GLASILO SOČIALlSTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBCINE VRHNIKA LETO VI. ŠTEVILKA42 MAJ 1978 TITO - MAJ - MESEC MLADOSTI i i Po tem, ko je štafeta mladosti z naj-lepšimi željami tovarišu Titu za njegov bližajoči se praznik prenoćila v Horjulu, so jo v jutranjih urah 6. maja — to je na dan, ko praznujemo občinski praznik — mladi pripeljali na Vrhniko. Številni pionirji, mladinci, pripadniki JLA, pred-stavniki družbenopolitičnega življenja in drugi občani so jo pričakali pred domom JLA, kjer so pionirji pripravili kratek kulturni program. Štafeta je po pozdravnem govoru, ki ga je imel pred-sednik Občinske konference SZDL Drago Debeljak, pozdravnem pismu tovarišu Titu in že omenjenem kulturnem i programu, v katerem je sodelovala tuđi godba ZKO Vrhnika, nadaljevala pot proti Logatcu. pnoatni govornik "na skupščfnl je bil predsednik SO Vrhnika, tovariš Vladimir Mejač, kulturni Pr>m2 recitacljaml pa je Izvedel Oktet Kašča Iz Verda. 4* i fra2nuiemo občinski praznik v spomin na dan, ko so borci Hercegovske divizije tega dne £». leta osvobodlll naše mesto. Slavnostne seje delegatske skupščlne In družbenopolltlčnlh or-*h ♦ •,?,•• P0'8«! drt»9"tov In ostalih družbenopolltlčnlh delavcev v naši občlnl udeležlll tuđi «astavnlkl sosednjlh občln In predstavnik ladje Vrhnika. HlIHbJŠE REŠEVANJE NALOG Z okrepljeno aktivnostjo in povezanostjo vseh sil aatakltu ° *™?,ndatno obdob|e novoizvoljene dele-vanl«t«H 1 ćl1e 8e'" Pri6el° na Polovici Izpolnje-pa že Onrft°?nePa načrta rMV°Ja občlne, prav ta kl llh h« . Jw|e fllavne nal°S« I" razvojne nacrte, ki jHibo potrebno opraviti. - knu'*-! ilh bosta morala Skupščina in Izvršni svet ti «n «.v !nl or9an Skupščine v tem obdobju realizira-lz'vr*„ e in bodo terjale od delegatov in članov divi c«^ sveta kar naJveč naporov in angažiranosti. Na k vi iseji skupščine je predsednik Izvršnoga sveta Franc treha n6C na?tel le nekai najaktualnejših nalog, kl jim bo dejal-Posvetlti kar naiveć pozornosti in je med drugim rno'n'«1?0^06111 Industrijskoga razvoja ugotavlja-talno i„ I*naSI občlnl možnost za razvoj le kapl-rov bo treK2lvna in ćl8ta Industrija. Veliko već napo-preblv«u^a p?8votltl »"<*' preuamerjanju aktlvnega nffiST?1 da " *>o v vešjl merl zaposlovalo v do-de,o °°? u - *"'le tr«nutno već kot polovica naših T"lh.' u<« »poslana v drugih občlnah. zvoianhrt"'6m letu mora"io izdelati tuđi program ra-deiavm,!;!1 v katerem moramo opredeliti kot prednostne nenoc£!! predvsem uslužnostno obrt in tisto obrt, ki je £°s^no vezana z združenim delom. boli »i« . ,'u koniunalne dejavnostl v obćlnl naj-nalnl rm Jamo- Lanko govorimo o kritični komu- stanleT6?1'^110811 ne samo ve*i|h nasel|l' sa) le nlh aieimL še v manj5lh rtaseljlh ozlroma krajev-feševaS. ?tln- Pol8l krajevne skupnostl In v|Oflo nohV.-i r""80' svet bo moral pri tem odigrati """uanlka ln koordlnatorja akcl|e, za katero pa bo Imela nedvomno največjo zadoliltev Samoupravna komunalna Interesna skupnost, preko ka-tere bodo po delegatskom sistemu TOZO In KS uve-IJavlJale svoj vpllv. Tudi področje gospodarjenja s stavbnimi zemljišči bo v novem mandatnem obdobju problematično. Izvršni svet je ugotovil, da komunalni prispevek ne pokriva niti polovico stroškov komunalnoga opremljanja zemljišč. Tako bo naloga Izvršnega sveta tudi ta, da bo za to področje predlagal, ob sodelovanju SKIS, novo visino ko- munalnega prispevka. Pri tem pa moramo upoštevati to, da je bil izračun komunalnega prispevka narejen že pred 4 leti in kasneje ni bil usklajen z rastjo gradbenih stroškov. Vsl ti problemi na področju komunalne dejavnostl so dobili z zakonom o komunalnih dejavnostlh po-sebnega družbenega pomena In z zakonom o upravljanju In razpolaganju s stavbnimi zemljišči popolnoma nov, kvalltetnejši samoupravni način reševanja, temu pa se bodo morali prilagoditi tudi nekaterl upravljalcl komunalnih naprav, saj tudi ti nastopajo kot kreator] I v temeljnih eno ta h In skupš-člni SKIS, ne morejo pa biti oni tišti, ki bodo odloćall o namembnostl sredstev. Izvršni svet bo uskladll in predlagal skupaj s Komunalnim podjetjem Vrhnika pravilnik cen za voda-rino in kanalščlno; predlog je že dalj časa v razpravl, vendar nl bil sprejet. Z novim pravilnikom bo zlastl določeno, katera sredstva in koliko se uporabljajo za posamezne namene (tekoče vzdrževanje In raz-šlrjena reprodukcija) in kdo z njimi razpolaga. Na področju urbanizma bo Izvršni svet poleg stalnih nalog spremijanja izdelave zazidalnih načrtov sodeloval tudi pri izdelavi urbanističnega programa občine. Že v letošnjem letu mora biti sprejet nacrt opredelitve stavb-nih zemljišč in zemljišč za druge namene — npr. kmetij-stvo, gozdarstvo. Do konca leta mora biti izdelan tudi družbeni dogovor o pristopu k izdelavi prostorskega plana občine Vrhnika, ki bo podrobneje določal usmeri-tve na področju gospodarjenja s prostorom do leta 1985 in bolj osnove do leta 2000. S tem borno opredelili politiko nadaljnje stanovanjske izgradnje na področju naše občine. V srednjeročnem programu stanovanjske izgradnje smo predvideli izgradnjo 322 stanovanj v blokovni gradnji. Vendar pa ta plan ne bo v celoti realiziran, pa ne samo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, temveč tudi zaradi nedodelane urbanistične ureditve. Vlogo na področju stanovanjske izgradnje bo nedvomno odigral novoustanovljeni projektivni biro, ki bo z zaposlitvijo domačih strokovnjakov skušal najti specifičnim vrhni-škim razmeram primeme rešitve. To so le nekateri najpomembnejši problemi, saj tu nišo naštete pomembne naloge na področju kmetijstva, tercialnih dejavnosti, organizacije in kadrovske problematike tako v upravnih organih kot tudi v družbenih službah, naloge na področju družbene samozaščite in druge, ki jih bo izvršni svet kasneje opredelil v svojem programu dela.