morda v verzih pripoveduje lepe zgodbe in opisuje krate, to vse plemeniti njejova čustva in želje. Kar pa človeka iz- i popoinjuje, ga uči, vse to pa je j predvsem namenjeno »jegovi j sodtv misli, njegovim mozga- j tioni in ne srcu. Ker pa je glava in srce dvoje, ki spada drugo k drugemu in ne more biti eno brez drugega, kr • bi sicer človek bil žival ali pa angel, zato dela in ravna pravilno le oni, ki skrbi vzporedno za oboje, za svoje' čustveno in miselno življenje. Pomen teh dveh na videz dvovrstnih načinov Čitanja in kulturnega spopolnjevanja nas samih je še nekje drugje. Medtem ko pri iepi knjigi, to je romanu ali pesniški zbirki, uživamo neposredno, ker uživamo pač to, kar nam knjiga daja, nudi, uživamo pri znanstveni poučni knjigi šele tedaj, ko ono, kar smo se iz nje naučili, realiziramo, ustvarimo, izvedemo. Roman preči tamo in lahko celotno vsebino tudi porabimo in si zapomnimo le posamezne lepe prizore ali pa moralen nauk, ki ga knjiga morda nudi, ker navsezadnje pač apliciramo vse v naši notranjosti, v nas samih. Poučna knjiga pa nas uči. Moramo si gotovo zapomniti vse 0110, kar je v njej in še ni zadosti, zakaj tudi takrat zadobi nauk vrednost le, če ga sami na sebi izvedemo ali na stvareh, ki se jih nauk tiče. Vzemimo 11. pt., da nas neka knjiga uči, kako je škodljivo kajenje. Prav. Lep nauk, navdušena beseda, vse v redu, a vrednost zadobi knjiga za bratca Šele tedaj, Če se je iz nje res kaj navadil, če je pustil kaj ujo, ciko je preje kadil itd. i.e pa je knjigo nekdo prebral, potem pa ravnotako dalje kadil, je morda pridobil kaj na svoji vednosti, na vrednosti pa prav nič. Dr. J ust Bačar je n. pr. letos za Matico napisal knjigo: Smernice za zdravo življenje. Knjiga hoče podučiti vse, ki jo berejo^ kako naj se ravnajo, da bo njih življenje zdravo. Pisatelj je izvršil svojo dolžnost s tem, da je v nji dal lepe in vsakemu človeku dosegljive nasvete. Bralec pa ima drugo dolžnost, da se namreč tem nasvetom podvrže in jih uboga, in če mu je kaj mar za zdravje svojega telesa, tudi po njih ravna. In tu je jedro ene napake v čitanju, ki jo zakrivi velika večina ljudi prav zato, ker ne upošteva onega, kar se navadi iz knjige. In kdor dela na tem, da še to poslednjo napako v smislu posamezne knjige in njene vrednosti za narod odstrani, dela na tem, da našega Človeka dvigne Se višje, v aktivnost realiziranja idej, kar pomeni duševno revolucijo, vja in znanstva, zlasti še kmetijskega, o industriji porcelana itd. Med nami so taki pojavi redki. zelo redki. Zdi se, kot bi knjiga, ko je enkrat prečitana, ne imela nobene vrednosti več. Zavržejo jo, večkrat celo prodajo za papir v trgovino. Majhne stvari, kot so razne krtačke, kvas itd. se dajo vanje izborno zavijati itd. To pa je slabo. Knjiga ima svojo vrednost vedno, pa naj bo morda desetkrat prečitana. Ce je lepa, je večna njena lepota, če je znanstvena, je njen nauk vreden, dokler ga ne nadomesti kak drugi, popolnejši. In še tedaj je knjiga zanimiva. Če drugega ne, vsaj kot zgodovina. Stanovanje, v katerem je poseben proflor namenjen knjigi, je lepo že zato, ker napravi takoj ugoden vtis na človeka, ker ve, da se v oni družani ber«. In pomislite: za 5 lir dobite 5 knjig' pri Matici, Še za 5 lir dobite Še % knjigi, jih ie toraj že 7 — za 4 lire pa ie 3 knjige Luči, Koleunice ali Kroscice in skupaj je za U lir — 10 knfig. Luč pa bo dala dvakrat v letu in konec je ta: za 18 lir — 13 knjig. In če jih hranimo, v par letih jih je petdeset. fts&ik&r. kralfa Viktorja Bns^toala XI. na šolah RIM, 7. Ministrstvo za narodno prosveto je razposlalo vsem podrejenim oblastem poslanico, v kateri odreja, naj se dne 9. januarja slovesno proslavi 50. obletnica. it«rti Viktorja Emanue-la II., prvega kralja Italije, ki so mu bile dane vse vrline italijanskega preporoda in ki je zapustil dedščino slave in dolžnosti, katero bodo cenila mlada pokol i en j a in jo znala z vsemi svojimi močmi ne samo braniti ampak tudi pomnoževatt. Pripre za sprejem afganistanske kraljevske dvojice NEAPRLJ, 7. Jutri ob 10. pred-poldne bosta prispela v Neapelj afganistanski kralj in kraljica. Pripeljala se bosta na parniku «Italia>, katerega bo baterija z griča S. Elrno pozdravila z 21 topovskimi streli, dočim bodo ladje, ki so zasidrane v pristanišču, dvignile vse zastave. Na krov a Italije se bodo takoj podali odposlanci kralja Viktorja Emanuela in vlade, vsi afgan-ski diplomati iz Evrope, ki so že prispeli v Neapelj, in najvišji predstavniki vojaških in civilnih oblastev. Mesto se pripravlja, da sprejme z velikim pompom kraljevska gosta, ki se pa ne bosta dolgo mudila v Neaplju, marveč se bosta kmalu po prihodu odpeljala s posebnim vlakom v Rim. Tudi v prestolici je že vse pripravljeno za Čim svečanejši sprejem. Ko bo vlak privozil na postajo «Termini», bo dvanajst vojaških letal krožilo v zraku. Guverner Potenziani bo kralja pozdravil v imenu mesta na trgu Esedra. V torek bosta aiga-nistanski kralj in kraljica prisostvovala letalskim vežbam na letališču v Ciampinu in se bosta najbrž tudi sama vkrcala na letalo za kratek polet nad Rimom. RIM, 7. Iz Turina je prispel semkaj prestolonaslednik princ Humbert, ki se je takoj podal v vilo Savoia. Princ Humbert se bo udeležil sprejema afganistanskega kralja. ' Znižanje- dravinjskih doklad uslužbencem pri prevoznih podjetjih RIM, 7. Pod predsedstvom prometnega ministra on. Ciana se je vršil danes sestanek zastopnikov konfederacije prevoznih podjetij in zastopnikov nacionalnega udruženja sindikatov. Na tem sestanku so se sporazumeli o znižanju efektivnih plač uslužbencev, ki so zaposleni pri prevoznih podjetjih. Uslužbenci bodo še nadalje dobivali iste redne plače, kot so jih pričeli dobivati dne 1. julija 1927. Znižane jim bodo samo dodatne dravinjske doklad«, ki so jim bile podeljene na podlagi odlokov it. 414 im &48, za 55 odstotkov. V zvezi z omenjenim sporazumom je imenoval ppometai minister komisijo, ki bo določila znižanje prevoznih tartt. Svoje časno so bile namreč tarife zvišane, pač radi povišanja draginj škili doklad. uslužbencem. Ker so bile danes te doki ade znižane, se bodo morali sorazmerno znižati tudi tarifi pre-veznih podjetij. Poljedelstvo ta voda RIM, 7. Fašistovska konfederacija poljedelcev poroča, da je izdalo ministrstvo za javna dela uradom civilnega genija natančne predpise, glasom katerih se zagotavlja poljedelcem uporabljanje vode, ki jim je potrebna za razvoj kmetijstva. Po teh predpisih bo treba v bodoče pri dovoljevanju izkoriščanja vodnih sil vedno upoštevati potrebe poljedelstva in mu v gotovih slučajih celo dati prednost. Ukazi o redukciji oUta RIM, 7. «Gazzetta Ufficiaie* prinaša v svoji današnji številki poleg drugih naslednje tel u-kaze: Kr. ukaz z dne 15. decembra 1927. 3 tem se združijo občin« Čraiče, Gojače, Vrtovin in Kam no v eno samo občino s imenom Cernizza Gorisiana. Kr. ukaz z dne 15. decembra 19£7. S tem ukazom se združijo občine Š.t Vid, Vrabče in Podra-ga v eno samo občino pod imenom Št. Vid. Kr. ukaz z dne 22. decembra 1927., s katerim se odobrujejo spremembe poslovnika glede državnih izpitov o vsposobJjeno-sti za izvajanje poklicev agronoma, žtvinozdravnika in gozdnega izvedenca- Kr. ukaz z dne 13. oktobra 1927., s katerim se ukinejo Šolski prispevki občin Gornje Vreme in Famlje, občini Britof pa je Šolski prispevek od dne 14. aprila 1927. povišan od 77» luna 2850. N cvaimemevani kongall RIM, 7. Agehcija «Stefani» poroča: V mesecu decembru je N. E. načelnik vlade in minister za zunanje zadeve imenoval naslednje fašiste za konzule v inozemstvu: poslanca prof. Franca Meriana za generalnega konzula v Odesi, posl. Mantreda Chiostrija za generalnega konzula v Portu Alegre, posl. Ame-dea Mammelelia za generalnega konzula v Kuriti bi, Ferdinanda Perronea di San Martino za konzula v Digioneu, Renata Galleanija dei Conti d\A-gliano za konzula v Metzu, dr. Gina Scarpo za konzula v Co-iombu in dr. Orsinija Ratta za konzula brez portfelja. V prvih mesecih tekočega leta bodo ime nova ni na podlagi izida obeh izrednih natečajev, ki sta bila razpisana dne 27. decembra 1927. novih konzularni uradniki, 60 po številu in v činu od dobrovoljca do konzula druge stopnje. N. E. načelnik vlade je odredil, da smejo biti pri-puščeni k natečaju samo aspi-ranti, ki so vpisani v fašistov-sko stranko. Vsled naredbe načelnika vlade se bodo imenovali novi konzuli na podlagi zakona z dne 2. junija 1927. od danes naprej le potom ^išje omenjenih natečajev. Po končanih natečajih !bo znašalo celotno Ištevilo fašistovskih konzulov, ki se i-menujejo s posebnimi odredbami tekom druge polovice 1927 in prve polovice 19*28., 120 oseb. Tajnik feŠKjov v inozemstva pedal ostavko RIM, 7. Dr. Kornelij Di Mar-zio, tajnik fašijev v inozemstvu je podal ostavko. Obenem z o-stavko je izročil načelniku vlade poročilo o izpolnjenem! delu. Poročilo je zadovoljivo. Di Mar-ziju bo poverila fašistovska stranka kako drugo funkcijo. Za njegovega naslednika pa bo imenovan