1
Glas zaveznikov

Leto II • St. 373
rmdcijjski dneonik A. L S.
ISTRA IN GORICA
NA DNEVNEM REDU RAZPRAV,LIANI
besedo, in dejal, da njegovo državo zanima to, da bi moralo biti, naj fco kakršna koli odločitev, ki jo bodo sprejeli na konferenci, tako ozemlje in taka vlada v Trstu, ki bi uživala spoštovanje tako Italije kot Jugoslavije.
«Ta vlada — je dodal — bo morala imeti avtonomne oblasti, da bo zmožna braniti vse pravice prebivalstva, ki ima suvereno ustavo.
PARIZ, 5. sept. — Vojaški teritorialni odbor za Italijo je pričel včeraj razpravljati o najbolj sporni točki mirovne pogodbe z Italijo, in sicer o vprašanju Trsta in Julijske krajine. Med predvčerajšnjim zasedanjem odbora je jugoslovanski delegat dr. Aleš Baebler odgovpril na izjave, ki jih je podal prejšnji dan namestnik italijanskega ministrskega predsednika Ivanoe Bonomi.
Južnoafriški delegat Jean Jordan je predložil popravek, s katerim predlagajo internacionalizacijo zahodne Istre, to je del ozemlja, ki bi ga morali po predlogu štirih Velikih dodeliti Jugoslaviji, kakor tudi Trsta. Naglasil je, da živi v sahodni Istri velika italijanska rkupina ln da politično ne bi bilo Previdno postaviti to ozemlje pod tujo upravo. «Z internacionalizacijo Trsta — je rekel Jordan. — se odpovedujejo izvajanju načel etničnega ravnotežja, ki so jih postavili štirje veliki, ker bi s tem pu-*til( pod jugoslovansko upravo mnogo več Italijanov kot Slovencev Pod italijansko vlado*.
»Za Južno Afriko je življcnskoga pomena, da se odstranijo pogoji, ki vsebujejo semena mednarodnih trenj in sporov ter zato predlagam vasi pozornosti dejstvo, da bi predstavljala priključitev velike italijanske manjšine jugoslovanskemu ozemlju enega izmed omenjenih po-Kojev.*
«Ali v zgodovini ni ..bila vzrok trenj in vojn priključitev manjšin k nacionalističnim državam, bodisi na Balkanu ali drugod? Ali more-1110 pošteno in iskreno verjeti, da s« bo pokazal primer Jugoslavije ln močnih italijanskih manjšin kot Izjema v zgodovinskih pravilih?
Gledati moramo dejstva, ne oziraje se na kakršno koli zahtevo, osnovano na zgodovini, ki bi jo mogla postaviti Jugoslavija glede I-stre. Nesporno In neovrgljivo dejstvo je, da živi zlasti vzdolž zahodne ■obale Istre mnogo italijanskega prebivalstva.* ,
Izvedelo se je, da sta razpravljala o južnoafriškem predlogu južnoafriški ministrski predsednik Jan Sm ut s in britanski zunanji minister Bevin. Menijo, da bosta Veliko Britanija in Franclja podprli ta predlog.
Češkoslovaški zunanji minister Jan Masarjk je izjavil, da Jugoslavija ni bila nikdar imperialistična in ek-spanzionistična država, ker prav malokrat imajo taka nagnjenja majhne, V glavnem poljedelske države. Zato se je izjavil proti ustvaritvi koridorja, ki bi šel v tržaško področje čez jugoslovansko ozemlje, «ker so se koridorji vedno slabo izkazali.*
Brazilski delegat De Fontoura je Predložil popravek po katerem bi moral svet zunanjih pilnlstrov ime-n°vati nov odbor Izvedencev, ki bi Predložil nove predloge glede tr-^aške zadeve. Dejal je, 'da je etnično načelo dobro, a da predložena reš.tev ni zadovoljiva. Izjavil je:
«Na kraj bi bili morali poslati raz-sodibčni odbor, a svet zunanjih mi-ni»trov ni napravil ničesar takega,*
»Dokončni kriterij sveta zunanjih ministrov ne spoštuje niti na-oeia etničnega ravnotežja prebivalstva. Majhne države bi morale 2ahtcvati, da l)i odobrili načela A-tlantske listine. To je naša edina 0hramba proti izrabljanju velesil,
^ ianajo na svoji strani silo, a za-radi tega ne nujno vso pamet.
»Morda bodo ugovarjali našemu predlogu, ker bi meril k otvoritvi razprav o kompromisu, ki so ga težko dosegli v 8vetu zunanj!h ministrov in ker ni priporočljivo vse razdreti.
»Toda zdi se, da kompromis ni nikogar zadovoljil in zdi se, da bi bilo zaradi tega pametno sestavit; nov odbor izvedencev, da bi delali ha podlagi mednarodnih načel ln našl| rešitev, ki bi se vsaj približa pravičnim načelom, čeprav ne ^ zadovoljila vseh strank ln bi a°vedla do odločitve, ki bi ustva-rlla podlago za pravičen in trajen ibir.
Delegat Bele Rusije Kise-Ijev je zavrnil predlog Južne
Afrike za internacionalizacijo Vhodne Istre- «Ni pravega 'zroka, je dejal, da bi odvzeli Pokrajino Jugoslaviji in ji s tem odvzeli njen pravi izhod "a morje.»
Kot odgovor na brazilski Predlog za ustanovitev odbora **vedencev, ki bi moral poro-ati o svojem delu čez eno «0, je Kisel jev dejal: «Ob-rt^nje statusa quo na pobočju še za eno leto bi lahko -Pravilo v nevarnost mir na *°dročju.» Predložil je nato Popravek, na podlagi katerega n* Piorali odstopiti Gorico Jugoslaviji in je obdolžil Italijo;
si hoče prisvojiti mesto,
JPrav je okolica večinoma genska.
Bden'*r:Skl senator Tom Connally. b>in' ^med svetovalcev zunanjega
s,ra Byrnere., ki jc neto povzel
Ml ne zahtevamo ozemlja za nikogar, ker v tem tičj vzrok vojen. Mi ne zahtevamo odškodnine .za noben narod, ker tiči tudi v tem vzrok vojen. Ne moremo pričakovati popolnosti. Moramo skušati izločiti vse zapreke na najboljši način v interesu miru.*
ConnaIly je s povzdinjenim glasom zaključil: «Ponovno rotim vsakega posameznega izmed nas, naj ne skuša doseči čim več je možno v svojo korist s temi predlogi, temveč naj zre dalje na svetovni mir In stori vse, kar je v naših močeh, da zgradimo ta mir.»
Nato so sejo odbora odložili.
Sestanek 4 ministrov
Drugi dan zasedanja sveta zunanjih ministrov štirih velesil od žačetka pariške konference se je začel včeraj popoldne ob 16 uri na francoskem zunan jem ministrstvu. Andrej Višinski je nadomeščal sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki je še vedno v Moskvi, kamor je šel z letalom ob koncu preteklega tedna.
Molotovljeva odsotnost je zanikala vesti, da se je vrnil v Pariz. V sovjetskih krogih so objavili, da še ni znan datum njegove vrnitve.
Zasedanje Je bilo sklicano predvsem na sovjetsko pobudo. Sledilo je Višlnskijevt izjavi, s katero je sporočil ostalim trem zunanjim ministrom, da more zastopati Molotova.
Sovjetska zveza je stavila tri predloge: preložitev skupščine Združenih narodov na sredo ali konec
novembra; zasedanje skupščine v Parizu ali Ženevi; naj bi se tako konferenca, kakor tudi skupščina nadaljevali istočasno, če bi se pariška konferenca morala nadaljevati preko datuma, določenega za skupščino.
Delegati, ki so se udeležili zasedanja, so izjavili na koncu samega zasedanja, da so razpravljali le o vprašanju odgodltve glavne skupščine Združenih narodov. Dosegli niso nikake odloč.tve.
Italijanska mornarica
Z začasno odobritvijo člena 47 mirovne pogodbe z Italijo je vojaški odbor dopolnil preučevanje določil glede omejitev za italijansko mornarico in italijanske oborožene sile. Člen 47 določa število vojnih ladij italijanske mornarice.
Grški delegat Dragoum s je izjavil, da povzroča sedanja mirovna pogodba paradoks, da more Italija obdržati vojaški material, ki je nekdaj pripadal Grčiji, medtem ko bi morala Grčija, ki Je «brez puške In naboja*, najti potrebni material za svoje oborožene sile. Zato zahteva Grč.ja, da mora biti vrnjen ves gn,kl material, ki so ga odnesli Italijani kot vojni plen in v odškodnino za material, ki ga je Italija uničila, mora dobaviti enakovredno količino po Izbiri grške vlade.
Ameriški delegat J. D. Balmar je izjavil, da so te zahteve že predvi-
dene v pogodbi in da bo Grčija lahko zahtevala vrnitev vojnega materiala na podlagi člena glede vrnitve zavezniške imovine, ki so jo odnesli Italijani. Presežek vojaškega materiala pa bo oddala po drugi strani štirim velesilam, ki ga jasno ne bodo obdržale vsega za sebe.
Jugoslovanski.delegat admiral S. Manola je s svoje strani označ i grški predlog kot nevaren tako v teoriji, kakor tudi v praksi za prizadevanje štirih velesil jn Je dejal, da bodo te upoštevale zahteve o-stalih zavezniških držav, ko bodo delile presežke vojnega matenala. Grčija je nato umaknila svoj popravek.
Agencija »Ansa* je zvedela iz krogov Foreign Officea, da britanska vlada potrjuje svojo pripravljenost, da se odpove vsaki vojni odškodnini od Italije.
Bolgarska pogodba
Na zasedanju odbora za politična in ožemijska vprašanja Romunije so obravnavali avstralski popravek o človečanskih pravicah v zvezi z vprašanjem, manjšin.
Ko so predložili popravek o jamstvu, da noben zakon, odlok ali u-radni akt ne bo pogaz.l temeljnih svoboščin, jc avstralski zastopnik pripomnil, da so se od 1919 dalje manjšine vedno pritoževale nad slabim ravnanjem. Popravek ima namen določiti takšne pogoje, ki bodo v bodoče to preprečevali. Avstralca Je hotela, naj bi to točko vstavili v zakonodajo vseh držav. Tako bo kljub menjavi režimov zakon ostal in bo zagotovil pravičen temelj za trajni mir
Prof. Petroviski (Ukrajina) je prebral člene romunskega zakona, ki urejajo ta načela ln nato izjavil: «Prediramo takorekoč odprta vrata, ker romunska ustava je v veljavi že 20 let*.
Avstralija je umaknila popravek
s priznanjem da je niso dovolj {/odprli. Predhodno sta se Sovjetska zveza In Združene države postavili proti popravku, češ, da je odveč. Zavrnili so predlog Bele Ri/sije o spremembi besedila člena 3 pogodbinega osnutka «o človečanskih pravicah#. Imenovani člen so odobrili z n glasovi, Bela Rusija se je vzdržala glasovanja.
Glad w In Jebb (Velika Britanija) je predlagal, naj dodajo členu 3 po. seben odstavek, k{ bi posebej omenjal 7,ide. Pripomnil je, da je anti-slmetizem v Srednji Evropi zelo pereč in da s0 7,idje strašno trpeli. Člen 3 ne omenja 7idov, ne skrbi za njihovo zaščito in za vrnitev nj hovega imetja.
Po dolgem obravnavanju glede postopka so britanski predlog zavrnil'.
C len 4 c oprostitvi političnih internirancev in člen 5 o razpustu Ifa šistčnlh organizacij so odobrili brez razpravljanja.
Romunska pogodba
fTI predložitvi utemeljitev Grčije proti bolgarski zahtevi za zahodno Trakijo, je grjkl delegat pipinelis eja političnemu in ozemljskemu odboru za Bolgarijo, da je ta zah-teva «bila ponoven dokoz bolgar-skih teženj po razmahu# Istočasno je govoril v korist grške zahtevo po popravku strateških mej v škodo Bolgarije.
Ko je govoril o bolgarski zahtevi je izjavil: »Dejstvo, da so se boli garski zastopnik, takoj po porazu okoristili s pravico, ki jim j0 je podelila konferenca za obrazložitev svojih mnenj ter zahtevajo razkosanje neke zavezniške države, je pomembno svarilo, ki ga moramo imeti pred očmi#.
Nadaljeval je, da je bila zahodna Traklja vedno grška ter če bi ugodili bolgarski zahtevi, bi se zna. šlo 250.000 Grkov in veliko število Turkov pod bolgarskim jarmom in bi bili prisiljeni izseliti se.
Ko Je priznal kot pravično sever, no mejo z Bolgarijo, hi je bila prvega januarja leta 1941, je dejal, da člen 1. osnutka mirovne pogod potrjuje pi opustitev bogatega
poljedelskega področja Dobrudže Bolgariji s strani Romunije.
To je bila zelo plemenita gesta do Bolgarije. Grčija — Je nadaljeval — je bila pripravljena sprejeti del prvega člena, ki se nanaša na severno mejo Bolgarije, pod pogojem, da bodo zadovoljili upravičene grške zahteve.
ferSka zahteva, je dejal, ima namen izboljšati obrambo Grčije, ki je bila trikrat v zadnjem obdobju izpostavljena bolgarskemu napadu. Ko je podrobno odgovoril na trditev bolgarskih delegatov, da Bolgarija ni aktivno sodelovala v vojni proti Grčiji, je izjavil, da so igrale bolgarske čete zelo važno vlogo v Hitlerjevi vojni, s tem, da so krile južni nemški bok. Med bolgarsko zasedbo grškega ozemlja je bilo nad 100.000 oseb prisiljenih zapustiti svoje domove. Od odvedenih Židov se jih je vrnilo le 12Ž.
Pipinelis je izjavil, da je grška meja z Bolgarijo najbolj ranljiva izmed vseh v Evropi.
OBRAMBA
POLARNEGA PODROČJA
San Francisco, S. sept.
Ameriški vojni minister Robert Patterson je ob priliki nadzorstvenega pregleda vojaških naprav v S. Franciscu izjavil da se ameriške vojaške oblasti popolnoma zavedajo življenske važnosti, ki jo predstavlja obramba polarnega področja. Obrambi svet za Kanado in Združene države zato preučuje obrambni ustroj za polarno področje.
«Tassn porota, da pravijo nekateri novinarji, da je Montgamerg-jev obisk v Kanadi tesno povezan z vprašanjem obrambe kanadskih severnih pokrajin in s standardizt-ranjem oborolitve. Po Tassovih poročilih je časopis «Citizen», ki izhaja v Ottaiei, komentiral Mont-gomergevo izjavo, naj bi se vojska ne vmešavala v politiko. Obenem pa pravt, da je pred kratkim kanadski brigadni general Worthing-ton poudaril potrebo naj bi se Kanada pripravila za obrambo sver-nih pokrajin. «Citizen* pravi — Se vedno po Tassovem. poročilu — da bo težko prepričati kanadskega najbliijega severnega soseda (Sovjetsko zvezo), da so kanadske priprave na severu nenevarne. Zaradi tega nas ne sme presenetiti, če bo Sovjetska zveza storila protiukrepe za svojo obrambo.
NOVA POLITIČNA STRANKA V ANGLIJI?
London, 5. sept.
Konservativni poslanec in bivši minister za britansko letalstvo Harold MacMUlan je v govoru, ki ga je imel v Shertfordshlru, omenil opozicijsko «novo demokratsko stranko* proti »socialistični in komunistični grožnji,* «Nova demokratska stranka, Je dejal Mac/Mlllan, ne namerava uatanovitl v Veliki Britaniji gospodarskega suženjstva socialistične stranke, temveč pravo gospodarsko In politično svobodo.*
»Tako bo mogla Velika Britanija, ki je središče ln os britanskega Commomvealtha in Imperija, znova pokazati izmučenemu svetu pot pravega napredka.*
«Sociallz?m je zgolj materialistični nauk, je nadaljeval MacMil-lan. V Hitlerjevi Nemčiji so ta nauk imenovali nacionalsocializem. Drugje ga imenujejo komunizem.* Ko je neki funkcionar britanske konservativne stranke komentiral MacMIllan-ov predlog za ustanovitev nove antlsoclalistične stranke, je Izjavil, da je voditelj konservativcev in bivši ministrski predsednik Wlnston Churchill svetoval, da bi ime konservativne stranke spremenili
VATIKAN
O SOVJETSKI CENZURI
Vatikansko mesto, 5. sept.
Vatikanska radijska postaja je včeraj oddajala poročilo «nepristranskih opazovalčevi), da na sovjetskem zasedbenem, področju Nemčije «pridigarje znova cenzuri, dajo, kot v času Gestapa*. «Opa-zovalci* poročajo, da se razlika med sedanjim položajem in položajem, ki je vladal v času nacističnega režima, stalno manjša. Cesto se dogaja, pravi vat. postaja, da tajna sovjetska policija ure in ure zaslišuje cerkvene predstavnike. V meklenburiki pokrajini Škofijskemu listu «Kirchenbotc* ne zaupajo več. Odslej naprej bo moral list, preden bo Sel v tisk. v cenzuro Sovjetom. Sovjetske oblasti so prepovedale Sirjenje verske literature,
TRI GOVORICE
London, 5. sept.
Evatt je, ko se je vrnil v Avstralijo s panske konference, iz. javil, da so trije načini govorjenja, katere bt lahko narodi uporabljali med seboj: (1) govorica sile, (2) govorica prevare, tajnih sporazumov in skritih namenov ter (3) odkrita govorica navadnega človeka. Kot se zdi, je dejal dr. Evatt, nekateri narodi niso verjeli v tretji način govorjenja, toda to je bila govorica, s katero je imela Avstralija navado izražati svoje stališče. Avstralci so bili odločeni ravnati se po načelih Združenih narodov in Atlantske listine.
SIR JOHN BOYD ORR Britanski delegat na konferenci or. ganlzacije za prehrano in poljedelstvo pri Združenih narodih, ki zdaj zaseda v Kodanju na Danskem.
Cena 4 lire
ARABISTAN
IIOCE ZDRUŽITEV Z IRAKOM
Bagdad, 5. sept.
