V/AND
s-yitSucG...
NO. 22
Ameriška Domovi m
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, JANUARY 31, 1962
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Nemška armada dobi skoro nemške ianke!
Nemške oklopne enote bodo dobil'e še letos tanke, izdelane po nemških načrtih in skušnjah v nemških tovarnah.
BONN, Nem. — Oboroževanje Zahodne Nemčije napreduje po načrtu, Nemci bodo kmalu tvorili jedro NATO sil v Sredn.M Evropi. Doslej so kupovali Nemci večji del svojega orožja in vojaških potrebščin v tujini, v Ameriki, Angliji in Franciji. V zadnjih letih so začeli graditi lastno vojno industrijo. V Zah. Nemčiji so z rasti e letalske tovarne, tovarne za najrazličnejše vojaške potrebščine, sedaj pa grade tam že tudi tanke.
Po dogovoru med Francijo in Zah. Nemčijo, ki je bil sklenjen nedavno, bosta Francija in Nem-Nja izdelovali nekatere vrste orožja, med drugim tanke po skupnih načrtih. Protitipe tankov so Francozi in Nemci že skupno preskusili in prišli do Prepričanja, da bodo uporablji-vejši od ameriških in angleških. Za enkrat jih mislijo opremiti z angleškm topom 105 mm, če se tudi v tem pogledu ne bodo cisamosvojili.
Novi tank, ki ga bodo začeli že lotos izdelovati serijsko, bodo skušali uveljaviti kot glavno ^klopno orožje NATO sil v Evropi. Trdijo, da bo boljši in Uspešnejši od ameriškega M 60 in angleškega Centurion.
Nemški sosedje gledajo z nezaupanjem na nemško oboroževanje, še predobro se spominja-jo, kako so nemški tanki drveli preko njihovih pokrajin.
------o------
Bolgar ni bil vohun?
CLEVELAND, O. — Po poročilu Newsweeka se nagibajo Predstavniki Združenih držav k mnenju, da bolgarski letalec So-lakov, ki je treščil s svojim kIlG-17 letalom na tla v južni Italiji komaj nekaj sto metrov od raketnega oporišča NATO, le ni ^1 vohun.
trdijo, da je Solakov priletel sam in ne v skupini, kot je bilo Prvotno objavljeno, da fotografski aparat v njegovem letalu ni 1 n pripravljen na snemanje in je bil dejansko na koncu z
beoicinom.
Italijanske oblasti so med tem 0 lakov a iz bolnišnice spravile ^ Bari v ječo in napovedujejo, v a ga bodo postavile pred sodi-Sce kot vohuna.
Novi grobovi
Frank Vidrich
V ponedeljek popoldne je preminul 61 let stari rojak Frank Vidrich s 4723 Bridge Ave. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in zaposlen v Berea High School kot hišnik. Ni bil poročen. Bil je brat Mary M'iklich in Ann Mohorčič ter stric Josepha, Larrya, Harolda, Bro. Raymonda in Jamesa Miklich, Mary Marko in Therese Lanchman, Franka Mo-rorcic in Therese Fominko. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, potem na Kalvarijo.
Frank Jamnik
Pokojni Frank Jamnik, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil doma v Novi vasi pri Višnji gori, kjer je zapustil brata Janeza in od koder je prišel sem 1. 1908. Poleg žene Frances, roj. Kočevar, je zapustil sinova Franka in Arnolda, štiri vnuke in vnukinje ter brata Josepha. Pokojnik je bil član Društva Napred. Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob devetih dop. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne ob dveh.
Edward J. Kordish
Včeraj je umrl po kratki bolezni na svojem domu 49 let stari Edward J. Kordish s 6436 Crossview Rd., Seven Hills, rojen v Clevelandu, zaposlen pri General Electric v Euclid Lamp Plant. Pokojnik je zapustil ženo Anne Mary, roj. Bialoncik, mater Thereso ter brata Williama in Alberta. Bil je veteran druge svetovne vojne, član HKZ št. 10 in Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo iz Golubovega pogreb. zavoda na 4703 Superior Ave. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. v petek ob devetih dop.
v',m več mehanizacije, tem slabši promet!
Washington, d.c. — Tako
2dihujejo na Kapitalu in se spo-^‘Hjajo časov, ko je dober jez-^ec rabil samo 10 minut, da je PNšel pred sto leti iz Bele hiše j19 Kapitol. Danes pa rabi mo-0ciklist v urah velikega prome-*a tudi po pol ure!
Spomin na dobre stare čase Seveda ne bo zboljšal prometa v središču naše prestolice.
Zahod nudi tri načine obnove razgovorov SZ
Razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja v Ženevi so zaključeni. Zahod nudi Sovjetiji nove možnosti.
WASHINGTON, D. C. — V torek je bilo na seji konference za končanje preskušanja atomskega orožja na pritisk Amerike in Anglije, ki ne vidita v nadaljevanju razgovorov nobenega smisla, sklenjeno, naj se ti končajo.
Razgovori so se začeli pred remi in pol leti v švicarski Ženevi potem, ko so vse tri tedanje r;tomske -sile ustavile preskuse za nedoločen čas na prostovoljni osnovi in brez vsakega mednarodnega nadzorstva. Ko je že izgledaloj da bodo razgovori po skoro treh letih uspeli, so jih Sovjeti lani nepričakovano prekinili in preskuse obnovili.
Razgovore so po dvomesečnem premoru obnovili, pri čemer pa sta zahodni sili spoznali, da Sovjeti ne marajo nobenega medna, rodnega nadzorstva. Ponudili sta v smislu sovjetskega predloga naj se razgovori združijo z razorožitveno konferenco, ki bo začela zborovati v Ženevi sredi marca. Sovjetija je ta predlog zavrnila češ, da hočeta zahodni sili z njim spraviti razorožitveno konferenco na stranpot. Po vsem tem sta se Amerika in London odločila, da, nadaljni razgovori na sedanji osnovi nimajo smisla.
Odgovornost za neuspeh sta zvrnili na Sovjetijo, pa ji istočasno ponudili možnost novih razgovorov v okviru razorožitvene
London želi pospešiti razgovore s šesforico
LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija bi rada pospešila razgovore z svoj vstop v Evropski Skupni trg, kamor se je prijavila še lani. Šestorica evropskih držav, ki je v Skupnem trgu povezana, bo predvidoma o tem vprašanju govorila znova 22. februarja v Bruxellesu.
Včeraj je odšel v Bruxelles E. Heath, ki zastopa Vel. Britanijo pri teh razgovorih, da bi posredoval pri šesterici za pospešitev razgovorov. V Londonu bi radi te razgovore čim preje u pašno zaključili, zato predlagajo, naj bi se zunanji ministri članic Skupnega trga zbrali še pred 22. februarjem. Britrka vlada bi rada zaključke predložila konferenci predsednikov vlad britske Skupnosti narodov, nato pa v juliju parlamentu v odobritev.
ZDRUŽENI NARODI HOČEJO RED IN MIRJJ - ANGOLI
Glavna skupščina Združenih narodov je po dveh tednih debate sprejela resolucijo, v kateri zahteva konc vseh nasilnih ukrepov proti prebivalstvu Angole in takojšnjo pripravo k samoupravi tega ozemlja v zahodni Afriki.
NEW YORK, N. Y. — Po več kot dveh tednih je glavna skupščina Združenih narodov včeraj končala debato o položaju v portugalski koloniji Angoli v zahodni Afriki, "kjer se domačini že dalj časa upirajo, in zahtevajo neodvisnost. Sprejela je z 99 proti 2 glasovoma resolucijo, v kateri poziva Portugalsko, naj ukine vse ukrepe za nasilno pokoritev ljudstva in začne takoj izvajati priprave za samoupravo dežele. Portugalska je debato bojkotirala in izjavila v naprej, da se na sklepe ZN ne bo ozirala, ker to ni vprašanje, ki spada v okvir njihovega dela. Proti resoluciji sta glasovali Južna Afrika in Španija, Francija pa se je
glasovanja vzdržala.	------~ •	-... —
Zastopnik Združenih držav
Družine naših vojakov bodo lahko zopet kmalu potovale v Evropo
WASHINGTON, D.C. — Lansko jesen je tajnik za narodno obrambo začasno ustavil potovanja družin naših vojakov v Evropo, ker se je takrat berlinska kriza zelo zaostrila. Sedaj ni vojne nevarnosti več in tajnik McNamara je naročil svoji administraciji, naj mu do 7. februarja izdela podroben načrt, kako bi mogle družine naših vojakov zopet potovati na obiske v Evropo.
Računajo z verjetnostjo, da bodo potovanja lahko obnovlje na že letošnjo pomlad.
Iz strahu pred neuspehom?
LONDON, Vel. Brit. — Sov-
I
jetiki radio js objavil da so konference, preko rednih diplo- Združene države opustile prete-
^a,f&k;h p,3_U ah pa P°tom nefor: klo soboto poskus poslati polk. J.
Glenna na pot okoli Zemlje, ker so se bale neuspeha. K temu
Novih šest Jugoslovanov pobegnilo iz svoje domovine
ATENE, Gr. — Stemkaj je prišel ameriški tovorni parnik Zoella Lykes s šestimi jugoslovanskimi begunci, ki jih je pobral v hudi nevihti na visokem
malnih razgovorov delegacij, ki so vodile sedanje razgovore o tem vprašanju v Ženevi.
morju. So to mladi fantje, ki so s čolnom pobegnili iz Jugoslavije in hoteli doseči laško obalo.
Med potjo jih je zajel hud vihar in šest ur sploh niso upali, da bi mogli doseči cilj svoje poti. V Atenah so takoj prosili za političen azil.
Adlai Stevenson je imel proti resoluciji, ki jo je predložil afriško-azijski blok, pomisleke. Ko so sprejeli njegove spremi-njevalne predloge, je glasoval za njo, čeprav je zelo verjetno, da bo to še poslabšalo odnose med Washingtonom in Lizbono, ki že tako niso posebno dobri.