dr. Peter Parini. Stroga kazen radi poneverba TRIDENT, 7. Pred tukajšnjim sodiščem se je zaključil proces proti visokošolcu Ginu Nones-Rigo, staremu 26 let, ki Je kot poteštat občin Brez, Cloz in Ca-stelfondo poneveril 90 tisoč lir in falsificiral la^ne listine v škodo občin, ki jih je upravijaL Obtoženec je priznal svojo kriv- do in sodišče ga Je obsodilo na 5 let in 7 mesecev ječe, na veliko globo, na trajno izključitev od vseh Javnih služb in na poravnavo Škode. Aretacija tršt konmnlstoo radi pisviatniške propaganda TRIDENT, 7. Orožniki kara-binerske postaje Ala so Že delj časa nadzorovali nekatere komuniste, ki so skušali z vsemi sredstvi razširjevati med kmetskim prebivalstvom komunistične ideje. Eden izmed njih, neki Ferrucio Sandri, je bil lansko leto aretiran in konfiniran na Ustico za dobo dveh let, a nu je predsednik vlade znižal kazen na eno leto. Sedaj so orožniki aretirali še tri druge komuniste in jih naznanili posebnemu tribunalu za obrambo drŽave. Briandov odgovor na noto državnega tajnika Kellogga PARIZ, 7. Danes je bil objavljen odgovor zunanjega ministra Brianda na noto, katero mu je dal izročiti glavni tajnik Kellogg. Briand pravi v svojem odgovoru, da odgovarja postopanje, kakor ga predlaga Kellogg, po njegovem mnenju docela nazi-ranju francoske vlade. Zato se mu (zdi) umestno, da Francija in Združene držav© že sedaj stavijo svoj podpis pod pogodbo. Francoska vlada je pripravljena predlagati skupno s Združenimi državami vsem drugim državam, da pristopijo k pogodbi, s katero se proglasi vsaka napadalna vojna za nezakonito in s katero se pogodbene stranke obvežejo uporabljati za ureditev kakršnihkoli sporov edino le miroljubna sredstva. Vladi Francije in Združenih držav se obvezujeta sporočiti vsebino pogodbe vsem »državam. Francoska vlada je prepričana, ,da bo tak predlog sprejel ves svet s hvaležnostjo, in je uver-jena, da bo trud obeh držav venčan z uspehom. Drugi dan zasedanja odbora mednarodne dijaike konfederacije v Ljubljani LJUBLJANA, 7. Danes dopoldne ob 11. uri se je vršila na ljubljanski univerzi slovesna o-tvoritev zasedanja odbora mednarodne konfederacije dijakov. Po sprejemu pri rektorju dr. Nachtigalu so se delegat je podali v zbornično dvorano univerze, kjer je vseučeliški profesor dr. Pitam i c otvoril zborovanje s prisrčnimi pozdravi. Nato je rektor' v slovenščini izrekel daljšo dobrodošlico in na kratko orisal razmere na ljubljanski univerzi. Govoril je nato veliki župan dr. Vodopivec, za njim zastopnik oblastnega odbora prof. Jarc ter drugi zastopniki. Za prisrčni sprejem in gostoljubnost sta se zahvalila j podpredsednik konfederacije in- ■ lenir Pala Ček v srbo-hrvasčini ' in predsednik dr. Maltini z daljšim govorom v francoščini. Nato je prečital predsednik pozdravno brzojavko kralju, ki je bila sprejeta z burnim odobravanjem. Popoldne se je vršila seja, ki je trajala štiri ure. Zvečer pa so domači dijaki priredili domači dijaki na čast gostom v «Unionu» intimno večerjo. Avdijence in voščila na dvoru BEOGRAD, 7. Današnji dan je v Beogradu minul vjiajlep-šem prazničnem razpoloženju. Ves dan je bilo lepo vreme kot spomladi. Načelnik vlade Velja Vukićević je bil v avdijenci pri kralju. Zvečer je imel daljšo konferenco z ministrom za javna dela dr. Elijo Šumenkovićem, ki se je nato ob 19.30 istotako podal na dvor. Tekom dneva se je vršilo vpisovanje v dvorno knjigo. Na dvor so prihajale mnogoštevilne ugledne osebnosti, ki so z vpisom v dvorno knjigo vošči-e kralju in njegovi rodbini k božičnim {praznikom. Politično zatišje bo trajalo de tekom jutri in pojutrišnjem. Viharji In poplave o Angliji Temztne vode na londonskih ulicah in v podzemskih rovih LONDON, 7. Poslednjo noč je Thames prerastel svoje bregove. Njegove vode so preplavile velik del londonskih ulic. Sredi vodovja se nahaja tudi palača Westminster, v kateri so prostori angleškega parlamenta. Povodenj se je pojavila nenadoma, voda je drla po ulicah in zalila vse podzemske prostord. Okraji Westminster, Hammar-smith, Vauxhall, Chelsea, Ful-ham so vsi pod vodo, ki je dosegla višino enega metra in več. Med prizadetim prebivalstvom je nastala panika. Policija je imela veliko posla, da je spravila bežeče ženske in deco na varno in da je pripravila speče ljudi iz hiš ob reki, da so v naglici zapustili od vode ogrožene domove. Policiji je prihitelo na pomoč tudi več oddelkov vojaštva. K sreči je začela voda padati in se umikati. Medtem pa prihajajo poročila o človeških žrtvah in ranjencih, ki jih je zadela usoda minulo noči. V Londonu so našli doslej 6 žrtev, ranjenih pa je bilo baje na stotine oseb. Tekom noči je divjal silen vihar in «Times» pravi, da je imel veter brzino 82 milj na uro. Promet na londonskih ulicah je prekinjen in tudi promet po reki je resno o-viran. Telefonske in brzojavne zveze so deloma pretrgane. Tudi po vsej ostali Angliji so divjali hudi viharji in snežni meteži. Thames ni prestopil samo londonskih bregov, marveč dohajajo poročila o poplavah tudi od drugod. Tekom dneva je vihar nad Londonom in okolico /adivjal z novo silo. Letalski prumet med Croydonom in Parizom je bil prekinjen. Trčila sta se tudi paj nika «Razak» in «Mooltan». Prednji dei «Razaka» je bil precej poškodovan. Tedenski pregled TRST, 7. jan. 1928 ITALIJA Leto 1928. se je v Rimu pričelo v znamenju dela. Ko je na novegra leta dan načelnik vlade v po.iači Chigi sprejel novoletna voščila vodstva fašistovske stranke, jim je v odgovor dejal, da se je treba z vso vnemo o-prijeti dela. Pozval jih je, naj bodo skromni v besedah, hladnokrvnega poguma, delavni in disciplinirani, da si bo zamo-gla Italija najti svoj prostor v svetu. Istega dne so se vršili tudi na dvoru sprejemi in je Kralj sprejel načelnika vlade, najvišje odlikovance, zastopnike o-beh zakonodajnih zborov in še druge. Ž tiri dni kasneje smo beležili drug novoleten dogodek, svečano otvoritev juridičnega leta. Svečanosti so se udeležili poleg pravosodnega ministra in pravosodnega državnega podtajnika člani kasači j skega sodisča. Generalni državni pravdnik je imel ob tej priliki pomemben govor. In končno zaznamenju-jemo Se en dogodek v zvezi s pričetkom tekočega leta: Glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati je podal uredniku lista «Giornale d'Italia* nekatere izjave o delovanju in razvoju iasistovske stranke, o kateri je dejal, da ima sicer le en milijon članov, ki pa bodo predstavljali prvoboritelje vse nacije. Velike nade stranke je polagal v visokošolce, ki se zbirajo v fašistovskih organizacijah, in v naraščaj, ki se bo 28. marca pridružil starejšim članom stranke. Medtem so se doznale glede stabilizacije lire nove podrobnosti. Povodom odprave prisilnega tečaja in uvedbe zlate valutne podlage je otvorilo zavodu «Banca d,Italia» kredit 16 inozemskih bank. Med temi so tri, izvenevropske. Vse bolj pa kot z notranjepolitičnimi dogodki so se italijanski listi v prvem tednu tekočega leta bavili z zadevami zunanje politike, dasi 30 se pri tem v veliki večini omejevali le na poročila o dogodkih, ki so se dogodili v inozemstvu. Izgleda, da predstavlja {glavni cilj mednarodne politike v tem času razčiščen je odnodajev med Italijo in Francijo ter Italijo in Jugoslavijo. Obojna tozadevna pogajanja se nahajajo v stadiju prvih priprav. Že pred koncem preteklega tedna je neki rimski list javil, da domnevajo pariški politični kro^i, da se bo francoski zunanji minster Bri- uu*00 p*, bmcma- ««rrn ifStpiif (v ftcfSojT fe« A j? OlMA^.Jfh^t-UuttMČiMOVTMII DrtfeH I F. SAHOKEC - ŽiBČBNa Trst, Via Ca?ars Sattfstl 20, tet 3841 it! »Šha vsakovrstno perilo, Obarva obleke L_______... __ mO" J . . • TU gorita lllj h svetovan anaroka Već tipov po zmernih cenah. lab rno olje bTE^NOiu (1204} Potrebžč ne, gume, posebno oblačilo 1.1, d. Glavna Italijanska agencija Zenlth Trst, Via Commeroiald st 7 Odprta je Mnm u Earkouljab Riviera 5 (1269) Lastnik L KflfMSA6LML and sestal z on. Mussolinijem še pred zasedanjem Družbe narodov, in sicer med 18. in 22,. januarja. K temu dodajamo, da je angleški list «Westminster Ga-zette» napovedal, da se bodo francosko-italijanska i>ograjaiija zares pričela v drugi polovici te1-kočega meseca v Rimu in da l>o pri teh pogajanjih sodeloval tudi angleški poslanik v Rimu, dasi se angleška vlada ni namenila javno se vmešavati v u-rejevanje italijansko-francoskih odnošajev. Na. drugi strani so se predhodni razgovori za itali-jansko-jugoslovenska pogajanja v Beogradu že pričeli. Kot omenjeno, rimski tiak o vsem tem se ni zavzel nikakega samostojnega stališča. Pač je rimski list «Giornale d'ltalia» ostro obsodil članek, ki ga je priobčil francoski novinar Per-tinax v pariškem listu «Echo de Paris», v katerem je rečeno med drugim, da je on. Mussolini pred štirimi leti in več spričo težavnega reškega vprašanja stavil predlog za sklenitev prijateljskega pakta med Italijo, Francijo in Jugoslavijo, toda slog, v katerem je odgovor velikega rimskega lista sestavljen, kaže vpliv