Voditelj plemen v Arabistdnu, Šejk Zahraui Algulim, je dal izjavo dopisniku agencije Reuter: «Afi-lijon prebivalcev Arabislana se danes bori proti brutalnemu in po-n'ževalnemu perzijskemu gospod-stvu in ima en saim. smoter združitev z iraško domovino ter svobodno in srečno življenje izven perzijskega jarma. Prosili smo za rešitev iraško vlado in Arabsko ligo, in ne bomo nikoli prenehali z našo borbo za swbodo. Naš voditelj šejk A b-dullah bo predložil vprašanje arabskim državam, Veliki Britaniji in Združenim državam. Ce ne bo dosegel nikakega zaključka in na>m. morda tudi Irak in Arabska liga ne bosta hotela pomagati, se bomo borili do zadnje kaplje krvi*. Šejk Algulim je nadaljeval:	«Vesti iz
Moskve, po katerih bi bila Velika Britanija podprla gibanje, ne odgovarjajo resnei. Britanci so vedno ostali nevtralni. Ne orožja in ne fondov nismo prejeli od Velike Britanije, toda imamo občutek, da Britanci kažejo simpatijo za našo stvan.
w ir
TRST, četrtek 5. septembra 1946
UREDNIŠTVO:	Via 8. Pellico 12 • Telefon It 98854 ln 94448

OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27. mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave I* 20, finančni ln pravni oglasi L. 45- V vsebini Usta (tekstni oglasi) L- 45. Davek m vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.Ič, Socleta per la Pubbllcitž. ln Italla, Trst, uL Silvio Pellico St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo.
Težki letalski nesreči
22 mrtvih na progi Pariz-Kodanj in 20 na progi Pariz-London
PARIZ, 5. sept. — Dvajset oseb se je ubilo zaradi strmoglavljenja letala, ki je vozilo na progi Pariz-London in se je zrušilo kmalu po vzletu. Nesreča je največja, kar se jih, je zgodilo po aietku vojne v Franciji. Sest oseb je preHvelo nesrečo.
Letalo je prevažalo 21 potnikov in posadko petih mož. Nesreča se Je zgodila le nekaj ur po tem, ko se je neko francosko potniško letalo, namenjenb iz Kodanja v Pariz, razbilo na tleh 65 tem južno od Kodanja in povzročilo smrt 22 oseb.
Letalo je bilo tipa sDakotan in je bilo last družbe «Air France*. Strmoglavilo je nekaj desetih kilometrov oddaljeno od pariškega letališča Le Bourget. Sodeč po razdalji med letališčem in krajem padca, je letalo strmoglavilo na tla, medtem ko se je dvigalo.
Grški ministrski predsednik Tsaldaris bi moral potovati z letalom iz Pariza v London, toda poizvedbe v Londonu so pokazale, da ni bil med potniki strmoglavljenega letala. Uradni krogi poročajo, da namerava Tsaldaris potovati v britansko prestolnico z vlakom eZlsta puščica».
Med 20 ponesrečenci so tudi angleški državljani, med katerimi so trije člani britanskega veleposlaništva v Parizu ter znana osebnost londonske družbe, socialna delavka lady Valian Chelwynd.
Trupla vseh Žrtev so pokopana pod razbitinami. Reševalna dela so nadaljevali med ostanki letala; identifikacija trupel je težavna in mučna. Ustanovili so preskovalno komisijo, ki je pričela z delom na letališču dve uri po nesreči.
Neka žena, ki je bila član osebja na krovu in ki je preživela nesrečo, je dejala dopisniku aReuterjas, da je letalo bilo istega tipa kot tisto, hi je strmoglavilo na zračni črti Pariz-Kodanj. Mnenja je, da so kri. vi motorji, da se letalu ni uspelo dvigniti na potrebno višino.
Pri nesreči je našla smrt Se neka druga oseba. Letalo, ki je strmoglavilo, je zadelo nekega moža, kb je popravljal streho, fcf jo je poškodovalo zračno bombardiranje.
ZAKAJ JE ŠEL MOLOTOV V MOSKVO ?
Pariz, 5. sept.
Kot porota «Reuters, je vedno bolj verjetno, da je Sel Molotov v Moskvo tako iz zunanje kot notranje političnih razlogov. Poleg zunanje političnih teiav, kot jih pred. stavljata Nemčija in Daljni Vzhod, povzročajo Sovjetski zvezi skrbi baje tudi notranje težave, ki so naile izraza ponekod v javnih izgredih. Čistke v Ukrajini so Sovjeti Se priznali, čeprav so napake vodečih krogov le malo znane. Kot poroča nadalje tReuters, so na Uralu ponekod izbruhnili nemiri med prebivalstvom, ki je razočarane, da ni nobenih upov za izboljšanje Življenjske ravni po vojni.
Madžarska pogodba
Na sinočnjem zasedanju odbora pri pariški konferenci, ki ima na. logo razpravljati o političnih in teritorialnih zadevah, Je Češkoslovaška zahtevala da bi točnejše označili besedilo člena načrta za m rovno pogodbo z Madžarsko, kateri določa mejo med Madžarsko m (eškcslovaško. Češkoslovaška Je predložila popravek člena st. 1, ki predvideva razveljavljenje »arbitraže*, ki jo je na Dunaju vsilila os in vzpostavitev meje ki je bila 1. januarja 1938, z dodatkom sle. dečih besed: «Z vsemi posledicami,
ki iz tega Izhajajo.* Namen ( škoslovaškega popravka Je prehiteti madžarske Izjave morebitno vrnitev investiranega kapitala na tistem področju. Razpravo o češkoslovaškem popravnu so preložili na prihodnjo sejo.
Jugoslavija je umaknila svoj popravek k členu 2 — o človeških pravicah — s katerim je zahtevala od Madžarske zagotovila, da bi vsem osebam podelili pouk v izvirnem Jeziku, Pojasnili so, da je bil ta predlog že zagotovljen v obstoječem besed,.'!.
JUGOSLOVANSKI PROTEST
ZARADI ARETACIJE MORNARJEV
London, 5. sept.
Beograjska radijska postaja je potrdila, da so aretirali nekatere člane posadk jugoslovanskih ladij na Donavi. Pridržale s i jih ameriške oblasti, ker so se uprli prepeljavi ladij iz Linza v Lindau na Bavarskem in zahtevali njihovo vrnitev v Jugoslavijo. Radijska postaja je dodala, da je jugoslovansko vojaško odposlanstvo na Dunaju vložilo odločno protestno noto, toda do zdaj brez vsakega uspeha.
Varnostni svet
Oromikov napad na Grčijo Manuilskijev na. Anglijo
LAKE SUCCESS (New York) 5. sept. — Kot poroto zReuter*, je glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie objavil, da se bo kot določeno glavna skupščina Združenih narodov pričela 23. septembra. Izjavil je, da ni prejel nikakega formalnega predloga za odložitev na poznejši datum.
Torkova seja Varnostnega sveta Združenih narodov se je začela z 20 minutno zamudo in so jo začeli s Htanjem pisma ukrajinskega delegata Dimitrija Manuilskega, v katerem obtožuje Veliko Britanijo in Nizozemsko kršenja listine Združenih narodov s poizkusom, da preprečita, da bi postavili na dnevni red ukrajinsko pritožbo proti Grčiji.
Potem ko je Mehika podprla pra. vico Ukrajine, da jo poslušajo, je sovjetski odposlanec Andrej Gromi-ko, kljub opominu predsednika,
Poljaka Oskarja Langeja, da bodo odposlanci govorili samo o vprašanju postopka, dolgo in ostro napadal grško vlado zaradi zna-rtne gonje, ki jo vodi proti Albaniji».
Ko so začeli s prevajanjem Gro-mikovega govora, je avstralski delegat Hasluck posegel vmes, rekoč, da se pri Gromikovi izjavi ni zdelo da bi bila v kaki zvezi s predmetom razpravljanja. Predsednik Lan. ge je izjavil, da se je Gromiko dotlej držal v mejah argumenta m je priporočil Gromiku, naj se točno drži predmeta razpravljanja.
V nadaljevanju svojega dolgega napada na grški režim in britanske sile ti Grčiji je Gromiko izjavil:
«Britanske sile v največji meri in najprvo uporabljajo protidemokrat. tki elementi, z namenom, da zatro grško demokracijo in zbude pože-IJivost v političnih krogih, ki obožujejo načrte, za povečanje na škodo obmejnih držav. Britanske sile so poslale branik protidemokrat-skih elementov v Grčiji.
Potem ko je francoski odposlanec Alezander Parodi podprl predlog, naj stavijo na dnevni red ukrajinski protest, je Nizozemec Van Kleffens ponovil svojo prvotno ute. meljitev, da ukrajinski protest ni bil dovolj obrazložen. Dejal je: «Ta primer ni podprt niti z enim dokumentom ali fotografijo in vse to vprašanje se mi zdi nezadostno, Ce je res bil «grški terorizem» proti Albaniji, zakaj ni Albanija predložila pritožbe pred Varnostni svet, namesto da bi to prepustila Ukrajini?
Težai/e Združenih
narodov
Predvidevanja londonskega lista «Daily Meril«
LONDON, 5. sept. — «Daily Mail» objavlja Članek svojega pariškega dopisnika, ki pravi, da je možnost, da bi Sovjetska zveza zapustila Združene narode. Dopisnik omenja predlog Moiotovljevega namestnika Viši nskega za preložitev glavne skupščine Združenih narodov od 28. septembra na november, da bi mogla mirovna konferenca neprekinjeno nadaljevati svoje delo.
V zvezi s tem pravi: Kaj to pomeni, bo mogel dejansko razložili le Molotov, ko bo razvil načrt sovjetske politike. Višinski pa Je pokazal to, kar so nekaj časa nekateri dobro poučeni opazovalci že sumili, namreč, da želi Sovjetska zveza po. staviti Združene narode v ozadje svetovnih dogodkov.
Doslej Je na splošno veljalo kot aksiom, da je v Interesu Sovjetske zveze, da ostane v Združenih narodih ali v kaki drugi mednarodni organizaciji, ki bi iz nje naspala. Zanesljiva poročila, ki so pred krat. klm prišla iz Moskve, pa jasno kažejo, da so v Sovjetski zvezi na delu sile, ki baje zahtevajo umik Sovjetov iz Združenih narodov.
Dopisnik nato nadaljuje da to mnenje potrjujejo naslednji znaki:
(1)	vplivni Sovjeti v komun’-stični stranki niso več zainteresirani na mednarodnem sodelovanju, ker so prepričani, da zahodne velesile popolnoma nasprotujejo njihovim koncepcijam;
(2)	ti Sovjeti so zato tudi sgu bili upanje, da bi mogli na pariški konferenci še kaj rešiti in urediti v prid sovjetskih satelitskih držav;
(3)	v šesth mesecih ali morda celo prej naj bi Sovjeti prekinili od-nošaje z zahodnimi državami, se umaknili v izolacijo in ustanovili svojo «mednarodno» organizacijo, ki bi tekmovala z Združenimi narodi pri urejevanju miru v sovjetskem vplivnem področju;
(4)	med tem časom bo Sovjetska zveza nadaljevala z razširjenjem svojega gospodarskega vpliva na svojem vplivnem področju in bo skušala doseči, da bi bile sosedne države popolnoma odvisne od njenega gospodarstva. Pr.mcr za to Je nova trgovinska pogodba s Sved-ško.
Sovjetska zveza bi se v tej izolaciji proglasila za zaščitnico vseh manjšin na svetu, zatrjujoč, da pod anglo-ameriškim vplivom v Združenih narodih ni resničnih prijateljev malih držav ali narodnih manjšin, v kateri si bodi državi.
VESTI IZ GRČIJE
Atene, 5. sept.
Grška poročevalska agencija javlja, da so voditelji poslanstev tujih opazovalcev izrazili grškemu notranjemu ministru Kalcanisu svoje veliko zadovoljstvo zaradi reda, v katerem se Je vršil plebiscit.
Namestnik ministrskega predsednika Stylianos Gonatas je naznanil, da ne bodo ponovno uvedli posebnih varnostnih ukrepov, ki so jih ukinili na predvečer ustavodajnega referenduma, «ce ne bo manjšina skušala vsiliti svoj« volje volji velike ljudske večine, ki so jo Izrazili v referendumu*.
Grški minister za javni red j« naznanil da se je v Makedoniji in TeBaliji povečalo oboroženo csn-ditstvo, ki ga pripisuje levičarskim elementom. V zadnjem tednu seča avgusta se je zgodilo 33 spopadov med grškimi silami in banditi ter Je bilo v teh spopadih ubitih 62 banditov ln 24 orožnikov. Po podatkih, ki »o Jih zbrale britanske osebnosti na podlagi obvestil, ki so jih prejele iz grških ln britanskih virov, naj bi v istem obdobju zagrešili 45 -političnih umorov, od teh 20 desničarski elementi, 9 levičarski in 14 neznanci.
«Reuter» poroča, da je predstavnik zunanjega ministrstva v Londonu Izjavil, da bodo. v kratkem znižali število britanskih čet v Gr^ el Ji.	v"
Sir Aleiander Cadogan (Velika Britanija) je odgovoril Gromiku: aldeja o nekem Bevinu, ki uporablja britanske sile v pomoč fašističnim elementom v Grčiji proti delavskim sindikatom je resnično tako smešna, da je nihče ne more vzeti za resno. Ne želim ovirati raz. pravljanja o pritožbi, toda postavljam svoj ugovor o sedanji obliki. Poleg tega mora>m> protestirati proti tistemu delu Manuilskijeve izjave, ki za vse napake v Grčiji dolži britansko vlado*.
O vprašanju, če naj pride ukrajinska pritožba proti Grčiji na dnevni red, jih je sedem glasovalo za, dva proti in dva sta se glasovanja vzdržala. Ker je bilo to vprašanje postopka, ni podvrženo pravici veta. Potrebnih je bilo sedem glasov za, da bi prišlo vprašanje na dnevni red.
Včeraj je Varnostni svet povabil Dmijrija Manuilsktja (Ukrajina) in Vasilija Dendradisa, grškega veleposlanika v Združenih državah, da prisostvujeta, brez glasovalne pravice, razpravljanjem sveta o ukrajinskih obtožbah proti Grčiji. Manuiiski je čilal izjavo v ruščini.
Manuilski je pričel z navajanjem domnevnega tajnega ukaza, ki naj bi ga podpisal general Mellsnos, guverner vzhodne Makedonije, ki dokazuje, da je IV. anglo-indijska divizija razdeljevala orožje izbranim kmetom v nekaterih vaseh, da bi podpirali vlado. Manuilski je trdil, da je neka monarhistična oborožena tolpa v Tesaliji imela za političnega svetovalca nekega angleškega častnika, ki je prisilil nekega znanega grškega novinarja, po imenu Vidalis, da je izstopil iz vlaka ln ga ubil.
Manuilski je nadaljeval: *Van Kleffens (Nizozemska) je zahteval v oporo naših obtožbo še druge dokumente. Mi mu jih bomo dali. Tu je fotografija, tet kaže delovanje oboroženih monarhističnih tolp, teh modernih klavcev».
Manuilski se je dramatično nagnil proti Van Kleffen-su ter mn izročil fotografijo, ki je potem krožila okoli mize Sveta. Van Kleffens si jo je ogledal z bližine, nakar je skeptično skomignil. Poljski predsednik dr. Oskar Lange si jo je natančno ogledal, toda Andrej*Gromlko (Sovjetska zveza) ter sir Aleksander Cadogan (Velika Britanija) sta jo le bežno pogledala in izročila dalje.
Potem ko je podal podatke o domnevnih grozodejstvih s strani ekazenskih ekspedicij* monarhističnih tolp, je Manuilski, ki je svoj govor spremljal s kretnjami dejal. sSvetovno mnenje mora upoštevati, da izvedba plebiscita v teh okoliščinah kompromitira samo zamisel ljudskega plebiscita in predstavlja resno kršitev temeljnih načel demokracije*.
Nato je dodal: tPravljo, da je ta. deva plebiscita grška notranja zadeva. To je res, samo če se ne vmešava nobena tuja sila. Izid. sedanjega plebiscita izhaja iz dolgotrajnega vmešavanja britanskih ob. lasti v notranje zadeve Grčije*.
Kot primer «britanskega vmeša-vanja* je Manuilski omenil dozdevne intervencije britanskih čet v korist monarhističnih elemenov, pritisk, ki so ga baje izvajale britanske oblasti na grško vlado pri volitvah preteklega marca, zatrjevano sodelovanje in kazenske ekspedicije s strani britanskih častnikov in nadzorstvo, ki ga baje izvajajo britanske oblasti nad grškim gospodarstvom*.
Manuilski je zaključil:	Kljub
vsem oviram in žalitvam proti Sovjetski zvezi bomo pod vodstvom našega velikega voditelja Stalina vztrajali v našem namenu, da branimo mir med narodi*.
Potem ko je Vasilij Den-dramis (Grčija) izjavil, da se strinja, da odloži svoj odgo-vor na danes, je sir Aleksan-der Cadogan (Velika Britanija) dejal: «0 pravem času bom imel mnogo povedati, da pobijem obtožbe, ki so bile izrečene na račun moje vlade »
BELGIJSKA PROTESTNA NOTA
Danes bo belgijska vlada posla-la po zračni pošti belgijskemu poslaniku v Washingtonu ostro protestno noto Združenim narodom za. radi zatrjevane pomoči španske-vlade pri begu Leona Degrellea, voditelja fašistične organizacije, ki ga je belgjsko sodišče obsodilo v odsotnosti na smrti Čeprav je bil pod španskim nadzorstva je De• grelle pretekli mesec neznano kam izginil.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
S. sepfembrcr 1946
RAZGOVOR O DEMOKRACIJI
Britanska radijska družba («BBC») je nedavno povabila štiri predstavnike britanskih strank, da izrazijo stališče do demokracije. Pred mlrofonom so nastopili poslanci britanskega parlamenta Christopher Hollis (konservativce). Phil Piratin (komunist), Emrys Roberts (liberalec) in Gordon-Walker (laburist), ki so imeli naslednji razgovor;
HOLLIS (konservativec): Demokracija pomeni mlado demosa — ljudstva*. Demokratska drtava je državcC, v kateri je vladna politika odvisna od pravilno izražen« volje ljudstva in kjer vlada ustavni ustrojj s katerim ljudstvo lahko vlado spremeni če Seli. Ker nimamo več drlav, ki bi bile zadosti majhne, da bi se vsi driavljani zbrali pod enim drevesom in izrazili svojo voljo, zahteva demokracija zdaj drugo obliko, obliko predstavniške vlade. Imeti moramo svobodne volitve predstavnikov, kjer je vsak lahko voljen ali pa voli. Vlada mora biti potem sestavljena v soglasju z voljo izvoljenih predstavnikov. Z drugimi besedami, preizkusni kamen vsake svobodne družbe je, da imamo lahko kandidate in protikandidatke in da je vlado moči izvoliti z ustavnim,! sredstvi brez sile. Ce je glasovanje več ali manj splošno, potem je ta svobodna druiba tudi demokracija. Vlada mora biti v soglasju m voljo večine izvoljenih članov parlamenta.