Komunistični blok je predložil ostrejšo resolucijo z zahtevo po sankcijah, ki pa ni dobila večine. Združeni narodi so že lani posegli v upor v Angoli, ko je glavna skupščina v aprilu sklenila resolucijo, naj gre posebna komisija preiskat tja razmere. Portugalska komisije ni pustila v Angolo, zato je ta skušala nabrati podatke o tem v sosednjem Kongu. Končno je Portugalska povabila predsednika komisije v Lizbono v upanju, da bo mogoče najti kako sprejemljivo rešitev, vendar ni bil dosežen nikak uspeh.
Upor je v glavnem zajel severni del dežele, ,po nekaterih dosti zanesljivih virih na podpi-
naj bi jih pripravil neuspeh hovanje in s podporo od zunaj
Ranger j a III., ki ga je pognala proti Luni ra'keta Atlas, enaka oni, ki naj bi poslala na pot okoli Zemlje Glennana.
Poročilo moskovskega radia ni svojim poslušalcem nič omenijo, da je bilo nebo nad Capo Ca-navtralom pdkrito z oblaki in da so vsaj po uradni izjavi poskus odložili zaradi tega.
Portugalcem se je posrečilo delno vzpostaviti mir in red, ne pa upora v celoti zadušiti. Oni smatrajo Angolo za sestavni del Portugalske in njene prebivalce za portugalske državljane.
— TVA (Tennesse Valley Authority) rtadzira področje 80 kv. milj.
Washington zaplaval na celi črti v politiko
«OlDWAVfc
Vremenski
prerok
pravi:
^anes ob 5:30 zj. je padlo živo Sr-0bro na Hopkins letališču 113 0, čez dan se bo dvignilo naj-VGČ na okoli 10. Delno oblačno ln naletavanje snega.
CLEVELAND, O. — Rabili smo dobrih 9 let, da je naša pre-stoliea prišla zopet v svoj element: politiziranje vsepovsod, v Beli hiši, na Kapittolu, po uredništvih, federalnih tajništvih tja do barov in gostiln. Pod Eisen-bowerjevim režimom tega ni bilo. Eisenhower se je zanesel na zvestobo svojih volivcev in jih ni hotel nikoli vezati s čisto politiko nase. Kennedy je rojen politik, gleda vsak problem naj-prvo s politične strani in mu hoče dati čim več politične vsebine. Zato se je sedaj politično življenje v naši prestolici tako razbohotilo. Vise govori samo o politiki. Vzemimo na primer vprašanje novega tajništva za mestne zadeve.
Republikanci niso dolgo mogli preboleti svojega poraza pri zadnjih volitvah. Neprestano so vrtali po razlogih, zakaj so izgubili volitve. Na svojem zadnjem velikem sestanku v Oklahomi, ki se je vršil še lansko leto, so mislili, da so našli razlog za poraz: volivci po mestih so jih pustili na cedilu. Sklenili so,
da se mora republiikanislka stranka potruditi, da jih pridobi zase.
Komaj so politiki v Beli hiši zvedeli za sklepe republikanske stranke! so takoj začeli s proti-ofenzivo) kajti mestnih volivcev ne sme demokratska stranka izgubiti. Če jih zgubi, je vse zgubljeno. Proti-ofenziva naj bi obstojala v ustanovitvi 11. federalnega tajništva za naša mesta. Novo tajništvo naj bi pazilo na interese naših mest tako kot skrbi tajništvo za delo za delavce, tajništvo za kmetijstvo za farmarje itd. Je torej izvrstna vaba za volivce po mestih.
Tudi utemeljitev potrebe po tajništvu je z demokkratskega stališča izvrstna. Republikanci se opirajo v glavnem na farmarje in srednje stanove. Ker imajo svoje guvernerje in legislature, Skrbijo predvsem za blagostanje izven mest in industrijskih krajev. Mestom in industrijskim krajem ne preostane drugega kot, da se zatekajo
Republikanci tudi ne morejo čaju. Ako bo Kennedyev načrt trditi, da je novo tajništvo nepo- 'propadel, bo javnost vedela, kdo trebno. Zakaj pa vodijo politi- ga je ubil. Tisti kongresniki, ki
Federalno tajništvo za kmetijstvo išče novo ime
WASHINGTON, D. C. — Naše federalno tajništvo za kmetijstvo ne .pada med stara tajništva. J3 primeroma mlado, Pa se mu je vendarle tekom let nabralo toliko postranskih po. slov, da ima z njimi skoraj več opravka kot s farmarji. Tajništvo deli na primer hrano v šolah, socijalnih ustanovah, organizira podporne akcije doma in na tujem, vodi gozdno politiko itd.
Tajnik Freeman predlaga Kennedyu naj bi se tajništvo imenovalo “Federalno tajništvo za kmetijstvo, hrano in gozdove.” Kennedy se še ni odločil, da bi. stavil Kongresu primeren predlog.
------o------
Sen. S. M. Young prijema “Mirovni zbor”
WASHINGTON, D. C. — Sen. Stephen M. Young je zvest podpornik demokratične administracije, vneto je podpiral tudi ‘Mirovni zbor,’* ki naj bi po deželah Azije in Afrike pomagal h kulturnemu in gospodarskemu napredku.
Kljub vsemu se je sedaj ogla-dl in zbor estro prijemal zara-ii njegove “tajnosti” in razkošnega življenja njegovih članov. Dejal je, da je njegova vera v Mirovni zbor” omajana. Zahteval je, da takoj ukinejo vsako tajnost in o delu zbora javnost sproti objektivno obveščajo. ------------o—----
Zadnje vesti
ko zanemarjanja mest m industrijskih krajev? Naj menjajo svojo politiko, pa mesta ne bodo več Iskala pomoč v Washingto-rau, ampak pri guvernerjih svojih držav. Kennedy je torej hitro poslal v Kongres predlog, naj se ustanovi novo tajništvo. Kot smo poročali, je odbor za dnevni red v Predstavniškem domu predlog pokopal.
Kennedy noče odnehati, šel je po novi poti do Kongresa, ki mu omogoča, da se izogne rednemu kengresnemu postopku. Poslal je na Kapitol načrt o “reorganizaciji federalne uprave.” Načrt postane veljaven, ako ga ne odbijeta Senat ali Predstavniški dom tekom 60 dni potem, ko ga dobita v roke.
Senat se najbrže ne bo pečal z njim. V Predstavniškem domu bo pa morebiti koalicija republikancev in konservativnih demokratov poskusila načrt ubiti,
za pomoč v Washington k fede- toda z imenskim glasovanjem! ralni administraiciji. Tam po- Ravno na to pa čakata Kenne-treibujejo pomoči in novo fede- dy in njegova tovarišija. Od ralno tajništvo naj bo njihova 'glasovanja v Predstavniškem agencija.	[doma imata korist v vsakem slu-
bodo glasovali proti, bodo morali svoj korak zagovarjati pred svojimi volivci. V mestih jim to ne bo posebno lahlko. Ako bo pa sprejet) bo demokratski režim ustanovil novo tajništvo in se s tem postavljal na jesenskih volitvah pred mestnimi volivci.
Kakor človek past obrne, zmeraj je naperjena proti republikancem. Da jim bodo tla še bolj vroča, je Kennedy napovedal, da bo prvi tajnik v novem tajništvu črni politik Weaver. Tako bo prvič v zgodovini prišel v predsedniški kabinet zastopnik črnih volivcev. To je strašno zabolelo južne konservativce in jih nagnalo, da so še bolj nataknjeni proti novemu tajništvu kot so njihovi zavezniki republikanci. Ako bodo glasovali proti novemu tajništvu, bodo dejansko glasovali proti novemu črnemu tajniku. Tudi od tega bo Kennedy imel politično korist.
To je prvi velik političen manever predsednika Kennedya, 'ki cilja naravnost na jesenske volitve. Reči je treba, da je dobro sestavljen.
PUNTA DEL ESTE, Urug. — Na konferenci OAD se je vseh 20 članic razen Kube izjavilo, da Castrova Kuba v to organizacijo ne spada, za resolucijo, ki zahteva njeno izključitev, pa je glasovalo le 14 držav, potre bna dvotretjinska večina. Razkol v organizaciji je torej očiten, pri tem pa še ni gotovo, kdaj bo mogoče resolucijo dejansko uveljaviti.
CAPE CA NAVERAL, Ela. — Združene države so poskus poslati prvega astronavta na pot okoli Zeinlje odložile do najpreje 13. februarja zaradi “tehničnih težav”.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Varnostni svet, ki se je včeraj na sovjetsko zahtevo sestal k razpravi o Kongu, je to na predlog Združenih držav odložil na nedoločen čas. — Jutri se bo sestal k razpravi o Kašmirju na zahtevo Pakistana.
DETROIT, Midi. — Pri predstavi v cirkusu se je ponesrečila znana skupina artistov na žici W a 11 e n d a s. Dva člana osmorice sta mrtva, dva pa ranjena.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub upokojencev v Euclidu ima jutri, 1. feb., in ne v petek,
2. feb., ob dveh pop. sejo v SDD na Recher Ave.
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 6:45 bo v cerkvi sv. Pavla na 40 St. sv. maša za pok. Franka Skodlar ob 2. obletnici smrti.
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Knafelc ob 30. obletnici njene smrti.
Razprodaja—
V Brofmanovi trgovini na 6806 St. Clair Ave. se prične jutri, 1. feb., ob devetih dopoldne velika razprodaja po globoko znižanih cenah. Več v oglasu!
Rokoborba—
Jutri zvečer bo glavna zanimivost nastopa rokoborcev v Areni boj Boba Brazila z Liba-nončanom “Šejkom”. Začetek ob 8:30.
Na novo mesto—
Robert M. Ginn, nadzornik in vodja f i n a nčnega nadzornega oddelka Cleveland Electric Illuminating Co., je bil imenovan za načelnika oddelka za razvoj družbinega področja, kjer je nasledil Richarda L. DeChant. Na mesto Ginna je prišel R. Miller, dosedanji davčni strokovnjak v finančnem oddelku. R. Ginn je pri Cleveland Electric Illuminating od leta 1948.