spravljivega razpoloženja med rimsko in pariško vlado. Značilna pa je sodba madžarskega lista «Az-Est», ki pravi v komentarju k vesti o predstojećih pogajanjih med omenjenimi državami, da je vest sama na sebi sicer verjetna, da pa tudi sklenitev nove pogodbe ne bi izboljšala odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ker vlada po njegovem mnenju tudi sedaj kljub obstoječi pogodbi med o-bema državama precejšnje ne-sporazumljenje. V petek dopoldne je prispel v San Remo romunski zunanji minister Titulescu, ki je prišel v Italijo, da okreva od svoje bolezni. Njegovo potovanje pa ima tudi politični in finančni značaj. Bržkone se bo sestal z on. Mussolinijem. Na tem sestanku namerava baje utrditi italijansko-romunsko prijateljstvo. INOZEMSTVO V Beogradu je deloval v prvih dneh tega tedna z veliko vnemo finančni odbor narodne skupščine, ki proučuje letne proračune posameznih ministra stev. V tem pogledu je treba o-meniti predvsem dve razpravi, o proračunu ministrstev za notranje in zunanje zadeve. V notranje-političnem oziru posveča Velja Vukičević, ki vodi, kot znano, poleg ministrskega predsedništva tudi notranje ministrstvo, veliko pažnjo južni Srbiji, katere javno varnost so ogrožali v poslednjem času vedno znova se ponavljajoči izgredi in atentati makedonskih komitov. Ti incidenti so v poslednjem času ponehali in izgleda, da je vlada našla pot do rešitve tega problema. S svoj« strani je jugoslovenski finaniS. ni odbor dovolil ministru za notranje zadeve zahtevano povl* šanje kreditov za vzdrževanj« javne varnosti v južni Srbiji. Dan pr«j je finančni odboil razpravljal o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Ob II. «£2iNOST» tej priliki je podal minister dr. Marinko vić daljše poročilo o ju-gosiovenski zunanji politiki. V svojem ekapozeju je govoril o dobrih tj ugoslo venskih odnosa-jih z Grčijo, o zbližan j u z Nem-&jo, o potrebi konkordata med šJugx>slavl}o in Vatikanom. O Albaniji je dejal, da ima kot su-irerena država pravico sklepati pogT>dbe z drugimi državami in ida »o od noša j i med njeno in ju-gjoslo^rensko vlado, . korektni. jGlede Rusije pa je rekel, da se je že leta 1924. pogajal s sovjetsko vlado za vzpostavitev normalnih političnih odnošajev med obema državama, kar pa ae mu takrat ni posrečilo. Sedaj pa spričo mednarodnega političnega položaja ne mara načeti novih pogajanj. Z drugim januarja so se pričeli v Beogradu med ministrom dr. Marinkovićem in italijanskim poslanikom Bodrerom razgovori o pri četku pogajanj med obema državama. Novinarji so v uradnih krogih doznali, da se je na omenjenih sestankih načelo vprašanje podaljšanja prijateljske pogodbe med 'Italijo in Jugoslavijo, ki je bila sklenjena leta 1924 in ki zapade tekom tega meseca. Doznali so predvsem to, da je jugoslo-venska vlada predlagala, naj bi se rok, tekom katerega je treba pogodbo obnoviti ali odpovedati. podaljšal za dobo veslih mesecev. Na drugi strani pa se je iz zanesljivih virov Laje doznalo, da je albanska vlada že pred več tedni stavila jugoslovcn.ski vladi predlog- za sklenitev pogodbe, ki bi nalikovala pogodbama med Italijo in Albanijo Kot v ožjem krogu mednarodne politike ureditev jugovzhodnih evropskih razmer, tako povzroča v širšem krogu veliko zanimanje vprašanje pogodbe za trajno odstranitev vojne med Združenimi državami in Francijo. Francoski poslanik v \Yashingtonu je meseca julija preteklega leta predložil Bnan-dov načrt o omenjeni pogodbi ameriškemu državnemu tajniku Kelloggu, katerega odgovor je bil v teh dneh objavljen. V svojem odgovoru se Kellogg bs a ni reči na Briandovo ponudbo: da. ter pravi, da bi se vprašanje med Francijo in Združenimi državami dalo rešiti na način, da bi se obnovila in poglobila arbitražna pogodba, ki je bila sklenjena med obema državama že J. 1908. Kar se pa jBriandovega predloga kot tskp-era tiče. hi bila Amerika takoj pripravljen pričeti Dogajanja, če bi se iakšni pogodbi pridružile vse velike silp na svetu. Ta odgovor ni napravil prijetnega vtisa ne v Paiizu ne v Londonu, ki se je povodom a-meriškega predloga, kot ga je razvil Kellog ob koncu svojega pisma, čutil posredno prizadetega. Tekom včerajšnjega dne pa je francoska vlada odgovorila na Kelloggovo pismo in je bil odgovor takoj brzojavno predan francoskemu poslaniku v Wa-shingtonu z naročilom, da ga izroči državnemu tajniku Združenih držav. Odgovor bo v najkrajšem času objavljen. Doslej pa je agencija «Havas» objavila o tem odgovoru vest. da je francoska vlada sprejela KeHoggov predlog, za vrel h pa ie napram temu stališče, da se mora obsoditi vsaka napadalna vojna, ne pa tudi brambna. Politične beležke Državni proračun sovjetske Fnsije Dasi se-začenja v Rusiji proračunsko leto s 1. oktobra, je finančni komisai Ijat še le sedaj izdelal proračun za prihodnje leto. Celotno proračunsko število znaša 5.917 milijonov rubljev, t. j. za 866 milijonov več nego lani. Dohodki obstojijo iz direktnih davkov 837 milijonov rubljev, 1.576 milijonov rubljev indirektnih davkov in 230 milijonov rubljev carine. Dalje sledijo dohodki od prometa v znesku 1.863.5 milijonov rubljev in 780 milijonov rubljev od državnih podjetij, bank itd. Med dohodke so vračunjena tudi posojila v znesku 500 milijonov rubljev. Med stroški je zabeleženo 1.162 milijonov rubljev, s katerimi se Ima finansirati narodno gospodarstvo. Od tega je določeno 586 milijonov rubljev za državno industrijo, 130 milijonov za elektritacijo, 170 milijonov za poljedelstvo. Ostanek pojde v prid državni trgovini, občinskim upravam itd. 572 milijonov znaša jo subvencije mestnim občinam in 94.6 milijonov rubljev se pušča za državno rezer-yo ZSSR. Ostali gtroSki so do- V Tištiš, di*e S. januarja 1828, ločeni za vojaške, upravne in socialno-kult urne svrhe. Useda ruskih beguncev v Carigradu Ruski begunci v Carigradu, bivši vojaki Vrangelove armade, morajo zapustiti Turčijo do 28. februarja. Radi tega je 1200 Rusov napravilo, prošnjo sa turško državljanstvo. Do sedaj je bilo 900 prošenj odbitih, a glede ostalih 300 se vršijo poizvedbe. Turška vlada se zaveda, da bi rasni strokovnjaki in tehniki iz vrst ruskih beguncev mogli koristiti turškemu narodnemu gospodarstvu in zato bo prošnja teh najbrte povoljno rešena. Razen tega prosijo carigrajski Rusi, naj bi se jim podaljšal rok za izselitev iz Turčije. Turška vlada bo obenem režila tudi vprašanje onih Rusov, ki so se naselili v Carigradu pred porazom Vrangelove armade. DNEVNE VESTI Rimsko vprašanje Čitatelji se spominjajo, da se je pred par meseci nuiogo in precej živahno pisalo o takoimeanovanecn rimskem vprašaji ju, t. j. o sporu gned papežem in kraljevino Italijo, ki je nastal I. 1870, ko so italijanske ćete zavzele Rim, kateri <>e postal potem glavno mesto ujedinjene Italije. Papeževa drtava, ki ji je bil Rim središče, je bila odpravljena, a rimska vlada je uredila razmerje med državo in cerkvijo s pometali m zakonom, ki se imenuje garancijski zakon in. ki predvideva za papeža vise časti in vso svobodo, ki mu gre, a ne tudi posvetne suverenosti, kot jo je imel do zavzetja Rima v 1. 1870. Isti zakon določa, da bo država plačevala Vatikanu posebno apanažo. Papeži so to rešitev odklonili, prekinili uradne od nosa je z italijansko državo ter eden za drugim ponavljali proteste proti novemu stanju. Tako se vleče rimsko vprašanje o katerem bi se imel spremeniti garancijski zakon, na način, da bi se papež priznal v vsakem pogledu kot vladar. To bi se doseglo s tem, da bi se &. 5. garancijskega zakona, ki dOToljmje papežu uporabo vatikanskih palač, spremenil tako, da bi se papeži priznali za lastnike. Na ta način bi papež ii&ival popolno svofoodo in j neodvisnost in ustvarilo bi se ne-! kako vatikansko svetišče, ki bi ne bilo n i kaka država v državi. | Ta brošura kaže — pripominja j «Sei odo» — da postaja vprašanje i čedaJje bolj zrelo za konSno refci- j te v. Davidi koledar i- ' _ Samci 25-letniki v let« 1§2T. Oni saain i, ki so v letu 1927 izpolnili 2o let, morajo tekom leta 1928 .plačati samski davek. Potem posebnih tiskovin, ki Jin d.000, na CefeosiovaSkem 030.000, na Poljskem 371.000, na Grfckem 232.000. na Ogrskem 230 tisoč, v Litvi 45.000 hektarjev zemlje. Skupno je bilo parceliranih in razdeljenih 7.573.000 hektarjev. IZ NA&ZSGA URADA Ivan Rc8!£ - Logje: Pred tednom se je podal inšpektor tukajšnjega zavoda proti nezgodam v Salz-burg, Gradec in na Dunaj, da prevzame akte onili interesirancer, ki so dobili italijansko državljanstvo. Stvar se vsekakor bliža rešitvi iai črez par tednom bomo v stanu povedati nekaj bolj konkretnega. O Vaši pošiijatvi ne varno nič! M. K. - Pođmeioc: Gre deseto leto, kar je končala vojna, pa mislimo, da bi se bila morala vendarle pravočasno odločiti. Bistrica: 2elefzniška uprava pia-Ča le, ako je k temu prisiljena, zato so prosti je brezpredmetne; treba je \tpravo tožiti, druge po»ti ni! Obrnite se do drugega odvetnika. Iv Hfoitf - Piran: 2 ministrskim odiofkom St. 50594 od 23. 9. 