PIRATIN (komunist); To je popolnoma formalno gledanje na demokracijo. Ko^t komunist moram reči, da je treba gledati, kje je resnična sila Demokracija niso samo glasovi,
ROBERTS (liberalec); Kot liberalec se strinjam s Hollisom, da mora imeti vrhovno oblast svobodno izvoljeni parlament. Morate pa dodati še nekaj drugega. Imeti morate tudi obdajajoče in podpirajoče binitelje; svobodo govora, svobodo tiska; individualno mnenje mora priti do svobodnega izrazit. Trajen in svoboden ne sme biti le <tglas*, »meti marate, tudi svobodo, da prepričate druge ljudi, da volijo v skladu z vašimi idejami, To pomeni svobodo izražanja in objavljanja. V policijski državi, kjer vlastodrioi lahko ljudi aretirajo brez razprave, kjer ne spoštujejo oivilnih in zakonitih pravio poedinca in kjer ljudem lahko preprečijo čitanje 1n poslušanje tega, kar jim ugaja, je svobodno glasovanje brezpomembno.
PIRATIN (komunist); Citanje in poslušanje tega, kar skuhajo časopisni baroni.
ROBERTS (liberalec); Kot liberalec moram dodati še nekaj. Vsak bi moral šteti kot eden. Ne izplača se govoriti o izvoljenem parlamentu, dokler votivni ustroj ne jamči, da bo število predstavnikov vsake politične stranke odgovarjalo številu strankinih volivcev, pri čemer je treba upoštevati načelo: en človek — en glas. Zaradi tega je nujno proporcionalno predstavništvo. Vidim pa, da sta konservativna in laburistična stranka iz starega ustroja napravili nekaj kar predobnega in ga spremenili,
GORDON-WALKER (laburist): Kot laburist z Robertsom gotovo ne morem soglašati, kar se tiče proporcionalnega predstavništva. To predstavištvo vodi do šibkih vlad in ustvarja v parlamentu skupine, tako dta nobena stranka ni sposobna, da bi izvajala ljudsko voljo. Osnoima zahteva demokracije je, da mora biti učinkovita. Proti Robertsovemu liberalnemu poudarjanju poedinca bi rekel, da v množični družbi ni dovolj misliti na to, da morajo biti posamezniki svobodni. Izolirani posameznik šteje samo toliko, v kolikor sodeluje p organizaciji, kot so Trade Unlons In v strankah ter skupnostih katere koU vrste. Tako bi kot socialist sprejel Robertsov poudarek na civilnih svoboščinah; hotel bi pa dodati tole: organizirane stranke in T. Untons morajo biti svobodne, da se preko njih posamezniki lahko svobodno izražajo. Svoboda strank do svobodne organizacije je bistitena sestavina demokracije. Država, v kateri prihaja do totalitarističnih omejevanj organizacij, ni demokratična. Organizirane stranke morajo imeti pravico, da pridejo od časa do časa na vlado. Tako bi k sestavinam, ki sta jih omenila moja prijatelja, dodal še pravico manjšine, da postane večina. Ne vem, v koliko se s tem strinja kak komunist.
PIRATIN (komunist):	To zveni sicer zelo lepo, toda pod de.
mokracijo ne mislim določenih pravio in ustave. Pogledati je treba v ozadje. Nekatere oblike tako imenovane demokracije skrivajo diktatorstvo. Formalne svoboščine sploh niso nič vredne. V britan-skom laburističnem gibanju je n. pr, znan rek, da je britanski de. lovni človek svoboden — da strada. Kapitalistična demokracija je prav lahko pročelje za reakcijo. V britanskem imperiju ima samo 8% votivno pravico. V južnoameriških državah pa jih ima samo 10%.
ROBERTS (liberalec): Kaj mislite z izrazom 8% britanskega imperijat
PIRATIN (komunist); Naravno, da štejem, zraven Indijce in druga kolonialna ljudstva.
HOLLIS (konservativec); V tem obsegu britanski imperij v dobrem ali slabem očMdno ni popolnoma demokratski. Britanski otoki pa so!
ROBERTS (liberalec); piratin iznaša tipično komunistično polresnico. Spregleduje dejstvo, da je britanski imperij vrsta skupnosti, ki so vsa na različni stopnji razvoja in imajo različne vladne ustroje, ki pa se vse razvijajo k polni demokraciji.
PIRATIN (komunist):	Da, evolucija, ki sloni na denarju in
zemeljskih kvalifikacijah. Pa vzemite to deželo, če hočete. V njej ne bomo imeli svobodnih volitev, dokler ljudem niso dostopne vse informacije in dokler natančno ne vedo, za kaj v&lijo. Mi v labu-biističntmm gibanju...
ROBERTS (liberalec):	Vaša stranka vendar ni v laburi-
stičnem gibanju.
PIRATIN' (komunist); Roberts, jaz sem ravno tako dober Trade Unionist kot kdor koli drugi v poslanski zbornici. Mi v laburističnem gibanju smo bili vedno zelo zaskrbljeni zaradi dejstva, da bi milijoni delavaev volili konservativce; prepričan sem, da je bilo to zaradi tega, ker so bili zmešani zaradi zapeljevalnih idej kapitalističnega tiska.
WALKER (laburist); Gotovo pa jim n» bi odrekali pravice, da glasujejo za konservativce, če jim date samo eno vrsto kandidatov, ali net
PIRATIN (komunist); Gotovo ne! Ne bi pa tako svobodno dovoljeval svobode tiska tistim, ki zavajajo ljudstvo, »Svoboda tiska» liberalcev, o kateri govoriči Roberts — kaj si predstavljamo pod njot Mislimo, da tisti, ki imajo moč, da izdajajo tisk po muziki dveh ali treh milijonov funtov, pač imajo to svobodo. Toliko časa, dokler bomo imeli to svobodo kapitalističnega tiska lordov, ne more biti resnične svobode tiska.
ROBERTS (liberalec):	N® mislim njih, To je druga komuni-
stična polresnica.
HOLLIS (konservativec); Lahko bi opravičevali stališče, da moč tiska ljudem onemogoča, da bi spoznali svoje resnične koristi — do zadnjih volitev. Zadnje volitve pa vas gotovo demantirajo. Tisk ni bil zadosti močan, da bi jim po pravici ali krivici preprečil, da ne bi glasovali za laburiste, čtasi je bil v polni premoči protilabu. riStičen.
ROBERTS (liberalce); Nič ne preprečuje množičnim organi-zacijam, kot so Trade Unlons, ki imajo ogromne dobičke, da začno izdajati svoj časopis. Spomniti se morate tudi, da je *kapitalistični» tisk raznovrsten. Izraža zelo različna mnenja. Ne smete prezreti zelo močnega vpliva lokalnih listov, katerih lastniki so zelo majhne firme in poedinoi.
PIRATIN (komunist); Ki Jih obvladuje Fleet Street (Casopismo središče Londona, op. ur J.
ROBERTS (liberalec); V Wale.su ne.
WALKER (laburist); Ze davno ni res, da lahko samo kapitalisti izdajajo časopis. Zadružno gibanje je postalo že zelo premožno in že izdaja en nedeljnik. Isto je s Tradeunionlstičnim gibanjem.
PIRATIN (komunist); Narodni laburistični dnevnik nadzira močan kapitalistični izdajateljski koncern.
WALKER (laburist); Vsekakor, kakšna je razlika, če dovoljujemo kapitalistom, Trade Unions, zadružnim gibanjem itd., da izdajajo časopise t
HOLLIS (konservativec); Razlika je v tem, da imajo vsi informacije, ki prihajajo iz istega' vira — od države. Kot konservativec pod takšnim ustrojem ne vidim zagotovila za svobodo tiska. Ce je popolna svoboda informacij preizkusni kamen demokracije, kako morete, Piratin, imenovati Sovjetsko zvezo demokratsko, če gospod Bevin ponuja SO letno zavezništvo, sovjetskemu narodu pa niti ne povedo, da je to ponudili To vendar uničuje silo demokracije, ali net
PIRATIN (komunist); Vse, kar mi je znana, je to, da je pri nas kapitalistični tisk poročal, da v Sovjetski zvezi tega niso objavili.
IVALKER (laburist):	Za to imamo polno dokazov: pn nas
tudi lahko poslušamo moskovski radio; radio pa po naših morse-jevskih sprejemnikih tega ni objavil.
PIRATIN (komunist); Sicer pa, kaj naj bi to dokazovaloI
WALKER (laburist); Kaji Jasno to, da sovjetskega ljudstva ne morejo vprašati, ali naj mu povedo kakšno vest ali ne. Človek bi mislil, da je ta vest s stališča demokracije " vsaj nekoliko pomembna.	(Nadaljevanje na 8. strani)
NAPOTILA POLJEDELCEM V EVROPI
Prerod na podlagi zadružništva
Gospodarski dvig, zvišanje življenjske ravni in skrb za javno zdravstvo so poglavitne naloge obnove
Ze pred vojno je bilo v vseh evropskih državah zadružno gibanje zelo močno. Njegov izvor je bil dokaj raznolik; tudi gospodarsko področje, na katerem je razvijalo svojo delavnost, ni bilo povsod enako. Vendar je nedvomno, da so vsa gibanja izvirala Iz zahtev delavcev in kmetov, ki so se kar nenadoma znašli pred neizmerno močjo Industrijske in trgovske or. ganizacije, katero je narekoval razvoj tehnične proizvodnje, njen denarni ustroj in silovit razvoj prometnih sredstev.
Predvojne zadruge
V že Industrializiranih deželah so najbolj uspevale potrošniške zadruge, in sicer zlasti tam, kjer je bilo dovolj stalnega industrijskega delavstva, ki ga Je družila močna razredna zavest; to je bilo predvsem v Angliji, v nekarjh predelih Francije in Belgije, kjer je zrasla močna Industrija premoga, jekla in tkanin, v področju Hamburga in v Porenju, v češkoslovaških mestih, kjer je bilo dovolj rudarske, steklarska In tkalske industrije, v odgovarjajočih predelih Poljske, v Turinu in Milanu ter v ostalih severnoitalijanskih mestih. Sele kasneje se je ta težnja po osamosvojitvi pred trgovcem in želja po uvedbi poštenega, porazdeljevanja dobrin, brez dobičkarstva in v homogenem ter samostojnem občestvu razširila tudi med poljedelci in res še danes v mnogih baltiških ter skandinavskih deželah zadružno gibanje potrošnikov cvete ne ie po mestih, ampak tudi na podeželju.
Prilagoditev zadružnega načela življenju poljedelca je zanimiva ne samo zarfedi tega, ker je vsak kmet potrošnik (lastnost, ki ga enači z vsemi ostalimi državljani), ampak tudi ker je zaradi svojega poklica proizvajalec, ali točneje povedano proizvajalec, ki Je gospo, dar nad samim seboj in ki opravlja svoj poklic neodvisno, toda na nevarno skrčenem poprišču, če upoštevamo ritem sodobnega svetovnega gospodarstva. Namen zadružne misli med njimi je bil podpreti jih s pomočjo zadružnih hranilnic in posojilnic s potrebnimi krediti, jim dobavljati orodje in surovine v zadružnih trgovinah, jim predelavatl in vnovčevati pridelke s pomočjo zadružnih mlekarn, klavnic, mlinov in stiskalnic in jim končno nuditi najrazličnejše usluge, kot na primer pomoč pri gojenju plemenske živine, in pri izdelavi namakalnih priprav, k) po svojem delovanju služijo bolj skupnosti kot pa posameznikom. Zaradi tega je po vsej Evropi od Črnega morja do Plrenejev in od
V Turčiji so nedavno izvedli prve parlamentarne volitve, ki po demokratskih pojmih zaslužijo naziv; neposredne volitve, pri katerih je bila volivcu dana možnost, da izbira med več strankami. Bo zdaj je bila v Turčiji samo ena stranka, in sicer »republikanska ljudska stranka* in volitve so izvedli » pomočjo volivnlh mož, ki so naravno vsi pripadali tej enotni stranki. #
Od 465 mandatov je dobila ljud-Bka stranka 896, opozicijski demokrati pa so se morali zadovoljiti z 62. Ta izid popolnoma odgovarja pričakovanju objektivnih opazo. valoev volitev. Ljudska Stranka je stopila v boj s staro in trdno organizacijo; na razpolago je imela ves upravni aparat, politične oblasti in možne policijske sile, poleg tega pa je lahko uporabila za propagando tudi ugled svojega voditelja, predsednika države Ismeta Inaniija. Predsednik Ismot je zaradi svojih vojaških zaslug postal v letu 1922 vojskovodja, povsod ga spoštujejo kot sodelavca ih naslednika Kem a la Ataturka in predvsem kot državnika, ki se mu je posrečilo obdržati Turčijo v drugi svetovni vojni izven bojevanja.
Nova stranka
Nasprotno so demokrati kot stranka stari Sele nekaj mesecev, ker prej ni bilo dovoljeno ustanavljati novih strank. Njena organizacija je šele v razvoju, njeno pridobivanje članstva se mora tre-notno omejiti le na večja mesta. Tudi na listi demokratov so nekatera med ljudstvom znana imena, kakor ime prejšnjega ministrskega predsednika Dželala — kateri je priključil svojemu imenu zveneč priimek Bayar, kar naj bi pomenilo isto kot francoski vitez brez strahu in napak; pred nekaj leti SC' namreč morali vsi Turki dodati svojemu imenu rodbinsko ime, ki so si ga lahko sami izbrali. Tudi prejšnji poveljnik glavnega stana Fevzi Cakmak je v opoziciji. Demokrati so iskali in tudi našli svoje pristaše v intelektualnih krogih mestnega prebivalstva in njihov uspeh je brezdvomno viden. Trditi so, da bi bil še večji, če ne bi
Baltika so Sredozemlja zrasla prava mreža krajevnih zadružnih proizvajalnih skupnosti s pokrajin, skimi in državnimi središči, ki so izvajale enoten vpliv ter na splošno odločllnejše usmerjale narodno gospodarstvo, kot pa zadružno gibanje potrošnikov.
Odgovarajoča zadružna gibanja med mestnimi proizvajalci so pa bila v primerjavi s kmetskimi dokaj skromna in nepovezana, kljub temu da so tu in tam obrtniki stopili skupaj, kar je imelo vse prej kot malenkostni uspeh, in sicer za nabavljanje in prodajanje blaga, za sklepanje trgovskih pogodb ln celo za upravljanje tovarn.
Vsa ta podjetja poslujejo seveda na osnovi istih temeljnih smernic. Pristop k zadrugi je prostovoljen in člani smejo vstopati in izstopati, kadar jih je volja. Delovno področje vsake zadruge je predvsem krajevno in zajema prebivalstvo precej skrčenega ozemlja. Državne organizacije jim vobče ne
dajejo smernic, ampak jih prej same sprejemajo od teh .krajevnih zadružnih organizacij. Vsako zadrugo upravljajo člani sami; na letnih skupščinah ima glas vsakogar isto veljavo z razliko od trgovskih družb, pri katerih se moč vsakega glasu ravna po številu vpisanih in plačanih delnic. Dobiček in Izgubo porazdeljujejo med vse člane, in sicer ne na osnovi vplačanih deležev, ampak na osnovi sodelovanja posameznega člana pri zadružni delavnosti. Za vse zadruge Je bistvena solidarna odgovornost njihovih članov.
Učinki vojne
V deželah, ki jih je podjarmila leta 1940, je našla Nemčija zadružna gibanja v polnem razmahu. ,Kot je razvidno in zadnjih poročil, Nemčija ni imela namena, da 11 jih popolnoma zatrla. Kot med voj. oo 1914-18 je tudi tokrat okupator
vladna stranka dopustila izrabljanj pri volivnem štetju. Vlada je temu ugovarjala, toda za neprizadetega opazovalca ni lahko presoditi, kdo ima prav. Gotovo pa ne moremo volitev v oddaljenih po-kfajinah azijatske Turčije meriti po zahodnoevropskih vidikih — toda če že moskovski radio iz otipljivih razlogov najbolj obtožuje omejitve turške vollvne svobode, moramo reči, da so izvedene volitve po naših opazovanjih v primeri z «volltvami» v deželah, ki so pod sovjetsko zasedbo, mirno vzdržne. Demokratom Je navdušenje, s katerim se Moskva zavzema za njihovo stvar, zelo neprijetno: to govorjenje bi jih moglo v očeh ljudstva samo kompromitirati in poleg tega zavzemajo kot siranka v zunanji politiki popolnoma enako stališče kot vlada ter se ravno v tej točki prav nič ne razlikujejo od vladne stranke.
DOBRA LASTNOST
Ko so nekega znamenitega Angleža prosili, naj kaj pove o značilnih lastnostih povprečnega Angleža in o tem, kar ga loči od pripadnikov drugih narodov, jim je mož čisto na kratko odgovoril; «Kadar Anglež nima kaj tehtnega ■ povedati, se zadovolji s tem, da molči.*
Ne smemo pozabiti, da se je vladna stranka sama odločila, da dovoli ustanovitev novih strank in na ta način reformira velivno pravico v demokratskem duhu. Nov dokaz turške politične prebrisanosti je, da se je samovoljno odpovedala Izvajanju nenadzorovane oblasti in omogočila tvorjenje novih strank. Predsednik države je baje rekel:	»Treba je ustvariti
ventile*. S tem je pokazal več smisla za upoštevanje dejstev in bistrovidnosti kot kateri koli drugi državnik sedanjega časa.
Razen tega se je *e pred volitvami pokazalo, da je vlada zrahljala vajeti. Pravico združevanja so začeli svobodneje obrav-
zadružne organizacije — zlasti poljedelske — spravil pod svoje nadzorstvo ali pa pod nadzorstvo svojih sodelavcev. Demokratski značaj zadrug je sovražnik popolnoma prezrl ter ga odstranil. Zadružni ustroj zbiranja in porazdeljevanja, proizvajanja in, prodaje je spremenil v sredstvo za zagotovitev živilskih zalog za prehrano svojega delavstva in za oskrbovanje svojih armad.