Novi odbori—
Balincarski klub v SDD ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Milan Jager, podpredsed. George Mai-olt, taj. John Korošec, 15807 Grove wood Ave., Cleveland 10, IV 1-3794, blag. Joe Li-pec, zapis. Michael Jakin, nadzorniki Jaka Videtič, Pavle Markič, Louis Trent, bal. ref. Andy Božic, bar Mark Vesel, John Mršnik, kuharici Jane Perko in Rose Ribar. Seje so vsak 2. ponedeljek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota, v nedeljo popoldne in zvečer.
Pevski zbor Triglav ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Jakob Jesenko, podpredsed. Carl Samanich, taj. in blag. Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., zapis. in poročev. Ana Jesenko, nadzor. Joseph Miklus in John Culkar. Pevske vaje ob ponedeljkih zv. od 7:30 do 9:30.
Peiping bi rad omejil spor z Moskvo na “ideologijo”
HONG KONG. — Glavno glasilo kitajskih komunistov “Je-min Jih Pao” je prineslo dolg uvodnik, ki v njem predlaga Moskvi, naj omeji medsebojni spor samo na “ideološka vpraša, nja.”
Uvodnik zagovarja misel, da vsi ljudje ne morejo biti enakih misli in da je razlilka v nazorih celo dobra, kadar hoče doseči pravi cilj. Ni pa zmeraj treba iz različnih misli izvajati različne politike. Pri tem uvodnik nič ne popušča v kitajskem stališču do raznih načelnih vprašanj ( trdi pa, da tudi to ne bi smelo biti povod za nepotrebne prepire.
Opazovalci mislijoi da članek cilja na bodoči sestanek centralnega odbora ruske komunistične stranke, ki bo v marcu, in želi vplivati na Hruščeva, naj ne razgraja preveč na račun kitajskih tovarišev.
Ameriška Domovina
v v« ■ * *7100» v—	i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.0f0 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 22 Wed., January 31, 1962
Po konferenci v Punta del Este
Urugvajsko letovišče Punta del Este, ne daleč od Montevidea, ne bo dobro zapisano v naši diplomatični zgodovini. Prvič je bila tam naša diplomacija lansko poletje in se borila za praktično izvrševanje predsednikove ideje o “Zvezi za napredek.” Predsednik Kennedy jo smatra, upajmo da še zmeraj, kot novo osnovo za podpiranje držav Latinske Amerike. Podpiranje naj dobi socijalne in kulturne cilje in ne samo gospodarskih. Na akciji naj bodo udeležene ne samo podpore naše administracije, ampak tudi zasebni kapital in vlade latinskih republik s svojimi proračuni in s svojo novo gospodarsko, socijalno in prosvcteno politiko. Ni vse potekalo gladko. Za besedami latinskih diplomatov, ki so pozdravljale ameriški načrt, ni tičalo iskreno prepričanje, da je ameriška ideja res izvedljiva. Vkljub temu je zmagal vpliv ameriških dolarjev; obljubili smo vsakoletni prispevek bilijona dolarjev skozi deset let, akp bodo ostali udeleženci na tej akciji tudi izpolnili svoje obljube. Konferenca je bila zaključena z resolucijami, ki naj ^lužijo kot temelj za izvrševanje ciljev “Zveze za napredek.”
Vkljub temu da so mnogi poznavalci gospodarskih, so-cijalnih in političnih razmer v Latinski Ameriki svarili pred prevelikim optimizmom, je naša administracija šla takoj na delo in začela s pripravami za izvrševanje načrta "Zveze za napredek.” Začetek je bil težak, toda v nekaterih latinskih republikah se je posrečil. Naša administracija je mislila, da je led prebit in da bo Latinska Amerika presojala značaj naših odnosov do nje v novi luči, ki se bo v njej svetila nesebičnost ameriških nagibov in pravilnost naših pogledov na gospodarski in socijalni razvoj Latinske Amerike. Mislili smo, da smo sedaj po dolgih desetletjih na pravi poti pri reševanju problemov, zvezanih z Latinsko Ameriko, in da bo Latinska Amerika priznala pravilnost naše zunanje politike tudi tam, kjer niso ravno prizadeti njeni materijal-ni interesi.
Take misli so se podile v glavah našega tajništva za zunanjo politiko, ko je iskalo novo metodo, kako prekucniti Castrov režim na Kubi. Da misli naša administracija pravilno o tem režimu, v tem prepričanju jo je utrdil sam Castro s svojo izjavo, da je bil, je in bo ostal komunist. Na videz so bili podani vsi pogoji za nov napad na kubanski komunizem. Zakaj ne bi začeli akcije proti Castru?
Ne da se oporekati, da je nekaj repulblik Latinske Amerike prepričanih, da je stališče naše administracije pravilno. Do tega prepričanja pa niso prišle šele po temeljiti presoji našega stališča, ampak veliko bolj po političnih napakah, ki jih je delal Castro in jih še dela. Castro menda misli, da je posebne vrste junak, ako začne dražiti vsako republiko Latinske Amerike; da s tem pomaga naši administraciji in njeni zunanji politiki, tega noče vpoštevati. Castro ni šči-pal vseh latinskih republik. Vzel je na piko svoje najbližje sosede in tam vprizarjal po svojih agentih in po navodilih iz Moskve, demonstracije, nemire, izgrede, poskuse revolucij itd. To je bil povod, da je večina republik v Latinski Ameriki pretrgala diplomatske zveze s Kubo. Ostale republike je Castro bolj božal, kot ščipal. Res jim je včasih delal težave, vendar nikoli ni šel tako daleč, da bi se sprl z njimi. Bile so to republike, kjer je javno mnenje še zmeraj videlo v Castru junaka, ki je preobrazil Kubo in uničil kubanski “kapitalistični razred.”
Vsa Latinska Amerika ne stoji torej v svojih odnosih do Kube na isti liniji. Večina je proti Castru, manjšina bi bila rada, pa iz razlogov, ki so različni od države do države, noče ostro nastopati proti kubanskemu diktatorju. Vse to ni nobena tajnost za nikogar, najmanj za našo administracijo. Vkljub temu se je odločila, da je treba pripraviti vse ameriške republike na odločno skupno akcijo proti Castrovemu komunizmu na Kubi in porabiti v ta namen Organizacijo ameriških držav. Priprave za konferenco o politiki do Castra so bile dolge in obširne. Vsa naša diplomacija je pritiskala na vlade Latinske Amerike, državniki s Kennedyem in Stevensonom na čelu so ji pomagali, toda potek konference same je jasno povedal, da so ameriške republike ostale kot so: nekatere za ostre sankcije, gospodarske in politične, proti Kubi, druge za milejšo taktiko. Kompromisne resolucije so zakrile to, kar nekateri označujejo kot neuspeh, drugi kot zadovljiv rezultat.
Rezultat je pa tak, da se je naša administracija zopet nekaj naučila, kar bi dejansko že morala znati: hitrica ni zmeraj dobra! Prehitro je hotela doseči učinkovito obsodbo Castrovega režima, ni marala računati na pomoč, ki jo nudi čas. Ako imamo sedaj dobro politiko do Latinske Amerike, ne smemo misliti, da so tam že pozabili, da je Washington imel dolga desetletja tudi slabo. Posledice slabe politike se ne pozabijo v par letih tudi takrat, kadar jih skušamo pokopati z obilnimi materialnimi žrtvami. Republike Latinske Amerike ljubosumno pazijo na svojo neodvisnost, vidijo celo v podpiranju nek nov način vmešavanja v njihove notranje zadeve. Da smo sedaj povedali, za-
kaj jih podpiramo in kakšen cilj ima podpiranje, to verjamejo, toda še zmeraj niso prepričane, da so vse naše besede iskrene. Kdo ve, kaj se skriva za njimi? Saj je tudi na sedanji konferenci v Punta del Este naša delegacija vpletla v debato našo “Zvezo za napredek.” Le čemu? Saj še zmeraj nihče ne ve, ali bo ta akcija tudi res imela praktičen uspeh na celi črti.
Mislimo, da bi bilo bolje, ako bi potrpežljivo čakali, da se manjšina, v glavnem Argentina, Čile, Brazilija in Mehika, prostovoljno in na podlagi lastnega premišljevanja odloči za odločnejši postopek napram kubanskemu komunizmu. Verjamemo, da ni ravno prijetno, da imamo 90 milj od nas komunistično državo, toda radi tega še ne bomo propadli. Čemu pripisovati Castru več pomena, kot ga mu pripisuje sam Hruščev?
Brez dvoma je konferenca v Punta del Este imela en uspeh: nagnala je našo delegacijo, da je govorila na sejah z ljudskim jezikom, brez ozira, koga bi mogle besede zadeti. Zadnji govor našega državnega tajnika Ruska je bil v tem pogledu pravo odkritje: na poteku njegovega lastnega življenja je pokazal, kako je bilo mogoče, da je naša dežela danes to, kar je. Če bi bili s takimi govori začeli pred par desetletji, ne bi nam bilo treba danes misijonariti v Punta del Este za svobodo.
BESEDA IZ NARODA I
Nekdanji kamniški župan Nande Novak pripoveduje zgodbo o borbi s trmastim tovarnarjem o davkih
(Konec)
Ker ni tovarnar napravil ni-kake prijave uvoženih surovin, sem poslal osebno komisijo, da izvede v tovarni popis uvoženih predmetov iz voznih listov in računov. Lastnik tovarne je imel že organizirano osobje, ki je takoj zaprlo pisalne mize, jih zaklenilo in odšlo. Na vprašanje, zakaj so vse te osebe odšle, je izjavil, da ne ve. Ona pa nima drugih ključev in jim ne more odkleniti pisalnih miz.