1936 Vam; je likvidirana pokojnina Kr 1242.— in 200.— Hr doklade por č^JašS od 10. 7. 192« dalje. Plačilni oddedek je izdal puljski zakladnici tazadevni nalog s Ste-v. 1038301. Josip ček - Mtfii Stvar je Se v pretekavi. Smo pofcwHi. ML vdL FUel - Nora CMka: Manjkajo de v«feio informacije županstva v Ssmohelu. Stopite osedmo tja' Bratina - Ustje: Imate dve prijavi: prva za stavbe v Ustju, dru^a za mflin v Ukan j ah. IVeba je, da pride inženir na Tire meeta radi u«gotovitve. Obvestite nas za najkrajšo pot, kako se pride najprej v Ukanje (kar je gtavno) nato v Ustje. Na podlagi Va£iii navodil se bočno sporazumeli z dotičnim iniemirjeen ter Vas na to obvestili, kdaj ga imate pričakovati. Fr. rd. PavSič - Idrija: Pokojninsko knjižico smo oddali kooape-tentnemiu uradu, 7. t. m. Ani. v«L Kersek • Rocol: Vaša pokojninska knjižica se naiiaja na anaigrafičnem ur d'Ispeaaoffie deH'Industria e del Lavoro), ki je kom^petenten Ok ta okraj potom priporočenega aH na kak podot>en način. Odprte lekarne. Danes v nedeljo dne 8. januarja 1928. bedo odprte v Goričr sledeče lekarne: ves dan z nočno službo Tes prihodnji teden lekarna Liberi, Corso Vittorio Emamiele III. št. 39; do ene ure popoldne pa lekarni Pontoni, Via Rastello 26 in Con-tin, Corso Verdi št. 17. Nesreče in nezgode Zeleni križ je moral prepeljati v goriško mestno bolnišnico nekega Vladimirja Lasiča starega 20 let iz Bat. Tako nerodno je padel s kolesa, da se je močno potolkel po glavi. — Isto tako sta morala v. bolnico neki Albert Cigoj, star 15 let iz LoCnika ter neki G. Breagnt, star 25 let, ker sta se poškodovala v Brunnerjevih delavnicah v Pod-gori. Palatai usposobijenostni izpit Nada dva goriška rojaka dr. Amc MarufiiČ iz Solkana in dr. Lojze Simaniti kc Biljane sta te dni ▼ Rimni napravila z dobrim u-^pehcEti dritaivni usposobljen ost ni izpit za iofvrševanje zdravniškega prit lica. Želimo obema mnogo u-/t njunem tefeketm, vevide-nem poklicu. AJDOVUINA e—tmilve starost in SastHlfira zatrt. Ravno na božični dan med poi-noCnico je umrla v AjdovSčina Jožefa LuHk, mati sedlarja Urbana in MvSega železničarja Vinkota L olik a, ki ^e dosegla častitljiv starost 86 let. Ob novem letu pa je tu umrla v starosti 79 let gospa Avgusta Poniž, vdova po pok. učitelju Ambrožu Pomiku m svakinja g. Benedikta Poniža. Njen pogreb, ki se ga je udetežjio vse tukajšnje občinstvo, je bil lep in častitljiv; truplo so prepeljali na rihemberško pokopališče, ker je pokojnica želela polivati poleg svojega pok. soprog*. Cuje se, da je blaga pokojnica zapustila večjo vsoto v dobrodelne namene. Epidemičen pofov. Med do&sko mladino, pa tud* med odrastlim* raasaja bolezen, ki jo označa nabreklost ali otekloet u-«esnih žlea, združena z bolečinama ob uSesih m s težavnim pobiranjem ter precejšnjo vročino v glavi Bo-leeen je zavzete, fee precerjšen efcseg v Ajdorščmi, Sturijab, Lokavcu ta Selu, p«, tudi po drugih vipavskih vaseh. Sole so deloma zaprt« KotodoTBsJt Letošnje silrestrovo je minilo pri nas popolnoma tiho ki je odpadel dbičaj, po katerem smo včasih v prvi navolertni uri po polnoči rsi Ajdovci in Ajdovke vofičiii drug drugemu sretno norvo leta VoSči-mio si je v novoletni osmini, kakor naneeejo priložnosti ki prvi novoletni opravki. PaC pa je naša fantovska mladina ohrani6a stari običaj, poznan Že zelo zek> stara slovenska koied-nica in poznana tudi drugod; ne vem pa, v koliko je drugod ta navada Se ohranjena. Njen šeg a vi, fantovsko-poredni drugi del je seveda letos pri nas odpadel. Letos so iantje koledovali od hiše do hiše, kjer imajo dekleta, in peli kolednico n. pr. «Pred hišo raste smrečica, v hiši je ena lepa deklica. Pomagaj nam, Pomagaj nam», preljubi sveti Štefan sam!» Dekle pride, tudi vošfči in fante obdaruje. Da koledovanje ni pre-enolično, se pesem izpreminja n. pr. Pred hišo raste deteljica ali li-pica ali karkoli lepega in čim večja je pomembnost ali sličnost med tem, kar pred hišo rasle, in deklico, ki je v hiši, tem lerpga in po-m^n^bnejša je kolednica. Če se je dokle fantom zaanerilo, v prejšnjih časili ni bik) izključeno, da so ji za«peli: PVed hišo raste majaion. v hiši pa je en pravi ka.štron ali pa: Pred hišo raste tulipan, v hiši pa je en teleban. Tuldi tu ,je mogočih polno drugih varijant, vendar so redki slučaji, da bi se dekle vsem fantom tako zamerilo, da bi jo s kolednico javno sramotili. To je sedaj izključeno tudi z oziram ne, obstoječe zakone. ŠEMPAS Pogzeb. V petek i>opoldne, na praznik sv. treh kraljev, ob 3. popoldne smo pokopali daleč na okoli senanoga posestnika, trgovca in krčroarja Petra Batiča, stanja 62 let. Pokojnik .je bil uanen gospodar, med vojaio župan, zelo priljubljen pri vseh ljudeh, vaščanih in onih, ki so ga poznali; bil je blaga duša, ki se v žrvijenju ni nikomur zamei-il. Dičila ga je predvsem pridnost in skrbnost za svojo številno družino. Bii je sicer vedno nekoiiko bole-hem, alasti ga je zadnje ča*e držala na postelji lahka bolezen, vendar pa nihče ni pričakoval, da bo moral tako hitro infie v tako krepkih letih zapustiti to trdo in Še nehvaležno zemeljsko skorja. Najbolj pa je pričal o njegovi priljubljenosti pri ljudeh njegov pogreb, katerega se je udeležilo izvanredno veHko Število ljudt Da lahko rečemo, tako velikega pogrefca še nismo videli v Šempasu. Sploh se na de&ek malokdaj vidi kaj podobnega. Ko se je razvil sprevod proti pokopališču, so pevci zapeli nekaj žalostink. Srce se jian. je stisnilo vsem, ki so spremljali Bajtiča na zadnji poti, najtežje pa so se ločili od njega domači, žena in otroci, katerimi izrekamo naše najiskre-nej&e sožalje. Batiču pa oni mir, ki ga zasluži in ga je vreden vsak, ki je delal in, izpolnil svojo živi jensko doKžnost. SNBŽSČB (Biljana). V petek, na praznik sv. IVeh kraljev, je umrl pri nas najstarejši občmar Jožef Markočič, po domače Štefca. Imel je tri in devetdeset let Bil je daleč znan kot prekupčevalec % živino in je Še pred nekaj meseci peg obiskoval živinske tnge v Gorici, Kramu tn Čedadu. Bila je pač to stara, močna brieka korenina. OTLICA Zgodovinska drobtinica Podajamo našim bralfcena zgodovinsko drdbtinico o župniku Janezu Lokarju, ki je več let preživel med svojimi ovčinuni na Othci, katero nam jo je poslal nad prijatelj in tovariš Josip Jurca iz Ajdovščine: ..... Triinštirideset let je živel in de-ipT ^ " župnik Janez Lokar. ki se je t svojih n u^i^Lii s slede- čim latinskim distihom: Ouadraginta tribus Joiiaimos hic perslittt aainis Lokar nec quisqxzMn piuribus ease potest Ta otHikovno breahfW & izdaja klasično ža, najbrl visoke *** 1808T) pwe) gor** bi w ^ ^T^SS^St k* pnatolkel te J mim ie Lokar, uSko za njimi Se kdo drog toB-ko let bo |)ro|tal. gfcoda, da ne vemo kaQ vec o gosp. Janesca Lokarda, ki je bil gotovo doma ie sosednega Lokarvca, in škoda tudi, da je v omenjenfli dveh verzih slog taka iapidar-e^ da ne spoznamo natančno n^egor« glavine mosli. Kako je prav za pmr socHi osi o svojih Gorjardh ki sakaj je smatrat eemega sebe n »af-V2trajnejšega, in najpo< i--toire, delo je namreč novo-celo Italiio, ni baš posrečeno m>. Zgostiti vse življenje in ne cija Viteza. žalost ne postave v boren opemi libretto, je bil poizkus, če že ne nesmisel, pod katerim nichra kloniti ne le g. Le Lorrain, po katerem je prii'ejeua Masjatu^iova opera, marveč tudi vsak drugi tako zmožni pisatelj in književnik. Sploh bi se opera morala posluževati povsem samostojnega besedila, a Če se že mora nasloniti na svetovno literaturo, bi so i><1 smela dotakiiiti vsaj onih vrbuitcefv književnega snovanja, ki so popolni že sami zase. Opera pa je že pa svojti naravi tali umotvor, kjer se besedilo in glasba medsebojno iz-papolnjujeta: Česar besede ne zmorejo, to ima glasba, i zrn m" ti, medtem ko se mora v be*«ed i i u in dejanju zrcaliti ono duševno stanje, ki ga glasba toJnači. Or-vantesev rovnain pa je že sam na sebi popoien umotvoi', kjer bi še glasba ne imela ničesar novega jX>-vedati. Kvečjemu bi se iz njega dal napraviti vzporeden umotvor, kakršnega si je Sanuss zami lit s svojim simfoničnim pocmoni (Don Quizote, op. 35.), a tudi on >c dejanje preveč sproo«tojno pre-tohmačil, da bi se lahko trdila, je njegovo delo v tem oziru povsem posrečeno. In vendar je bil Don Kih**t jako priljut>ljena operna zamisel, ki je spočola dokaj Sirno operno literaturo. 2e v XVII. stoletju sta jo uglasbila Fur-cell in Foertsch. V XVIII. liuba-tsehek, Paii»ioJle, Zin^arelli, Cal-dara. Pastpiini, Conti, Sajou, Ar-uold, Vom Becke. Ven Dittersdorf, Boissmortier. V XIX. pa so jo uglas-bili Miari Maz.zucato in Macfarren. V koliko je bilo to početje umestno, nam priča glasbena zgodovina, ki nam ni od vKeh teh otpor ohranila niti ene. Ista usoda bi čakala pač tudi Mas^enetovo delo. da ni napravil Šaljapin in njegovega Dofn Kihota svojo osebno kroaiij«] ter jo kot tako ponesel v svet. Oe si išče sedaj tudi v Italiji svojo domovinsko pravico, je to po zaslugi Zatask-ega, ki slovi ne povsem neupravičeno za Saljap i novega učenca. V .vsem teda j /golj teatralen uspeh (v starem pomenu besede seveda), ki nirnn z u-metnostjo ničesar opra^ti. Unamuno je postavil Doji Kiho ta la vzornika svoje filozofije. »Sicer na.m je bil Don KUiot že od zdavna poosebljeni idealizom, vendar je bilo treba Unamunove «Raut,-lage», da se nam je predsUivil v vsem svojem sijaju kot povsem živa oseba, ki se je porodila /goIj shičajno iz Gervanteciovega ustvarjanja. Vsega tega Massenet monda ni občutil. Sploh se pri njeiii preveč očituje pomanjkanje aviokri-tičsnosti fini njego, o delovanje j« vse prevesg kvantitativno. 