Naravno je, da je takšna okupatorjeva zloraba zadrug silno škodovala njihovemu 'ugledu, ker jih je ljudstvo istovetilo z odpadniškimi ustanovami. Vendar pa današnja
obvestila dokazujejo, da temu ni bilo tako hudo. Prebivalstvo se je namreč dobro zavedalo nasilja, ki so ga izvajali nad zadrugami ter j« znano da je bilo število tistih, ki so iskreno sodelovali z okupa. torjem, silno majhno. Nadzorstvo in osrednje vodstvo je bilo v rokah maloštevilnih, in sicer skoraj samih Nemcev in ko so ti odšli, so stari voditelji, ali ponekod tudi novi, zavzeli svoja stara vodilna mesta. Po drugi strani pa ima tudi dejstvo, da so mogle stare avtonomne ustanove nadaljevati z delom, dasl z nekaterimi omejitvami, izredno važen pomen.
V deželah kot je Danska, Norveška in Nizozemska, v katerih je bilo okupatorjevo divjanje manj nasilno in poizkusi za uničenje narodnega življenja manj načrtno kot drugod, se zdi, da zadružna gibanja niso utrpela bistvenih sprememb ter še vedno predstav-
navati in dovolili so ustvarjanje Bindikatov; tisk je dobil večjo svobodo, ki jo je naravno takoj izra-bil; ustanovili so večje število novih časopisov. Vse to pomeni demokratizacijo. Vendar se te večje politične svoboščine ne opažajo ta, ko v Carigradu. Treba je računati s tem, da leži Carigrad, na strateški točki ob morski ožini in da v njem velja vojni zakon, ker je oblegan ter se to stanje ne bo spremenilo toliko časa, dokler ne bodo prenehale tuje grožnje.
Enakopravnost
Demokratizacija Turčije se najbolj opaža in je največja v spremenjenem ravnanju s turškimi državljani nemohamedanske vere. Manjšinsko vprašanje je bilo vedno eno izmed najbolj perečih. Spominjamo se še, kako so se hoteli «iznebiti» Armencev In kakšen odmev Je bil v vsem kulturnem svetu. Ravnanje z neverniki, «džavri», je bilo — posebno v očeh zunanjega sveta — merilo za ocenjevanje Turkov ln Turčije. Kemal Atatilrk je vsaj teoretično uvedel enakopravnost vseh turških državljanov v pogledu vere, toda ta demokratska osnova je dalj časa oata la le na papirju, Pred nekaj meseci pa se je jasno pokazala nova smer. Kristjani, predvsem Grki in Armenci niso več državljani druge vrste, nevredni časti, da bi nosili orožje in preslabi, da bi bili državni uradniki, pred kratkim so začeli sprejemati v državno službo tudi kristjane; njihovi mladeniči smejo kot enakopravni skupaj z mohamedanci služiti pri oboroženih oddelkih im ne kot prej, ko so bili pri delavnih skupinah in neoboro ženi; morejo tudi postati častniki kakor «pravoverni». S tem bodo vojska kakor tudi državni uradi dobili velik prirastek inteligence. Uradno tega niso nikjer objavili — kajti tudi zaničevanje ter izključitev kristjanov iz služb ni bila javna Jn z nobenim zakonom ustanovljena, temveč so jo le praktično izvajali. Vendar dober vpliv te reforme ne, bo Izostal in se bo kmalu tudi občutil — končno vse v korist demokratske Turčije, kakor piše švicarski dnevnik «Baskr Nachrichten*.
ijajo hrbtenico poljedeftkega gospodarstva, V Franciji takšno gibanje zahtev poljedelskega stanu ni nikdar zadovoljilo več kot do polovice. Močno so razširjena kreditna zadružna združenja, ki jih podpira država, toda o njihovem poslovanju pod okupatorjem je zelo malo znanega. Zadruge opravljajo s sodelovanjem države večino žitne trgovine, in sicer po pokrajinskih kot tudi državnih organizacijah. Zadruge so izvajale nadzorstvo nad precejšnim, delom vinarstva in mlekarstva, toda to le v nekaterih pokrajinah.
Danes moremo ugotoviti, da je splošno pomanjkanje, številne omejitve, znižanje delovne sile, pomanjkanje potrebnih pogonskih sredstev in obupno stanje industrijskih naprav dovedlo do povečanja medsebojnega sodelovanja na osnovi prijateljskih odnošajev, Po osvoboditvi pa so takšno medvojno sodelovanje organizirali na trden način in v zaželeni obliki.
Bodoče možnosti
Danes pa jie pni vsem tem važen či-nitelj tudi splošni gospodarski položaj Francije in bi bilo zanimivo vedeti, ali bo država svojo poljedelsko industrijo uredila po sodobnih načelih, ali pa bo ohranila staro tradicionalno ureditev, ki ni ravno preveč uspešna.
V	Italiji je položaj precej drugačen, ker so tam že mnogo let pred izruhom vojne izrabljali za-družno gibanje v politične namene in je bilo važna sestavina vojnega gospodarstva. Značilne demokratske lastnosti zadružnega gibanja so močno potisnili ob stran. Vendar, pa kljub temu le-te niso nikdar popolnoma izginile in so zadružna združenja kljub temu, da so jih vodili fašisti, vedno kazale precej življenjske sile ln smisla za. potrebe skupnosti ter so razvijala pomembno delavnost v državnem gospodarskem življenju.
V	Nemčiji sta zadružno področje obvladovali dve prvini: težnja za izkoreninjenjem zadružnega gibanja med potrošniki, kar so opravičevali s tem, da je imelo stike z demokracijo ln s sfftMthaUVttni brga--nizacijamj; pravi vztok pa je bil v tem, da so s tem zadovoljili z dobrimi kupčijami najzvestejše člane nacistične stranke. Čeprav so s tem zadružnemu (gibanju prizadeli težke udarce, vendar ni izključeno, da bo tudi v nemških deželah vstalo močno zadružno gibanje potrošnikov. Kar pa se tiče poljedelskih zadrug, je treba poudariti, da je mhogo razlogov, ki govore proti prisilnemu članstvu, kar je opažati pri vsaki poljedelski skupnosti, ki skuša uvesti obvezno članstvo, vendar obstaja neki mnogo obetajoči zadružni ustroj, kateremu bo treba vliti novega življenja, kar bodo dosegli s tem, da bodo znova poverili njegovo vodstvo odgovornim in poštenim ljudem, to se pravi članom posamezne poljedelske skupnosti.
Povojne naloge
Vsekakor ne bi bilo pravHco mišljenje, da morajo zadružna gibanja preprosto prevzeti tiste naloge, ki so jih imela pred vojno v socialnem in gospodarskem ustroju posameznih dežel, ali da bi morala samo nekoliko spremenili način dela in ga skušati prilagoditi načinu dela, ki je doma v državah, ki imajo večjo svobodo in so organizirane na bolj zdravih temeljih. Zlasti v Vzhodni Evropi tiči bist/o obnove v tem, da zgrade nekaj takšnega, česar prej ni bilo in ki bo življenjsko raven kmetov in delavcev visoko dvignilo, kar bo nujno -zahtevalo razvoj novih gospodarskih oblik in kar bo Že preizku-
V temni in oblačni južnoafriški noči je Cimba brez težave hodil po svojih poslih. Ponoči je boljše videl kot vsaka mačka.
Cimba je bil medved mravljinčar. Po zunanjosti je bil podoben veliki svinji brez kocin, sivkaste barve, imel je dolg in ozek rilec, ogromna ušesa in rep, ki se Je začenjal kot drevesno deblo ter se končeval kot tenka vejica. Cimba je bil najboljši orač na svejtu in je lahko ril s takšho naglico pod zemljo, da mu ne bi mogli slediti še tako dobri delavci. Kratke sprednje noge z močnimi kremplji so bile pripravne za to delo, dolg in ozek jezik pa za lov na mravlje, ki so mu bile glavna in naj-ljubša hrana.
Neke zelo temne noči, ko so težki oblaki zakrivali zvezde, je Cimba počasi hodil ob strugi reke ln iskal hrano. Hodil je brez-šumno ln nizko pri tleh, da ga ni bilo mogoče opaziti.
Med gostim bičevjem ob obali reke je stala samotna koča, v kateri je stanoval znani zlikovec. Policija mu ja' že dolgo časa bila za petami. Nekaj metrov od koče je C'.mbov občutljivi nos zaznal gnezdo rjavih mravelj. Pričel je
šene gospodarske ustanove usmerilo v koristnejšo smer.
Gospodarska pomoč in celotna obnova nalagata skoraj nepregledne naloge. V deželah, kjer kmetje po že prastari navadi hranijo pridelano seme za svojo uporabo ter ga zamenjavajo s svojimi sosedi, bo treba poskrbeti za zadosten uvoz semen Iz tujine, o katerem tudi upajo, da bo boljše uspevalo. Seveda je pri tem treba paziti, da bodo to semenje pravilno ln pravično porazdeljevali, in sicer s pomočjo kake ustanove, ki bo morala vsaj po svojem poslovanju, če že ne tudi po imenu biti zadružne narave. V pokrajinah, kjer je velik del vprežne živine bodisi zaradi pomanjkanja krme bodisi zaradi sovražnikovega divjanja propadel, se morajo lotiti obdelovanja zemlje s traktorji, če pač hočejo doseči zadosten pridelek; pogled po evropskih državah nas o utemeljenosti gornjih izvajanj lahko popolnoma prepriča. Jasno je, da se tako dalekosežnih nalog ne morejo lotiti posamezni kmetovalci, ampak jih lahko s pridom izvrše ie s pomočjo zadružnih usta,-nov, katerih delokrog obsega prostrana področja. Te ustanove pa morajo že vnaprej napraviti načrt za temeljito gospodarsko obnovo, ki mora temeljiti na nujnosti različnih potreb ter na varčevanju s časom. Pri obdelovanju a traktorji Je treba polagati veliko pažnjo tudi na to, da ne bodo z nepotrebni-
mi in nesmotrnimi potovanji tratili dragocenega goriva ter da bodo zadosti poskrbeli za strokovno izvežbano osebje in za delavnice oziroma popravljalnlce.
Kjer pa obdelovanje s traktorji ni možno in kjer je domača živina zaradi okupatorja utrpela večjo škodo kot vprežna živina, kar je bilo opaziti v večini zasedenih dežel, pa morajo na novo ustvariti črede in vprežno živino, in sicer na osnovi najskrbnejšega gojenja, ki mora težiti za tem, da bo doseglo ta,ko kvalitativno kot tudi kvantitativno najboljše uspehe; v takšnih krajih morajo porazdeljevanje urediti tako, da bodo že itak omejene zaloge krme Izrabili na najboljši način. Ne najmanjša naloga pa čaka tudi veterinarje, ki morajo delati na tom, da bodo izgube zaradi živalskih bolezni znižali na najmanjšo možno mero.
nemudoma riti v smeri mravljišča.
Nicka Slachterja, znanega zlikovca, gotovo ni v koči to noč, je mislil policijski nadzornik Sut-ton. Slachter je bil orjak, na pol črnec, ki je že nekaj časa strahoval osamljena južnoafriška naselja v okolici. Vsi so vedeli, da ima v svojem brlogu skrito veliko bogastvo v denarju ln nakitu.
Nadzornik Sutton je že na vse načine poizkušal zlikovca ujeti. Toda tako se mu je znal Izmikati in pretvarjati, da doslej nikoli ni uspel. Končno je nadzornik od nekega domačina izvedel, kje je skrivališče. Nadzornik je Izbral posebno temno noč, da je izvedel svoj načrt in se z dvanajstimi črnimi policisti približal koči.
Možje so naredili obroč in se previdno premikali, vendar jih je Cimba slišal. Dolga oslovska ušesa so zaznavala vsak najmanjši šum. Prenehal je loviti mravlje in poslušal. Zdelo se mu je, da se sovražnik približuje z vseh strani.
Ogromno a hvaležno področje
Iz nakazanih nalog ln vprašanj je kaj lahko razbrati, kako bo treba od organizirane pomoči preiti k načrtni ln uspešni obnovi. Toda delo bo mnogo večje, kot si ga nekateri predstavljajo. V mnogih deželah je pot do večje blaginje samo ena:	velika javna dela za
namakanja in izboljševanje plodne zemlje, ustvaritev dobrih prometnih žil ter načrtna elektrifh kacija podeželja. Vsa ta dela so v tesni zvezi s tehniko poljskega dela ter z višino življenjske ravni in zdravstvenega stanja podeželja. V ta namen je treba razviti zadružno tehniko, ki bo udejstvila doslej samo nakazovane naloge, katerih se pa na široki osnovi niso še nikdar ločili, če izvzamemo dela s področja elektrifikacije. Marsikje bo treba v skladu s časom ln duhom na novo urediti vprašanja lastništva in zakupa obdelovalne zemlje ter najti zadovoljivo trajno rešitev ne samo za majhna ln nepovezana zemljišča, ampak tudi za tista, ki sicer predstavljajo lepo in zaokroženo celoto, a so kljub temu za vzdrževanje velikih družin nekoliko pre. tesna.
Pri vsem tem pa ne bomo smeli pozabiti na selekcijo semenja, na gojenje in pravilno porazdeljevanje sadik in živali ter
močno uvaževatl, kaj je primerno posameznim krajem.
Poljedelska zadružna delavnost pa bo morala poleg vseh omenjenih in skoraj strahotno obsežnih nalog vedno imeti v vidu trajno skrb za javno zdravstvo in blaginjo kmetskega prebivalstva, za gradnjo novih hiš in za organiziranje zdravstvene službe, dasl to lahko poveri državi, kar bo verjetno umestno zlasti v obubožanih pre. delih, katerim poleg vsega primanjkuje tudi izvežbanth strokovnjakov. Za izpolnitev teh nalog bo morala vsa Evropa vložiti vse svoje pozitivne sile ter se dela lotiti z ogromno energijo ln zavestjo odgovornosti, ki jo ima pred svetom ln zgodovino. Pot do nove blaginj« in sreče je samo ena in jasno začrtana ter jo mora Evropa ubrati z zavestjo, da ima tisti, ki se dela pravilno loti, polovico že izvršenega.
Samo podzemlje je 1,110 rešitev
pred takšno nevarnostjo.
Cimba je pričel z vso močjo kopati rov. Z močnim; parklji je 1 metal zemljo in kamenje iz rova- I Prav kmalu je bil štiri čevlje pod zemljo, in zavarovan pred sovražnikom. Mehkejšo zemljo je Z lahkoto odrival ln vrtal rov.
Ko so se možje približali jasi o CImbu ni bilo duha ne sluha. Na površini zemlje je bilo mogoče opaziti luknjo, ki jo je Izvrtal mravljinčar, kar v tej deželi ni nič nenavadnega.
Sutton je posvetil z močno žepno svetilko, pa ni mogel odkriti Sivega bitja ma jasi. S sunkom j® odprl vrata v kočo, ki je tudi bila prazna. Vendar je opazil, da j° i je pred kratkim nekdo zapusti1-Na postelji so bile razmetane um®' zane rjuhe In povsod je leža1* umazana posoda na zabojih, ki bili polni hrane.
Slachter je bil odsoten, pajbr*® j,- stopil k sosedu. Gotovo se v tako slabi noči kmalu vrnil 1,1
DE

OKRATICNA
T&)Si Šil J JA,
Takšna zapuščina vojne predstavlja največjo oviro pri gospodarskem dvigu razrušene Evrope.
MEDVED
Zadnji vojni v številkah
C St. 1 velja za prvo vojno, St. S za drugo)
VOJNA DOBA:
1. 51 in pol meseca — 1.563 dni;
S. 68 mesecev — 2.176 dni.
ŠTEVILO MRTVIH:
1. vojakov:	10 milijonov; oivilistov:	nekaj tisočev
, (največ v Rusiji zaradi lakote in državljanske vojne);
0.	vojakov: 20 milijonov; civilistov: najmanj 20 milijonov.
ODPELJANIH:
1.	nekaj tisočev;
2.	samo v Nemčiji 6-8 milijonov, V vsej Evropi okoli 16 milijonov (v to ni všteto preseljevanje po vojniJ.
DRŽAVE, KI SE NISO UDELEŽILE VOJNE:
1. Danska, Nizozemska, Norveška, Španija, Švedska, Švica;
' s. Trska; Portugalska, Španija, Švedska, Strfoa, Tučlja.
NEVTRALNE DRŽAVE V OBEH VOJNAH:
1.	Španija, Švedska, Švica;	>
2.	Španija, Švedska, Švica.
DRŽAVE, KI SO ZARADI VOJNE IZGINILE:
1.	Avstro-0grška; Črna Gora;. Srbija;
2.	baltiške države, tisočletni Reich.
NOVOUSTANOVLJENE DRŽAVE:
1.	baltiške države, Finska, Avstrija, Poljska, Češko, slovaška, Madžarska, Jugoslavija;
2.	Island, Avstrija.
VOJNI UJETNIKI:
1.	5 milijonov;
2.	16 milijonov.
OBDOBJA MIRU:
1.	od frankfurtskega miru (1871) do 1914: 1,3 let;
2.	od versailleskega miru (1919) do 1939: 20 let.
ajmogocnejsi ameriški novi-
W il ličim
Randolph Hearst
Nedavno je slavil 83. obletnico svojega rojstva najmogočnejši ameriški novinar IVilliam Ran-iolph Hearst. Na njegovem 1Op metrov visoko ležečem domu na jarmi San Simeon v Kaliforniji •# je zbralo, po poročilu tednika «Newsweek*, veliko politikov, duhovnikov, filmskih zvezd, simvnikov, pravnikov, trgovcev, izdajateljev listov, novinarjev (rt drugih osebnosti. Kljub starosti Hearst ni opu. itll starih navad. Okoli poldneva Pride iz spalnice v imperialnem slo. ffu in izroči s svinčnikom popisani list svojemu tajniku. Potem sprejema goste, ki jih rad vodi na sprehod po marokanskih palačah,
‘vrtovih in zoološkem vrtu, ki si ga je omislil na svojem ogromnem posestvu med San Franciscom in Los Angelesom.
Hearstov dom je zvezan s po. sebno telefonsko Žico s 11 dnevniki, g «magazini*, s poročevalsko agencijo, z najvetjim ameriškim sindikatom, fotografsko agencijo in tremi radijskimi postajami. sSefovi* ukazi gredo vsak dan iz Sun Simeona na najrazličnejše kraje Amerike in glavni uredniki ter drugo osebje njegovih listov ter ustanov ukaze točno izvršujejo.
Popoldne ima Hearst veliko dela, Najprej Hita, izvlečke obilne pošte, govori po telefonu z glavnimi uredniki svojih listov v vsej Ameriki, pozdravlja goste, med ka. teriml ima najrajši pisatelje, državnike, zgodovinarje In filozofe — hollywoodske zvezde pa ima najrajši pri slavnostnih pojedinah ___
ter se posvetuje s svojimi uradniki, izmed katerih sta po dva vedno v San Simeonu. Hearst je bil dolilo časa «problemsko dete» ameriškega novinarstva. Se danes rad rete: «Jaz sem problemski ured-nik. Rad vidim svoje urednike ter 86 2 njimi pogovarjam o njihovih problemih.»