« Novolzvoljenl delegati na prvi skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Vrhnika (Fotografija: D. Todorović) 2 NAŠ ČASOPIS MAJ ji. Tudi letos kurirčkova pošta Pionirji nadaljujejo tradicijo kurirjev saj so kurirsko torbico varno nosili po nekdanjih kurirskih poteh Tudi letos so pionirji nosili mimo zased, nevarnosti, od javke do javke, partizansko kurisko torbico, s pozdravi in najboljšimi že-Ijami tovarišu TITU, za njegov 86. rojstni dan. Na svoji poti so kurirji morali premagovati številne ovire in te-žave, in tako kot pravi kurirji, so se morali poslužiti, vseh svojih zvijač, ukan in iznajdljivosti. Na teh svojih poteh pa pionirji obujajo spomine na nekdanje partizanske kurirje in obenem r Skupina šestnajstlh kadetov — vezistov srednje vojne teh-nične sole JLA iz Beograda, pod vodstvom kapetana Ratka Pečenčića, ki je bila na stažira-nju v kasarni Ljubo Šercer v Ljubljani, je obiskala tudi Vrh-niko in obnovljeno kurirsko postajo na TV 17 Terenske kurirske zveze med NOB v drugih republikah namreć nlso bile tako razvite kot v Sloveniji. Na TV 17 so kadete sprejell prežlveli kurirji TV 17 In jih seznanlll z načinom In pogoji, v kakršnih so med NOB morale delovatl kurirske zveze. Po obisku TV 17 na Slemenih za Ljubljanskim vrhom so si mladi vezistl ogledali še muzej v gradu Bistra In njegovo okolico. J. V. spoznavajo, kako težko in odgovorno nalogo so med narodnoo-svobodilno borbo opravljali partizanski kurirji. še zlasti v ofenzi-vah so se kurirji težko prebijali mimo sovražnikovih položajev, zased in bunkerjev, poleg tega pa še težko otovorjeni s polnimi nahrbtniki literature za partizanske enote in aktiviste na terenu. Sovražnik jih je neprestano za-sledoval, napadal in jih skušal uničiti. Toda ni uspel; kurirske zveze so morale delovati po do-govorjenih javkah in urnikih. Borci kurirji so svojo nalogo uspešno opravljali zlasti zato, ker so se zavedali, kako velik pomen ima njihovo delo in ker so verovali v zmaqo in svobodo in so jim pri izvrševanju nalog pomagali aktivisti na terenu. Hrabrost, predanost borbi in vrhov-nemu komandantu tovarišu TITU, Ijubezen do domovine, bratstvo in tovarištvo, ki je imelo izreden pomen med borci in kurirji, jim je omogočilo, da so lahko preživeli vsa leta borbe in tudi uspešno opravili vse svoje naloge in dolžnosti. Letos so kurirji iz naše ob-čine sprejeli kurirsko torbico od logaških vrstnikov prav na TV 17, to je na Slemenih za Ljubljanskim vrhom na kraju, kjer so med 2. svetovno vojno imeli kurirji svojo postojanko in skrbeli, da je pošta pravo-časno prišla na pravo mesto. Od te kurirske postaje so vodile poti preko Dolomitov na Gorenjsko in proti Primorski. Pionirji — kurirji so torbico od-nesli z TV-17 na Pokojišče in nato v Borovnico, kjer so ji pionirji pripravili lep sprejem in je bila nato skrbno spravljena med prvomajskimi prazniki. Iz Borovnice pa je preko Ljubljanice kurirska torbica potovala do Bevk, Sinje Gorice in nato na Vrhniko, kjer so jo pričakali številni pionirji, nato pa je nadaljevala pot po naši občini proti Horjulu, kjer so jo prevzeli pionirji kurirji iz viška občine. T. H. Vrhniški kurirj! so letos prevzeli kurirsko torbico od svojih vrstnikov iz Logatca na TV 17 in jo nato varno nosili skozi občino (Fotografija: M. Borčić) Skrb za spomenike in obeležja NOB Vse bolj postaja to naloga mladih, saj je tl ^^mm^w^m^^^^^^^^^^m^^^^^n^nWnmW Jote Vintar, s partizanskim imenom Strnad, je stopil v partizane v vlogi kurirja dvainštiridesetega leta. Kurirska pota so jih vodila po Notranjski. Najtežje so preha-jali čez železniško progo ob Vrhniki, kije bila stalno minirana in zastražena. Najhujše je bilo to, da so Italijani posekali drevesa ob progi sto, dvesto in ponekod tudi tristo metrov od proge. Tako so iz bunkerjev, ki so stali ob progi, lažje videli. Tudi bunkerji, ki so stali ob progi, so bili na gosto razvrščeni, saj je bila največja razlika tristo metrov. Mine, ki jih je nastavlja! sovražnik, so cfe-lovale tako: prvo mino so privezati za količek ter nape-Ijali žico na drugi količek. Če je kurir potegnil žico za seboj, se je mina vžgala ter kurirja vsaj ranila, če ga ni ubila. Druga mina pa je imela zgoraj tri rogljičke. Ko je kurir stopil nanjo, je skočila iz zemlje kaka dva metra visoko ter eksplodirala. Tako vidite, kako so bila nevarna ta kurirska pota. Seveda so mine kurirji znali tudi ra-zmontirati. Opazovali so jih ter gledali, /c/e nastavljajo mine in kako. Največkrat so s sabo vzeli žeblje ter jih vtaknili v posebno luknjico, tako da mina ni mogla eksplodirati. Hodili so tudi po poteh sovražnika, ki so vodila tako blizu bunkerja, da si lahko vrgel kamen vanj. Poleti je kar šio, kernišo puščalinobenih sledov, pa tudi spoznati je bilo lažje sledove partizanov ali Nemcev. Ko pa je prišla zima, si namesto prejšnjih dveh ur hoda, sedaj moral hoditi kar pet ur. Kurirji so se pri tem odlično znašli, saj so znali dobro mešati sledi. Delali so velike ovinke, kroge ter preskoke, da jim zlepa nisi mogel priti na sled. Zato so se kurirji pripravljali na zimo ćelo leto. Nekega dne so se odločili, da postavi jo brunarico (TV-17). Imeli so le sekire ter žago amerikanko. Po bruna so morali hoditi daleč v gozd, saj bi sovražnik lahko kaj posumil ter napadel kurirja, če bi sekali preblizu. Ko so bile stene narejene, so jo prekrili z lepenko, ki sojo našli na pogorišču. Odpogorišča so prinesli tudi sod od bencina, ki jim je rabil za peč. Ležišča so bila narejena iz smrekovih vej, a ne na tleh, saj je bilo ležišče povzdignjeno. Zraven brunarice so si postavili taboriš- če. V brunarico skoraj nikoli nišo zahajali, saj so jo imeli res za najhujše trenutke. Tudi pot do taborišča je bila zmešana, če bi pa kakšen Nemec vseeno prišel preblizu taborišča, bi eksplodira! na minah, ki so bile nastavljene blizu brunarice. S tovarišem sva se vseeno preselila v brunarico, pripoveduje Strnad. Nekega dne nas je obiskala neka tovarišica, ki je ostala pri nas le en dan. Najbolj je skrbela za knjigo o zgodovini komunizma. Zaradi ofenzive so imeli vsi kurirji vse pripravljeno za takojšen premik. Tistega dne pa se zaradi tovarišice nisva pripravila. Nenadoma smo začuli vpitje gozdnih delavcev, ki so poganjali živino. S prijateljem sva šla pogledat kaj je. Tedaj sem zagledal nekega nemškega oficir ja, ki je stal za skalo. Hitro sem ga pokazat prijatelju, nato pa sva se spustila v dir. Oficir nama je mahal, najprideva k njemu, a sva tekla karnaprej. Tedaj sem pritekel ravno pred mitraljeze, toda komandant za skalo je karnaprej ponavlja/, ne streljajte, ne streljajte! Pa saj tudi ni bilo potrebno, saj sem imel takšen zalet, da sem kar preskoči! domobrance na tleh. Moj prijatelj je z t zostrelko hotel streljati na oficirja, a mu je zaskočil Nekaj časa jo je popravljat, potem pa je spet pritisni! i petelina. Toda spet mu je zaskočila. Potem se je pogn v beg. V brunarico sva prišla vsak z druge strani, tal da sva oba mislila, da so domobranci. Ko sva se spol nala, sva začela pospravljati najnujnejše reci. Na hffl sem potegnil odejo s postelje ter vzel šotorsko plahti brez katere ne bi mogel hoditi na kurirska pota. Pote sva zvedela, da domobranci nišo naredili velike škod Bili so jezni na oficirja, ki jim ni pustit, da bi streljali' naju dva. Zvedela pa sva tudi, da so so domobran vzeli nekaj papirjev ter knjigo tovarišice, ki jo je pusi na štoru. Ko so hišo hotelizažgati, jim tega spetnipuS oficir. Kasneje sva zvedela, da so brunarico ali posta TV-17 le zažgali. POMPE UROŠ, 3. Osnovna šola »Janez Mral Vrhnil *j^ urediti in zamešati. Tudi oskrbovanje