2e kot gojenec kotnsei-vatoi-ija je bil silne celo hv -tomuftvosti roodeu.® (IJchneider; V tem mu je »oroden Puccmi, ki se lahko sma*' tra ca vnetega zastopnika *jego%a umetnosti. «Massenet očara po-»luSalce s »vojo čudovito invc.jtftt. no sposobnostjo, r, novostjo, lj"^ kostjo hi ®i Ino« t jo i: raza, k^ f^a ja snal iztisniti glasbeni fraxt, ki pa ostane pri tem Se vedno giaibrnflf popolne v^^oje, podvoj«ujoč svtj^v inspiracijo « elegant^dmi, novinL često pikantnimi harmo»ujami. fc» popolniu^o^ 1 domisleki hi » najdbami v orkestru, kat ore s< zdijo kakor da bi hile samo njensv lastnem (Pougto). Zato je Mas^a net, kljub nedostatkom, sklada- «EBINOST» tel j, ki se je povzpel do vzvišenih točk umietniSke^ra snovanja in ki ftivi zbog svoi-e «Manon» in «Wer-terja», biieera operne literature. Pregled Massenetavega snovanja ni lahka reč. Njegopra produkcija je preobširna, da i>i jo bilo mogoče zarasti ti v ta-atkem pregledu. Poizkusil se je na vseh poljih: od opere do baleta, od sceni1?-ne glasbe do liturgičnegra petja, od Ju>m orne glasbe do velik i b orke-jsfcrafriih del. Zato se bo treba zadovoljiti s par bistvenimi točkami. — JuJ.es Massenet (t 12. V. 1842.) Je dotoii svoj. prvi glasbeni pouk od lastne matere. Posne je se je vpisal aa k observatorij v Parizu kot gojenec A. Thomasa. Leta 18G3. dobi rimcko nagrado (Prix de Rome) s kantato «David Rizzio», ki mu preski-bi na mah brezskrbno življenje. Tekoan svojega bivanja v Italiji dovrši Številno orkestra 1-nvh de! in prične pisati «Marijo Magdaleno«, nabožno dramo, ki se je izvajala v Parizu 1873. z velikim uspeiioffni m ki mu je pre-gkraela priznanje odličnih skladateljev. Kot operni sJiladatelj nastopi uspetšno šele 1877. z opero «Le Roi de Lahore«, čeravno se je že prej poizkusil na tem polju. S tem se prične doba velikih opernih del, od katere se pa pozneje večkrat loči. da se posveti lirični operi, ki mu ima dati ime z operami «Manon» in «Werther». Med tem časom p i se vse mogoče oratorije, zbore in komorne kompozicije ter poučuje že po'eg tega kot reden profesor na parISkem- kon-servatoriju. Proti kentu svojega življenja je čutil svojo umetniško .sposobnost tal'o silno, da se je odpovedal profesorskemu me«tu ter se pope hi orna posvetil kompoziciji. Res da je od teh del le malo omembe vrednih. vendar ga je smrt (13. VIII. 1912.) dohitela v nje^rovem naiplodovitejšem razdobju. b. š. Iva a Pregelj: Otroci sclnca. Ljudska knjižnica, zvezek XXVII. Izdala tfJugosiovenska knjigama«. Pregljeva čisto samobitna u-metnoet je našla izraza, v tej noveli. Ni to sicer potenciran izraz njetgovega umetniškega sloga. Vendar mu to delo brez skrbi lahko štejemo v dobro. Jezik lega dela ni povsem tako svojevrsten, kot smo ga iaueli priliko dobiti drugje. To pa iz čisto razumljivega razloga, ker to v tem slučaju ni Lilo potrebno, kajti tu ni posegel v zgodovino trpljenja svojega naroda. Dikcija je povsem prikladna snovi in osebam, ki tu nastopajo, ter pokrajini, katero nam tu slika. Opisovanje je nerealno, prav samosvoje«, kff**c«rmm ^nuehom V. rahlo kletvico, s <*ak>, katera pa veHap ri drugih kot kvanta, v njihovi ti^žnji *po opravljanju. Je na-nadalje zgodba Hele^ie, pri ka,teri opažamo veliko mehkobo, pravo dopolnilo Poznika, veren zunanji izraz njegove globoke doj-nmljivo-vosti in velike sr'čne kult um, kateri on ne more dati pravega izraza. Pravilnost postopanja oen občuti, pa ga ne more izraziti, ker ni to v skladu z njegovim značajem in temperamentom. To je Pregelj sijajno pokazal v njegovem razmerju do bohroga.Toloiga Jamca. Zdravje njegove natua'e in njegovo dobrosrčnost, njegovo privlačnost nam naznači z njogovian razmerjem do ženskega, srpola, do Slavice, do Matsilde itd. Vb« fino in diskretno. M-ed Poznikosn ki Heleno vla.&a nesporazuimtjenje. Pola-fojfta pa ^ razvija med obema tilio in neoip^teno razm-esrje, kate- ] ro pa tu ne najde Se svojega polnega zaključka; to je zelo fin zaključni akord. ki ne preseka misli na koncu knjige, ker nam odstira lep pogled še v bodočnost. V glav-n-euo »e seveda njuno razmerja raspis ti s tem*, da nastopi med o-bama popotno zaupanje. Nanizal nam je pisateij že celo vrsto več aii manj važnih figur, ki s opa vse z isto ljubeznijo oto-delaaie. Tu je Še učitelj Sivec In Slavica, polusestra Helenina, mJa-do sekano dekletce Se nerazvito v svoji di^evnosti, polno ljubke naivnosti, Sivdeva Gloriosa: antiteza k Poeniku in Heleni. V po-tjjvh/eaije slike nam služita še dve psiliotpatok>tnčni figuri: Feliks, stric Helenin, in Mlinarjev Jane, ki za razvoj dejanja nista neobhodno potrebna, na k&terrh sodelovanje, sicer nehotno, smo pa kolikor! olik o pripravljeni. V tem zveni romantična struna Pregljeva. Akordov te romantike najdemo tu več. Lahko rečen*, da Pregelj živi' v -svojih osebah, v tej naravi. Doslednost v dikciji je točna; v*ak človek govori svoj lastni sehi primerni govor. Vedel je pisatelj to novelo prikrojiti duševnim potrebam in interesom bralca, ne da bi pri tem ponižal svojega in bral-čevega okusa. V tem tiči dobra stran pofpKinosti. Na. neko napako bi pa vseeno opoKOtii pisatelja ker se mi zdi, da preveč občutilok vaii celotno i zgradfbo. Helena začenja, razumevati Pozii&a, le njegovo predživ-Vjenje jo močno muči. Ta sumnja ji je nastala, ko je nekoč slučajno slišala pripovedovati nekega širo-koicsmeža, ki se je rad hvalil s tujim: dejanji da si ie Poznik na Dunaju kot študem izposoje vsi denar pri pocestnih ženskah. To CTfbe v nij^ j. Ta slučajnost je do-puKtna. Je pa pocpckioma odveč ona slučajnost proti koncu, ko zopet srečajo istega Sirokoustneža, kateri đkičajno ponovno opisuje te stvari, nakar ga Pomnik temeljito osramoti. Ta sgena naj bi pomagala Helena k popolnemu ozdravljenju. Mislim, dab i to zdravje prišlo Heleni samo iz nje same in iz Paznika. Ta epizoda je zato mučna za bralca in ia umetniških vzrokov čisto odveč. To je razgla^-šen romantičen akord. Svežost celotnega pripovedovanja blagodejno vpliva na dušo čitatelja in vsakdo bo z užitkom vedno rad prebiral to knjigo. J. K. — M&riŠa. Drama v petih dejanj ili. Spisala Al in V. Mrštik. Poslovenil Fran AIbredbt. V Ljubljanu, 1928. Za'. jžiia Tiskovna zadruga. Zbirka . V tej pretresljivi igri, ki se še danes igra po vsem CeSkems, od Narodnega gledišča v Pragi pa do zadnjega cttlra na deželi, sta znamenita dramatika postavila na oder mlado, zdravo, življenja polno naravsko dekle, ki se s strastno vztrajnostjo bori za pi*avico svojega srca, dokler končno tragično ne zaide v zločin. Dejanje v igri se vrši v moravski vasi. vaško Življenje je naslikano z bujnimi sočnimi in resničnimi barvami kmečki značaji so orisani življenjsko istinito in nelite-ra:TH>, pestri prizori so plastični in markantni, notranja zgradba igre vzoi na, tako da je to delo ena najmočnejših, pristno Ljudskih iger. Prevajalec je precej obširni okvir igre deloma ekrčil in uaznačil dejanje tudi za manjše odre. Igra je zanimiva tudi za, čtivo. Ra^ne ^^fiimlvosti Električna energija iz zrakn Jz Berlina prihaja skoraj neverjetna vest, da se je posrečilo nekemu nemškemu inženirju dobivati električno energijo iz zriiku. Pri tem se poslužuje inženir zemskega magnetizma in zelo pri prostega aparata, ki mu izpreminja Čisto energijo v uporabljiv električni tok. Izumitelj je že napravil pred izbranimi povabljenci svoje poskuse, ki so uspeli. N^kaj žarnic, hranjenih, z električno energijo iz zraka, je gorelo nekaj ur zaporedoma. Želeti je, da bi se ta vest potrdila. V zraku je dovolj električne sib1 in 7. malim aparatičem bi bil človek popolnoma neodvisen od elektrarne. Poroka me£ levi V Monipellier-ju na Francoskem sta se poročila krotitelj Bouillon in krotiteljica Rozalija Bot, oba fctiri in dvajset let stara. Najprej «e je vršila civilna poroka na županstvu in potem Še cerkvena. Nato je šla vsa družim, uslužbenci iz cirkusa^ v cirkus, kjer sta vstopila krotitelja v levjo kletko in sprejela tu še enkrat blagoslov od kanonika, ki pa je ostal iz previdnosti pred kletko. Svatom je bila pogrnjena miza v cirkusu, a tudi zveri so dobile boljše in večje kose mesa. Žetev iz staršu žitnih zrn Kakor znano in kakor tudi že v našem listu omenjeno, so se dobila v Tutankamenovi grobnici nad tri tisoč let stara žitna zrna. Poskusi, sejati ta prastara Žitna zrna iz faraonske dobe, so popolnoma uspeli, ako smemo verjeti poročilom angleškega dnevnika «Times». Zrna so se posejala na najugodnejših