Večer svoje obletnice je Hearst mirno proslavil. Okoli njega se je zbralo njegovih pet sinov z rod. binarni ter ne/coč slavna filmska miezda Marlon Ddvies, ki Je dolga leta njegova intimna prijateljica.
nar-lastnik lista, ki izhaja v 8 milijonski nakladi
koli ne trese. Visoka leta izdaja le rahel tresljaj rok.
William Randolph Hearst je bil v mladih letih levičar, danes pa Je konservativen. Levičarji mu očitajo, da je največji ^reakcionar* med lastniki listov. V svojem Življenju je bil nešteto izgubljenih bitk, med katerimi je posebno znana njegova bitka za dosego guvcr. nerskega mesta države Nevo York in pa kandidatura'■ za ameriškega predsednika v demokratski stranki.
Hearstove izjave
Hearst redko daje izjave. Ob obletnici pa je vendarle novinarjem povedal nekaj načel. Vprašali 30 ga, kako je dosegel tako visoko starost in ostal še vedno aktiven novinar.
*Ne vem... vendar mislim, dat človek lahko ostane mladosten, če se tudi na stara leta zanima za. svoje delo.*
Vprašanje: c. Kaj mislite o sodob. nem novinarstvu, če ga primerjate s časi, ko ste vi nastopili f»
Odgovor: sMislim, da se novinarska raven vedno bolj dviguje. Velika razlika je v teni, da listi ne nastopaijo drug proti drugemu s takimi nizkotnimi sredstvi, kot so nekoč. Seveda je tudi danes velika konkurenca med njimi, vendar ta konkurenta ni brutalna.*
Vprašanje: «Na kaftScn način mislite, da so vaši listi konstruk-tivno vplivali na ameriško miselnosti*
Odgovor: »S trajnim progresivnim vplivom. Danes imajo moje liste za konservativne, nekoč pa so )>h imeli zal zelo levičarske. Mislim,
da je radikalizem zelo potreben, kadar je konservatizem na oblasti, kajti radikalizem sili k upošte. vanju progresivnih idej.* Vprašanje:	«Ali so vam velike
vsote, ki ste jih izdali za nakup umetnin, prinesle zadovoljstvo t» Odgovor:	»Veselje, ki sem ga
imel Z njimi, ni vaino, Rač pa je vaZno veselje, ki ga, bodo verjetno drugi ljudje Z njimi imeli. Mislim, da je vaZno in potrebno prinašati umetnine v Ameriko. In zasebnih zbirk prehajajo počasi v muzeje in vi veste, da si vsak Američan ne more privoščiti, da bi jih Sel gledat v Evropo.*
Vpnfianje:	«AH mislite, da so
ljudje danes bolj verni, kot so bili pred 30 ali 40 letlt Kakšna je vaša veraf*
Odgovor: «Vo]na je veliko pripomogla k poživitvi globokega verskega čustvovanja. Jaz sem kristjrpn — brez točnejše označbe.* Najljubši Hearstov list je eThe American Weekly», bogat tednik, ki prinaša mešanico na pol znanstvenega- gradiva, grozotne žgodbe in ljubezenske dogodivščine. Ta tednik je ne (večji v Ameriki jn na svetu. Ima 8.Z49.786 naročnikov. Oglasna stran stane 15.600 dolarjev, kar je najdražji oglas na svetu. Glavni urednik je Hea\r. stov drugi in najljubši sin William Randolph. Med vojno je bil Hearstov sin vojni dopisnik in oče je sam pregledoval njegove dopise. Pravijo, da bo Wllliam mlajši naslednik kralja ameriškega tiska. Toda danes kralj Se zelo krepko Živi.
W. R. HEARST «Seom kristjan - brez točnejše označbe*
Prastara kultura
V Kolumbiji bodo verjetno rekonstruirali več tisoč let staro ameriško kulturo, o kateri dozdaj niso imeli nikakih podatkov, in sicer s pomočjo 300 nenavadnih kipov, ki so jih našli v dolini San Agustin okoli 900 km od Bogote. Ravnatelj narodnega arheološkega muzeja v Kolumbiji dr. Gregorio Hemandez de Alba, ki je vodil izkopavanja, javlja, da n j našel niti najmanjšega sledu o kakem mestu ali o kakem znaku življenja, razen teh 300 kipov, ki predstavljajo božanstva, može in žene. Vsi ti kipi imajo mnogo skupnih značilnosti, n. pr. vsi so skoraj brez vratu, imajo zelo razmršene lase ter silno dolge zobe in nosove. Najbolj so podobni grobim stebrom, pri katerih zavzema glava eno tretjino ali celo polovico dolžine. Eden izmed kipov izteguje daleč iz ust jez.k, čigar konica predstavlja človeški obraz. Nekatere figure prikazujejo ženske, ki nečemu groze ter vojščake, ki drže nekakšne ščite in kamenje, ki naj bi pomenilo orožje Domnevajo, da večina kipov predstavlja stara božanstva, o katerih čaščenju pa dozdaj še niso našli prav nobenih podatkov. Javljajo, da najboljši ameriški geologi s sodelovanjem stari, noslovcev nadaljujejo z izkopavanji.
pa si samo redki, ki dolga leta delujejo v novinarstvu, pridobijo vpogled v delovanje sodobnega tiska.
V poslanski zbornici Je sto socialističnih poslancev predložilo načrt za preučitev tiska. Zahtevajo preiskavo o lastništvu in nadzorstvu tiska, o obsegu monopolističnih tendenc v lastništvu skupin podeželskih časopisov In o vplivu finančnih krogov in oglasnih agencij pri objavljanju in zamolčevanju vesti. Predlog »o podpisali tudi prvovrstni novinarji kot Michael Food, Tom Driberg, nekdanji Wil-llam Hlckey pri «Dally Ezpressu* in Maurice Webb.
Nas osebno prav nič ne zanima, a!l bodo postavili takšno preiskovalno komisijo ali ne. Časopisi nimajo ničesar, kar bi želeli skriti. Končno pa je to delo že opravljeno In sicer zelo natančno'* in skrbno. Socialni in gospodarski strokovnjaki so objavili leta 1938 izid tega preučevanja v knjigi pod naslovom »Poročilo o britanskem tisku*, katero so letos ponovno iz. dali. Priporočamo vsakomur, ki se želi resno poučiti o razmerah v angleškem novinarstvu, naj si kupi to nepristransko študijo. Na ta način bomo prihranili stroške dragega preučevanja, ki bi ga nare-
Padec In dvig
Danes je Hearst lahko zadovoljen. V tridesetih letih je njegovo novinarsko cesarstvo skoraj prišlo na boben, ker ni mogel plačati ss milijonov dolarjev. Tedaj je prepustil finančno vodstvo svojih podjetij odboru, ki ga Je spravil iz vode. Ta odbor Je moral šifer prodati nekaj podjetij, katera so cenili na 220 milijonov dolarjev. Toda večji del podjetij je ostal nedotaknjen ter je danes brez dolgov,
Einančni odbor je S el energično na delo. Združil je 60 različnih Hearstovih koncernov v 12 novih Podjetij. Prodal je veliko zbirUo vrednih in nevrednih starin, nekaj trgovskih hiš ter nenovinarskih nepremičnin. Celo farma San Simeon je prišla na vrsto. Držami jc kupila 4o.o00 hektarjev zemlje, na kateri Se vezbajo ameriški vo-°stalo mu je okoli 20.000 h' ktarjev, na katerih je zgradil žvoje posestvo, ostanek pa, veči-notna gozdove, prepustil naravi. V njegovih obseZnih gozdovih Živijo orne, jeleni, bivoli, zebre, lami in druga divjačina. Hearst je bil vse življenje otrok. Poleg krasnega zoološkega vrta je zbiral tudi take dragocene stvari, kot so postelja kardinala Richelieua, dragoceni Gobelini, drage slike, kipi in srednjeveške starine.
Novinarsko Hearst nikoli ni šel v Pokoj. Tega tudi do smrti ne namerava storiti. Njegovi možgani
50	jU)t vedn0 jn njegov g po.
tain ztvprepaSfa posetnike. Njegove modre Oči so s0 vedno živahne; Bearst nikoli ne uporablja naočni-
ANGLEŠKI
O SVOBODI
SPORI
TISKA
II. del
V naši zadnji dvojni številki smo priobčili I. del razpravljanja o sporu glede tiskovne svobode v Veliki Britaniji, ki ga je načel pred. vsem glavni državni tožilec na razpravi v NUroberga sir Hartley Shaivcross. Danes nadaljujemo zadevno razpravljanje.
»The New Statesman* nadaljuje v svojem članku: Naraščanje monopolističnih tendenc v novinarstvu, zaradi česar se pritožuje skupina laburističnih poslancev, je velika in vedno naraščajoča nevarnost. Angleški podeželski tisk, ki je bil navadno neodvisen in čisto odličen po svoji kakovosti, so pokupili v veliki večini veliki časopisni karteli. Politično usmeritev diktira iz Londona peščica mož, ki predstavlja mogoče najboljši primer za način, kako plutokracija izmaliči sredstva demokratičnega življenja.
Vendar pa moramo poudariti kot prednost svobodnega podjetniškega sistema, da naši Usti dobro služijo zahtevam javnosti In da imamo razen obsežnega monopolističnega tiska pestro množico manjših, neodvisnih listov, katerih vpliv daleč presega število njihove naklade. Četudi naklada neodvisnih tednikov ne dosega v nobenem prime, ni 200.000 izvodov, vendar vsak izvod skrbno prečita in o njem razmišlja veliko število oseb.
Zelo vzpodbujajoč pojav našega , n ,	-	-	. časa je v tem, da pride do veljave
ov. ga onjska glava je sko. globno obravnavanje političnih in raj brez ou , lase Pa pma precej sociainih dogodkov v mnogo večji »voe. Hodi pokonci ter Se vedno meri, kot kdaj koli prej. Dejansko Prozno. Njegov visoki glas se ni- smo danes priče revolucije, ki je
podobna tisti, katero je s velikim uspehom izkoristil
tako
lord
Northcliff, četudi je sedanja mnogo manj burna.
Zaradi tega je predlog o preučevanju ureditve današnjega tiska posebno časovno pravilno zadet, zaključuje tednik «The New Statesman*.
tako kot so bili tudi napadi laburističnih voditeljev. Konservativni tisk je odgovoril na napad z odločno obrambo neodvisnosti tiska, pri čemer je z številčnimi podatki izpodbijal navedbe laburističnih voditeljev, češ da vodilni angleški tisk obvladajo monopolistično ozke skupine finančnega
dila nova državna komisija. To poročilo odkriva neutemeljenost ene izmed najbolj razširjenih domnev, to je o pogubnem učinku oglaševalcev na smer tiska. Toda celo podpisnik zgoraj omenjene poslanice Tom Driberg je pred nekaj dnevi sam izjavil v spodnji zbornici, kako Je neki veliki oglaševalec nekoč skušal vplivati na njegov list, da bi ne objavljal določenih nazorov. Kaj pa se je zgodilo? Tega gospoda so z lepimi besedami pognali skozi vrata.
Tukaj bi želeli samo poudariti, da bo v primeru, če kak Ust namenoma in trajno zavaja svoje či-tatelje in če so na razpolago drugi boljši časopisi, neizogibno izgubljal čitatelje in bo prisiljen prenehati izhajati v korist Bvojlh bolj poštenih tekmecev. Angleški pisec tega razpravljanja hoče dokazati vsakemu mislečemu človeku, da ima pri njih vsak čitatelj možnost najti druge ll3te, da torej pri njih ni nobenega novinarskega monopola.
Kaj nam o tem povejo vsakemu dostopna dejstva o ustroju našega novinarstva? Prvič imamo v Veliki Britaniji preko tisoč dnevnikov in tednikov. Ali vsi ti pripadajo enemu človeku, ali pa vsaj v veliki večini? Niti zdaleka. (Nad. prih.)
Preosnova
v Ameriki
Iz tovarn, k( so še nedavno izdelovale tanke, se Ze vali reka avtomobilov
Ena izmed itevilnih podeželskih knjižnic, v katerih si britanski delavci in kmetje s časniki in knjigami bistre um.
To je eden izmed listov, ki so na vsej črti podprU ostre napad« laburističnih voditeljev na njim nasproten tisk, ki podpira konservativno stranko. Ta podpora je splošnega, teoretičnega značaja,
CIMBA
ga j« mislil počakati. Ce v Slachter sumil, da so neznanci . Njegovi koči, se gotovo ne bi r^llžal. Zato je Sutter dal navo-svojemu naredniku. Možje so e Umaknili, sam je pa zaprl vrata 11 °®tal v koči.
j ^'oboko pod zemljo je čakal ,Udl Cimba. Izkopal je dolg rov ln p® kil pod kočo ter se je počutil v P°lnoma varnega v svojem skri-k&l šču. Tako je minila ura. Po-^‘Jski nadzornik Je napenjal uše-p . Prt najmanjšem šumu, ki je Ciin al iz bičevja pred kočo. a m'siil, da J« dovolj dolgo Pod zemljo ln ker ni slišal <ja *ega šuma, je bil prepričan, a® je sovražnik oddaljil. Pričel Pati rov proti površini. SUtton
* k0
šum,
*e	J® zaznal lahen
j, Približeval. i/no svetilko ln
zagfa<iel Pod
ajVj ed®l čudno prikazen — dolg Oat,.Kolt rilec, dve ogromni prl-«oi	USesl in Prestrašeni svlnj-
ki sta bolščali v svetlobo.
ki
Posvetil je z pramen avetlobe posteljo. Tam je
Sutton je skočil vzkliknil; Cimba se umaknil in z nazaj v zemljo.
in pritajeno je' prestrašeno veliko naglico ril Sutton je odrinil
posteljo in posvetil v rov. V svetlobi je videl globoko luknjo, na dnu katere je ležal sveženj. Sutton se je vlegel ln potegnil težki sveženj iz jame. imel je dovolj časa, da je lahko ugotovil, da je v svežnju bilo zlato, srebrnina, nakit in orožje.’ V tem tcenotku je zaslišal šum pred kočo, odvrgel sveženj ln skočil k vratom.
Slachter se je popolnoma pijan vračal. Vendar se je prerival skozi bičevje oprezno kot mačka. Tik pred kočo je zaslišal šum in v temi opazil senco živali pred seboj. Bil je Cimba, ki Je .pravkar prilezel iz svojega skrivališča ln hotel čimprej zapustiti ta nevarni kraj. Slachter se je hotel umakniti, ko je razdraženi mravljinčar skočil iz luknje. Težko, svinjskemu podobno, telo mu je spodneslo že itak neažurne noge. Divje je preklinjal, kc s« Je pobiral.
Sutton je previdno odprl vrata. N mogel razumeti, kaj se je zgodilo, vendar mu je šinilo v glavo, da je zlikovca nekaj prestrašilo ln bi se zaradi tega lahko obrnil ln pobegnil.
Slachter se je pobral in počasi stopal proti koči, ko mu je žarek močne svetlobe zaslepil oči. Naglo se je obrnil in pričel teči. -
»Stoj, streljam!* je zavpil nadzornik za njim.
Slachter je še naredil tri korake, potem je pa v temi padel z velikim hruščem v jamo, ki jo je izkopal Cimba. Obležal je brez moči, z zlomljenim kolenom ter na vso moč preklinjal in robantil. Brez težave se je Sutton približal in ga vklenil.
Cimba je tekel skozi bičevje, kolikor so ga neale noge, ker je bil prepričan, da se je ves svet zaklel proti njemu. V vsem življenju še ni imel tako slabe noči. Njegova pota so bila mirna in tajna ter je vedno .želel mirno živeti, kopati rove in loviti mravlje.
Cimbovo dejanje ni ostalo ne-poplačano:	Sutton, ki je zaradi
svojega junaškega dejanja napredoval, je izdal ukaze o zaščiti mravljinčarjev v pokrajini.
kapitala, ki izkoriščajo svoj položaj za usmerjevanje javnega mnenja na podlagi netočnega, pomanjkljivega in nepoštenega prikazovanja dejstev, ki naj služijo v podporo njihovih političnih nazorov.
Znani angleški novinar Frank Ojven je v «Dally Mailu* takole odgovoril pristašem preiskovalne komisije za tisk:	«Pošast, katero
imenujejo tjionopol, igra veliko vlogo v znanosti o skritih silah, ki napadajo vladajočo stranko. Ubiti takšno pošast, bi bila velika prednost za vsakega tekmeca za vodstvo teh uničevalcev pošasti.
Zdaj Herbert Morrison junaško napada to pošast. Res je sicer, da jo jako molčeč in oprezen, če se dotika britanske radijske vlade, nasprotno pa Je zelo podjeten in junaški, če gre za britanski tisk, ki ni monopolističen ne v državnem ne v zasebnem pomenu te bel-sede. Kako mu uspeva ta zelo prebrisana, igra? Popolnoma preprosto! Treba je dati stvarem samo druga imena ter jih zamenjati.
Pokojni senator iz Louisiane v Združenih državah Huey Long je nekoč rekel: «Tudi ml v Ameriki bi mogli imeti fašizem, toda mi bi ga morali imenovati antifašizem.*
Najnavadnejša domneva povprečnega'državljana je v tem, da misli, da ve vse o časopisih. Nekoč je videl razburljivi film »Poslednja nočna izdaja* in zdaj si dcmišlja, da pozna vsako kolesce v zamotanem ustroju novinarskega udejstvovanja. Veadsir
Ravnatelj »Združenja za preusmeritev* R. Steelman je nedavno Izdal poročilo o napredku, ki ga je dosegla ameriška industrija v preusmeritvi in vojne v mirnodobsko. V naslednjetn povzemamo njegove aajvažnejše ugotovitve.
Polno Izrabo ročne delovne sile so že skoraj v celoti dosegli, Ze običajno sezonsko povečanje zaposlitve ročnih delavcev so z dveh milijonov dvignili za nadaljnjih pet milijonov. Medtem ko je civilna industrija v trenotku japonske pre. daje zaposlovala 51 milijonov in 100.000 delavcev, Jih danes zaposluje 58 milijonov ln 200.000. Tre-notno ta uspeh utrjujejo z možnostmi povečanja proizvodnje.