z vodo ni bilo tako enostavno. Točila sta jo v Hrencovi jami ali Košeljevki. Vedno je eden stražil, drugi pa vodo v jami točil. Pozimi na srečo vode ni bilo treba nositi. Topila sta sneg in tako pridelovala vodo kar v taborišču. Kuhala sta navadno le v mraku, zjutraj in zvečr, če ništa bila na poti. Preko dneva je bilo treba kuriti brez dima, ponoči ogenj zakrivati. Drva sekati daleč proč in jih nositi v taborišče, da v blizini ni bilo nobenih sledov človekovega bivanja. Kako skrbno je bilo kurirsko taborišče zakrito pove primer, da je borec Šercerjeve brigade in kasnejši kurir TV 17 SLAVC, približno vedel za taborišče In v snegu po sledeh iskal kurirja. Če-tudi izkušen partizan In vešč metod partizanske konspiracije ter Centralna gaz Je bila vedno napravljena v določeni oddteljenosti mimo taborliča, tako, da bi podnevl zasledovalce lahko že od daleč opazila, pa tudi morebltne pobočnice glavne zasledovalne kolone. Zgodaj zjutraj je bilo treba posp«rvltl taborišče In opremo In pripravljen oprezati za morebltnlmi ptesene-čenJS. V kasnih popoldansklh urah In ponoči, ni bilo tako tvarno. Italijani In ćelo belogardisti se v takem času običajna nišo spuščali v zasledovanja. Sicer pa so se ponoči še partizani, va-jeni gozda In razmer v njem, težko gibali. Za vsak primer sta no-tranjo gaz k taborišču malo pred samo postojanko še minirala z bombaml, minami, kl sta jih dobila na nemški razmejltvenl crti v Dolomltlh. Izdelovanje takih varnostnlh gazi je zahtevalo dodatnih naporov, novih kilometrov naporne hoje v veilkem snegu, ter s težkimi tovorl na hrbtu. To pove že podatek da v kopi .em, suhem vremenu opraviš pot od Košeljevke do železniške čuvajnice na Mirški poti z vsemi ukrepi opreznosti v pičlih dveh urah. Z.r \s isto pot, pa je bilo potrebno v meter visokem snegu celcu kar pet ur, če si hotel sledi tudi vamostno Mirška čuvajnica. Ob njej je bil stalen prehod večjih partizanskih enot saj je bil železniški čuvaj zanesljiv sode'avec partizanov. V neposredni blizini je postavljeno obeležje »Partizanski prehod 41 — 45« prikrivanja sledov, ju ni našel. Sam je kasneje pripovedova je Iskal po sledeh ure in ure, pa še mu je navsezadnje IsK končalo tam kjer je pričel. Taborišče ni našel. Prava sreča in velika pomoč so bile kurirjem pozimi gazi, ki so gozdovih napravile partizanske ali pa sovražne patrulje. El vredne so bile gazi Italijanov ob progi, kjer so večkrat lovili divja< vleke in gazi domačinov, ki so ob porgi vlačile les. Kurirska gaz enostavno vključila v take gazi in sled je bila hitro zamešana. Največ sicer kratkega zadovoljstva pa je prineslo snežel času, ko so bile naloge na zvezah že opravljane in sta se ki vrnila v taborišče ter je njune sledi v celoti zametlo. Vse sle< bile zakrite in varneje sta se počutila. Pa tudi v taklh sltuai nevarnosti nišo bile izključene. Nekoča sta kurirja Matevž in Strnad tako priliko izkoristila za v streljanju. Zapadlo je veliko novega snega. Svoje naloge sta že < vila. Veje smrek so bile pobeljene in povešene skoraj do tal. Tak< beljena in s snegom nabita narava že sama po sebi poskrbi za d nje ropota, zvoka in ćelo streljanja. V bližnjo, globoko dolino si spravila na preizkusno streljanje. Postrelila sta vsak po deset nat in ugotavljala kdo je boljši strelec. Čez dve uri po teh »vajah« sta rala na pot. Presenećena sta dobrih 300 metrov od taborišča nal na široko, v snegu zgaženo stezo Italijanov, ki so ravno takrat »h li« na tem področju. Sreča v nesreći, strelov prav zaradi veli' snega nišo slišali. Vsa spretnost, prevldnost, pripravljenost In trdna volja p' sati še tako težke napore, se prebijati skozi prežeče nevarrt ob stalnem srečavanju s sovražnlml patruljami in zasedarf območju železnice, ceste in v Dolomitlh, pa ne bi zadostoval kurirji ne bi imeli izdatne materijalne In moralne pomoći pri n zavednih in tudi hrabrih sodelavcih, aktlvistih na vrhnlške« renu. Kurirji TV 17 In tudi prva kurirja te postaje, sta imela pri vso podporo in zaslombo. Brez teh naših zares dobrih ljudi zveze ne bi delovale tako kot so in kot je bilo to tedaj nujn' trebno. / (Nadaljevanje prihod' NAS ČASOPIS t . ___ ■ Razširitev proizvodnje v TOZD Fenolit Borovnica i' »Novogradnja dveh obratov in rekonstrukcija obrata v vrednosti preko 400 milijonov dinarjev bo skoraj trikratno povećala proizvodnjo smol jttonit — TOZD Fenolit Borovnica, kl trenutno zaposluje 240 jjavcev se je razvila Iz obrtniške delavnice za proizvodnjo ba-jijitov v Borovnici, kl je nastala leta 1953. V letih razvoja je nadala industrijska proizvodnja već vrst tlpov fenolnih smol in jpašnjl proizvodi Fenolita pokrlvajo znaten del potreb po ten o>izvodlh na jugoslovanskem tržišču. g' ■aradi premajhnih zmogljivo-d strojnih naprav pa se proi-3[>dnja ne more večati, čeprav „ahko prodali še znatno večje kdčine svojih proizvodov, prav Jjo Pa bi nekatere tipe smol I(ko tuđi izvažali. V zadnjem sSu so se pokazale na tržišču tone potrebe po novih izdelkih ^etičnih smol, zlasti furanskih *ol v livarstvu in epoksidnih ol v gradbeništvu in elektroin-ptriji. ^bstoječa Infrastruktura v ^ TOZD pa žal ne zadošča potrebam po večji proi- zvodnji, prav tako pa so tuđi strojne naprave že istrošene in deloma tuđi zastarele kar nedvomno zavira večanje proizvodnje. Ker pa samo po-samezne rekonstrukcije ne morejo Izboljšati stanja in pri-spevati kvečji in boljšl produktivnosti, je edina in najboljša možnost nedvomno ta, da v TOZD Fenolit zgrade na isti lokaciji nov obrat z modernimi napravami in z vso potrebno infrastrukturo. Raziskava tržišča je pokazala, da se bo poraba fenolnih smol v Jugoslaviji v letih od 1975 do 1985 povećala dvakrat, za prav toliko tuđi poraba furanskih smol, poraba epoksidnih smol pa ćelo za trikrat. Tuđi to so po-datki, ki nedvomno govore v prid gradnji novih kapacitet, ki bi omogočale, da bi v Fenolitu proi-zvedli zadostno količino smol, s katerimi bi lahko pokrivali vse potrebe na domaćem trgu, dolo-čeno količino pa tuđi izvažali. V izdelavi preliminarne studije za izgradnjo novih obratov sintetičnih smol so se tuđi odločili za tište tehnološke postopke in naprave, ki bodo omogočale proizvodnjo sintetičnih smol z minimalno možno količino odpadnih snovi. Tuđi obrat za čišćenje odpadnih vod je zasnovan na trenutno najmodernejši teh- nologiji. Vse odpadne pline pa bodo očistili prašnih delcev z avtomatskimi filtri, drugih primesi pa ti plini ne bodo vsebovali. V tem skopem pregledu ekonomskih vidikov projekta nove investicije v Fenolitu je nedvomno potrebno poudariti še na-slednje: pjedračunska investicija (vanjo so šteta osnovna, obratna in neinvesticijska sredstva) znaša nad 400 milijonov dinarjev. Vrednost investicije je razdeljena