tleh zapadne Kanade, v pokrajini Alberti, blizu jezera Soutb-Cooking-a. V minulem letu je bila žetev le malenkostna, toda letošnja, t, j. zadnja je bila tako bogata, da se z vso pravico domneva, da se je morala kalilna snov, ki je tisočletja počivala, komaj okrepiti, preden se je mogla popolnoma razviti. Bilke, ki so vnrastle iz semena, se raz- , likujejo od bilk na istem polju zrelega kanadskega žita v tem, da nosijo dvanajst kakor pahljača razvrščenih vrhov. Moč v tisočletnem zrnu je bila še vedno tako velika, da so posamezne bilke nosile do sto in petdeset zrn. Iz teh zm zmleta moka je mnogo finejša in nežnejša, ko domača kanadska moka, radi tega ni toliko pripravna za kruh, kakor za finejše pecivo, ki ima nenavadno dober okus. Maščevanje 2svr 3jonega *»u- baSa V vasi Kešimer, blizu mesta Turka v Galiciji se je praznovala pred kratkim poroka hčere židovskega trgovca Kusnerja. Po poroki so se zbrali gostje — kakih petdeset po številu — v hiši trgovca na ženitovanjski obed. Komaj sta novoporočenca kakor tudi drugi navzočni gostje pouiili juho, so se pri vseh pojavljali znaki zastrupljen j a s hudimi bolečinami. Mnogi so izgubili zavest. Takoj je bil poklican zdravnik, ki je z izpiranjem želodca in z nasprotnimi sredstvi odvrnil nadaljno nevarnost, a kljub temu ni mogel zabraniti, da se je pri dvajsetih osebah stanje poslabšalo. Pripeljali so jih v bolnišnico^ kjer sta dva bolnika umrla kmalu po prenosu. Juhi je bil namreč primešan — tako se je ugotovilo — strup; primešal ga je zavrnjen snubač neveste, ko se mu je bilo posrečilo utihotapiti se neopažen v kuhinjo. Z grozilnimi pismi, naslovljenimi na ženina, v katerih je napovedoval bližnjo smrt poročnemu paru in svatom, je obrnil sum nase. Policija ga je takoj po zločinu prijela in zaprla. Pri tem ga je komaj in komaj ubranila, da ga ni razjarjena množica na mestu raztrgala. V službi umri V Neaplju se jo vršila pred ka-zenskiim senatom razprava. Kakor hitro je končal držami pravdnik Elia Frisoli svoj govor in sedel, je nagnil glavo in se rti več uganil. Zadela ga je bila kap. Vsem prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je »noči umrla gospa Heril® H@b@€ r©i Žetko v visoki starosti 89. let Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, ob 15. uri. DIOAČA, 7. januarja 1928. 120 Žaiujsče drjžme Rebec, tfeiss, VujJić, Naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nai ljubljeni soprog, oče, brat in tast Janko Gruntar posestnik fn glavni zalagate!! tobaka danes ob 8.30 zjutraj po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vrgli v nedeljo 8. t m. ob 3 pop. KOBARID, 6. januarja 1938. Žalujoče družine: Gruntar, Vadnjsl, Mlekuš. POSLANO4) ZAHVALA Podpisana e« zahvali u j« zavarovalni drsžbi proti požaru L'UNION, zastopani po glavnem zastopniku v Gorici g. Avgustu Rauniku za izplačilo Škode nastale vsled požarja njene hiše. BAČ, 27. decembra 1927. (119) Amalija Tomšič. *) Za članke pod t«m naslovom odkla-nia uredništvo vsako odgovornost. N&U OČŠLIlSi S li januarjem *adhr Via Fabio Fiki 23 tel. 44-82, novi skupni tečaji z razredi po največ 10 gojencev. Hrvatsko, angleško, francosko, nemško, Špansko, italijansko. L 20.— mesečno. 31 DESET vagonov bukovega lesa za kurivo iščem. Ponudbe na A. F. May«r, Farra d'Isoozo - Molino. 32 SREČO pove avtoriziran grafolog v via Ferriera 31, zadnje nadstropje vrata 12. SOBA, solčaata, se odda. Via Stuparich 14, vrata 11.____33 URADNICA, z večletno prakso, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, stenografije, strojepisja, Icnjigo-vodatva in korespondence, Uče službe. Ceofvnc ponudbe pod «Uradnica» na tr-zsiko upravništvo. 30 FOTOGRAFIČNT aparat 13X18, popolen, nov, objektiv Steinkeil Ortho-stigmat 63, «d, prvovrsten za. skupine in portrete, ac proda za L 650 fstaae 1600). Via R. M*ima 23, Ul., Schelhaus. 9 28 LETNA gospa žeti znanja v svrbo ie-nitve z gospodom 30-40 letnim, gostilničarjem a*i trgovcem. Ponudbe pod «Res-nost» na upravništvo. 29 PAZITE! Najboljša, najlepše, n&jcooejfte obuval« dobile pri Rebcu - Trst - Car-oci 36. • _J4 SPALNI divani, otomane navadni m lukstisnL Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rtsio 9. __IJ Za 300 Kr dobi- ______________ te žimftice in vzmeti sa dve postelji Jelerčič, tapetnik, Trnovo - IL Bistrica. 3 Kdor hoče imeti trdno in ceno POHIŠTVO, naj si ogleda našo zalogo. — Masivne sobe od L 1800 naprej. 123 coiisoRzie mmm\ Trst, Via Carfccci 17. Proti TRAKULJI Ugledni zdravniki priporočajo zt več let in podpisujejo kot SREDSTVO K GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFUGO V I O L. AN I ki ga izdetuje kcmlk-lekarnar G. VIOLANI v Milanu | SRAJCE I I [EtTOlli 1 I um \ i PMHjMTtil V IM j Vi mm J ^ mm iifiiiHn:!!i! HAHUFAKTSBE TRST Vifi DfifiTE 10 - vsa MflZZiS! 32 csms! kossčs, mehanike Id mizarje samo i>ri Trs«, Vla Š. KScaEd it. IS Las£ua sklac Poter na Krasi« s torek 17. januarja Hotel Rebec. Gorica : sreda 18. in četrtek 19. januarja Hotel Angelo d'oro. Patent 53rezposelni! Lahko vam bo najti kak posel, če se takoj obrnete n avtomobilsko šolo, kjer bodete ir.ogii dobiti po 3 ali 25 dneh oblastveno zajamčeno pravico in sposobnost voziti osebne in tovorne avtomobile, vlačilce in vsake druge motorje na pok. Starfčl ! Vaši otroci lahko postanejo vrti mehaniki in avtomobilski vozniki, bode znali popraviti vsak mnt r, megli najti dobro nameščen je In obilen zaslužek. Vpišite jih takoj danes v mehanično avtomobilsko šolo! Vojaki-novmci! Priskrbite st vladno dovoljenje za vožnjo avtomobilov, katero vam bo zelo dobro služilo (v vaši službi). KEHAMČaA AVTOMOBILSKA ŠOLO - Via Imbriani - Trst - Triesta - Telefon 42-90 Ravnateljstvo bo skuialo vam najti kako nameščenje. PODLISTgk črni love« l^odorlBcU roman ia kaaadtk« prodi o« ti M Bpisal J-ames OHver Curwood Prerel France M&gajna. sfieetra Bstcva naznanja, da )« Caa. da se ma^eraožseifo St. Denis ▼me v samosta/v. moo2sieiir,» je rekel ki se trdo prlkioaiid, ne da M pordrav^l prenjisldvmflLa DnaEfccoakegm kralja., kakor je biia fegegovfe doHhuost. Vsa ogradama Bigotzzraa^e se je porušila r nič. Navtzlic neissrser-W topoti, kl mu je vrela ▼ fcilah, p hael Ae tolflro hlatoe zmt Veea, se Je obvladal. HoMnea» ga Jo poraza. Robuaeau, ki je de VCerarJ eMfal. TVrv fin' m'M jc v m v u < :nr* unih div- jala vihra togote m zaLtajervaine besnosti, je z zvitostjo, ki ga ni nikoli zapustila, v trenutku spremenili obraz iz osupnemja, in jftce v prijetno iznenadenoe, ko je veselo in spoštljivo pozdravil sestro Katero. . bil na potu, da jo poi&ia, J* ^ial, ker je radi Anice eikio prea^fe^ Ravno pred trenutkom se je obvestila. Odnesel jo je na »ofo m prosti Boga, da bi v* bito zdi hudega. Robineau je odfiel, ko bik> nja-delo končano. Bigat le prinesel srs^ri Esteri diše&e soli in vode in ko je Anica par minut po-mejo odprla oči, je bUo nje&ovo veselje tako voMko, da je globoko gani h) preprosto, ljubeznivo ou-no, ki ni pocnala {torriHte podio-sti. Poklical je pomoC ki kmafu so Anico neSno in skrtmo prenesli v čakajočo kočijo. PoCivajjrfa v naročju setre Estere se je odpeljala Preden se je mrka nila mjademu dnevu je Vauđreuil prejel navodila od Bigota. Slotr^ Jean Takon, zloglasni pretepač, mora nemudoma obnoviti »roj stari prepir s stotnikom Rctnbeau-om. Talon dola nadaljnifa deset Ur »oč frankov, če bo zadevo uredil v teku štiri in dvajeestih ur. Ro-bineau mora brezpogojno unorstL Takrat, konoeoi marca meseca^ v letu ttaofeedematopettnpetdb-sotan so prebivalci Oneis»eca to začeli čutiti začetek velike fapre-membe, ki ja začela polagoma pokrivali Novo Francijb in ki ji ^ bilo končno usojeno, da fepodmafc-ae ki paruAi temelje narodu. Na-vztto navideenim uspehom Irao-coakaga orožja in poiitika so pre-bferakl daleč po prostrani ddteti celo daleč izven krefcetitih msj »Kum viharne čase fivoM t f^voeti ki vznemirjenju. LJuri-SSl.