Par dni nato sem zopet poslal komisijo, da izvede popis. Vse tri uslužbenke so takoj ob vstopu mize zaklenile in odšle. Komisija je imela sedaj nalog, da vse mize s silo odpre, ako bi jih ne hoteli odpreti. Poslali so po ključavničarja, ki je prišel z vi-trihom in drugim orodjem. Med tem časom je že prišel njegov odvetnik in več njegovih prijateljev, ki so pričeli na vse načine zabavljati, zakaj se tako postopa, da je to sramota itd. Odgovor je bil:	Mi delamo po
zakonu, če ni prav, se pa pritožite. Odločno je predsednik komisije zavrnil vmešavanje in sramotenje komisije ter zagrozil, da bo vsak odgovarjal po zakonu, če si bo kaj takega dovolil. Med tem je dospe1! ključavničar s vitrihom in orodjem. Ker ni šlo z vitrihom, je dve mizi odprl z dletom, seveda previdno, da ni bilo preveč pokvarjeno. Vsi naenkrat so pričeli vpiti, da to nasilnost bo treba drago plačati. “Eden bo že plačal,” je odvrnil predsednik komisije, “tisti, ki je po zakonu kaj zakrivil.” Ko so opravili v dveh mizah pregled, so hoteli odpreti še tretjo mizo. Tedaj pa lastnik tovarne pristopi ter reče, da je sedaj že pozna ura, ko gredo vsi uslužbenci iz tovarne. Komisija je nato zapečatila tretjo mizo ter povedala, da bodo zjutraj nadaljevali to delo. Pozneje sem izvedel, da so dali to mizo ponoči z mizarjem od zadaj odpreti ter so izpraznili, kar bi bilo obremenilno za nje.
V par dneh smo sestavili za tovarnarja račun, ki je znašal po odobrenem trošarinskem zakonu tako vsoto, da bi samo to zadostovalo za njegov del, ki bi ga mora‘1 plačati po osnutku nanj odpadajočega zneska za tovarne.
Med tem smo že izvedeli, da je imel tovarnar več sestankov z zastopniki industrijske zbornice v Ljubljani in odvetniki, ki so do vseh podrobnosti proučili tudi odobreni trošarinski pravilnik. Radi tega smo morali biti zelo previdni, tem bolj, ker sem izvedel, da je industrijska zbornica v Ljubljani odobrila 100,000 dinarjev, da nas uženejo v tem procesu. Novico o 100,000 dinarjih mi je povedal pokojni ban dr. Natlačen ter pristavil: “Zdaj
se pa le dobro drži, od naše strani in finančne direkcije imaš vso oporo, fin. direktor dr. Mozetič je o tem že tudi informiran. Sedaj je v resnici šlo skoro za vsako piko, da ne prekoračimo odobrenega pravilnika.
Predno smo izstavili plačilno povelje, smo morali zaslišati tovarnarja. Poslali smo mu poziv, da se on ali njegov pooblaščenec zglasi na občinskem uradu radi zaslišanja o vsem, kar se je našlo po fakturah blaga, ki je podvržen trošarinskim predpisom. Pošljemo prvi, drugi, tretji poziv, a nobenega odziva. Niti toliko ga nismo dobili, da bi podpisal lastnoročno, da je poziv prejel. Nabili smo mu poziv na vrata njegove pisarne, a vse zaman. Tedaj res ni drugega preostajalo, kot ga s silo privesti na občino. Preden smo to izvedli, sem še enkrat naprosil okrajnega načelnika, da naj ga opozori, da je nam to zelo težko, a bomo morali izvesti, da zadostimo vsem predpisom pravilnika. Ker tudi ta poizkus ni uspel, je bilo treba tudi to izvesti.
Da bi šlo vse to bolj v redu z nadzorno instanco, okrajnim načelnikom, sem njega zaprosil za orožniško asistenco za izvedbo te sitne zadeve. Za določeni dan sem dobil dva orožnika, občina pa je dala dva policaja, da ga privedejo na občino. Nekdo ga je moral o tem obvestiti, da so že ob 8. uri dobili stanovanje prazno, ker je on že odšel v Ljubljano po opravkih. Izvedeli smo takoj, da je šel z večjim spremstvom v Ljubljano lumpat ter da so se vrnili pozno popoldan. Radi tega smo v naj večji tajnosti določili drug dan, da ga dobimo na občino samo radi formalnosti, če prizna ali ne znesek na plačilnem nalogu, ki je bil zanj izdelan.
Določeni dan sem izrečno naročil vsem organom te komisije, da strogo zastražijo vse dohode in ga privedo na občino. Zopet je moral biti po nekomu obveščen in jim je zopet ušel v Ljubljano. Ko sem bil o tem obveščen, sem naročil, da naj se vsi orožniki in policaji skrijejo ter skrivoma opazujejo, če bo treba tudi do polnoči in naj ga privedejo na občino. Okrog 5. ure prihiti policaj in mi pove, da se je tovarnar vrnil ter noče iti peš, da se norčuje, da je občina tako revna, da nima niti enega prevoznega sredstva, da bi ga pripeljala gor, peš da ne gre. Ko to slišim, stopim k oknu ter zagledam kočijaža, ki je ravno vozil gnoj in je šel s praznim, umazanim vozom domov. Kot nalašč mi šine misel v glavo, tudi to je prevozno sredstvo za take trmaste ljudi. Odprem okno in naročim kočijažu, da gre takoj po g. tovarnarja, da ga na občino pripelje. “Ja, ta-
koj,” mi odvrne, “bom takoj na-pregel kočijo in ga pripeljal.” “Ne kočijo, kar s tem vozom pojdite in ga pripeljite,” sem še enkrat ponovil. Smeje mi odvrne: “Saj se ne bo hotel s tem vozom peljati.” “Tudi to je prevozno sredstvo, kar pojdite! Vzemite seboj kakšno odejo, da nanjo sede, pa pojdite ter ga peljite skozi mesto v spremstvu orožnikov in policajev, ker tako trmast človek res ne zasluži drugega. Pa pe'ljite ga pd glavnih ulicah, da bo večja zabava,” sem pristavil.
Naročil sem še v pisarni, naj ga zaslišijo, ker sam se mu nisem maral pokazati, ker bi se preveč razburil nad tem postopkom.
Ko se je policaj vrnil in mu smeje povedal, da kmalu dobi prevozno sredstvo, se je tam ponosno vrtel v družbi orožnikov in policije ter rekel: “Se bom vsaj enkrat na občinske stroške zastonj peljal. Policaj mu reče: “Repanšek že gre z vozom.” Nekaj časa je gleda'l v smer prihajajočega, nato pa rekel: “Kaj pa je to?” Policaj mu odvrne: “Župan je rekel, da je to tudi prevozno sredstvo, če se pa nočete peljati, pa pojdite peš.” Nato se je tovarnar z obema rokama prijel za glavo, pogledal odvetnika ter vzkliknil:	“A tako
daleč smo prišli?” Nekaj časa je gledal navzoče, potem pa vzkliknil: “Pojdimo raje peš!” Ker je bila občinska pisarna samo o-krog 100 m oddaljena, je kmalu prišel in v par minutah je bilo končano zaslišanje, katerega je hitro podpisal.
Na ta način se je končal boj, ki ga je tovarnar izzval in si naprtil stroške in zasmeh popolnoma po nepotrebnem.
Čez par dni je že prišel na občino njegov prokurator ter se v par minutah pobotal za nanj odgovarjajoči znesek. Od tega časa je bil ta tovarnar vedno pripravljen z najboljšo voljo u-rediti svoje obveznosti do občine. Niti enkrat pa se ni več udeležil seje občinskega odbora, katerega član je bil.
Na ta način se je končal v občini spor, ki je vzbudil toliko zanimanja ne samo doma, temveč tudi v Ljubljani in posebno pri drugih občinah, ki so imele tudi težkoče s svojimi proračuni, katere so prej krili po nepotrebnem po krivici veliko preveč revni sloji.
Ko so nacisti zasedli Gorenjsko, sem bil jaz takoj odveden v koncentracijsko taborišče Begunje, nato pa iz Št. Vida izseljen v Srbijo. Posrečilo se mi je vrniti v Ljubljano. Tam sem izvedel, da je prišel v Ljubljano v sanatorij “Leonišče” zgoraj o-pisani tovarnar že težko bolan. Šel sem ga obiskat ter sem ga med drugim vprašal, kako se sedaj po nacizmom počuti? Rekel mi je:	“Prej sem bil sam svoj
gospod, danes sem pa samo po imenu še Betriebsfuehrer, drugega nič!”
Ko je prišla tudi od njega toliko zaželjena svoboda in novi red, pa je mož kaj kmalu dobil, kot mi je nekdo osebno povedal, nalogo, naj v 48 urah vse prostovoljno odda “ljudski demokraciji” ter zaprosi, da naj ga puste v njegovem stanovanju. Če tega ne stori, ga bodo še iz stanovanja vrgli. To ga je tako potrlo, da je kmalu od žalosti izbiral in zapustil to, tudi zanj res solzno do'lino.
Nande Novak
-----——-o---------
Hrup in izpušni plini
Odveč je vsak hrup, ki ga je mogoče ublažiti — Električni avto v mestnem prometu? 1
V mnogih industrijskih deželah veliko razpravljajo o škodljivosti hrupa, ki prihaja iz industrijskih pripomočkov in naprav, ter o posledicah avtomobilskih izpušnih plinov, ki jih vdihavajo prebivalci naselij z gostim prometom. V fonih govorijo o hrupu motornih vozil, z natančnimi instrumenti merijo odstotek ogljikovega oksida in drugih plinov “v višini nosu in ust”. Posredujemo izvlečke iz razprave švicarskega strokovnjaka za zatiranje hrupa in izpušnih plinov kot škodljivega pojava v sodobnem življenju.
Izhajati je treba iz spoznanja, da povzročimo zelo veliko hrupa tudi hote, ne le iz malomarnosti. Zanimivo, lastni hrup nas nikoli ne moti, prav zato ima “poklicni zatiralec” težavno delo: po taktih iz našega sprejemnika bi lahko plesali tudi sosedje; otrokom dajemo ropotulje, ne igrače; z avtomobilskimi vrati loputamo kot za stavo, naš avtomobilski start pa — no, naj vsa soseščina ve, da v zgodnjem jutru odhajamo na nedeljski izlet...
Tudi javne službe, katerih zatiranje hrupa in skrb za čistočo se včasih omejuje le na prepoved iztepanja preprog v določenem času, in večji industrijski obrati bi lahko storili marsikaj za manjši hrup pri delu. Ponekod obdajajo na primer kompresorje z ustreznimi prevlekami, ki zmanjšujejo hrup. Odveč in nepotreben je vsak hrup, ki ga je mogoče zadušiti ali vsaj ublažiti.