na novogradnjo dveh obratov in pa rekonstrukcijo že obstoječega obrata za proizvodnjo fenol-formaldehidnih smol; novogradnja prve faze, ki naj bi bila zaključena do leta 1980 v vrednosti preko 300 milijonov dinarjev in rekonstrukcija starega obrata — ta naj bi bila dokon- čana leta 1983 — pa v visini približno 40 milijonov dinarjev. Predviđeni viri financiranja za celotni projekt so naslednji: sredstva TOZD Fenolit oziroma DO Donit in SOZD Polikem zna-šajo nekaj nad 27 odstotkov, bančni krediti za osnovna in obratna sredstva v visini nekaj nad 51 odstotkov, ostalo pa so devizni krediti. Proizvodnja sintetičnih smol je ne samo v republi-škem ampak tuđi v medrepu-bliškem družbenem dogovoru uvrščena med prioritetne proizvodnje v srednjeročnem razvojnem programu bazične kemične industrije. Tako se razvojni nacrt Fenolita vklju-čuje v skladu s sprejetimi re-solucijami in družbenimi plani razvoja tako SR Slovenije kot tuđi SFRJ v razvoj slovenske kemične industrije sintetičnih smol saj predvidevajo, da se bo količina proizvedenih smol od sedanjih cea 10.000 ton letno dvignila na 25 do 30.000 ton letne proizvodnje. Izdelani projekt razvoja kaže na možnosti oplemenitenja domače surovinske baze — zlasti fenola, fortnaUna, furfu-rilalkohola in drugih in bo jugoslovanskim predeloval-cem omogočal redno pre-skrbo s temi surovinami, s tem pa se bo zmanjšala njihova odvisnost od uvoza in odliv deviznih sredstev, kar bo nedvomno povećalo ekonomičnost in konkurenčnost na tujih tržiščih. T. H. CILJ PROGRAMA RAZVOJA - 15 TELEFONSKIH PRIKLJUCKOV NA 100 PREBIVALCEV Telefonski naročniki bodo s podpisom samoupravnega sporazuma omogočili povećanje in izboljšanje telefonskih zvez Skupščina Območne SIS za PTT promet je spodbudila akcijo za podpisovanje samoupravnega sporazuma o financiranju razvojnega programa PTT kapacitet med uporabnlki ptt storitev I. skupine, to so telefonski naročniki s telefoni v sta-novanjih. Izvršni odbor Območne SIS In samoupravni organi Podjetja za ptt promet Ljubljana kot izvajalci pripravljajo s pomočjo družbenopolitićnih organizaclj In občinskih skupš-čin podpisovanje sporazumpv. Območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet je sprejela temelje srednjeroč-nega plana za razvoj ptt kapacitet in nato samoupravni sporazum o financiranju programa razvoja. S programom so si izvajalci — ptt delavci — zadali cilj doseći 15 telefonskih prik-Ijučkov na 100 prebivalcev oziroma povećati število telefonskih priključkov od 51.880 na 103.240 ob koncu planskoga obdobja 1976-1980. Da bi dosegli cilj, je treba graditi in povećati ptt zgradbe, kabelsko omrežje, telefonske centrale In druge Investicije. Po izračunlh v 'etu 1975 jeza Izpolnltev nacrta potrebnih 1.255 milijonov dinarjev. Uporabnlki °odo prispevall 32% sredstev, 34% zagotavljajo Izva-19lc! delavci Podjetja za ptt Promet Ljubljana in 34% jediti, ki jih najema podjet. J-. Organizacije združenega ■ in druge organizacije združujejo sredstva že od 1976 dalje. V mesecu maju bodo naročniki prejeli pismo s samoupravnim sporazumom o financiranju programa razvoja ptt prometa in izjavo o soglasju. Izvršni odbor Območne SIS za ptt promet in izvajalci ptt delavci so prepričani, da bodo telefonski naročniki podpisali samoupravni sporazum, ker bodo s tem omogočili povećati in izboljšati telefonske zveze. Sedanja obremenjenost telefonskih central je tolikšna, da ni mogoče zagotoviti kvalitetnih zvez, in še manj ustreči števil-nim prosilcem za telefonski priključek. Prlspevek znaša 10 par za opravljeni Impulz. Ali druga-če, naročnlk, ki bo izkorlstll le 50 Impulzov, kl so že vra-čunani v naročnlni, bo pri-speval 5 dinarjev. Prlspevek bo prikazan v računu ptt storitev pod šifro 64, ker se za združena sredstva vodi po-seben račun. Območna SIS za ptt promet in izvajalci ptt delavci sože do-slej vlagali velike napore in sredstva za povećanje in izgradnjo objektov in si prizade-vajo zadovoljiti potrebe. Ven-dar podjetje z lastnimi močmi ne more dohitevati družbenega razvoja in premagovati težav, ki so pri uresničevanju srednje-ročnega nacrta. Tem prizade-vanjem so se pridružili poslovni partnerji Iskra, Tegrad, PAP, Elektrotehna in SGP Grosup-Ije, s katerimi je ptt podjetje podpisalo sporazum o poslovnem sodelovanju. Čeprav so ptt delavci ob zaključku preteklega leta morali ugotoviti, da zaosta-jajo pri uresničevanju investicijskih načrtov, upajo, da jim bo s sodelovanjem vseh interesentov, predvsem pa krajanov, uspelo doseći za-stavljenl cilj. Na koncu je potrebno poudariti, da krajani prvič neposredno združujejo interese in sredstva v neki SIS, v tem pri-meru v Območni SIS za ptt promet Ljubljana. S podpisom samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja bodo prispevali k izpolnitvi nacrta in dali priznanje PTT delavcem za njihova prizade-vanja jn razvoj dejavnosti. V mesecu maju bo skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana. Delegati bodo razpravljali o srednjeročnem nacrtu razvoja ptt kapacitet in na tej osnovi sprejelf sklepe za njegovo uresnlčevanje. PODJETJE ZA PTT PROMET Ljubljana Li 1978 3 nas Časopis MAJ Letošoji rtagrajenci ob 27. aprilu in 1/maju Srebrno priznanje OF so letos prejeli 3 posamezniki in 2 društvi. Srebrni znak sindikatov pa 1 OOS in 8 sindikalnih aktivisfov Kot vsako leto doslej smo tuđi letos ob 27. aprilu, Dnevu OF in prazniku SZDL kot naslednice OF in 1. maju, delavskem prazniku, podelill Srebrna priznanja Osvobodllne fronte in Srebrne znake sindikata. Prvih, to je Srebrna priznanja OF, smo letos podelili pet in so jih prejeli: — Osnovna šola Borovnica za dolgoletno uspešno sodelova-nje in povezovanje z življenjem in delom v krajevni skupnosti Borovnica — Gasilsko društvo Zaplana ob praznovanju 5. obletnice nastanka predvsem kot spodbuda za nadaljevanje dosežkov ustvarjenih v relativno kratkem obdobju obstoja — tovariš Merlak Franc iz Dola pri Borovnici za zasluge v NOB in aktivno družbenopolitično delo v povojnem času — tovariš Matko Dobčnik iz Dragomerja za izredno požrtvo-valno in uspešno družbeno in politično delo tako v krajevni skupnosti kot tuđi na širšem nivoju — tovariš Milorad Borčič za dolgoletno aktivno delo na po-dročju športa in fotografiranja razvoja in vseh dogodkov v občini. Srebrni znak sindikata pa je letos prejela ena osnovna organizacija oziroma sindikalni moški pevski zbor LIKO Verd in 9 zaslužnih sindikalnih delavcev: Rezka Zore Oskar Brodnlk Alojz Sivka Jože Portuna — Janez Petrič — Janko Dobrovoljc — Podgornlk Ivanka — Jakob Baksa Moški pevski zbor LIKO Verd Jakob Baksa Končno je tuđi llgojnska šola dobila del nove strehe If tem bo prav gotovo za nekaj časa rešena propadafij Dobro se vidijo