^ i« itslo toOdcBOt tisoč Iiwt«ih In ienskih pionirjev, ki se cftramten te hrf-rmvkie pokrafto« francoski kremi, je začelo izgiib-ijati pogum in pemo«; omajalo se je prepričenfje, da stoji za n>im ve>-Mka sila, ki ga bo varovala, in po>-stato je malo dušno. Vojna ni bila Se napovedana. Mh-epoix, francoski poslanik v Londonu, je poučeval Ang-Ježe v plesa; kad Albemarle, angleSki poelanik v VersaiOesu, |e pa učU rmncoea, kako se igra wfcist, Ma-lwna Pompadour Je dosegla vi-M svoja moči. V marca 1756, sta se cfca dvora i>*ecai*n> namlhala drug drugemu in ae medsebojno ljutkova-■l Slamastne pojedine, pitja in pM ao se vsak: dan. Na- vile temu je general Braddock, aa fce hi fttkUindtirkksetie^a in fiti-sitoesmdeaatega polka stopil na ketouijaka tla, da napade Pranco-oa Takioj sa ajkn je baron Dieakan odpial tja s osemnajstimi bojtomi ladjami ter Aeetarimi bataljoni od La Raibe, Languedoca Artoisa, Besana in Guiene, ki so 9teK skupno tri tisoč mož, da se v ameriški pustinji spopade ž njim v mogočnem dv v okoiHS&nska vaal prej imenovanega kraya. Po končanih praznikih »o se sedle (vse skupaj pri eni prijateljici, Ida odpotujejo peš aopet na 9volja mesta. Pot je namreč peljala skozi gozd, zato niso hotele Hi posamič skozenj. V gozdu so napadli dekleta — enajst jih j« fcilo — volkovi, m vseh enajst dobesedno razmesarili. Španske zastavljalnice Španski ministrski svet je sklenil, da morajo vse zastavljalnice vse obleke in vse perilo, kar je zastavljenega pri njih aa najvišji znesek 25 peset, vrniti lastnikom na račun vlade, da se na ta način praznuje srečno bilančno stanje minulega leta. Tako pridejo reveži do gorke obleke, ki jim pride prav v teh mrzlih dneh. Požar v Avstraliji o vesteh iz Melbourne-ia so povzi očili požari v okrožju Wan-garatta (južna Avstralija) s kodo, ki se ceni na 150 tisoč šter-iingov (približno 14 milijonov liv). Tamošnji posestniki so izgubili mnogo dro bn j adi in mnogo pridelka. Enemu je zgorelo £00, drugemu 400 ovac, tretjemu je uničil ogenj tisoč vreč žita. V okrožju Wodenga je pokončal zubelj tisoče in tisoče trav nikov. f^it^kameaevft grofenlca oropana II Kaire v Egiptu poix>čajo, da jo bil četrti prostor v Tutanka-menovi grobnici oropan. Neznani tatovi so odnesli sliko Tutan-Stamona iz Čisteg-a zlata, skrinjico z zlatimi okraski, alaba-s rske kipe, mramornate figure in -lato verižico s priveskom, ki je predstavljal podobo Tu-U r, kr m enoveg-a starega očeta. Kakor ^nano, je bil Tutankamen zuiiiji faraon iz osemnajste di-na^vije (vladal je od 1. 1558. do U.50. pred Kr.) in njegova grobnica se je odkrila pred štirimi leti. Popoin uspeh Zadnje dni novembra m. 1. poročali, da je*4relial eden in dvajsetletni delavec Anton Etitrich v novesii nemškem gleclaHšču v IVa-gi. Streli so občinstvo neko tik o V r. mirili. S streli je hotel opozori gledališko upravo, nai se po-ftrri m naj pregleda in sprejme kako izmed njegovih del. Z dotič-OHT'i streli je mladi pisatelj popol-jKdiia uspel. Pt-aČko now nemfko gledališče je sedaj sprejelo njegovo igro: »Deklica v retorkd« in jo uprl-/.otl v naikrajtsem Času. Samo da -io tudi drugod ne bodo hoteli ne eru«k način uveljaviti mladi, a d ^ j Še nopriTanani pisatelji, si-c«r !X'-do pokali revolverji pri v«-a-ki predstavi in opozarjali gleda-3i<¥Kp ur>rave na ne pregledane rokopise! pT^mogovoAk v platnena V i^rccnogovrnku Alarskanrtaku r «5Alttn>i republiki Ruryat-u (Si-berija) se ie vnel 1. 1912. premog. ki i** tedaj izkoriščala to morroCno pr^ii>owvi£Čve, je zapustila kraj in ne da M bila poskusila. poga^rtl ali vsai omeji ti pož^r. Odpeljala ie stroje in fe iz~ koir^.ne zaloga premoga. Od tedaj naprei razsaja po premogovniku ge vedno požir in uničuje dragoceni premog. Sedaj se je lotila bu-riatska republika rezilne akcire. Poslala j>e dva tisoč ognje^a^cev, opremljerailh z naimodernei^imi prinravamii za gaženi^. Strokovni aki sodijo, da je 'Vstde^t milijonov ton premoga zgf-relo. kar po-men'i škode nad tri milijarde lir. Strdki za gaženje bodo znašali 300 tisoč rubljev. medtem ko bi bilo zadostovalo pred petnajstimi leti petnajst tisoč rubljev. Kata v letaln Ko <*e je nahajalo angleško le-tnTn «r»fjočn ro*a» kakih Štiri sto kilometrov iužno od mesta Ran-govnn 'Vzhodna Tndija^ visoko v zrnku, je opazil pilot stotnik I.ancaster na dnu kabine eno izmed onih strupenih kač. kojih pik povzroči takoišnjo smrt. Sam se ni mogel gen iti od krmila, zato je dal tajno znamenje svoji spremljevalki, ki se je zavedala nevarnosti, se neopa-ženo oborožila in v p-ravp-m Irp-mitku ubila strupeno golazen. Kača je bila prišla na letališču v Rangoonu v letalo. Črnilo je pil V bolnišnico v Speziji ie bil pripeljan 25-letni Asso Benedet-to iz Clandija, ki je kazal težke znake zastrupljenja. Izoil je bil namreč približno en liter črnila iz samomorilnega namena. Kaj ga je dovedlo do tega koraka, ni hotel povedati, skoraj gotovo kaka nesrečna Iju-l>ezen. So mladeniči, ki porabijo v enakem položaju tudi približno enako količino Črnila, toda ne đa bi ga ispili, marveč piftejo s njim vene in pesmice. V Budimpešti je umrla »ospe. Kovače na zastrupi j en j u s mor-finom. Preden je umrla, Je sežgala v peči pravkar dobljeno dedi&čino v vrednosti 10.000 pengo v bankovcih in ▼ liftpu. Trikrat poročena fe* oproščena Z zanimivo zadevo se je bavila berlinska so dni j a. Obtožena je bila gospa Klara Hut, Fehrmann ha Sodowe, tako so se namreč imenovali njeni trije možje in tudi obtožnica je navajala vse tri priimke. Obto-ženka se je najprej poročila z draguljarjem Viljemom Hutom. Zakon ni bil srečen in žena je j šla od njega l. 1014. Ko je bila zaposlena v nekem buffetu kot blagajničarka, je zvedela, da je njen mož padel v vojni, nakar se je poročila s Fehrmannom. Toda prvi mož se je vrnil zdrav in živ iz vojne, dobil svojo ženo poročeno, privoščil jo je svojemu nasledniku in se zadovoljil s tem, da je zaprosil pri sodni j i za ločitev svojega zakona. Ko sta bila ločena, je pa drugi mož zaprosil sodni jo, naj se njegov zakon proglasi kot neveljaven, ker je bil še prvi zakon v veljavi. Zadeva se ni bila še skončala pred sodni j o, ko se je poročila podjetna ženska s tretjim možem, s Sadowo. Sedaj se je pa začelo zanimati &a to žensko državno pravdništvo in jo končno obtožilo radi bigamije. Državni pravdni k je pri razpravi predlagal kazen enega leta ječe, toda sodniki so Klaro Hut Fehrmann Sadowo oprostili, ker je živela v dobri veri, da je prvi mož padel v vojni, drugi pa, da je izrekel neveljavnost svojega zakona. Hotel je biti detektiv Pred sodnikom v Arizoni je stal osem in štirideset letni Jurij S. Sux, obtožen, da je hotel usmrtiti svojo ženo. Sux je imel malo trgovinico, v prostem času je zelo rad prebiral detektivske romane. Končno ga je bila ta vrsta literature tako prevzela, da je poskušal detektivsko umetnost v svoji lastni zadevi. Nekoč je opazil, da ima njegova žena malo luknjico v desni nogavici. Žena se je odpravljala z doma. Ko se je žena vrnila, je imela luknjico v levi nogavici. Iz tega je mož sklepal, da ga je bila Žena v tem času, ko je bila z doma prevarila. Vzel je revolver in streljal na nezvesto ženo. Žena je okrevala in sedaj se je vršila razprava. Pri sodni ji se je izkazalo, da je hodila žena k maserki, da si je ohranila vitke noge, toda to lepotilno vajo je bila možu zamolčala. Sodnija je nagradila detektivske zmožnosti ljubosumnega zakonca z e-nim letom ječe. Drag« noge. Giongina ShoRo Dougiae je odpotovala te dni iz Londona v Hol-iywoocL, filmasko mesto v Kaliforniji , da nasitoipi kot igralka v novih fiknih. Pred odhodom si je bita zavarovala svoje noge za 20.000 šterlinov (1.840.000 lir). Njene noge so memda najmanjše na Angleškem. Doujglas je hči trgovca v londonski Isndiji, ka ji je bii zapustil osem milijonov funtov ob svoji smrti. Nai prej se je poročila z nekim angleškim častnikom, lordom S^holto Douiglasom. nato s princem Burhamottit Eddinom, sinom bivšega turškega sultana in končno s francoskim grofom Bertier-om de Souvingny-jem. s katerim se pa sedaj ločuje. Volčja nadloga. Iz vseli krajev prihajajo vesti, da je zadnji mraz prignal tolpe sestradanih volkov iz gozdmit\ skrl-valićć v bližieio človeških seliUSč, kjer more drotondco in živino. Take vesti sm<> poročali iz Italije, Rusije^ švedske, sedaj pa iz Poljske. Tu so se pojavile številne velike tolpe Ln m/nogo kmetov je poslalo že 2rtev njihove lakote. Pri nusikl meji so volkovi napadli ti-hotaipce in poklali in požrli dve ženski in Štiri moške. Oblasti so pctslal-e čete, da streljajo te besneče zveri. Boi 2» fes In kopreno. V Bosni in Hercegovini živi mnogo Mf*h3Rriew1a:ncev. Reforme v Turčiji, kjer jo predsedmik Keoia! paša nKHlerrekziral svojo državo, se ni»o uvedle v teh krajih. Pred kratkim >e objavil vetnski poglavar VfohamedarK-ev v Bosni in Hercegovini izjavo, s katero se poteguje za ono retfonme, ki niso v nasprotju z ver®fkiim.i dogmami. Fee pri moških m koprena pri ženskah pa nrsta nikaka doma i star nia. Ta izjava je vzradovala vse Mohaanedanake. Proti tej izjavi so se pa tzrrekli uJeana, kakor se imenujejo mohamedanski duhovniki, in nekateri strogoverski mohame-dainci groze svojim ženam z ločitvijo, če bodo v javnosti nastopale z nepokritim oforazom. Naprednejši motiamedanci so imeli v Mo-starju zborovanje, kier se je skle- zztfto podpirati reforme poglavari«. Loterijska Številk* 1 ili rti ni tmm 7. BAKI 22 51 49 5 27 FtRENZB 7 65 67 80 15 MILANO S& 30 12 i 63 NAPOLI 42 3 71 88 84 palermo 61 44 66 47 63 roma 39 80 59 79 90 torino 18 17 53 61 58 venezia 78 10 51 50 83 Gospodarstvo SEMBNA IN KJ&ETIJSKB POTREBŠČINE Tržaška kmetijska dražba v Trstu ul. Torrebianca 19 in Raffineria 7 ima v zalogi: Semena vseh zelenjadnih vrst, kakor španače, redkvice, solatno peso. kolerabo, zgodnji erfurtski karfjol. brokole, zelje, vrzot, zgodnjega graha nizkega m visokega ter vsa ostala vrtna setmena. Detelje ln trave. Prejeli amo ishrano seme domače detelje in hi-cerne ali večne detelje zadnjega pridelka zajamčeno brez predeni-ce, ter vse vrste travnatih semen iz Nemčije. Kmetijsko orodje. Preskrbeli