Vrednost letne proizvodnje dobrin za civilno prebivalstvo so od časa zmage nad Japonsko povečali preko 30 milijonov dolarjev. Vrednost proizvodnje nepremičnih dobrin in dobrin za dolgotrajno vskladiščenje štirikrat presega lanskoletno. V primerjavi z dnevom zmage Je število novih gradenj poskočilo za 400%. Naravno Je, da je takšen napredek povzročil tudi porast cen, kar pa ne velja za vse panoge. Znesek vseh plač, ki jih danes prejemajo zasebniki, nekoliko presega najvišji medvojni zne. sek, ki je dosegel višino 163 milijard dolarjev.
Kljub temu, da so mnogo tovarn za orožje zaprli ln da milijoni od-ipuatnikov iščejo stalno povojno za. poslitev, so se uspešno izognili deflaciji. Toda grožnja Inflacije pa traja še naprej. Vlada in prebivalstvo se Ji morata 1*. dneva v dan upirati z vsemi možnimi sredstvi.
V	drugi polovici leta 1945 je nastalo skoraj 250.000 novih podjetij in je mnogo razlogov, ki potrjujejo upanje, da bo to število še močno narastlo. Takoj po vojni so dobički težke industrije močno padli, in sicer zaradi prenehanja dobav za vojsko, zaradi ogromnih stroškov, ki »o jih imeli s preusmeritvijo proizvodnje ter zaradi tega, ker doslej tovarne še niso mogle doseči polne zmogljivosti. Vendar je ta položaj samo začasen.
Kar pa zadeva druga gospodarska področja, se dohodki drže na primerni višini, ki je tako visoka kot je bila le malokdaj.
PODROBNOSTI NAPREDKA
O podrobnostih preusmeritve je Steelman poudaril naslednje:	V
letošnjem juliju se je vrednost proizvodnje zasebnih podjetij vrtela in verjetno celo prekosila vsoto 162 milijard ter še vedno narašča. Leto 1941, ki je bilo zadnje mirno leto in ko je zadevna proizvodnja dosegla svoj višek, je njena vrednost znašala 109 milijard. Čeprav je porast proizvodnje treba pripisati večji civilni potrošnji, je vendar važno dejstvo, da jo tako velika, kot še ni bila nikdar v mir-nem času.
Kljub visokemu ritmu proizvodnje še vedno ne proizvajajo dovolj, da bi mogli zadovoljiti vsa naročila. V avtomobilski industrji, v izdelavi trajnih predmetov iz jekla, nekaterih vrst tkanin in sestavljivih hiš ameriška industrija še ni mogla doseči predvojne višine. Se vse leto in morda še dalje bo vladalo občutno pomanjkanje nekaterih važnih proizvodov.
V	letošnjem juliju je bilo Izmed 60.400.000 delavcev 58.100.000 za. poslenih ter približno 2.300.000 takšnih, ki so iskali delo. Ne samo, da je število oseb, ki so zaposlene v civilnih poklicih, višje kot je bilo kdaj koli, ampak je
, tudi število nezaposlenih verjetno najmanjše, odkar so Združene države postale industrijska država. Tudi za ostali del leto a* predvi-
devajo občutnega zvišanja brezposelnosti. V nekaterih panogah določenih Industrij celo opažajo znake pomanjkanja ročnih delavcev. Izmed vojnih odpustnikov je brezposelnih manj kot 1 milijon. Ostpli del brezposelnih predstavljajo predvsem tisti delavci, ki menjajo svo-po zaposlitev.	1
BOGATA LETINA
Lansko leto so ameriški poljedelci, ki so med vojno proizvodnjo povečali za približno eno tretjino, pospravili izredno bogat pridelek. Menijo, da bo letošnja letina ena izmed najbogatejših, kar so jih kdaj imeli. Kljub temu pa je čutiti pomanjkanje nekaterih hranil ln tekstilnih vlaken. Razen tega so Združene države lani izvozile nad 417 milijonov mernikov žita, da bi olajšale glad v področjih, ki j in grozi lakota. Povpraševanje po pridelkih in dohodki poljedelcev bodo ostali zelo visoki še vse naslednje leto.
Kar zadeva delovne odnose, je treba povdariti, da mezde za cenami niso kaj prida zaostajale, kot je to bilo po prvi svetovni vojni ter so večino mezdnih poyiškov uredili s kolektivnimi pogodbami. Vendar pa so delovni spori v prvi polovici tega leta hkratu s po manjkanjem surovin povzročili i proizvodnji nekoliko zastankov,
Novi sedež ZN
Varnostni svet Združenih narodov se je pred tednom prvič sestal v novem začasnem sedežu Združenih narodov v Lake Success u na Long Islandu (Nevi York). Funkcionarji Združenih narodov so pohvalili hitrost, s katero so preuredili bivša poslopja eSperrp Gyro-soope* v novi sedež Združenih narodov.
Ko so dokončali vsa dela, so mogli ugotoviti, da so izvršili zamotano delo za ureditev sedeža tajništva Združenih narodov, Varnostnega sveta, gospodarskega in socialnega sveta to Sveta za zaupno upravo v pičlih 46 dneh.
Dvorana Varnostnega sveta more sprejeti 518 oseb. Na konferenčni mizi, ki je do’ga šestnajst in pol metrov, so za vsa. kega delegata namestili mikrofone in zvoemke. Občinstvo bo moglo slediti razpravljanjem s pomočjo 15 zvočnikov, ki so jih vdelali v strop. Zgraditev stropov v dvoranah “gospodarskega
in socialnega sveta ter Varnostnega sveta bo stala približno 50.000 dolarjev za vsako dvorano. V strope so napeljali nad 1800 metrov svetlobnih cevi, da bi ustvarili enakomerno razsvetljavo, ki bi bila še najbolj, podobna sončni luči.
Uredili so tudi prostor za radijsko nadzorstvo dvoran vseh Svetov ter štiri konferenčne dvorane s kontrolno ploščo za govore posameznih delegatov s pomočjo oddajnikov (n zvočnikov.
Toda v zadnjih dveh mesecih poglavitnih industrijah ni bilo novih stavk, ki bi ovirale državno proizvodnjo.
Dohodki so bili v preteklem letu mnogo višji, kot so bili najvišji v mirnem času. Potrošniki so potrošil' več, kot kdaj koli prej, s čimer so ustvarili višjo življenjsko raven ameriškega prebivalstva, katero so cd leto 1910 dalje zvišali za približno 9 odstotkov.
RAZGOVOR O DEMOKRACIJI
ROBERTS (liberalec):	Morda bi kak liberalec soglašal s PL
ratinom, da manjšini brez dostopa k velikemu kapitalu ni lahko, da b> dobila v tisku dostojno zastopstvo. Toda dnavno nadzorstvo nad tiskom m odgovor, če je država lastnik tiska in če to pomeni zatiranje vsakega kriticizma s strani vladajoče stranke, to ni demokracija. Treba se je naučiti strpnosti do kritike; to j& samo po sebi bistveno za demokracijo.
PIRATIN (komunist):	Mislim, da v. kapitalistični skupnosti
ne more biti resnične demokracije. Iti morate dalje, kot so politični pogledi na družbo. Kakšna demokracija je to, če od časa do časa napraviš križec na votivnem listkuT Kakšno korist ima delaveo, če gre vsakih nekaj let na volišče in izbira med dvema ali tremi kandidati, če mora osem ur na dan pri delu delati to, kar mu reče jot Kakšno korist ima od volivne kroglice, če z njo ne more nadzorovati svojih dohodkov1
WALKER (laburist):	Cujmo, bujmo! Saj ima vendar nadzor,
stvo preko laburistične stranke.
PIRATIN (komunist); To je res, mora pa priti do svoje demokracije v svoji tovorni, v stvareh, v katerih se sporna. V teku vojne smo imeli lepe izkušnje z vpeljavo mešanih produkcijskih odborov — nudili smo izkušenim delavcem in drugim priliko, da so na demokratični način k delu prispevali svoje mnenje; kot posle, dica tega je proizvodnja porastla. Demokracija pa delavcu ne pomeni ničesar, če so pogoji njegovega dela in to, da ga sploh ima, edvisni od financerjev to velikih kapitalistov. Zasebna lastnina ustvarja iz demokracije farso.	_
HOLLIS (konservativec):	Rekel bi, da je komunizem kot
ekstremna koncentracija lastnine aelo slabši kot vele kapitalizem. Koncentracija kapitala v rokah države/ Kot konservativec zagovarjam. obsežno poretodeUtev lastnine in mislim, da Je to najvažnejši pogoj za preživetje demokracije. Saj poznate izrek Hilairea Bel-loca: tAli vzpostavite ustanovo lastnin, ali pa vzpostavite suženj, stvo.'* Mislim, da to drži. Najboljše zagotovilo za demokracijo je obsežna porazdelitev proizvajalnih sredstev v številnih zasebnih rokah, ne pa v rokah države ali velikih monopolov.
WALKER (laburist):	Prej bi se strinjal s Piratinom, kot z
vami, Hollis. Ne moremo nazaj h krnelskemu ali obrtniškemu gospodarstvu, kjer bi vsak posedoval svojo kravo in svoje tesarsko orodje, čeprav bi vi konservativci to še tako radi imeli.
ROBERTS (liberalec): Toda konservativci tega nočejo, ker so stranka velikih poslovnih ljudi.
W AL KER (lalburist): Laburistična stranka misli, da modema demokracija ne more biti demokratična, če »i izredno aktivne države, ki bi se v zadostni meri zanimala za življenje ljudi, da bi jih obvarovala pred določenimi vrstami strahu. Imeti moramo pozi. tivno državo, ki bo odstranila strah pred brezposelnostjo, strah pred velikim gospodarskim trpljenjem, če človek zboli: strah, da ga bo delodafaleo odpustil. Te razne vrste strahu preprečujejo, da bi bil človek razumski *n nehisteričen. Ce ljudje pogrešajo gotovost in zadovoljiv gospodarski minimum, ni psiholoških pogojev za demokracijo — ljudi ne bo zanimala. Le če ustvarite pozitivno državo in vpeljete učinkovita državna dejanja, kot so ukrepi, ki jih zdaj izpeljuje parlament (ki niso samo kratenje svobode — e pomočjo vzgoje, bogastva, polne zaposlitve in socialnega zavarovanja svobodo tudi ustvarjajo) — bodo ljudje lahko svobodno sodelovali v demokraciji.
HOLLIS (konservativec); Zdi se mi, da je vse to kar celo preveč porittvno. Konservativci menijo, da pomeni vlada države vlado državnikov, ki pa so prišli na svet z istimi izvirnimi grehi kot drugi ljudje.
ROBERTS (liberalec): Ne glede na doktrinarni socializem ali konservatizem ali kaj drugega liberalci soglašajo, da tam, kjer imate zelo bogate in zelo siromašne, demokracija ni mogoča. Demokracije pa po drugi strami tudi ne boste dosegli s tem, da nudite samo varnost. Demokracija je stvar duha, ki izhaja iz pozitivnih stremljenj ljudi, da sami upravljajo svoje življenje.
.PIRATIN (komunist):	Toda njihovi problemi so vprašanje
kruha in masla. Najprej je treba rešiti ta vprašanja.
WALKER (laburist): In zato potrebujejo pozitivno državo. To je potrebno, da pridemo do pogojev za demokracijo, popolnoma pa zavračan zamisel, da bi bila demokracija izključno in samo za to, da bt zasledovala blaginjo ljudi, da bi uničevala gospodarsko reakcijo itd. Demokracija potrebuje nekatere značilnosti, ki jih zahteva istočasno. Ravno tako bistven je ustroj strank, svoboda govora, pravica manjšine, da poslane večina. Rad bi vedel, ali soglašate.
PIRATIN (komunist): Vem, da mnogi Angleži gledajo na dvostrankarski ustroj kot na idealno obliko demokratskega postopka.
ROBERTS (liberalec): Tristrankarskega, prosim.
PIRATIN (komunist): Potem štiristrankarskega. Takšni ljudje predsio mislijo, da je naša oblika demokracije edina oblika demokracije. Dejansko pa je bila to pred dvema etoletjima, ko so Whigi (liberalci) napadali Torijce (konservativce), le navidezna igra dveh, ki hočeta isto; nobena stranka ni mishla napadati osnov družbe. Obe sta stali na stališču zasebnih podjetij, obe sta slutili samo koristim majhnega dela družbe
ROBERTS (liberalec): Vendar pa nista glasovali.
HOLLIS (konservativec): Jasno je, če so razlike gospodarsko organizacije družbe edino, kar je pomembno, potem so bilo njihove tazlike res nepomembne. To pa ravno oporekamo. Razlikovali *ta se v mnogih stvareh, o katerih sta mislili, da sta važnejši, kot pa gospodarska organizacija družbe. •	'‘JuH
WALKER (laburist): Piratinu bi odgovoril, da je presenetljivo hitri vzpon laburistične stranke spremenil ves položaj; s polno podporo javnosti korenito ispreminjamo osnove družbe. Sodržavljanom, ki se s tem, kar delamo, ne strinjajo, pa nikoli ne bi kratil pravice, da izražajo ali propagirajo svoje mnenje.
ROBERTS (liberalec); Kaj misli Piratin s tem, ko pravi, da nobena stranka ni mislila napadati osnov drulbet Liberalna stranka je vedno služila koristim družbe kot celote. Nesm:selno je govoriti, da je stranka, ki je v tej držav i prva uvedla socialno zavarovanje in s tem poskrbela za bolne, stare in tegobne ljudi to kt je vzpostavila oblast izvoljenih predstavnikov ljudstva, služila samo koristim majhnega kroga, Spet komunistično geslo.
PIRATIN (komunist): VceSa liberalna stranka je dala delavcem samo toliko, kolikor je delaveo lahko iztistnil iz tovamšikih interesov za vami In n'č ver. Sicer pa, kakšen namen imajo valitve i« Stranke t Namen strank je, da zagotovijo izvajanje volje ljudstva. Ce soglašamo ali pa skoraj soglašamo o tem, kako je treba to izvajati, ali so potem Pr. i/ne stranke sploh še potrebne 1 Mi komunisti zahtevamo, da morajo stranke izražati razrede. Gotovo priznavamo dva glavna razreda — kapitaliste in delavski razred. Je tudi precej srednjega sloja, ki pa se bolj in bolj prilagojuje enemu izmed gornjih razzredov. To se pri nas odraža zdaj v poslanski zbornici. Ce pa pravočasno odstranilo kapitalistični razred...
HOLLIS (konservativec): S tem. da ga postreli*f
PIRATIN (komunist): Ne s streljanjem, marveč s tem, (fa prepre-č mo. da bi bili kapitalisti — kot n. pr. lastniki rudnikov — še naprej kapitalisti; potem kapitalističnega razreda veš ne bo. Potreboi-a ne lo stranke, ki bi zastopala njegove koristi. In če vsi ljudje ve v eno smer, je razlike v okviru ene stramke kaj lahko rešiti.
W ALK ER (laburist): Kako prijetno je v nasprotju z vino bi človeško naravo verjeti, da ne bo več nikakih resn h fliktovt čim likvidirate en razred!
HOLLIS (konservativec): Bojim se, da mi je to znane, p*rat^‘ Kakšno je vaše mnenje o tem, kaj je demokratično in kaj 1**™* v prehodnim obdobju — jakrat, ko obstoje še drugi razre 1 ko se strinjate z nami, se mi zdi, da je med valim to LeMnavim. stališčem velika razlika. Lenin M veroval v demokracijo. Veroval r» v diktaturo proletariata - oblast majhnega jedra delavskega
-	najbolj razredno zavedne stranke, Izredno je dejal, da se P01'"™ ne sme ponižati na stopnjo, da bi jo razumele zaostale množice; dejal je, da ima komunistična stranka - najbolj progresivni delI P™***?**
—	dolžnost, da v prehodnem obdobju prevzame oblast. Bistvo Lani-novega stališča je bilo, da je hotel skozi prehodno obdobje do komu-vizma s tem, da je teptal demokracijo. In njegova predstava b dočt,osfl — ko bi bila država odpravljena — je bila prej anarhija — nikaka oblast — kot pa demokracija, vlada ljudstva.
PIRATIN (komunist): Vesel sem, Hollis, da se zanimate za Lenina, toda vaše razlage niso točne. Leninove zahteve šo slonele na analiz^ moderne družbe, ki jo je izvedla komunistična stranka. Lenin je trdil da je v tem obdobju napredujočega kapitalizma delavski razred politično najnaprednejši del skupnosti; zaradi tega le delavski razred lahko resnično vodi deželo v interesu naroda. Komunistična stranka je interesirana na koristih naroda kot celote, čeprav se opira na delavski razred. Ce se vrnemo v prve dni ruske revolucije — 1911 In 1918 — je bila to teorija, na podlagi katere so komunisti prevzeli Oblast. Morda ne bi imeli imFne glasov. Vendar pa je delaveki razred tisti, ki lahko najboljše ocen I, kaj je za državo potrebno — in zaradi tega prevzema oblast in jo obdrii. (Nadaljevanje na 4. strani).
Stran 4
GLAS ZAVEZNIKOV
RAZGOVOR O
DE MOKRACIJI

5. septembra 1946 ;
IPenicilin za široko uporabo
(Nadaljevanje s 3. strani)
HOLLIS (konservativec); Toda tega vendar ne boste imenovali demokracija samo zaradi tega, ker komunisti trdijo, da oni najbolje vedo, kaj je dobro za ljudi, To ni odločitev večine,
PIRATIN (komunist); Tega ne imenujemo tdemokracija* v smislu parlamentarnih volitev in glasovanja. Imanujemo pa to demokracijo v smislu *dela v najboljšo korist ljudstva.»
ROBERTS (liberalec); To pravi vsaka diktatura.
HOLLIS (konservativec): Vesel sem, da priznavate, da to ni demokracija v tistem smislu, kot jo razumemo mi.
PIRATIN (komunist); Toda preskočimo bo let; vsi veste, da je bila leta 19SS vpeljana nova ustava, ki vsakomur dovoljuje popolnoma svoboden glas.
WALKER (laburist); Toda kako naj bi bil s stališča socialnega demokrata ta glas učinkovit, če ni tudi drugih strank f Kje je potem motnost, da bi manjšina sploh kdaj lahko postala večina t V Sovjetski zvezi ni «ikakega področja, kjer bi nastopali tekmujoči kandidati. Kakšen smisel ima, če imaš glas, a le enega kandidata t
PIRATIN (komunist); Toda saj osi vemo, da je votivni način v Sovietski zvezi različen od našega. Mesece dolgo imajo svobodne razgovore in svobodno selekcijo ter izločajo kandidate.