liše na fasadi, kl so nastale zaradi hud« zamakanja, kateremu je botrovala že povsem unlčtf streha (Fotografija: D. Todorovlć) Delovna akcija vrhniških mladincev 24 mladih je poskrbelo za čistejšo oko doma Krajevne skupnosti, Cankarjevega £ menika in grobnice na Prči____ Komisija za MDA pri osnovni organizaciji ZSMS Vrhnika je boto, dne 8. aprila 1978 organizirala delovno akcijo. Zbor je bil ob 9. uri, zbralo pa se je 24 mladincev in mladink. Ker je primanjkovalo orodja, so ga nekateri prinesli s seboj. Vsi pripravljeni, da čim prej popri-memo za delo, smo najprej očistili okolico doma krajevne skupnosti. Zalili smo rože v betonskih posodah, . pograbili pesek in pobrali vse odpadke, nato pa smo raztovorili še nove stole za dvorano doma krajevne skupnosti. Štirje mladinci in mla-dinke pa so očistili še okolico Cankarjevega spomenika. Po krajšem počitku smo ponovno naredili zbor fn z zastavo na čelu krenili na Drčo, ki je bita tudl glavni cilj naše delovne akcije. Sklenili smo, da po zimski osamelosti očistimo okolico spomenika, pograbimo pesek In posadimo novo cvetje. Ko smo prišli do grobnice, nas je presenetll hlađen in močan veter, zato smo hitro poprljell za delo. Prljetno nas je presenetila dobra gospodl-nja, ki nam je prinesla toplo kavo. Dala pa nam je tuđi nekaj gnoja, da smo lahko pognojili zasajeno cvetje. Nakupili smo 50 rdečih vrtnic, klsmo jlh posadili v obliki peterokrake zvezde. Pri sajenju «ta pomagali dve vrtnarkl. P< smo vse odpadke, pofl llstje In drugo navlako, p1 tli stopnice, nasuli pes« steže, kl jih je pozlml t dež. Potl smo zavaravali1 menjem, da ne bi dež pon< izpral vsega peska. Po končanem delu smo^ odšli do gostilne »Kranjc<;< nas je že čakalo okusno pri) Ijeno kosilo. ! Delovna akcija je trajal' devete do štirinajste ure, to) ur. S to delovno akcijo naj' spomnili vseh borcev, ki $' tvovali svoja življenja, da so ustvarili lepšo bodočnost. pa se tuđi čas repubiišK* zveznih mladinskih akcij, naj bi naša delovna akcija v« kot predpri prava za naslđ delovne akcije. Vrhniški mladinci f letos odšli na republlško1 dinsko delovno akcijo n« kine, zato vabimo vse ' dince m mladinke, kl bi * akcije radi udeležlli, da j< čas za prijave. Mladlnsk« lovna akcija na BrklnlK trajala od 25. junlja do 15< ANTON P^ Strelci v Verdu Tako se je na pobudo mladih v Verdu ponovno pričel- oživljati strelski šport. V minulem letu smo namreč sklenili, da v okviru osnovne organizacije ZSMS Verd ustanovimo strelsko sekcijo. Tako kot je vsak začetek težak, tuđi pri nas ni šio vse gladko in brez začetniških težav. Zavedati se moramo, da se pri tem športu rabi dražja oprema kot pri ostalih športnih dejavno-stih, na primer puške, tarče itd. Pri reševanju problemov smo se dogovorili, da borno poiskali pomoč tuđi pri ostalih družbeno-političnih organizacijah v krajevni skupnosti, žal pa je ostalo samo pri lepih besedah. S trdo voljo in požrtvovalnim delom smo morali kar sami odpraviti največ problemov s katerimi smo MED TRENINGOM 4_ Osnovna šola Borovnica Rezka Zore Gasilsko društvo Zaplana Oskar Brodnik Franc Merlak Janez Petrič Matko Dobčnik Janko Dobrovoljc Milorad Borčić Ivanka Podgornik Skupna naloga nas vseh je, da smo v vsakem trenutku ka' bolje pripravljeni na obrambo domovine. To pa lahko dose? na veliko načinov in eden teh je prav gotovo tuđi strelski A se srečevali. V zadružnem i smo si uredili strelišče, redno vadimo. V naših vrst? predvsem mladi, vendar bd veseljem sprejeli medse v* ga, ki se želi ukvarjati s tem» tom. Da bi vložen trud v šte*1 treningih tuđi ovrednotili ; pripravili strelsko prvei* Verda na katerem je med' zmagal Rudi Dobrovoljci mladincih je bil najboljši tf\ Bizjak in med pionirji je za*1 prvo mesto Janez Stime' ženski konkurenci pa je I mesto osvojila Šonja VfcJ Člani strelske sekcije pa snj udeležili tuđi mladinske (P, ske športne olimpiade, ki 'ft na Stari Vrhniki. I JANKO VID" Maj 1978 imaš Časopis Župan mesta Gonars s soprogo in predsednlk SO Vrbnika Vladimir Mejač med razgovorom (Fotografija: M. Borčić) Gostje iz Gonarsa so se tuđi tokrat ob koncu obiska na Vrhnlki odpetjali še v grad Bistra, kjer jlh je zopet havdušil grajskl vrt v vsej svoji pomladanski lepoti (Foto: M. Borčić) OBISK IZ POBRATENEGA GONARSA Pred prvomajskimi prazniki so nas obiskali predstavniki pobra-tenega italijanskega mesta Gonars. V razgovoru s predstavniki občinske skupščine so se zanimali predvsem za razvoj vrhniške občine, še zlasti pa za družbenopolitično ureditev občine v našem sistemu. Gostje in predstavniki Vrhnike so se tuđi dogovorili —obiskje bil predvsem namenjen temu dogovoru — da bodo Gonarsčani vrnili naš lanskoletni obisk v Gonarsu, na katerem smo se predstavili s kulturnim programom in nogometno tekmo, v mesecu juniju (po vsej verjetnosti bo to v soboto, 17. junija), ko se nam bodo tuđi gostje predstavili s svojim kulturnim programom in športnim tek-movanjem. V kulturnem delu srečanja bodo skušali kar najbolje približati našemu občinstvu kulturno izročilo iz Julijske krajine in Furlanije. »Mravlje« so nas spet obiskale Med prvomajskimi prazniki je bil v Verdu mladinski razisko-valni tabor Verd II. Proste dni je 20 gimnazijcev gimnazije Ivana Cankarja, 4 dijaki Tehniške srednje sole za kemijo, 3 dijaki šen-tviške gimnazije, 6 mentorjev sodeiavcev ljubljanske univerze in pa 6 raziskovalcev iz pobratenega Valjeva, preživelo med nami. Kot lani, so tuđi letos bili nastanjeni v zadružnem domu. V njem so si uredili prostore za počitek in ostalo dejavnost. Največ so mladi hodili po barju in okoliških hribih, le social-geografi so se potikali po vaši. f ovesnost ob 5. obletnici ustanovitve Gasilskega društva pred novim gasilskim domom v Zaplani (Fotografija: M. Borčić) p.obletnica gasilskega društva Zaplana jGasilsko društvo Zaplana praznuje letos 5. obletnico ustano-^■tve. v počastrtev tega jubileja so pripravili slovesnost, ki je F°vpadala tuđi s praznovanjem Dneva OF in Praznikom dela. Slovesnost v Zaplani se je pri-rela z veliko parado, katere so P udeležili predstavniki 18 galskih društev iz vrhniške in so-Sednjih občin, predstavniki po- bratenega gasilskega društva iz Črnuč ter predstavniki gasilskih društev iz Spodnje Idrije, Koba-rida in Hrvatinov nad Koprom, s katerimi goje zaplanski gasilci izredno dobre odnose. Slovesnosti so se udeležili tuđi predstavniki republiške Gasilske zveze s predsednikom tovari-šem Jernejem Četancem, pred-sednik občinske gasilske zveze tovariš Karei Mušič, predsednik Občinske konference SZDL tovariš Drago Debeljak, predstav- niki zavarovalne skupnosti TRIGLAV in številni drugi častni in podporni člani ter simpatizerji gasilstva. Na tej slovesnosti so člani Gasilskega društva