smo veliko izbero vsakovrstnega kmetijskega ročnega orodja, kakor okoličanske Šape raznih vrst in velikosti, vrtne grabi je, motike, gnojne vile, kortalača, sekire, lopate, vrtne žagice in škarje, cepil-ne nože itd. Kmetijske strofe:. Slamtoresnice «Mayfahrt», travniške in njivske brane, pluge, gnoj nične sesalke, plužna telesa, sadne in groedne stiskalnice, stiskalnico za olje, žitne čistilnice, posnemalnike za mleko, ter transportne vreče za mleko, ter transportne vrče za mleko, itd. Čebelarsko orodje ln potrebiK-ne: vse kovinske dele za A. - Z. panje, matične rešetke, počinjeno žico za pritrjevanje satnic, kolesce za otiranje žice, topilnike za vosek, nože in vilice za odkrivanje satov-ja, kauihiike in pipe, umetne satni« e ter vsj ostaio čebelarsko o-rodje. Med. Te smo prejeli večjo količino čistega naravnega meiu. Umetna {jnojlla: Superfosfat, kalijevo ed, čiiski s»liter in žvep-leno-kisli amonijak, za katere sprejemamo tudi vagon a ka naročila po lajnižjih dnevnih cenah. Razna krmila za živino m ptičjo krmo; orehove tropine, klajno apno, laneno seme, svetlika, proeo, ogorči ca ali raviton, luščen oves, konoplja, solčnica ter pripravljena mešanica za ptice. BlsnUn za zdravljenje obolele živine ter razna druga sredstva sa razkuževanje semen in proti raet-linskim škodljivcem. Modra g&Uca: Imamo še nekaj vagonov prave angleške modre ga-Mce na razpolago ter vabimo zadruge, ki Se niso prijavile svojega naročila, da čim prej določijo in naznanijo svojo potrebo. Obenem vabimo tudi posameznike, da pred-znamujejo svojo potrebo. Tržaška kmetijska družba r Trsta nI. Raffineria 7 in Torreinanca 19 Tel. 44-39. BORZNO POROČILO ( j. Trst, 7. jađiuarja 1928. Amsterdam 76i—7ti7, Belgija 2G250—aaG.50, London 9^.15—92^5 New York 18.86—18—9^, Pariz 74.25 —74.55, Španija 324—530, Švica Atene 24.85—25.35, Berlin 448—454, BiidcareŽ-t 11.50—11.90, Praga 55.90—56.20, Ogrska 329—355 Dunaj 264.25—270.25, Zagreb 33.32 —33 52. Ura dua cena zlata (5. 1.) L 365.18; vojnoodtškodniiiske obveznice 72.30. Minite „Etilnosr TržaiKa posojilnica1 in hranilnica ™«fatr. zadruga z o mej. pmStven uradaje v svoji lastni hiH ulica Torrc bianca 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloga m knjižice, vloge na tekoči račun fn vloga za čekovni promet, ter jih obrestuje mr p o 4% -m večje ta ataine vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovora. Davek od vlog plačuje zavod tam. Daje peaojUa na vknjižba, menica, sastave In osebne kredita. ---Obrestna men po dogovora. - & razpsbis rorotio &Sn tuh) Uradne ur« za stranke od SM do 13 la od 16 do UL Ob nedeljah Je urad zaprt feev. talef. 25-87. mm si«, dni zarod ŠIRITE 11 ii Mcsotno družinsko revijo t Naročnina ca celo leto M L Naslov: Trlest«, Caeella postale S48 Proda se sep© bliza Ljabtjan«, oddaljeno 15 minut od kolodvora 8t. Vid-Viiman'e. Posestvo ima •veta za sedem glav živine in je popolnoma novo in pripravno za gostilniško obrt ali trgovino. Dobi se po jako ugodni ceni. Kdor je želi kupiti naj piše na naslov: Franc Zaletel, trgovec, Št. Vid nad Lfubljano, Jugoslavija ali pa na Ivana Gržkiić, Rod (Rozzo) Istra. (121) — Zf&czdravniSKi cmUulstorU Trst, Via Sa^afontana a od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. m Ljudske cene. Olajšano plačevanje. Božlasf In druge živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemičuo-farmacevtične-ga zavoda C a v. Clodoveo Cassa-drliii r Bol cm jI, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek St. 14 se pošilja brezplačno, 1124 E&Utrftne svetnike m žarnice ta Radio „METALLUM" GLama zaloga v Trsta ilOS A. Ulcigrai, Vza U. Poloaio 3 aegggaBSMiTih1 i 11" fil firan Rlsnrffllo S. LEVI Trst, Via S. Laziiro NOVI DOHODI 11£0 PifiTMO za balo 150 cm ... . L 5*50 . .Madonna 150 cm „ 5-50 m m m .Douglas" 150 cm . 6 --• A h »Douglas' debelo 150 cm . 6 50 a m i .Douglas" extra 150 cm . 7 — Platno Madonna L vrsta 80 cm L 3*—. Madapolan od L 2*— naprej. „Pelle d'uovo" 80 cm L 3*50. Platno .Douglas" eztra, 80 cm L 3*50. Blago za prte od L 6*— aaprej. Partija prtičev od 95 cent. komad. Satin Škropljen po L 2 80, satin. Crn, dvojna visokost od L 4'— naprej. Velika izberi brisač, robcev, Ženskih, moških in otroških nogavic. (91) B!ss0 pm vrste. - fasfrežSm tečna. ZDRAVNIK ordinira od 1. januarja V Trstu Via S. Lazzaro 23/11 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Nabrežini iiđlalra sami mt od 14—18 (na lastnem domu) Oscar Canarutto nrar- zlatar nsiiimii I A. CRISNANCICH = Via SoUtaHo te B ™ cen€ t Trstu* 3 . . . • . n 5*20 Vtfniiilh ■ . . • N 1*20 *HMmmM . • • . . M st*— vina, RherU t« špirit M labero. (994) NA OBUOKB I M. •haate«, parita, plašno, ~ ^eSnikl, giiUs, voIRM! w 3ow*rf fcle^jo v«tour i. t. d. «• Znižane cene r Pogoji ugodni! S 3, IS!. ~ HtMs cene plažajsm kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece*, mačk, vey«ric, krtov, divjih in do- Sprejemajo sa ■«»( uirjm tu uu< ■ ' ' — mačih zajcev iid. itd. požiljalt« po pošti. D. Mspach - Trst «a Cesar« Battlstf 10, U. nad., vrata 16 Telefon int. 36-65. TRST m ĐBKTE 10 - m MAZZINI 32 PubbL TYTAS - Triette. ize mmmm a^iiifilu-frs? Skladišča: Vie Pier Luigi dn Palestrinn St. 5 in 7 - Tel. 225 Prodajalna nadrobno: Piazza in Via Renato irabriani (prej S. Glovanni) tal. 26S9 Prosta iuka: Skladišče 5t. 4, tranzit. Prosto" erarične carine. halmifm slcsedišža julijske krajine in bogata na izberi nacionalnega in Češkega porcelana vsake znamenite tovarne in Starodavne in odlikovane tovarne RlCilAtfD GINOR! di Doccia (Firenza) skladiščem tranzite za Izv z porcelana, loncev in, kristalov, stekla, namiznih in toi-letnih servisov, damižan, velikih črnih butlljk, belih in zelenih za ieka.ne kakor tudi damižati s pipo. — Bokali in vaze za cvetlice s krasnimi okraski po L 6.— kimad. Imitacije kristala vseh vrst krožnikov. Velika izbera majoiičnih in kovinastih kipov z zajamčenimi urami: Potiebščinc za razsvetljavo, cevi za ročne In stenske svetiljke. tulipani in zvonci za elekl-ično razsvetljavo, kovinasti predmeti, alpska, jedilno orodje itd. Kozam (čaše) v raznih oblikah iz finsga stekla za družine In javne lokale po izrednih cer ah: Čaše : za likerje L I.—; čaše za vermonth, majhne L 1.20; za vermouth,«velike) L 1.30 za koajak L 1.— ; za vino, L 1.40; za vino, velike L i 50; za vedo L 1.60. Namizni kozarci za gostilne: »/,» 1 lir —.40, 1i„ I lir —.45, >/■ 1 Hr —.tU, >/, I lir —.55, V. 1 hr —.60, l/5 i, večji iir —.65 Za likerje Ur —.30, za puneh lir —.40. Velikanska izbera najfinejših vrst steklenic (za gostilne) vsake mere s predpisanim petotom ■/„ 1 lir 1.80, Va 1 2.50, */« I -Ur 2.50, I iir 3.25, 1 I lir 4.20, 2 1 Hr 5.40 Za večje oddaje cene po dogovoru. Krožniki In lončevine I. vrste, ekraženi po L 1.—. kitajski L 1.50. Steklene Sipe, prozorne, barvane vsake n?ere in debelosti. Ornauienisine Sipe, bele in barvane, kstedralne, kristali vsake velikosti in debelosti (do 40 mm), parabrises za avtomobile, navadno sleklo za pode in Dalies (steklene plošče) vsake velikosti in debelosti do 40 mm. Imitacija kristala iio 2 metrov širok osti in 4 iretre visokosti, 4-6 nam debelega. Zaloga dljamantov za rezanje. Lastna tovarra Izdelovanja ln brušenja ircai, vezave s svincem in medjo, neprezerne ?ipe, delane s kislinami in peskom. Leietna stavba, v Bojanu. JteftfFt CfH!«. Proražsni tn cBR:f!i brezplačna. žtsfcečia Era^^PM^if^ Stroji za Šivanje, vezenje ■ a In pletenje, za dom In vsa- ko obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via ^ace^ia 3 Napeljave 2 motor, pogo- nom. Popravila, 1190 Bresjpiaćea po <»i£ » vosoajit Okrep6e**lno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet prod MALOKRVNOST i* SLEDICi in za OKREVANJE m sahetti - t^st - vfa Maszlni ii....... «pninni n—rmrmri—rrrn----rrr ■uminrrmrTn 8bbtha isbiasii 9 trsu registroT^iia zadrega z neoineienim jamstvom Via Miisno 2D. pritIRIe (vogel XXX oti bre) - Tel. 16-&4 'U ii U O' Trat - VI« M. R. iMbrteni Ktev. 13 s podrutotco | Via Giacinto Gallina S. Kupuje, prodaj« In zamenjuje vrednostne predmete. (io#9) m m Obrestuje hranHne vloge po S0/« VeSie vfage, ve«ane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Izvršuje ^akszila ug^dn^l pogc|3 za iuoo-lin ostoia šnozainsk« tr^ti. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte Uradne ure ocS 9-131/, dep. In od 2l/t-4 pop- r m IIR Oi nabasam«! LJUBLJANSKA KR! Hfflfea ii mm linij«! Telefon 5—18, 22 itliA BANKA g Plii02!!ICfl U TRSTU l M H-nzin« nam 68,833.810.- ! CENTRALA V LJUBU ANI Telefon &—13, 22 98 § j| Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%% na tekočih računih po S%9 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: OOR1CA, BfeUce, Cd)*, Čer-■oma^ Kni), Logatec, Maribor. Metković, Nori Sad. Najprifctadoejša zveza i Jugoslavijo Blagajna Je odprta od OVa-121/« ln od 14Vi-16 Podružnice: Novo mesto, Prevafje. Ptoj. Rakek, Sarajevo, Siovcn/gradec, I = Split. - Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. m ! laioi 18