Naraščajoče število tako imenovanih “garažnih smrti” dokazuje, da so nerazredčeni izpušni plini v kratkem času smrtno nevarni, nadaljnji dokaz za škodljivost teh plinov pa je dejstvo, da z njimi ponekod uničujejo voluharje in druge škodljivce v zemlji. Statistika je izračunala sedem milijonov ton pogonskega goriva, kolikor so ga v letu
1958 porabili v zahodnonem-škem cestnem prometu — je zgorelo takorekeč v višini človeškega nosu — je dalo toliko izpušnih plinov, da bi nerazredčeni pokrili vse zahodnonemško ozemlje skoraj meter (95 cm) na debelo. Ti plini se seveda niso porazdelili enakomerno po vsem ozemlju, temveč so nastali na področjih1 najgostejšega cestnega prometa, predvsem pred rdečo lučko na cestnem križišču, kjer jih največ vdihnejo usmerjevalci prometa. Seveda je za zdaj ostala množina teh plinov pod tistim odstotkom, ki po o-semurnem vdihavanju povzroči akutne posledice v človeškem organizmu, nedvomno pa je ogljikov oksid v krvi prizadetih vzrok splošne utrujenosti in zmanjšane sposobnosti za trenutno trezno presojo, kar je v sodobnem prometu kaj krat odločilnega pomena.
Neko društvo za nadzorovanje posledic tehničnih pripomočkov je predlagalo uvedbo (delno že preizkušenega) električnega vozila, namenjenega prometu v mestih in večjih naseljih, vendar s svojim predlogom doslej še ni prodrlo, kar pojmuje švicarski strokovnjak kot dokaz, kako izrazit sestavni del sodobnega življenja so že postali oblaki prahu, izpušni plini in — hrup v zvezi z vsem tem. Seveda bo treba premagati še drugo, tehnično oviro:	po-
trebna baterija je za zdaj sorazmerno pretežka glede na koristno zmogljivost vozila. --------------o--------
Pri Zdravniku
Žena: “Gospod doktor, kaj naj storim proti živčni bolezni svojega moža?”
Zdravnik: “Oba morata odpotovati.”
Žena: “Kam pa?”
Zdravnik: “Vsak v drugo smer..
-----o-------
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Upokojenci v Euclidu
Euclid, Ohio. — Na decembrski seji je bilo izrečenih več želja, da bi pripravili v tem pustnem času kako prireditev. Nasvetov je bilo več, eni so predlagali to, drugi ono, končno smo se pa odločili za predvajanje slik iz raznih krajev. Vso zadevo je prevzel odbor. Spočetka je bilo precej težav. Končno se je odboru posrečilo dobiti zelo lepe slike iz Jugoslavije, Mehike in Amerike.
Slikovna predstava bo v nedeljo, 4. februarja 1962, v AJC na Recher Ave. Začetek ob 3:30 popoldne.
Najprej bodo predvajane slike iz Jugoslavije. Vsem tistim, ki zadnjih štirideset ali petdeset let niso obiskali rojstne domovine, bi priporočal, da si te slike prav gotovo ogledajo. Gotovo jih bo zanimalo, kakšna sprememba je. Tiste pa, ki so svojo rojstno domovino v zadnjih časih obiskali, bo gotovo veselilo, ko bodo videli znane kraje, po katerih so hodili ali se vozili. Predvajanje slik iz Jugoslavije bo trajalo kako uro in pol.
Nato bomo pokazali slike iz prelepe Mehike. Mehiška dežela je zelo zanimiva in je naša južna soseda. Tudi to bo trajalo kako uro in pol.
Zatem pridejo na vrsto slike iz naših držav Severne Amerike. Mislim, da boste ob gledanju teh lepih slik užili nekaj ur prijetne, vesele zabave v teh zimskih dneh. Vstopnina bo samo 50 centov.
Slike bo kazal rojak Johan Kaučič, tolmačila pa bo njegova hčerka. Po predstavi bo na razpolago dobra večerja za $1.00, da se ne bodo naši želodčki preveč skrčili.
Naš klub je tudi sklenil, da bo dal natisniti karte za vse člane, katere bomo poslali našim kongresnikom in senatorjem za načrt vladnega bolniškega zavarovanja ostarelih. To bi bilo priporočljivo vsem upokojencem.
Žal moram pripomniti še žalostno dejstvo, da se predvajanja slik ne bom mogel udeležiti. Dne 11. januarja sem namreč tako nesrečno padel na pločniku, da sem se močno poškodoval in sem sedaj v bolniški o-skrbi. Padel sem kakih 200 čevljev proč od Euclid Glenville bolnišnice. Vsi lepo pozdravljeni!
Frank Rupert
IZ NAŠIH VRST
T_T«_T.-.V—T—Y-»T	-T\T\ .▼ T -T. ▼ *
Milwaukee, Wis. — Cenjeno uredništvo! Zahvalim se Vam za obvestilo, da je naročnina potekla. Tukaj Vam pošiljam še za eno leto, ker list pravtako rada berem, kot ga je bral moj pokojni mož. Oh, kako težko mi je zapisati žalostno vest, da sem izgubila mojega dragega, nikdar pozabljenega moža. Minilo poletje, na dan 22. julija je umrl in me pustil samo. Prosim, ne zamerite moji slabi pisavi, od žalosti se mi solzijo oči in roka se mi trese. Želim Vam obilo uspeha v letu 1962 in Vas najlepše pozdravljam!
Mrs. Lucia Tevž.
*	*	*
Brooklyn( N. Y. — Obnavljam naročnino za leto 1962. Ameriška Domovina	je	meni	zelo	priljubljen	list,	saj	sem	naročena
nanj od prvega meseca mojega prihoda v U. S. A. Zahvaljujem sa Vam za dosedanjo naklonjenost in za redno pošiljanje. Z naj lepšimi pozdravi!
Mrs. Lia Rhodes. *	*	*
Bradley, 111. — Priloženo Vam pošiljam naročnino za celo leto. že veliko let sem naročnik Ameriške Domovine, katera mi zelo ugaja in ne bi mogel biti brez nje. Lepo pozdravljam vse či-tatelje in Vas!
.Joseph Staras’nicii
Posebnosti na televiziji
SREDA, 31, JANUARJA
The Bob Newhart Show (NBC, 10 — 10:30 zvečer) Zbadljivke in monologi slovitega komika.
Armstrong Circle Theater (CBS, 10 —11 zv.) Dokumentarno poročilo o delu urada za pogrešane osebe.
PETEK, 2. FEBRUARJA
International Showtime (NBC, 7:30 — 8:30 zv.) Sloviti cirkus Krone iz Wilhelmshavena v Nemčiji.
Bell Telephone Hour (NBC, 9:30 — 10:30 zv.) Avstralska sopranistka Joan Sutherland v sloviti ariji iz opere Lucia di Lam-mermoor, Janet Blair, Polly Bergen, itd.
Eyewitness to Hilstory (CBS, 10:30 —11 zv.) Walter Cron-kite poroča o glavnih tedenskih novicah.
NEDELJA, 4. FEBRUARJA
Sunday Sports Spectacular (CBS, 2:30 — 4 pop.) Prikaz najboljših' podvodnih ribičev s stdico.
Directions ’62 (ABO, 3 — 3:30 pop.) Izvor cerkvene glasbe. Wide World of Sports (ABC, 5 — 6:30 pop.) Nacionalni smučarski skoki v Fox River Grove, 111.
Meet the Press (NBC, 6 — 6:30 pop.) Gost: predsednik American Motors družbe George Romney, verjetni republikanski kandidat za michiganskega guvernerja.
Twentieth Century (OBIS, 6 — 6:30 pop.) Pregled lastnega Preporoda Puerta Rica.
Show of the Week (NBC, 10 —11 zv.) Gledališka igra o holandskem slikarju Han van Meegerenu, ki je ponaredil sliko Vermeera in z njo prevaril Hermanna Goeringa.
TOREK, 6. FEBRUARJA
Leonard Bernstein in newyorska filharmonija na Japonskem
(CBS, 7:30 — 8:30 zv.) Na sporedu med drugim tudi japonska glasba predvajana na tradicionalnih japonskih instrumentih.
čas: E.S.T.
Kanali v Clevelandu: NBC — 3
ABC —5 CHS —8
vim
in
IVAN PREGELJ t
Bogovec Jernei
ata
®t°j, stoj,” je klicalo za njim. Mladenič pa je udrl v zajedo in se drevil na slepo v noč. Za ^Jim so spešili lovci. Etazem le čutil, da se mu pljuča zaso-Pljajo, in se je stisnil v breg k mladi smreki, šum preganja-jočih je rasteh Daleč je sinila Plamenica. Erazem je pridržal sap0. in stisnil meč. Nato je udaril
"Bije,” je vzkliknilo iz te-Tri sence so odskočile, lelebarda je udarila na tla.
"Ali je mlad?” je klical nekdo za bojci. “Ne ubijte ga, ujemite ga živega.”
. Erazem je spoznal glas svo-JCga očeta.
Lupež,” je zamrmral in is-al v mraku. S stisnjenimi ust-^cami je molil kletev bojcev: Mitten wir im Leben sind dem Tod umfangen.. Ust° kot latinsko: Media in da... Sredi v življenju smo
v smrti)
Nato je naskočil. Meč se mu • e zadel ob vejo. V svitu bliža-j0ce' se luči je sinila helebarda j5ed uJim. Naskočil je v tretje.
e cbarda ga je zajela z ril-cem za obleko.
Umri,” je sunil mladenič ^ rahovito v četrto. Druga u ebarda se mu je zajedla v ^ eko, načela drob in se za-ala ogabno navzgor pod
rebra.
^ "Meister, fahre wohl,” je še ^bcal miadi in padel.
tulil 86 ,ie vrgel nadenj
“dtbit, ubit, ubit.”
, Botem besnel;
. Bogovca
e ubij.
Bo vite!’