Zaplana prevzeli nov gasilni avto in novo pionirsko motorno briz-galno. Razdeljeni so bili v naslednje interesne skupine: botaniki, favna sladkih voda, insekii, ke-miki, geografi, geologi in astronomi. Z akcijo so pričeli že lani, pa jim je zmanjkalo časa in svojega dela tako nišo mogli dokončati. Narejene nišo bile kemijske analize vode, kvantitativno določevanje favne sladkih voda, ostanki viso-kega barja in podobni problemi, zato so se letos spoprijeli z njimi. Seveda nišo ves čas porabili le za delo. Tuđi na sodelovanje z mladimi iz Verda nišo pozabili. Skupaj smo zaplesali, kresova-li, odigrali košarkarsko, nogometno in odbojkarsko tekmo, ter se pomerili tuđi v kvizu. Bilo je res prijetno. Kar živahnejši je bil Verd, ko smo gostili te mlade, živahne in predvsem radovedne raziskovalce. In zakaj »mravlje«? To je njihov simbol. Po zatrjevanju njihovega vodje so bili tuđi pri delu pridni in uspešni kot mravlje in si takih taborov še želijo. H. G. Malokatera krajevna skupnost se lahko pohvali, da Ima tudl I °i park. Čeprav bi morali biti ponosni nanj, pa smo ga zadnja , j* zelo zanemarili in ga pustili, da je propadel. Letošnjo po-™ad, pa so se ga le usmlllli predvsem starejši krajanl, ki imajo ^toel In čut za urejeno okolje in ga s prostovoljnlm delom lepo * LEPOSLOVJE Mladinsko: Mihiiilovič F..-1.. Ivanovna: Miška dolgorepka Veme J.: Otočje v ognju ZA ODRASLE — SLOVENSKO: Haee M.: Kmet je na prepihu Jančar D:: Galjot Sulič I.: Rafali /a svobodo V SRBOHRVATSKEM JEZIKU: Semjonov J.: Sedemnaest trenutaka proljeća, 1-" /inka nije potrebna, Nježnost, Španjolska varijanti Treća karta, Alternativa, Major Vihor. j PREVODI: Coleman L.: Plantaža Beula '/2 Dumas A.: Dama s kamelijami Finsting W.: Skrivnost atlantide Frison-Roche K.: Prvi v nave/i Ihimsun k : l'otepuhi Kiš U,: (irobnica za Borisa Davidoviča Kaus Ci.: Katerina Velika l.evfn I.: Fantje iz Brazilije I .em S.: /.uodbe o pilotu Pirxu Percivall J.-P. Hurger: Stevardesa Schecklev R.: Menjava duha iL *J 1978 NAŠ ČASOPIS Smučarski tek — preizkus lastne vzdržljivosti in krepitev zdravja Naše tekmovalke na Grancavallu. Od leve proti desni: Furlan Marinka, Ratkovič Irena, Grom Mate-ja, Furlan Helena in Grom Dada. peršek Franc, Zupančič An-drej, Gantar Tone, Rudolf Franc, Petrovič Dušan, Furlan Miha, Korošec Iko, Selan ganizatorji tekmovanj objavljajo rezultate z veliko zamudo. Neka-teri med nami se uvrščajo v prvo polovico seznama udeležencev, Zaradi navedenega se že na-prej oproščam, če sem morda nehote pozabil na kakšnega ne-poznanega tekmovalca in prosim, če je morebiti kdo izpuščen, da se javi v Uredništvu »Našega časopisa« in homo pomanjklji-vost odpravili že v naslednji šte-vilki. Morda kdo od navedenih v letošnji sezoni sploh ni tekmoval na nobenem tekmovanju, zaradi objektivnih razlogov, vendar sodi v ta okvir zaradi aktivnosti iz prejšnjih let in seveda kot udele-ženec tekmovanj v naslednji sezoni. Največje je bilo naše za-stopstvo na IV. Trnovskem maratonu, na katerem so na 10 km dolgi progi nastopili tuđi pionirji. Seznam tekmovalcev (oblikovan po spominu in neza-dostni evidenci) Pionirji: Grom Robi, Grom Andraž, Grom Zoran, Furlan Helena in Pekovšek Peter. Ženske: Grom Mateja, Ratkovič Irena, Grom Dada, Furlan Marinka, Grom Boza, Ko-privec Jelka, Lukančič Marta, Grom Nika. Moški: Grom Bogdan, Su-sman Jaka, Susman Janez, Susman Franci, Cunder Mat-jaž, Pleško Matevž, Grom Mar-jan, Grom Janez I, Grom Janez II, Grom Andrej, Malavašič Janez, Malavašič Bernard, Rom Ludvik, Petkovšek Peter, Kovač Franc, Velkavrh Andrej, Velkavrh Rudi, Petkovšek Franc, Rijavec Elo, Rijavec Miloš, Drašler Alojz, Mohar Zdene, Javor Peter, Kržmanc Alojz, Prvinšek Jože, Sajovec Milan, Plestenjak Franc, Ru- Milan, Štimec Brane, Seliger Bobi. Na Trnovskem maratonu so na 10 km dolgi progi sodelovali tuđi tekmovalci JLA iz Vrhnike, žal pa njihovih imen in števila ne vem. Navedeni tekmovalci so —~ t|flovat|c?red'*!iartOm V Trbižu- v P™' vrsti so kategorizirani ;u dospniT~K vni rePrezentantje in tišti, ki so na prejšnjem itrolah n jše uvrst'tve. Pri tako organiziranem startu in jih nekate ?r°9' ni možno dosega« »odličnih« rezultatov, kot le bil *ai t I?a letošniem našem najmnožičnejšem maratonu, ajšati pro Slabo or9aniziran, da ni bilo posebno težko Najuspešnejši med vrhniškim moškim zastopstvom Grom Bogdan. Po 25 kilometrih je bil še povsem razpoložen še za naslednjih 25 kilometrov. Predno se je odločil za smu-čarske teke je bil Bogdan uspešen tekmovalec v smu-čarskih skokih. pionirji vrhniških smučarskih te-kačev in so aktivni od leta 1975. dalje, ko so se tuđi v Sloveniji pričela množična tekmovanja v smučarskih tekih. Kakšne rezultate smo dosegli v letošnji sezoni? Naš cilj je prili do starta. Kot začetniki nismo stremeli za dosego posebno vidnih rezultatov. Res pa je, da na vsakem naslednjem tekmovanju želi tekmovalec doseči boljši rezultat in s tem boljšo uvr-stitev. Tako se nehote preobliku-ješ iz udeleženca — rekreativca v udeleženca-tekmovalca. Vseh naših rezultatov do tega trenutka še ne poznamo, ker.nekateri or- drugi pa tuđi krepko v zadnji del druge polovice seznama. Poleg fizične sposobnosti, volje in utr-jenosti je potrebno, kot pravimo, tuđi »dobro zadeti mazo«. Maza je pravzaprav več kot polovica uspeha ali neuspeha pri smu-čarskem teku. In prav pri tem nam manjka izkušenj. Znani tekmovalci namreč nišo vedno pri volji dati pravilen nasvet. Ve-likokrat pa tuđi r.imamo pravne maže, saj se je že dogajalo, da se je med tekom spremenilo vreme, startali smo na zmrzlem snegu, med potjo pa nas je dohi-tela odjuga ali pa je bilo obratno. Sam sem se letos krepko »za-mazal« na Trnovskem maratonu in na dveh tekih v Italiji. Rezultat tega je bil vsaj za 30 minut slabši čas in nenazadnje tuđi znatnejše večja potrošnja kalorij, saj se je bilo treba po ravnini in strminah dobesedno »nositi na rokah«, saj z nogami skušaš le obdržati stik s smučino. V Trbižu sem prišel tako izčrpan na cilj, da tuđi pošteno zakleti nisem mogel, ko me je napovedovalec bodril v zadnjih metrih pred ciljem z glasnim »Avanti, avanti!