WALKER (laburist): Da, ali pa ta ptedlzločanja lahko imenujemo domokratčna, če ni organizirane druge stranke t ■
PIRATIN (komunist); Saj kandidatov ne postavlja samo komunistična stranka. Kandidate lahko imenujejo tudi druge organizacije. Precejšnji del izvoljenih ni imenovala komunistična stranka.
ROBERTS (liberalec); Vrnimo se k teinu, kar smo rekli o Strankah in razredih Odklanjam zamisel, da bi stranke snovali zato, da bi odgovarjale gospodarskim razredom. Oe vstopile v politično
TRŽAŠKA KRONIKA
Pazite
na prometne predpise
Kampanja za povečanje reda v prometu je v polnem teku. Kamion civilne policije vozi počasi po najbolj živahnih oestah, in s pomočjo močnega zvočnika neprenehoma poziva pešce in Šoferje, n<\j se skrbno drSe predpisov prometnega reda. Včeraj je neki agent civilne policije ponavljal ta poziv tudi v angleškem jeziku.
VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODIŠČE
ZA REVOLVER ENO LETO ZAPORA
6 mesece? za lažna napoved osebnih podatkov
Kot navadno, tudi zdaj vpregate voz pred
stranko, ne boste tega napravili zaradi tega, da bi pospeševali smotre razreda, h kateremu mislite, da pripadate. V mislih mbrate imeli blaginjo skupnosti kot celote. Ta poudarek na razrednem čustvovanju povzroča neučinkovitost demokracije. Zaradi tega bi dotal še nadaljnji pogoj demokracije. Imeti moramo čim močnejšo meSanico razredov, kajti če ni prijateljstva in mešanja ljudi zelo različnih so-» clalnih poloiajev, se ne bodo pridružih koristim drugih razredov. Stremeli bodo, da se postavijo ravno na tisto stališče, ki ga predlaga Fhatin. Mislili bodo samo na koristi svojega razreda, namesto da bi mislili na koristi skupnosti kot celote. Mislim, da to slabi hotenje Veha) Britanije kot celote, da bi bila popolnoma demokratska skupnost. Kazen v TValesu nimate lahkega mešanja vseh vrst ljudi. Premožni irdustrijeo, univerzitetni profesor, poljedelski delavec — vsak dam jih redite v razgovoru na ualeških železniških postajah; v AnallH teoa nikoli ne vidite.	1 y
PIRATIN (komunist) konja.
ROBERTS (liberalec); Mislite Včales pred Anglijo,
PIRATIN (komunist); Ce imate bogate m siromašne, ne morete imeti prave socialne mešanice.
iVALKER (laburist); Strinjam se z Robertsom o razrednem molanju in mislim, da se to danes v precejšni meri dogaja. Prepričan sem, da bo politika in vzgoja laburistične stranke zelo pospešila to
thCiKITljC.
PIRATIN (komunist); V vzhodnem Londonu imate ljudi, ki so Meni v soliden delavski razred — vsak poklicni in poslovni človek, ki dela tam, bo ta konec zapustil in se odselil v bolj zdravi del.
HOLLIS (konservativec); To je ena izmed mnogih nesreč tega ogromnega mesta; mislim pa, da Piratin in Roberts zelo pretiravata težave mešanja v moderni Angliji. Do teh ekstremih razrednih razlik je prtšlo v 18. stol. V 11. in 16. stol., ki gotovo nista bila demokratska, so bile te razlike mnogo manjše. To je mnogo več kot samo politično vp.rakmje.
PIRATIN (komunist); Rad bi se vrnil k svoji stvari. Ne ver ja. mem, da je ustroj dveh ali treh strank nujno končna oblika demokracije, oz. edina oblika. Predmet in preizkusni kamen demokratskega ustroja je, če izvaja voljo ljudstva. Dvostrankarski ustroj se mi -zdi, da za to nalogo ni dober. Kadar se pojavi potreba po konstruktivnih nap-onh so potrebne koalicijske vlade.
ROBERTS (liberalec); Ce Piratin zagovarja koalicijo, kadar je potrebna akcija, je potreben odgovor, da je zelo verjetno, da bo v koaliciji predvladovala ena stranka. Koalicije so često samo pročelja, da bi se politika zdela bolj demokratična in popularna kot je v resnici. Koalicijska vlada dejansko <$e*to pomeni, da se politično tekmovanje razvija za zaprtimi vrati vladne posvetovalnice ali celo s spletkami ministrov — ne pa v parlamentu. Ce postane koalicijska politika javna, jo je teiko kritizirati; majhne skupine, ki si to upajo, imenujejo * nesramno nadlogo* ali t trockist e*, v vsakem primeru javnost nima pred seboj čiste politike tekmovanja.
PIRATIN (komunist); Mi v parlamentu lahko debatiramo toda ljudje vedo, kaj hočejo.\	'
WALKER (laburist); Soglašam z Robertsom; kadar imamo stalno soglasje, moram reči, da mislim, da ni demokracije in da je tako imenovani parlament le telo, kjer pojasnujejo vladne ukrepe, kjer dajejo ljudem gesla — ne pa telo, ki ima v rokah resnično cblasr. Resnična oblast je v sobi zadaj.
PIRATIN (komunist); Oglejmo si svoje izkušnje; kaj smo vi deli mi štirje novi poslanci t Kakih sedem mesecev ie opazujem parlament in mislim, da je opozicija često samo drugo ime za obstrukcijo. Včasi je res zelo težko kaj napraviti, če prihaja tako pogosto do čisto svojevoljne obstrukcije opozicije. Takšen primer smo imeli pred kratkim v stalnem odboru za naložbe. Ker nekega jutra Daltona fbrtt. finančni minister, op. ur.) ni bilo na zase-danju, je v trenotku, ko so hoteli prečit ati neki dodatek k zakonu, vstal.neki konservativec in izjavil, da upa, da ne bodo sprejeli ni. kakega sklepa, in sioer samo zaradi tega, ker predsednik ni bil navzoč.
WALKER (laburist); Ali je z obstrukcijo uspel f
.PIRATIN (komunist); Ne, nikakor ne/
WALKER (laburist); Prav; zdi se mi, da je tu odgovor za vai. Obstrukcije ni bilo in zadeva je bila urejena. Mislim, da je sistem opozicije absolutno potreben. Rad bi celo imel, da bi bil ie učinkovitejši. Mislim, da je za veliko večinsko stranko, kot je naša, absolutno potrebno, da ima proti sebi močno in stalno opozicijo. Težko smo se morali boriti, da smo prodrli 1« napravili smo več, kot kateri koli parlament v naši zgodovini —
ROBERTS (liberalec); Ne, ne, še ne.
WALKER (laburist); — in jasno je, da odpor lahko postane obstrukcija. Ce pa pride do obstrukcije, imama moč, da z njo opravama. Lahko določimo čas, v teku katerega mora stalni odbor za. konski osnutek vrniti zbornici; zbornica lahko sprejme tudi omejitve, ki onemogočajo obstrukcijo.
ROBERTS (liberalec); Mislim, da ima Piratin tukaj primer, da je stvari v poslanski zbornici teiko spraviti skozi. Toda teras ezadevo spraviti skozi* je zelo nevaren; običajne pomeni «spraviti jo skozi, kot vi hočete*. Bdino pravično pa je, da jo spravite skozi Sele potem, ko ste popolnoma raziskali in osvetlili tudi drugo stališče. To je v demokraciji važna stvar — duh kompromisa z manjšino, kot ga izrazijo njeni predstavniki. Reči bi morali: Dobro, to je pameten predlog; prepričali vas bodo o tem, voljni pa smo poslušati in popustiti v enemu
WALKER (laburist); Ne, jaz bi rekel samo evoljni poslušati*.
HOLLIS (konservativec); Popolnoma sem naklonjen Piratino-vim občutkom. V debati vsak vedno misli, da je njegovo stališče najbolj važno in da drugi zapravljajo le čas — to je pač v človekovi naravi. Ne strinjam »e pa, da je delo opozicije tudi le za hip nekoristno. Ne gre le za vprašanje kompromisa ali za poslušanje, gotovo pa boste uredili pravlčenje, če sta obe strani čim bolj zastopani. Zakon je gotovo boljši, če ga preuči več glav. Ce pa gre zakon skozi brez kritike, je zelo verjetno, da ne bo tehnično učinkovit — končno pa pomeni velika naglica in nestrpnost le majhen napredek.
Britanija je ukrenila vse potrebno, da bo penivtl n, ki so ga dozdaj uporabljale skoraj izključno vojaške bolnišnice, po zdravnikovem predpisu dostopen vsakomur. To bo mogoče zara4i tega, ker je proizvodnja dveh največjih britanskih tovarn penicilina (Speke v Liverpoolu in Bernard Castle v grofiji Durham) zelo narastla. Proizvodnja penicilina je danes v Združenem kraljestvu tisočkrat večja od proizvodnje leta 1943. Verjetno je, da ga bodo pričeli tudi izvažati. Na sliki vidimo delavko, ki s posebno masko pripravlja kulture, iz katerih pr dobivajo penicilin.
1 JULIJSKA KRAJINA**]
POSEBNA DOLOČILA
o nameščanju na slovenskih šolah
Trst, 5. sept.
Višje šolsko nadzomištvo v Trstu sporoča, da je prosvetni oddelek ZVU kot dodatek k odloku 1SC-AMG-BD 1.4 z dne 22. julija 1946, ki ga s tem delno spreminja, za Sol-sko leto 1946-41 izdal posebna do-ločila o nameščanju učnega in upravnega osebja na srednjih in osfiovnih šolah s slovenskim ali hrvatskim učnim jezikom. Ker so bila v šolskem letu 1945-46 vsa službena mesta na šolah s slovenskim ali hrvatskim učnim jezikom podeljena samo za eno leto, jih bodo s 1. oktobrom 1946 imeli za izpraznjena. Najvažnejše točke novih določil so naslednje:
1)	Kdor Zeli v šolskem letu 1946-47 poučevati ali opravljali vodilno ali upravno službo na srednjih ali osnovnih šolah, mora ne glede na dosedanje službeno mesto ali stopnjo pri pristojnem višjem šolskem nadzormatvu vložiti prošnjo najpozneje do 15. septembra 1946. Naknadno vloženih proženj ne bodo sprejemali.
2)	Prošnji, ki naj bo po možnosti natipkana ali čitljivo napisana naj prosilci priloZe italijanski ali angleški prevod.
PODATKI
3) Prošnja mora vsebovati naslednje točne podatke: a) priimek in ime prosilca (tudi spremenjeno obliko priimka); b) stani; c) točen naslov stalnega bivališča družine, če je prosilec poročen in Živi v skupnem gospodinjstvu z družino;
d)	točen naslov začasnega bivališča, če prosilec ne Živi z družino;
e)	vse službe od diplome do av. gusta. 1946; f) zadnjo službeno stopnjo, čin in položaj.
PRILOGE
4)	Prošnji Je treba priložiti: a) rojstni list; b) potrdilo o državljanstvu; c) kazenski list brez vpisov; d; nravstveno spričevalo; e) zdravniško spričevalo; f) diplomo v izvirniku; g) morebitna spričevala, ki dokazujejo prosilčevo strokovno usposobljenost za posebne vrste šol.
(Listine b), c), d) in e) ne smejo biti starejše od treh mesecev.)
5)	Prosilci, ki trenotno obiskujejo učiteljske tečaje v Trstu ali Gorici, bodo napravili pogojno prošnjo z vsemi zahtevanimi podatki in listinami ter priložili začasno potrdilo vodstva tečaja, da so res redni slušatelji. Po uspešno opravljenem izpitu bodo naknadno predložili izvirno spričevalo.
6)	Morebitni notarski zapisnik
ne nadomešča diplome. Služi lahko kot začasna listina le, če to dovoli za vsak primer posebej prosvetni oddelek ZVU, toda samo za točno določeno dobo. Po preteku te dobe Izgubi notarski zapisnik vsako vrednost.
7)	Diplome ne nadomešča nobeno potrdilo o prejšnjem službovanju,
POGOJI *
8)	Noben prosilec ne more pro-
sit. za mesto na šolah če nima: a) za ravnateljska mosta na srednjih ali osnovnih šolah:	po-
sebnih službenih pogojev (službena leta, službena stalnost, prejšnji službeni položaji itd.); b) za poučevanje na srednjih šolah: splošne ali posebne diplome, ki mu daje pravico do natečajnega ali uspo-sobljenostnega izpita za predmet, katerega bi hotel poučevati; c) za poučevanje na osnovnih šolah: maturitetnega spričevala priznane učiteljske šole; d) za upravne posle: iste šolske izobrazbe, ki je predpisana za enako službo na italijanskih šolah.
POSEBNE DOLOČBE
9)	Prosilci, ki so dovršili fakulteto ali šolo, ki ni namenjena pri. pravi za poklic poučevanja, ne morejo prositi za službeno mesto na slovenskih ali hrvatskih šolah.
10)	Izjemoma lahko vložijo pogojno prošnjo tisti prosilci, ki so dovršili vse izpite »H jih bodo dovršili do konca akademskega leta 1945-16, čeprav še nimajo diplome, pa jo mislijo opraviti v letu 1946-47. To morajo dokazati s posebnim uradnim potrdilom pristojne univerze.
11)	-V prošnji prosilec ne sme naznačlti določenega kraja, v katerem želi službovati, temveč mora našteti pet krajev; vendar mora v prošnji izjaviti, da bo sprejel službo tam, kamor ga bo namestila šolska oblast ZVU.
12)	Višji šolski nadzorniki ne bodo sprejeli prošenj, ki ne bodo sestavljene točno po teh predpisih.
13)	Vse že vložene prošnje bodo prpsilcem vrnili. Prosilci morajo sestaviti nove po navedenih določbah,
14)	Prošnjo in listine je treba vložiti na kolekovanem papirju po splošnih pravilih.
15)	V kolikor so gornji predpisi nepopolni, naj prosilci upoštevajo odlok 13 C-AMG-ED 1.4 z dne 22. julija 1946.
Vse ostale podrobnoti bodo prosilci izvedeli pri pristojnih višjih šolskih nadzorništvih.
Opozorilo
stanovanjskega urada
Ker smo izvedeli, da tako imenovani pooblaščenci stanovanjskega urada prihajajo v zasebne hiše, da bi izvedli preiskavo, opozarjamo prebivalce, da mora imeti vsak pooblaščeneo stanovanjskega urada posebno potrdilo, ki ga izda Za vezniška vojaška uprava. Prebivalci naj vedno zahtevajo predložitev te listine in osebne izlcaznice Jer naj v primerih narednosti to takoj sporočijo civilni policiji.
Višje zavezniško sodile pod predsedstvom majorja E. C. S. Baylissa je obsodilo na 6 mesecev zapora Massimija Manfreda, obtoženega, da je v obrazec o osebnih podatkih vpisal, da ni pripadal republikanski fašistični stranki, medtem ko je v resnici bil vpisan pri omenjeni stranki. Isto sodišče je nato obsodilo na 1 leto zapora Nikolo Parušiča, pri katerem so 17. avgusta našli revolver na boben s tremi naboji.
Bivšega podnačelnika železniške
Obvezna nriiava sprememb telefonskih naprav
Urad za telekomunikacije Zavez-niške vojaške uprave je Izvedel, da je družba TEL VE pri splošnem pregledu mestnega telefonskega omrežja, ki je še v teku, odkrila številne kršitve veljavnih odredb. Posebno so ugotovili obstoj stranskih a-paratov in stranskih Stikal, postranskih zvoncev in drugih naprav, ki so jih postavili na nedopusten način. Ne glede nato, da so te spremembe Izvršile nepooblaščene tvrdke, so ugotovili, da so te naprave tako slabe, da resno škodujejo delovanju telefonske službe.
Zato pozivamo vse tiste, ki so brez predhodnega dovoljenja izvedi) spremembe pri svojih aparatih, da obvestijo družbo TEL VE o teh spre. membah, in to do 15. septembra, da bo mogoče urediti službo. Po tem datumu bodo proti V3em kršilcem postopali po zakonskih določbah.
PREHRANA
Sepral opozarja Imetnike posebnih nakaznic za brezposelne, bivajoče v tržaški občini, da morajo nakaznice predbeležiti po naslednjih določilih: 1) predbeleibo je treba izvesti pri istem trgovcu, pri katerem so vpisani v register odjemalcev za nakup racioniranih živil; 2) za predbeležbo Je treba oddati odrezek I za špecerijsko blago, odrezek VI za mesne Izdelke in VII za mleko. Živila Je treba predbele-žiti do 12. septembra.
Razdeljevanje mleka. Danes se ju začelo razdeljevanje mleka poti ošnikom v tržaški občini, in sicer dobijo: otroci do 1 leta 12 škatel izhlapelega mleka; otroci do 4 let 2 škatli izhlapelega mleka; otroci od 4 do 9 let 1 škatlo izhlapelega mleka; bolniki 2 škatli kondenziranega in 3 škatle izhlapelega mleka; osebe nad 65 leti po pol litra remtegrlranega sladkanega mleka vsak drugi dan; skupina potrošnikov od 9 do 19 let 1000 gr mleka v prahu; pri dušljivih delih zaposleni delavci po 2 litra reintegrlrane-ga sladkanega mleka na 15 dni.
Prodajne cene mleka so naslednje: izhlapelo mleko: škatla 21.50 lir; kondenzirano mleko: škatla 70 lir; mleko v prahu: 23 lir kg; rein-tegrirano mleko 42 lir liter.
Sladkor za delavce. Za delavce v mestu in pokrajini, ki imajo dodatno živilsko nakaznico, se je včeraj začelo razdeljevanje sladkorja. Vsakdo dobi po 1 kg sladkorja. Konto razdeljevanja 14. t. m.; cena C00 lir za kg.