^Slep0) ponorelo se je gna lo Zajedi v temo na desno; - Vtd so drli za njim, cerkovnik
je starec planil in
mi dajte. Zadušim ga.
On ga Lovite!
Plamenico
dotekal, je obesil
blodne kod
j, uciuco jih ni ^Ujejbi gonjač se mu _
lame. Drugo plamenico so
uK!SniU v mrak«vih za in niso vedeli
e kje.
, Mrtvi Erazem pa je obležal, je padel. S sladkimi ime-na ustnah je iskala Agata Vseh štirih v zajedo za Pip2rnorn. No je našla, je zav-stif1 presunljivo in se onesve-• . Tedaj je zalajalo v °vih, zateglo, lačno in žej-
no. Nebo nad Krvavcem je bilo vedro. Posvetilo se je Vzhajal je mesec. ..
Agata se je osveščala.
Gnusno je dahnilo ob njej in jo popolnoma zdramilo. Vzpela Se je na roke in strmela. šest pošastnih oči je gorelo blizu; zaudarjalo je gnusno po gnojnih zobeh in trohnobi.
‘‘Erazem, brani me,” je zasopla deklica, nagonsko stala, dvignila meč in udarila. Meč jo je zanesel, da je padla in obležala. Z vsem telesom se je vrgla čez mrtvega, zamižala, zahrepenela:
“Vzemi Agato, Erazem moj mož!”
Tedaj je čutila, kakor da se ji je v strašnem objemu zajed lo v rame in lakotnice. še tesneje se je privila k mrtvemu, zastokala tiho in prešla, da ni videla nič ne vedela. Ljubezen. . . še grob preživi. ..
Tedaj je začel učitelj, ki se je oddahnil, dramiti bogovca. S polmrtvim se je dokopal proti jutru do Mretine koče, kjer se mu je bogovec zgrudil v tretje pod križem. . .
Učitelj je odprl “svinjak,” vrgel Mreto z ležišča in ji velel stražiti pred kočo.. Slušala ga je topo in trpela mraz. Bo-govcu je učitelj postlal na ženinem. Pri medlem svitu mesečine je nato razložil, kar je rešil bogovcu: kelih in knjigo, vino, kruh in novec. Napil se je vina in spravil novec. Tudi kelih je ogledoval, pa ga nato potisnil bolniku pod vzglavje. Bil je dar evangeljskih meščanov v Kranju, iz ro-ženvenške cerkve.
“Ne zato,” je menil učitelj; “le da ga bo imel, če ga bo hotel rabiti.”
Poklical je ženo, ji dal jesti in piti in ji prepovedal dotakniti se česarkoli. Potem je pokazal na bogovca in rekel;
“Jutra ne učaka. A dokler živi, ga pazi. Ko izdahne, pojdi in naznani na Brdu.”
Žena je ihtela.
“Kaj se jočeš,” je bil učitelj nejevoljen, “strezi mu. Tudi ogenj bi lahko podnetila.’ Hotela je, pa ni bilo iskre pod pepelom. “Svinjak,” je zamrmral učitelj, še enkrat se je napil vina, potem se je začel odpravljati. Sklonil se je nad
bogovca in poslušal za njego-življenjem. Zravnal se je prikimal z glavo:
“Do jutra...”
Trenutno pa ga je prevzela trudnost, da je sedel in zadremal za kratko minuto. Že je planil in stopil spet k bogovcu, ci je šepetaje blaznih
‘Mater šepetaš, Baertl,” je dejal učitelj toplo, “a bojcem in vozi si ušel. In zdaj se bova poslovila. Redi je tak in ti niti vedel ne boš, kdaj pojdeš. Srečno, Baertl!”
Obrisal si je solzo, še enkrat se je obrnil ob vratih:
“Baertl, novec sem vzel. Saj nimaš svojcev. Naj bo za doto Erazmu, ko ga oče izpusti iz voze, če ga je ujel.”
In še enkrat se je ozrl: “Baertl, pozdravi svojo ma-i;er, ko boš tam.”
Odprl je v noč. Gasnila je, zvezdna, mesečna, mrzla kot strup...
Slišal je petelina na Beli. Potem je posluhnil navzdol v lesove in videl lovce, ki so se aili dokopali iz goščav in zavedeli o kraju. Iskali so vstran in učitelj je bil vesel.
“Baertl,” je mrmral, “dve uri imaš še čas, dalj pa se ne mudi!”
živahno je zagrabil v pot proti Brdu.
Usušil sem se to noč in podsivel,” je verjel, “to pot do Kranja me ne bodo spoznali. Od Kranja do Karlovca ho pa že Bog dah” Bil je znova ves veder. S kmetiško obleko se je vadil tudi pobožnega kmetiškega zaupanja. Ugrel se je na potu in prišel do brez. Ni se mu mudilo. Skrbno za sledjo je krenil na desno, koder je bežal Erazem; dolgo je šel in odobraval:
Dobro, orožnik z mečem, dobro, Erazem! Bežal si, a si premeteno, čim dalj, tem bolje.”
(Dalje prihodhjič)
------o------
VESTI
Rožljanje z denarjem bodfe v
v*
OC1
Kljub socialističnemu družabnemu redu in ‘bratski enakosti” so v pogledu zaslužka, boljše do. hodka tudi v rdeči Jugoslaviji velike razlike. Pripadniki vla-dajočega “novega razreda” imajo poleg rednih dohodikov, ki se. gajo redno skoraj do 100,000 dinarjev na mesec, še posebne doklade pri delitvi “dobičkov” in “nagrad.” Povprečni delavec se bori skozi življenje z ubogimi 20,000 dinarji in ne ve, ali naj jih poralbi za hrano ali naj le stisne še kak stotak na stran za obleko. Ko pride z “rednega” dela, hiti še na kak drug posel, da more višaj za silo preživeti sebe in dru. žino.
Ti proletarci so seveda nejevoljni na razkošno živeče “tovariše,” ki si privoščijo vse, kar si le izmislijo. Kadar je kdo izmed teh oblastnikov umrl, so to Objavili v časopisih v velikih spominih.” To je izgleda začelo iti splošnosti na živce in v ljubljanskem Delu se je pojavil predlog, naj bi imeli vsi enako velike “spomine” v časopisih in ob mrtvaških odrih ne neštevil ne vence. Neki Hinko Rihter iz Ljubljane trdi v Delu: “Res je, da se velika večina ljudi zgraža nad velikimi osmrtnicami, ki so zelo drage in zelo obremenjujejo ustanove, podjetja in tako dalje ... z zmanjšanjem in izenačenjem osmrtnic bi preprečili rožljanje z denarjem, ki žalosti in ponižuje tiste, ki tega ne zmorejo . . .”
Novi člani Slov. akademije znanosti in umetnosti
Koncem leta je Slovenska akademija znanosti in umetnosti na svoji skupščini izvolila štiri nove redne člane: Dr. Roberta Neubauerja, zdravnika - strokovnjaka za jetiko, Cirila Kosma-
ča, pisatelja in filmskega režiserja, Jusa Kozaka, pisatelja in esejista ter dr. Bratka Krefta, ki je bil še pred vojno režiser nar. gledališča v Ljubljani. Znani umetnostni zgodovinar dr. Vo-jeslav Mole, ki je večji del svojega življenja deloval na Poljskem, je bil imenovan za dopisnega člana.
Po 20 letih so ga obsodili
V Titovem Užicu v Srbiji so po štirih dneh javne sodne razprave obsodili Hansa Kohla, ki je prišel kot zastopnik monakov. ske tvrdke “Siemag” iz Nemčije po poslu v Subotico, zaradi “vojnih zločinov” v letih 1942 in 1943 na 11 let strogega zapora. Prijeli so ga 24. marca lani, obsodba pa je bila izrečena šele 22. decembra lani. Mož je odločno tajil, da bi bdi soudeležen pri kakem “vojnem zločinu,” kar pa naj bi mu priče dokazale. — če pomislimo na to obsodbo, ki ni edina te vrste, potem se ne mo-
POTUJTE Z A1R-INDIA
IZ NEW YORKA
JUGOSLAVIJA
IZVRSTNE ZVEZE
PREKO
LONDONA - PARIZA - FRANKFURTA
BOEING 707 INTERCONTINENTAL JETS
SAMO
$
533
.10
OBRATNA VOŽNJA
remo preveč čuditi, če tudi v Zahodni Nemčiji prijemajo razne) Lončareviče in Vračariče, ki da so “zahrbtno morili” med drugo svetovno vojno nemške vojake!
Velo polje novo smučarsko-turistično središče
Sklenili so zgraditi na Velo polje, ki je bilo določeno kot no. vo smučarsko-turisitično središče v slovenskih planinah, žičnico iz Voj in cesto z Rudnega polja na Pokljuki, kasneje naj bi tej sledila še zveza s Komarčo in Bohinjem. Ljubitelji planin sedaj debatirajo o tej cesti, njeni varnosti in njeni “skrunitvi” planinskega sveta.
Avtomobila je bilo škoda za pot k bolnemu otroku
17-dnevna ekonomična izletniška voznina Do 31. marca 1962
Samo 10% are — plačilni rok do 24 mesecev
Naši uradi v U.S.A. in Evropi Vam bodo pomagali dobiti Vaše sorodnike in prijatelje v U.S. po znižani imigrantski voznini (veljavni od 15. oktobra do 15. julija).
Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali
AIR-INDIA
The airline that treats you like a maharajah i
Suite 1342, Hanna Bldg., Cleveland 15, O., Tel.: 861-2636
nest zdravnika, ki najprej ni ho-	NA PRODAJ
tel v slabem vremenu k bolnemu Na Clearaire Ave. hiša 6 sob, otroku, ker mu je bilo škoda prostorne spalnice, velika kuhi-njegovega avtomobila. Ko je nja, razvedrilna soba, garaža, oče otroka pripeljal k zdravniku | Lastnik zahteva $14,800. — Po-

C
A. BROFMAN’S DEPT. STORE
|| 6806 St Glair Ave., - - Cleveland, 3, Ohio - - Phone, ENdicoti 1-0150
| Velika čistilna RAZPRODAJA
«1	Gene znižane kar do 50% in pri nekaterih predmetih še več
KUPITE SEDAJ, DA PRIHRANITE
s taksijem, ga je moral dolgo čakati, ker je šel zidravnik med tem v sosednjo hišo k nekemu | drugemu bolnemu otroku. Končno je moral za zdravnikom s . j svoj im bolnim otrokom v tuje Neki Anton Sevsek iz Lok pn L:tanovanje. otrok je dobil po-Mozirju piše v ljubljanskem de. Leg angine ip!jučnico in umrl lu zgodbo o smrti svojega 10 me-	skrto>sti nek
secev starega sinčka. Sodi, da drugega zdravnika. je njegovi smrti kriva malomar-1 Zdravnikaso iprijavili 0l51a_
istem. Te so ga že preje spravile v preiskovalni zapor, ker je “zlorabil” svoj položaj ob neki drugi priložnosti.
8 MALI OGLASI
i
si
g
I
Veliko DAMSKIH OBLEK v vrednosti do $6.98
sedaj po $1.00
Veliko ŽENSKIH KRIL v vrednosti do $3.98
sedaj po $1.00
Vse DAMSKE BOMBAŽNE IN BOLJŠE OBLEKE
20% ceneje
Š? Vsa DAMSKA KRILA IN BLUZE
20% ceneje
Damski SVITERJI IN HLAČE
20% ceneje
Zbirka DAMSKIH BOLJŠIH OBLEK v vrednosti do $7.98 sedaj P°
Specijalno DAMSKE NYLON NOGAVICE po 59c par,
trije pari za .............. j j
DEKLIŠKE OBLEKE, bombaž in nylon, številke 1 do 14 specijalno v tej razprodaji za POLOVIČNO ceno.
Nova pošiljka DEKLIŠKIH OBLEK
20% ceneje
DEKLIŠKA KRILA sviterji, bluze in športna oblačila
20% ceneje
VELIKO ŠPORTNIH SRAJC ZA DEČKE v vrednosti do $2.98 v tej razprodaji
p« $|,00ln $.49
DEŠKI ZIMSKI JOPIČI v vrednosti po $6.98 do $9.98 so sedaj, da se jih znebimo po .....
DELOVNI PLAŠČI za dečke in deklice
i
i
i
I
i
8109 Sowinski Ave.
Blizu E. 79 St., se odda gorka spalna soba, si lahko kuha. $7.00 tedensko. Kličite EX 1-3058. _______________________ (24)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja bungalov s tremi spalnicami v slovenski o-kolici med E. 185 St. in E. 200 St. Kličite po 4. pop. IV 6-0632.
(r
glejte, in dajte vašo ponudbo. Blizu East 185. ceste bungalow čistih sob, garaža. Cena $15,800. Poglejte in dajte vašo ponudbo.
Imamo tudi večje število hiš ranč tipa, novih in skoraj novih, z velikimi parcelami. Cene so od $24,000 do 42,000.
Imamo tudi veliko število solidnih kupcev za vsakovrstne hiše v okolici Holmes Ave., Grove-wood Ave., East 185. ceste in v Euclidu. — Ako hočete hitro prodati vašo hišo, pokličite:
John Knific Sr. Realty
820 E. 185 St._______IV 1-9980
Opremljeno stanovanje oddajo
Trisobno opremljeno stanovanje s kopalnico oddajo v šentviški okolici severno od St. Clair Ave. Kličite RE 1-6735.	—(22)
Hiša se odda
V najem se odda hiša, 3 sobe in kopalnica, moderno urejeno. V bližini Sv. Vida. Kličite 881-5837.	(22)
Sedeminšestdeset let
nudi KSkJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL
25% ceneje
VELIKO HLAČ ZA DEČKE v vrednosti do $3.98
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN0TA
sedaj po
VELIKO MOŠKIH SRAJC,
večje mere, v vrednosti do $3.98	sedaj po....
P
i
Sil
Ul
I
ZBIRKA MOŠKIH ŠPORTNIH IN FLANELASTIH SRAJC V vrednosti po $2.98 do $3.98
sedaJ P° ..........$1.94
Vse moške ŠPORTNE in PLETENE SRAJCE (jopice)
|l(
I
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporri organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ bolezni in onemoglosti.
za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti
20% ceneje
VSI MOŠKI JOPIČI IN DELOVNE SUKNJE
20% ceneje
g
I
Šl
i
i
g
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri $400.00.
načrte operacijskih podpor do vsote
Pričetek razprodaje v četrtek dne I. februarja ob 0. uri dopoldne I	DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE	M
;1S5	&
MmmmmmfwmmmmmmmmmmmvmmsmsmMMwmwmmmk
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrl!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ l
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Cel obraz se mu je spačil. Bilo jo je samo še trepetanje in z obupnimi očmi se je lovila za izhodom.
— Odkar se je zgodilo tisto s Kosmačem, se bojim. —
— Tedaj je bil drug čas — je siknil. — Nismo mogli preverjati novic, ki so prihajale. Med stotimi je bilo morda deset nedolžnih in zavoljo teh si nihče ne razbija glave. Družba jih lahko pogreši. —
— Posamezniki so jih vendar težko pogrešili — je rekla topo. — Žena, otroci. . . —
— Posameznik nič ne pomeni — je rekel trdo. — Sicer pa.. . prišel sem, da govoriva o stvareh, ki so trenutno najbolj važne. Bregar čez mejo ne sme priti, če se ne izda do
V istem hipu, ko se je vzdignila, je vstal tudi Saša. Porog v kotičku ust se mu je počasi pričel razlijati navzgor po obrazu. Malomarno kakor da je uganil in natančno pretehtal njeno grozo, je segel z roko preko naslonjača in otipal slušalke.
Kakor s kremplji se mu je z obema rokama obesila na levico.
— Počasi, dragica — je rekel votlo. Z vso silo jo je potlačil na zofo.
Vrtna vrata so se odprla in koraki so prihajali po pesku.
&<ša je govoril v slušalko.
— Tovariš Cestnik! Saša tukaj, ostani pri telefonu. —
Spustil je prtič in zaničljivo premerjal Lidijin pepelnat
ponedeljka, vaju bodo areti-j obraz. V dve gube zvita se je rali na Jesenicah, jasno, da.tiščala v kotu zofe. tebe samo navidezno. Z dru-l — Oprosti, toda v resnici ti gim vlakom se nato pripelje | ne zaupam več. Bregar bi se Želak in z njim pojde,š preko, [verjetno peljal mimo, če bi Za Bregarja sem prepričan, j videl moj avto pred hišo. Na da bo v enem dnevu povedal srečo sem parkiral precej da-vse, kar bomo želeli in če bi. leč proč.
skušal uganjati trmo namignem na Vali. Sumljiva bo že s tem, ker je ne bo v Ljubljani. Toda vem, da ne bo trmoglavil, nikoli ni imel poguma. Prepisi Walterjevih pisem so v naših rokah in ta bodo zadoščala, da ga spravimo na kolena. Za čas, ko bo on pred sodiščem, izposljujem tebi enomesečne počitnice v Piranu. Potrebna si jih. Z živci si na psu. —
Ni ga poslušala. Okamenela je sedela v naslonjaču in njegovo govorjenje je prihajalo do nje kakor mrmranje spod stropa. Zdelo se ji je, da tišina tiktaka kakor ura in da vsak zamah nevidnega nihala zadeva v njena senca.
— Zakaj ga ne daš aretirati že zdaj, če so dokazi že trdni? — je hlipnila.
— Podgano je treba spustiti v past, toliko, da oduha slanino— je rekel strupeno.
Bala se ga je pogledati. Bleda kakor smrt je visela naprej in tiščala prste v kolena.
Čez šipe za zofo je blisknil pramen avtomobilske luči in v trenutku ugasnil. Tedaj se je zganila in s steklenimi očmi, polnimi groze, potegnila roke k prsom.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BERKELEY — BY OWNER 3 bdrm. brick ranch. Lge. kit. Tile bath. Gas ht. Alum. S & S. 2,/fe car gar. Side drive. Full bsmt. Nr. schls., shopg. & transp. Fully land-scpd. Low taxes. Priced for quick sale in low $20’s. LI. 7-8434.	(23)
BUSINESS OPPORTUNITY
2 CHAIR BARBER SHOP ON N. W. CORNER
In Suburb. Good location. Write Box 905, 54 W. Randolph, Slovene Daily, Chgo.	(22)
TAVERN — BY OWNER. GOOD GOING BUSINESS.
Est. 29 years. Priced for quick sale. Must sell due to other interests. 5754 W. Addison. AV 3-9371 after 6 P.M.	(23)
HELP WANTED MALE
Reliable Men Preferred. Some welding, cutting, fitting and mechanical experience required.
R. G. SMITH EQUIPMENT CO. Higgins & Mt. Prospect Rd. Bensenville, 111. VA. 4-0117.
(23)
— Pojdi — je slovknila. -Pojdi! —
— Takoj, ko vstopi. Prosim, pojdi in odpri mu vrata. In ne pozabi — na Jesenicah bi te želel aretirati samo navidezno. —
Bila je le še drobna, boleča razvalina, ko se je pomikala proti vratom in proti trkanju. Blaž Bregar je stopil skoz osvetljeni pravokotnik vrat in Sašin gias od zofe je spremenil njegov obraz v zelen kamen.
— Zdravo, tovariš Bregar. Kakšno naključje — eden odhaja, drug prihaja! —
Bregarjev glas je bil samo odmev, beden odmev, ki se je odbijal od razbitih sten visokih zanj. Prsti so mu tipali proti žepu suknjiča, nato je desnico mrtvo spustil ob telesu.

; v - ^
V blag spomin
TRIINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME IN STARE MAME
Mary Zupančič
iz Thompsona, Ohio,
ki nas je za vedno zapustila dne 31. januarja 1939.
Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, pogrešamo Te vsaki čas.
Sladka nam je misel na Te in na dragega ateka, ki se skupaj veselita, v raju tam: nad zvezdami!