«. V omotici sem se že videl v še nedograjeni vrh-niški mrliški vezici in bil sem toliko brezčuten, da v tistem trenutku ne bi mogel samemu sebi verjeti, da bom še kdaj stopil na tekaške dile. Ko pa popiješ nekaj litrov piva in čaja in nadomestiš s tem izgubljeni znoj, pa že prič-neš razmišljati kako bo na naslednjem teku. Najboljše uvrstitve v letošnji sezoni sta dosegli Grom Mateja (drugo mesto) in Ratkovič Irena (tretje mesto) na internacionalnem FIS tekmovanju Grancavallo. Za tako imeniten dosežek jima iskreno čestitamo. Omenjeni tovari-šici dosegata vidne uvrstitve tuđi na domaćih tekmovanjih in moški tekmovalci se več-krat »senčimo« v njunem oza-dju. Načrtujemo, da se borno pred pričetkom nove tekaške sezone organizirano vključili v Športno društvo Partizan Vrhnika in prepričani smo, da borno v naše vrste pritegnili nove tekmovalce in tekmovalke. Pridružite se nam! Ne bo vam treba stati v dolgi vrsti pred vlečnico, naužilf se boste svežega zraka, še ziasti tišti, ki većino časa preživljate v zaka-jenih prostorih. Preizkusite svojo voljo, vztrajnost in sa-mopremagovanje! P. PETKOVŠEK y\ ^* X | ' 1 •*■ *S *« ^^ 'St' -v !' I ^j '' 2$ *** ! '!' ] Kegljaški klub TANKIST je v mesecu aprilu letos izvedel tekmovanje članov kluba na 200 kegljev na kegljišču TOZD Mantova. Nastopilo je 32 aktivnih članov kluba. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Dorđević Andrija 2. Doiničar Mira 3. Šalamun Rado 4. Dobrovoljc Janko 5. Petavs Rado 6. Strelec Dušan 7. Špur Franc 8. Godnjavec Zdravko 9. Petkovšek Peter 10. Stajanovski Dragutin 951 kegljev 950 kegljev 945 kegljev 944 kegljev 944 kegljev 935 kegljev 920 kegljev 904 kegljev 900 kegljev 894 kegljev Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da se je bila ogorčena borba za prvo mesto. Poleg znanja in rutine je seveda zopet odločala sreča. Kljub vsemu pa je Đorđevič povsem zasluženo osvojil prvo mesto, še ziasti ker je v letošnji sezoni dosegel predvsem na domaćem kegljišču odlične rezultate. P. P. Vse občane obveščamo, da bo množična krvodajalska akcija 23. junija 1978, na Vrh-niki! RDEČI KRIŽ Iskra TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika Objavlja naslednja prosta dola in naloge: 1. KONČNI KONTROLOR Pogoji: SS izobrazba, nad 4 leta delovnih izkušenj 2. OBRATOVNI KNJIGOVODJA Pogoji: SS izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj ali nepopolna SS izobrazba s 4 leti prakse na podobnih delih 3. REFERENT PRIPRAVE DELA Pogoji: SS izobrazba tehnične smeri ter 4 leta delovnih izkušenj 4. 2 KV ORODJARJA z več letno prakso 5. KV KLJUČAVNIČAR z nekaj letno prakso za vzdr-ževanje strojev in naprav 6. 2 PK DELAVCA za kontrolo v proizvodnji Pogoj: tečaj za kontrolo in I leto delovnih izkušenj 7. 24 NK DELAVCEV za montažo — delo je dvoi-zmensko Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj vlože prijave na naslov: Iskra TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Splošna služba, 61360 Vrhnika. Prijave sprejemamo do 26. maja 1978 oz. do zasedbe prostih del in nalog. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Ob izgubi našega očeta FRANCA SELJAKA se iskreno zahvaljujemo zdravstvenim delavcem, ki so mu lajšali bolečine, vsem sorodnikom in znancem ter sosedom za darovano cvetje in so ga v tako veli-kem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi Ob boleči izgubi naše drage stare mame IVANE SVETE iz Dola 9 pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrazili tola-žilne besede. Posebna zahvala velja odboru RK Borovnica za darovano cvetje, organizaciji ZB Borovnica, prav tako pa tuđi vsem ostalim darovalcem cvetja. Vsi njeni 7 3'tevilnih tekmovanj v smučarskih tekih v letošnji zimski seji smo se uspešno udeleževali tuđi Vrhničani. Zagotovo -*n. da ni bilo niti enega pomembnejšega množičnega mara-s«ega teka brez naše udeležbe. pomembnosti in koristnosti >žičnega teka je bilo že pi- 0 v našem časopisu in v dru-sredstvih javnega obvešča-sato smatram, da tega ni popio ponovno navajati. ti leta 1975. dalje, bila sta »nizirana množična mara-na Blokah (Bloški tek) in na >m vrhu (Trnovski maraton), ta zvrst športa čedalje več žencev obeh spolov. Še li je pomembno, da se ude-iejo tako najmlajši — ciciba-»onirji in mladinci in pred-liki najstarejše generacije. fsakem startu v letošnji se-smo srečevali stare znance prijatelje, s katerimi smo kušali svoje sposobnosti na 'klih tekmovanjih in seveda *'co neznanih obrazov, ki so el1 tekmovati sele v letošnji >ni. ' ?hfa tretjina tekmovalcev "inike, ki so imenovani v ^.sestavku, se je udeležila If" tekmovanj, in sicer: j^prehod po beli Pokljuki \f° poteh Kokrškega ^Koroški maraton - ■ Jrn°vski maraton-Crni 21 in 42km ploški teki-Nova vas- |* Tek na Vršič (Kranjska i, ~~ Erjavčeva koča na Vr-J^650"1 visinske razlike) i(mTek na pokljuki - 25 in > Marcia Corta v Trbižu — ?mG7'talija jf Grancavallo na Pianca-,„,"ad Pordenone-jem v JV dOkm (mednarodni tek v *URS tekmovanj) /'■Tek dvojic Komna — P"~18km-750mvišin-| razlike ^Sttlaav*Mnov joleg teh naštetih najvažnej- Jkmovanjpasonekateripo-fezniki nastopili ludi na ra-J»h sindikalnih tekmovanjih fe stevilno zastopstvo na-pa na tekmovanjih pravza- 1 neor9anizirano. Neorgani-r° v tef" smislu, ker se še P° organizirali kot sekcija oma kot del organiziranega rtnega društva. Nastopamo Cl 2° in Sicer včasih 2^-K d^ smo Prijavljeni kot £*ani.drugie pa kot člani do- Pne9a društva ali organizaci-' katen smo zaposleni. Tuđi J9 za °Premo, prevoz in [«> Poravnamo iz prihodkov, J Pod nazivom osebni do-FJi Prejemamo iz naslova ži- Kl?lnUlegadela Najmlajši rjovaic, pa so yR ^ ' ^l^ž^kihdohodkov« NAS ČASOPIS Najstarejši predstavljeni antični objekt v vrhniškem arheološkom kompleksu Antlčni arheloški kompleks Vrhnlke sodi med spomenike 1. kategorije v SR Sloveniji. Vendar Iz razllčnlh vzrokov v arheološki spomeniškl dejavnostl doslej, če Izvzamemo preventivno pravno zaščlto nekaj slučajnih odkritl], od katerih se je ohranll del drobnlh najdb In pa posameznlh razlskovalnlh posegov, med katerlmi moramo omenitl sondažna dela obzldja na sedanjem pokopališčnem predelu ter raziskave ob prlpravah gradblšča za prlključek na avtomobllsko cesto v letu 1970, kjer so bili dokazani ostankl tržlšča In pa odkritje arheoloških ostalln v letu 1934, ni bilo nlčesar zabeleženega. Prav tako se doslej, bodlsi zaradi premajhnega zanimanja ali pa zaradi objektivnih vzrokov, ni ohranll in situ del te, v evropski literaturi tako poznane arheološke celote. Torej ni čudno, da je ljubljanski Regionalni zavod za spomeni-ško varstvo v sodelovanju in podpori Kulturne skupnosti Vrh-nika in Skupščine občine ter javni podpori Turističnega društva tega kraja v letu 1974 pričel akcijo ugotavljania narave spomenika na Turnovšah, ki je bila zaradi vse večjega razmaha gradbene dejavnosti vse bolj v nevarnosti. Začetek razlskovalnlh del pa je sprožll prvenstveni zaš-Čltnl ukrep, ko je neposredno ob spomeniku lastnlk parcele pričel graditi — brez ustrezne dokumentacije — stanovanj-sko zgradbo. Omenlmo naj še to, da občlnskl organi nlso dovoflll prlčetka gradnje Že predhodnemu interesentu. Lastnlk je kasneje odstopll del parcele, na katerl je arheološka ostallna, skupščlnl občine Vrhnlka z uporabnostniml pravica mi za spomeniško tu-rlstlčno področje. Edlnl pogo], kl