Razdeljevanje govejega mesa za bolnike se je začelo včeraj. Upravičenci dobijo po 500 gr mesa; cena Je: 160 in 210 lir za kg; dodatek kosti 25%. Meso prodajajo naslednje mesnice: Albanese Romano, ul-Gallina; Perlatti Eugenio, ul. Celiti)!; Delavska zadruga, ul. Taraboc-chia; Pilacco, trg Vico; Polacco Egldlo, «1. Mcdln; Ciano. trg Vo-lont. Giullani.
postaje v Aq!liniji Massimija je višjemu zavezniškemu sodisču naznanila komisija za čiščenje. Izjavil je, da se Je moral vpisati v republikansko fašistično stranko, ker je bil že star fašist, toda, da m nikoli dvignil izkaznice in da ni prisegel, kar je pred sodiščem trdila neka priča. Odvetnik Piazza je v obrambo obtoženca navedel, da Massimls s tem, da je v obrazec vpisal, da ni pripadel fašistični stranki tako Imenovane republike, ni zagrešil kaznivega dejanja, ali ga vsaj ni zagrešil zavestno, ker ni stranki prisegel in ni nikoli dvignil Izkaznice ter je mislil, da dejansko ni bil član te stranke. Zagovornik je tudi opozoril, da obtožencu ne morejo očitati, da bi vpisal «ne» zaradi koristi, ker je v istem obrazcu pošteno vpisal, da je bil fašist iz časov pohoda na Rim, Sodnik je pripomnil, da je izjava, da je bil fašist iz časov pohoda na Rini eno in biti vpisan v republikansko fašistično stranko drugo, kar je še hujše. Obtoženca je spoznal za krivega pripisanega mu kaznivega dejanja in ga obsodil ha 6 mesecev zapora.
Nikola Perušič, ki je • prispel z Reke 13, avgusta in so dne 17, avgusta zvečer pri njem našli revolver s tremi nabolji, se je skušal opravičevati, da je verjel glasovom na Reki, ki so mu prigovarjali, naj se oboroži, češ da v Trstu Italijani napadajo Slovence. Dodal je, da ni imel nlkakega slabega namena, Major Bayliss je obtoženca opomnil, da na ozemlju pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave brez dovoljenja ni dovoljeno nositi orožja in da se tisti, ki nosi orožje ne more izgovarjati, da ga ne bi uporabljal. Obsodil ga je na 1 leto dni zapora.
Razpravo proti Cesaru Brumnu, obtoženemu, da je brez dovoljenji stanovanjskega urada dovolili zasesti neko stanovanje, so na zahtevo odvSthiita eeaemja eaiom
Seja
občinskega
sveta
Na včerajšnji seji občinskega sveta so po odobritvi zapisnika prejšnje seje odobrili predlog za ustanovitev ravnateljskega mesta v odseku za čistoči mesta in predlog za odkup zemljišča za razširitev ulice Llmitanca. Nato so razpravljali o novem pravilniku za občinska okrevališča in o izidu referenduma o kruhu. Dr. Rinaldini je poročal, da je večina prebivalstva za 85% moko, kar bi obrok kruha znižalo na 240 gr. Rinaldini Je predložil, naj bi za 15 dni uvedli peko takega kruha in potem ponovno vprašali prebivalstvo.
Streli v Turjaku
Proti stanovanju občinskega tajnika Maria Colavinija v Turjaku so neznanci oddali 3 ali 4 strele. Izstrelki so prebili hišna vrata, ne da bi povzročili škodo ali žrtve. Colaviniju, ki je slišal strele in Je takoj prišel iz hiše, so mimoidoči povedali, da so tri osebe na kolesih pred njegovo hišo zmanjšal® brzino. Hkratu so padli tudi streli; kolesarji pa so se oddaljili v smeri Sv. Petra ob Soči. Policija J® uvedla preiskavo.
(tl
DVE ROČNI BOMBI V STANOVANJE
Včeraj ob 2.50 url so neznane* vrgli dve ročni bombi v stanovanje 41 letnega Ferruccla Rubina o® Scala Bonghi 124. Eksplozija 3{ napravila odprtino v premeru $ cm v strehi in hkratu povzroči'® j jjV
C
I
Si
nekaj škode v vrtu za hišo. Zrte?; ^ ni bilo.	dj j
Mina na cesti blizu Mili >
Včeraj okrog 14 ure Je obhodni®4 Or,] policije Julijske krajine odšla v kraj Lazzaretto, nedaleč od M"i’ ker so jo opozorili, da je na Če«'1 neka eksplozivna naprava. Ko 3® ™li policija prišla na omenjeni kraj, 3® našla mino za minometalec In 3° PS
takoj odstranila.
IZREDNO POROTNO SODIŠČE '
Privilera obsojen na 6 let in 8 mesecev
Izredno porotno sodišče je obnovilo razpravo proti bivšemu agenta policijskega, oddelka v ulici Bellosguardo Antoninu Pri' * viteri. Po zaslišanju vseh prič, katerih izjave so si tudi danes
nasnrntnvnlp	trnvnril -iavni	■»«	»nilralrpksra
fe
‘lil
'oiu
lini
'Sit
i
ijh:
nasprotovale, je govoril javni tožilec. Dejal je, da ni nikakekga dvoma, da je Privitera sodeloval na inšpektoratu, kakor n1 bl,° nikakega dvoma o resnicoljubnosti priče Rinaldija. protislovja — je dejal javni tožilec odvetnik Piccoli — so opravičljiva, ce pomislimo, koliko časa je preteklo od dejanj.
Glede preiskav na Opčinah in Lonjeru je javni tožilec dejal čeprav ni nikaklh dokazov, ki bi obremenjevali obtoženca, so ga obdolževall ljudski glasovi. Zahteval je kazen deset let zapora.
Odvetnik Kesich je pripomnil, da je bila le ena stvar, na katero bi se mogli opirati pri sodbi obtoženca, toda ta je zelo dvomljiva: ljudski glas; čeprav so sledili temu glasu in privedli pred sodišče številne priče, niso mogli ničesar dokazati. Poudaril je, da je obtoženec prostovoljno prešel iz letečih edinic v politično, predočil je potek razprave, podal in kritiziral izjave narednika Rinaldija ter končno zahteval; naj Rrivltero oproste.
Novi načelnik Special Servicea
Poveljstvo 88. divizije je v teh dneh imenovalo stotnika Russela B. Kinmana, ki je pred nekaj tedni prišel v Gorico, za novega načelnika Special Servicea. ■ Stotnik Kin-man je doma iz Atlante v Georgiji, kjer je ostala njegova soproga z dvema otrokoma. Več let je služil v ameriški vojski (eh i mo posebne izkušnje gledališkem področju, ker je prav do svojega odhoda v Italijo v Ameriki vodil gledališko organizacijo v vojaškem vežbalisču Fort Benning. Upajo, da bodo pod njegovim vodstvom prekinili z zastojem poletne sezone v Verdijevem gledališču in začeli z zimsko. Domnevajo, da bo že v prihodnjem mesecu pripravil kako odlično predstavo, h kateri bodo imel i pristop tudi civilisti. Poročnika
civilisti.
Corneliusa Lowella, ki je v zadnjih mesecih
vodil Special Service, so premestili k 88. Recon Compang.
Prometna nezgoda
V torek se je v Gradiški neki jeep s šestimi vojaki zaletel v kmetski voz, .ki ga je vozil kmet Giovannl Ortolan. Sunek je Orto-lana zbil z voza, da je odletel v obcestni jarek. Pri padcu je dobil težke poškodbe po hrbtu.
Najdeni tisočaki
V bližini" glavne pošte je policijski agent našel tri tisočake, ki jih je verjetno ' Izgubil neki zavezniški vojak, kor je malo prej na Istem mestu stalo več vojakov. Agent je oddal denar na policiji, kjer, čaka pravega lastnika.
DVE NESREČI
Pri delu se je ponesrečil 48 let-
ni delavec Franc Pisch iz Vergarja št. 50. Zlomil si Je nekaj reber in dobil več zunanjih poškodb. Prepeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti mesec dni.
— Ko se je vračal domov po cesti, ki pelje v Rožno dolino, se Je Antinlo Rosolen zadel v voz, ki mu je s kolesom zapeljal čez levo nogo. Kolo mu je zlomilo nart. Rosolena so pripeljali v gorlško bolnišnico.
Sodišče je Antonina Prlvltero spoznalo za krivega kaznivega dejanje ter ga obsodilo na šest le‘ in osem mesecev zapora.
Predsednik: Roatti; javni tožilec: odvetnik Piccoli; ljudski sodniki: Caris, Vrabec, Makovec in Apol* lonio.
EKSPLOZIJA BOMBE
Prejšnjo noč ob 0.30 so neznane' vrgli ročno bombo tipa «Breda» v stanovanje 26 letnega Attilia Veli®’ v ulici del Prato 7. Eksplozija ni povzročila žrtev niti škode h® poslopju.
V
Na,
RADIO TRST I
«63.2 m - 1140 ko
1
fttll
Vi
"ek
"on
Četrtek, 6. septembra
17.15 simfonični koncert; 18 oddaja iz akademije Chigi; 18.30 ženska ura; 19 Glas Amerike; 19-ls orkester Zanetti; 19.40 predavanj® o Danteju; 20 intermezzo; 20.15 it*'-vesti; 20.30 uganke po radiu; 20.4« sodobne osebnosti; 21 Steinbeckova trodejanka: «Luna je zašla*, nat® lahko glasba; 23 zadnje ital. vesti; 23.10 zadnje slov. vesti; 23.2° nočno zabavišče; 24 zaključek.
H .
RADIO TRST II
411 m - 731 ko
Četrtek, 5. septembra
17.15 glasbeni spored; 18 žensk® ura; 18.30 folklorna glasba; t ™ obvestila svojcem; 19.15 slusn® igra: idlomki iz dramo »Kralj «® Betajnovi#; 20 napoved časa, sl°v‘ vesti; 20.15 Ital. vesti; 20.30 barh:	»Hoffmanove pripovedke*’
21 zaključek; 23-10 zadnje ve®tl_^ slivenščini na postaji Trst valu 263.2 m.
I. na
Petek, 6. septembra 7 jutranja glasba; 7.25 kotedar^
OGENJ ZARADI KRATKEGA STIKA
Včeraj popoldne sta »e zaradi kratkega stika v prostoru za trgovino z električnim materialom Karel Kumar na korzu Verdi 29, vnela dva zaboja, v katerih je bilo samo nekaj slame. Ker se ogenj pravočasno opazili in poklicali gasilce, so požar hitro udua.l; in preprečili večjo škodo.
7-5:0 ital. vesti; 7-45 slov. vesti; zaključek; 12 orkester Melachrino, la 30 slov. umetne pesmi pojeta ElZh Karlovceva in Samo Smrkolj: ja 45 napoved časa, slov. vesti; 13:1 1U.1. ver.tl; 13.15 gledališki orkester BBC; 14 pregled vesti, čltanje sporeda; 14.05 predavanje; 14.15 za-; ključek.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S-
Citajt
glas zaveznikov"
PAULINE LECORM1ER
ZA BERTININO POROKO
Jutri začnemo v nadaljevanjih objavljati nov, nadvse zanimiv in napet detektivski roman v zadnjih letih zaslo-velega pisca LOUISA WILTONA, ki ga kritiki označujejo za * Super Wallacea.»
zKilometrski kamen St. 27» je zgodba o NENAVADNIH AVTOMOBILSKIH NESREČAH, ki so se vedno dogajale ob usodnem kilometrskem kamnu St. 27. Izbrano pripovedovanje, polno zanimivih prigodbo tn zapletov ter sentimertalnih prizorov so odlike naSega novega listka, katerega prvo nadaljevanje bo izšlo JUTRI.
Zena je pobrala čeber za mleko in stopila iz hleva. Čeber je ie vedno bil težak, vendar je postajal vsak dan lažji. Prav vidno se je manjšala množina Belkinega mle. ka. Rjavko bo pa prav kmalu treba odstaviti in ima Bertina prav, da se omoži že v torek. Prihodnji mesec ji ne bi mogli narediti dosti surovega masla. Vaški slaščičar ima res velike zahteve, hoče imeti surovo maslo, jajca, sladkor in vse v tako velikih množinah. Gotovo si nekaj od teh dobrot «prihranl» za nedeljske kolače. Vsekakor se nad našim ne smemo preveč pritoževati, končno saj ne pretirava. Presneto! Dosti kolačev bo treba za to poroko! šestdetet oseb zjutraj in sedemdeset zvečer. Družina Je številna. Poleg tega še vsa mla. dlna. Plesali bodo vso noč in kakor pravijo, je človek pri plesu žejen in lačen. Gotovo ne bodo imeli samo našega n-uala, vse sosede so naprosili,, da bi prispevale
s tem in onim. Mislim, da ni nobena odklonila, ker imajo vsi radi malo Bertino. Dekle tudi zaslužil
Zena je vzdihnila.
Tam daleč na obzorju, za cesto in železniško progo se je dvigala žareča krogla. Bilo Je vzhajajoče sonc«, ki je le s težavo prodiralo skozi novembersko meglo.
Napotila se je proti mlekarni. Ce je hotela priti tja, je morala zaviti okoli ogla -ečjih stavb. Ce bi naredili vrata s strani, bi bilo mnogo lažje, je premišljala žena, Tudi moderno napravo za vodo bi potrebovali in še marsikaj drugega.. Vse bi lahko bilo, če bi še Živel Georgea.
Postavila Je čeber z mlekom na mizo v mlekarni. Mlekarna je bila prevelika, ne samo starinsko urejena, tudi prevelika je bila. Tudi hlev je bil prevelik za dve kravi, ki sta še ostali, prav tako so bile prevelike kašče za majhen pride-
lek, ki ao ga prinašale njive okoli hiše.
Zena se je napotila proti hiši. Gospodar, ki je pojedel svoj kos slanine in popil kozarec vina, je zdaj počasi in zamišljeno stopal v težkih cokljah. Tako je bilo vsak dan, že nekoliko časa. Morala ga Je priganjati k delu. Žene se vedno lažje znajdejo, možje pa takoj obupajo. Odpustila sta služkinjo in večino polja oddala v najem. Toda treba je skrbeti za^to malenkost, ki jima Je še ostala. »Ali ne veš, da je na polju še voz repe, ki jo je treba spraviti? Tudi gnojišče bo treba urediti...*
Mož Je zamrmral in se napotil proti hlevu. Toda njegov korgk je bil počasen in težak in njegovo deia ni bilo izdatno kot nekoč. Cernu tudi? Za koga bi naj zdaj še delal? Saj nima otrok... Vprašanje otrok je tako slabo urejeno na svetu. Najemnik v leseni koči na primer. Dobri ljudje so. Toda otepajo hudo revščino ker je oče vedno bolan. No, pri njih je bjlo šest otrok in sedmi na potu. Eden izmed uiih je gotovo bil okoli hiše. Vedno so prišli prosit mleka, kruha ali drugih stvari. Rad jih je iinel in žena jih je razvajala z
dobrotami. Sama nista imela vnukov in nista vedela komu bosta zapustila hišo in posestvo...
Zena je prišla na dvorišče, Pre. den je lahko delala surovo maslo, je morala negovati zajčke in pristaviti juho za kosilo. Spomnila »a Je, da mora pristaviti tudi lonec s brano za svinje. Morala je na vrt po zadnje korenje, ki je še ostalo v zemlji. Zelje je bilo že v shrambi.
Sončni žarki so se še vedno borili z meglo. S strani železniške proge je slišala sopihanje lokomotive. .Ni bil potniški vlak. Moral je biti vojaški. Ozka proga, ki je bila označena kot »strateško važna*, Je videla nešteto takšnih vlakov od tistega septembra leta 1939. Najprej modre in peščene uniforme, nato sivkasto zelene, potem zopet peščene. Peščeno barvne uniforme amšrišklh vojakov iti zdaj spet peščene uniforme domačih francoskih vojakov. Vlak se je približal, da ga Je lahko videla. Da, bil je vojaški vlak z možmi, orožjem, municijo in vsem, kar Je v vojni potrebno. Vojna je vendar končana. Dežela je bila pod okupacijo in zdaj je vlak odvažal sovražnikove čete. Ali bo prižel
dan, ko bo vlak, isti vlak, ki je odpeljal in preteklo poletje spet pripeljal drugega za drugim delavce in ujetnike, pripeljal nazaj tudi rakve?. Dolgi Peter, ki se je vrnil šele septembra, ji je zagotavljal, da je grob ostal takšen kakor je na fotografiji, z napisom, zimzelenom in venci, ki so jih poslali iz Francije. Američani ga vzdržujejo. Vendar n; nikogar več, ki bi pomolil očenaš, zdaj ko so se vsi prijatelji vrnili domov. Vse kaj drugega bi bilo, čf bi lahko položila cvetje na njegov grob, kot zdaj, ko ga lahko nese h križu z napisom »padli ža domovino*. V tolažbo bi Ji bilo, če bi lahko videla rakev in negovala grob. Ko izgubite edinega otroka, ne preostane ničesar drugega...
Zena je občutila dobro znano bolečino in davljenje v grlu in oči so Ji zalile solze. Vzravnala se je, da bi poiskala robček v žepu predpasnika.
Po cesti se je približevala postava. Bettlna? Da, seveda,* Morala je Iti k šivilji na zadnjo polz-kušnjo poročne obleke.
V mislih je žena videla čipkasti pajčolan, dolgo belo obleko in nežni obraz sredi vse te beline.
Videla Je par pred cerkvenim pr®-gom, zvonovi ®° Prltrkavall i® otroci vzklikali novoporočenoem®’ Dobro je vedela, da bo žen*0 Jacques, sin Marije in Pavla. V«°' dar je ta trenotek sanjala o B®r tininem prvem zaročencu, o tiste«1 drugem, katerega slika je vise'® v sobi in poleg nje slika groba ž lončkom cvetja... o svojem sl««’ ki se nikoli ne bo vrnil... KaR® ljubko mlado ženico bi lahko i«1®1: Pazljivo, delavno. Oh! Kako ^ lahko delal veselje staršem in J*^1 pomagal! Pri hiši, na polju, po v*®4 Vse- bi bilo drugačno.
Postava se je približala..
Ali slišiš, Bertina, lahko pr'de* zvečer, kot sva se zmenili. T®1^ ga bom zamedla. Moje krave P°9t8* jajo popolnoma ničvredne, vend® ti bom dala, kolikor sem ti obl3u'
bMa-	»e
Dekle Je veselo pozdravilo I«
zahvallio.
Pobrala Je korenje, vzela je In se vrnila proti hiši. So««® 0 končno prebilo gosto meglo: *
kc je i
‘ali
l&ni
Pot,
»lic
C
kkl
At
Si
Sc
'to
S
'Se
‘to
‘iv j
Vi;
V
'lijo
Potic
s
%
s
S;
* V
:0f
Sa
S<j
l»j
JC,
*ajo
Ji
s
"»m
K.
Sj
S
's
2
S
s
J*
s
h
Vo
>0
»I
n
vremo bo, prav lepo. Blag srne«'^
je razžalil od gub razorano »Sonček dragi, nekoliko sl se kasnll, pa vendar prideš. Lepo v me bo v torek za poroko!*
'c
Oti
Ve
tc