Žalujoči:
sinova JOSEPH JR. in FRANK ZUPANČIČ hčerke JENNIE HROVAT, MARY CARBONELLI, Rim, Italija FAY FERRANTE, JOSEPHINE BARTCZAK vnuki in vnukinje
Cleveland, O., 31. jan. 1962.
— Zdravo, Saša. —
Nato se je obrnil proti Lidiji.
— Zdravo, Lidija. —
Ni mu odgovorila, Saša je že prihajal od zofe, se poslovil in spremljala ga je do veže. Ko se je vrnila in zaprla vrata se je s hrbtom naslonila nanje, da bi ujela ravnotežje.
— Zakaj ste prišli, tovariš direktor? —
Stal je tam kakor prej Saša in na njegovem kamenitem obrazu ni bilo ene same rdeče lise.
74
Molk, kakor z žeblji prikovan na nevidno steno, je stal med njima. Ko se je odlepila od vrat in se pričela vleči proti naslonjaču, se je tudi Bregar spustil na zofo.
— Zakaj sem prišel? —
Glas mu je bil surov in
oster.
— Da, zakaj ste prišli? — je ponovila.
— Ko bi vdel, da je on tukaj, se ne bi ustavil. —
On, je pomislila. Brezosebno zlo, ki ima svoje ostre čeljusti nastavljene povsod. Imena so brez pomena. Saša, Cestnik — vse je on, groza, ki se enakomerno premika vedno v isto smer. Ne moreš ji uiti.
— Nisem ga klicala — je rekla ubito.
Rob naslonjača se je vlekel za njegovim sklonjenim hrbtom in onstran tega roba je bilo pod lepim prtičem ostudno, črno uho, ki je prisluškovalo. Naj mu pove, da sta oba že brez pomena, da je kolesje strašnega stroja že dokončalo svoj krog?
Veliko, ostudno hladno nihalo časa se je zdaj zaganjalo
skoz ves prostor in razsekava-lo preteklost v majhne, krvave koščke, ki so migotali kakor črvi v mrhovini.
— Prišel je pač, da je lahko na svoj način ponovil, kar vam je že povedal o Valenki.
Ni pričakovala tega. Izmed ledenih plošč groze, ki so jo stiskale in davile, je ujela med prste svoje ranjeno žensko čustvovanje. Ni ga hotela naravnost pokazati.
— Tudi ona je bežala — je rekla tiho. — Medlo, neslišno krilanje duš je nad vsemi kakor oblak ptic. —
Dvignil je obraz in jo začudeno gledal.
— Priznam, Lidija, da je bilo surovo, kar sem počel. Ni bilo samo bežanje, bilo je tudi ubijanje. Ubijanje želje, da bi se vas ne dotaknil, da bi nedotaknjeni ostali na prostoru, ki
. ih ' '	V-.'V*'-'■ - ■.	ffiž;
JVaznanilo in ^Zah-Vala
V globoki žalosti javljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša ljubljena mama in stara mati
Zatisnili so oči in odšli v večnost dne 20. decembra 1%1.
J. :	•	:	>,!	• I	:	(1 ‘	:■	.
Pokojnica je bila rojena dne 30. oktob ra 1888 v vasi Zagradec-Fužina na Dolenjskem. Njen soprog John, naš dobri oČe, je umrl pred štirimi leti. V Sloveniji zapuš-šča nečakinje in druge sorodnike.
Pogreb je bil dne 23. decembra 19(il iz Zakrajšškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kal varija. Pogrebno sv. mašo je daroval Rev.
j ■
Raymond Hobart, ki je pokojno spremljal tudi na pokopališče, blagoslovil grob in molil pogrebne molitve. Iskreno hvaležni smo mu za vse to, posebno pa še za pogoste obiske v bolnišnici.
Globoko zahvalo naj prejme Rt. Rev. Msgr. Fuerst, profesor bogoslovja, ki je prisostvoval pogrebni sv. maši.
V času, ko smo izgubili našo mamo in najhuje trpeli vsled te težke izgube, so nam premnogi dobri sosedje in drugi pomagali, nas tolažili in storili toliko dobrega, da nimamo besedi, ki bi primerno izrazile vso našo hvaležnost. Vsem naj povrne dobri Bog!
Mrs. Cecilija Subellj, Mrs. Joseph Okorn in Mrs. Silvia Mataich so zbirale za cvetje in vence med sosedi in prijatelji. Naj prejmejo našo posebno zahvalo za to dobroto.
Toplo sc zahvaljujemo članicam po-
družnice Slovenske Ženske Zveze št. 25, ki so prišle k skupni molitvi sv. rožnega venca v pogrebni zavod in se skupno udeležile pogreba.
Naj prejmejo našo zahvalo vsi, ki so darovali za sv. maše za večno sreče pokojne, za cvetje in vence, ki so krasili njen oder in krsto, vsi, ki so prišli kropit, ki so molili za mamo in še molijo zanje, tisti, ki so se udeležili pogreba in končno vsi, ki so nam izrazili svoje sožalje, nam kakorkoli pomagali ali na kakršenkoli
način izrazili svojo ljubezen in spoštovanje pokojni materi.
Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu pa izrekamo naše priznanje za odlično ureditev pogreba.
A naša draga, nepozabna mama naj po čiva v miru in večna luč naj ji sveti! Trdno upamo, da je tako njej kot pokojnemu našemu očetu Vsemogočni Gospod dodelil mesto med svojimi izvoljenimi. Mi pa b orno ohranili naše ljubljene starše v spominu največje hvaležnosti do konca naših dni.
Hvala, debti oče naš in mama!
Vso ljubezen sta nam dala, vse moči in vse skrbi.
Rajski mir, nebeška sreča, naj vaju spremlja v večnosti.
Žalujoči:
hčeri, MRS. JOSEPHINE MOLE in MRS. ALICE PAVLIC
sin JOHN
zeta JOSEPH in MIKE vnukinja LORETTA in vnuk THOMAS
Cleveland, Ohio, 30. januarja 1962.

■ j
i


M
■i



•i-
'V\'
Ni
sem ga prihranil samo za sanje. Saj je smešno slišati, toda res je. Tudi v tem je bila podlost, toda vendarle. . . —
Vijoličasta črta stisnjenih ust ji je rezala obraz. Vedela je, da čaka, da bi mu šla nasproti in mu pomagala sprožiti lok sanjskega mostu, ki ga je napenjal od svoje strani. Vendar ni mogla ganiti, bila je priklenjena in prikovana na svojo mesto, na drugem bregu. Vsak most je bil zdaj brez pomena.
— Vem, da vohuni, on in
Cestnik in rada bi me prignala v kot kakor nekoč Razpeta. Iz tistega kota ni več izhoda. Človek v tem času nič več ne pomeni, celo njegovo pehanje je poskušanje izstrgati iz sebe, kar ga veže na nekdanje osnove.. Potem bi bil manj sumljiv, mogel bi se okleniti nove, hladne stvarnosti, ki nima nikjer stika z ljubeznijo. Mnoga časa sem zabil s tem poskušanjem, zdaj vidim, da sem se mučil zaman.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
potovalne informacije vozni redi zveze
potni listi — vizumi izmenjava denarja hoteli
vozni listki
Vi stavite vprašanje
ta mož ima vse odgovore:
On je vaš potniški zastopnik. V mezincu ima cel koš informacij — o Jugoslaviji. In Swissair sodeluje z njim, da vam nudi hiter polet do Beograda in Zagreba. Letite v razkošnem DC-8 Jetliner-ju, ki ima hitre zveze do vašega cilja. In z nami, sleherno miljo v zraku, gostoljubna Swiss-Care, skrbi za vse vaše potrebe. Torej, ko mislite na potovanje v Evropo, obiščite moža z vsemi odgovori vašega potovalnega zastopnika. Ko njemu prepustite vse delo za u-reditev potovanja, vi tembolj uživate prijetnost vožnje.
Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave., Cleveland, O., SU 1-5880
■h SWISSAIR
SWI5SCARE • WORLDWIOB
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.17002 Lakeshor« Bird.
Pokličite podnevi ali ponoči HEndergon 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
.	’ ■' ; /1 v' U- ' ' ::.r 'v1’
1906
1962
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnih src naznanjamo sorodnikom in znancem, da je po dolgi bolezni, mirno v Gospodu zaspal moj sin in naš brat
JOHN SRAY
ki je izročil Bogu svojo blago dušo dne 7. januarja 1962, truplo smo pa izročili materi zemlji dne 9. januarja na Kalvarija pokopališču.
Nepozabni sin je bil rojen v Clevelandu, v Newburgu, in ob času smrti star 55 let.
Iskreno se zahvalimo Father Cimpermanu za podeljene sv. zakramente malo pred smrtjo, za darovano sv. mašo za-dušnico in spremstvo do groba.
Srčna hvala sorodnikom in prijateljem, ki so ga kropili, molili za njegovo dušo in ga spremili do groba.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, in vsem, ki so položili šopke cvetlic ob krsti.
Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili na zadnji poti. Hvala nosilcem krste.
Prav lepa hvala vsem, ki so na dan pogreba dali avtomobile brezplačno na razpolago in tako pripomogli, da se je toliko ljudi udeležilo žalnega sprevoda.
Vsem, ki so nas v času žalosti tolažili in bili nam v pomoč, izrekamo najlepša hvala. Bog naj bo vsem plačnik.
Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in za naklonjenost.
Ti moj ljubljeni sin, naš nepozabni brat! Veliko si trpel v času dolge bolezni. Sedaj si rešen zemeljskega trpljenja. Tvoje telo mirno počiva poleg očeta, duša pa naj raj nebeški uživa. Saj, ko pride tudi za nas poslednji čas, bo Bog v nebesih združil nas. Naj Ti sveti večna luč in na svidenje nad zvezdami, tako križ nam sveti govori.
Žalujoči ostali:
KRISTINA S RAY, mati STANLEY, LOUIS, brata
MARY, por. JANEŽIČ, JOSEPHINE, por. JANEŽIČ, ANTONIA, por. SIUPAN, ANN, por. MAUER, CHRISTINE, por. LOZAR, sestre OSTALO SORODSTVO
Cleveland Ohio. 31. januarja 1962.