ga je lastnlk postavil je, da se ustrezno uredi pot do te edlnstvene razgledne točke. Program dela je obsegal predvsem temeljito raziskavo celotnega kopca. Na podlagi dobljenih rezuitatov pa bi izdelaii ustrezno valorizacijo najdenih ostankov in, v kolikor bi najdbe pokazale na temeljno prezentacijo in situ, bi to kasneje tuđi izvedli. Seveda smo pred prlčetkom samih del poskušall zbrati vse podatke oziroma vse, kar je bilo doslej znanega o tej arheološki točki. Razumljivo, da zakoreninjenost ljudske go-vorice, kl se je prenašala iz roda v rod in je polnlla bogato domlšljljo domačinov, tuđi tu ni izostala. O VLOGI IN POMENU SREDNJEVEŠKEGA STOLPA IN NAJPOMEMBNEJŠI PODATKI O NJEM Ime Turnovše, ki ga je ljudstvo ohranilo, nam jasno priča o predstavi, ki jo je imelo tukajšnje prebivalstvo o tej zakopani osta-lini. Zato ni čudno, da so se že leta 1882 domaćini lotiii kopanja na lastno pest, v želji dokončno marslčem korigiralo. Med drugim moramo zlasti pouda-ritl, da ne gre za okrogel, mar-več štlrl oglat stolp, s stranl-caml dolglml 111n pol metra In šlroklml približno 1 meter In 60 centlmetrov. Zidovi so bili na nekaterlh mestlh še komaj opazni, ker so bili z niveliranjem in predhodnlm) odkopl odstranjeni, drugje pa so bili obranjeni tudl 1 meter v vlšl-no. Zanimivo je tuđi, da se na zu-nanjo jugovzhodno stranico stolpa naslanja še tanjši zid, ki verjetno predstavlja ostanek neke dodatne stavbe, ki se je naslanjala na stolp. Zidovi sten so grajeni iz apnenčevih ka-mnov, ki so vezani z malto. Med ostanki ruševin smo naleteli tuđi na več kosov obdelanega leh-njaka; to so pravzaprav deli okvi-rov raznih odprtin v stenah stolpa. Od drobnlh predmetov, katerih zbirka je tu gotovo prav zaradi pogostega prokopavanja zelo revna, naj omenlmo nekaj kosov antlčnlh posod ter železno pasno opno iz poznega antičnega obdobja. Čeprav arheološke raziskave doslej v notranjosti stolpa še nišo povsem končane in ni mogoče pritrditi poročilu o obstoju stop-nic, moramo že danes govoriti o izjemni globini, ki se pojavlja na severozahodnem delu notranjš-čine, ki pa ni bila — kot rečeno — še dokončno izčiščena. Vseeno pasmoseodločili, kertoneovira samega raziskovalnega posega in smo imeli razmeroma dovolj podatkov, da najprej pristopimo Originalni ostankl stolpa Naš časopis — Glasilo Občinske konference Sociallstlčne zveze delovnega ljudstva občine Vrh-nika — Ureja urednlški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pećar, Jakob Susman, Ri-chard Beuerman, Andrej Kraše-vec, Ivan Žitko (tehnlčni urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — šte-vilka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva2. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnoga davka. Med delom zadostiti svoji neugnani vedo-željnosti. Prav gotovo pa ta po-skus kopanja na tem mestu ni bil prvi. Iz poročil Premersteina in Rutarja namreč zvemo, da so se v omenjenem letu opravljali iz-kopi, ki jih je odredil takratni vrh-niški župan Gabrijel Jelovšek. Tedaj naj bi odkopali, kot navaja poročilo, ostaline 19 metrov ši-rokega okroglega stolpa z dva metra debelimi zidovi. V notranjosti pa naj bi odkrili tuđi stopni-ce, ki so bile speljane 4 metre globoko. Zanimivo je, da drobnih arheoloških najdb, ki naj bi prišle ob izkopu na dan, poročilo ne omenja, čeprav bi jih bilo vseka-kor pričakovati. Že samo sondiranje terena v letu 1974 je pokazalo, da Imamo tod res opraviti z an-tičnlmi zidnlml ostankl. Vendar je že to sondiranje, kot kasneje raziskave, poročilo oziroma obstoječl podatek v k delni obnovi spomenika. Seveda smo strogo sledili konser-vatorskemu kanonu in nismo nikjer zahajali v kakršnokoli imaginarno predstavo. Dozidali smo stene stolpa do ustrezne visine ter v enakih širinah in z enako zidno strukturo kot je bila prvotna in predstavili objekt kot moćno načeto ruševino. Nadzidava se od originalnoga nivoja zidu loči z mejo, ki jo v zidu predstavlja linija opečnatih kosov, ki se v glavnem vije po celotnem stolpnem kompleksu. Seveda smo morali od-stopiti od kakršnegakoli prikaza odprtin, ker žanje nismo imeli nobenin ustreznih osnov, ki bi nam bile lahko vodilo, kje so se te v zidovih nahajale. VLOGA IN NAMEN OBJEKTA Seveda je treba odgovoriti tudl na vprašanje čemu je ta objekt služll. Na to bi odgovo- rila skoro v celotl že sama lokacija objekta, ki je Izredno Iz-postavljena. Skoro gotovo ga smemo povezati z varnost-nlml ukrepl, kl se jih je poslu-ževala rimska država na pre-lomu antičnega časa, to je koncem 3. stoletja, da bi zava-rovala tudl lastno matično Ita-Isko področje. K temu nas navaja tudl pogojenost same antlčne lokacije s svojo utr-jeno postojanko okrog današnje farne cerkve. Torej je ta objekt, kl je Imel v varstvu cesto, ki je tekla pod njim, prav tako pa tudl celoten teren nekdanjega naselblnskega področja oziroma kot pravi J. Sašel, da je obvladal kaštel Gradlšče, na katerega naj bi se neposredno navezoval In omogočal jasen pregled nad vrhnlšklm območjem In zapornim! zidovi od Verda na Ljubljanski vrh. Seveda pa je težko odgovoriti do kdaj Je bll ta objekt v rabi. Okrogla že-lezna pasna spona nakazuje, da so se tu Ijudje zadržavali tudl še v začetku oziroma do sredine prve polovice 5. stoletja. ARHEOLOŠKEGA SPOMENIKA IN NJEGOVA OKOLICA Pred nami je torej edini doslej prezentirani antični objekt vrhni-škega arheološkoga kompleksa. Do njega bo v bodoče speljana posebna pot. V letošnjem letu pa naj bi se primerno uredila tuđi neposredna okolica spomenika. Samo okolje pa se mora, glede na pogoje, ki jih narekuje močno spremenjena in vse prej kot kvalitetna soseščina, obdelati s posebno pozornostjo tako, da bo zadovoljena ustrezna vključitev spomenika in s tem tuđi zadoš-čeno osnovnim spomeniškim načelom. Dolžni smo tuđi poudariti, daje spomeniška točka na izredno občutljivem mestu, predvsem zaradi edinstvene lege in že zato zasluži poglobljeno obdelavo Notranjost stolpr 8 MAJij neposrednoga okolja. Z V, kopca, ki ga danes močno C rajo novogradnje, se obi, valcu nudi bogat razgledj* Ljubljanskoga vrha, Stare W ke, Trojice, na samo mesto* nika in pogled na Barje in BOf nico In so zaključi z obronKl* postajo Verd. k Skratka, marsikdo si bo ri prostem času odtrgal trenuti si ogledal to znamenitost -*r starejšo predstavljeno ostfl Vrhnike, istočasno pa ga W gled zanesel še v dolino, kje' zvoj mosta z nenehno silo svoje žile v najodročnejša dročja in kjer se zmanjšujej' lene površine, kl so nekoČ d jale ta kraj. Vse stroške razlskav« prezentacijo stolpa sta Kulturna skupnost Slov< In Vrhnlke. Zidarska del«, sta vzomo opravila zid*!, mojstra Herceg Andrej In M Janez In njun vloženl trti bil pri tem delu vse prtjl majhen. SLABE dr. MAfll