Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA I2 :UfiPHON£; CHelsea a—1242 269. — Stev. 269. Claw Matter List slovenskih delavcev v Ameriki. Zlat, 1993 al tka Paat Offlcc « New lark. N. f. Act af af March Sni, 1879. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA 4 SVOJ DOM (izT&eoii nedelj in A praznikov). ii NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 20, 1939 —PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL ALKANSKE VOJAŠKE ZVEZE NE BO ugoslavija hoče rijateljstvo, ne zveze IRSKA IN TURČIJA STE TUDI ODKLONILI IOMUNSKI NAČRT ZA ZVEZO [LONDON, Anglija, 19. novembra. — Diploma-balkanskih držav so naznanili, da so pogajanja balkansko zvezo zadela na velike ovire, kajti igoslavija, Turčija in Grška so odklonile romun- načrt za zvezo. Jamen je bil združiti štiri balkanske države in klijo v skupno vojaško zvezo, čije namen bi bil »taviti se proti vsaki državi, ki bi napadla kate-državo balkanske zveze. Jugoslavija, Grška in Turčija so zavrgle romun-Ici načrt, ker je Romunska predlagala, da bi bila lalija "prva država med enakimi." Jugoslavija, trška in Turčija pa so zahtevala, da Italija ni nič -č, kot enaka z drugimi državami. Romunska pa sedaj sestavlja nov načrt, ki naj |> vstregel željam protivnih držav. BEOGRAD, Jugoslavija, 19. nov. — Jugosla-ija se bo držala realistične in neodvisne politike, h ima za svoj cilj prijateljske odnošaje z drugimi jržavami, mesto nevtralnega bloka balkanskih in lon&vskih držav. Jugoslavija pravi, da bi romunski načrt prepre-hl njeno dveletno delovanje za pomirjanje meci falkanskimi državami. Poglavitna.smernica polilike jugoslovanskega Inanjega urada je največja opreznost in nevmeše-lanje. Jugoslavija se posebno ogiblje vsake pogod-[e in zveze, ki .mogoče kaki sosedni državi ne bi bi-dobrodošla. Jugoslavija je sicer s veseljem sprejela ponudbo adžarske za gentlemansko pogodbo, toda ne ma-a, da bi smsjtrala Romunska to pogodbo, kot da obrnjena proti njej. Zato Jugoslavija Madžarski riporoča, da izboljša svoje odnošaje z Romunsko prepreči irredentisko gibanje v Transilvaniji. Jugoslavija pa se tudi obotavlja skleniti kako tes-ejso zvezo z Madžarsko, ker ne želi, da bi bila Ru-ija mnenja, da se je Jugoslavija pridružila Ma-žarski v protikomunistični zvezi. Jugoslavijo ve-ejo tudi prijateljske zveze z Bolgarsko, vsled če-ar je za njo težko skleniti kako pogodbo z Madžar-ko, ki je zvezana z Italijo v proti-komunistični po-odbi, ker noče priti v za mero pri Rusiji, ki ima ve i k vpliv na Bolgarskem, kajti taka pogodba bi iz-ledala kot da hoče postaviti obrambno črto proti usiji med Budimpešto in Beogradom. t Zadnje čaee je bilo zelo živshno diplomatsko de-ovanie med balkanskimi državami vsled bojazni red Nemčijo. Ta nevarnost pa ie ponehala, ko je rišla Rusija do Karoatov in je Turciia sklenila vojaško zvezo z Ancrliio in Francijo. Ako pa bi Nem-rija postavila neka i divizij na madžarsko lovansko rrvio. t**daj bi *e zopet pričelo delovanje a skupni blok balkanskih držav. Za sedaj je v balkansk h državah minil strah ,->red Nemčijo in pogajanja za balkanski blok so zastala. HOLANDSKI PARNIK SE JE POTOPIL IiONDON, Anglija, 11». novembra. — Holandski potniški rturtiik Simon Bolivar jo ob vzhodnem obrežju Anglije zadel >b mino in se je jjotopil. Utonilo je okoli 100 ljudi, med njic.i limono žena in otrok. Angleška admiralileta trdi, da je nemška mina potopila p^r-nik. jr»0 ow4> je bilo rešenih in 90 bili pripeljani v neko angleško pristanišče. Na paruiku je bilo 210 potnikov in 150 mož popadke. Posredovanje Roosevelta BERLIN, Nemčija, 1 8. novembra. — Ker jo Francija za svoj vojni cilj postavila med drugim tudi obnovitev Avstrije, izjavljajo nemški vladni krogi, da zavezniki ne marajo miru. Ako pa bi se predsednik Roosevelt obrnil na obe stranki, da mu naznanijo svoje vojne cilje in bi na njih podlagi bilo mogoče pogajati se za mir, tedaj bi biia Nemčija takoj pripravljena sesti k pogajalni mizi Naznanjeno pa je bilo, da samo splošna ponudba za *po-r-redo vanje za Nemčijo ne b: hila*'4zauimi va." Associated Press pravi, da jt- predsednik Roosevelt rekel, da ne namerava staviti kak ■ "splošne ponudbe" in da tutli ne bo vprašal vojskujočih se držav, kakšne eilje ž*-! i jo do e-či s sedanjo vojno. Včerajšnja izjava nemške vlade, da mora Nemčija osvoboditi Evropo neznosnega jar- ma angleške nasilne vlade, kaže bolj na ofenzivo, kot pa na j defenzivo. To je bila najjasnejša izjava Nemčije o njeni \ : HI jih. I Ta izjava pa se tudi strinj 1 z izjavo nekega nemškega viso-1 kega častnika pred vpadoi 1 nemške armade na Poljsko I. septembra in ki se glasi: "Ako se bo Anglija vmešala v naše zadeve s Poljsko, tedaj ti,o angleško »vetovno cesarstvo uničeno." Zveza med Britanijo in Francijo 1/)XIM)X, Anglija, 17. novembra. — Ko je dospel francoski finančni minister Paul Revnaud v London, je nastalo vsakovrstno ugibanje, kaj je namen njegovega obiska. Z ozirom 11a t'j prihaja i/, zanesljivega vira iporočilo, da bo v kratkem objavljeno važno naznanilo o gospodarskem sodelovanju m< 1 Anglije in Prneijo. Združene države Evrope? Dobro {>0učeni krogi pravfjo, da Revnaudov načrt ne vsebuje nič manj, kot gospodarsko federacijo med Anglijo in Francijo, obenem s carinsko zvezo, skupnim denarjem in skupna uporaba gospodarskih virov, kar bi pomenilo prvi korak «io Zlruženih držav Evrope. Revnaud je o tem svojem načrtu razpravljal z vodilnimi angleškimi politiki in nevtralni diplomati pravijo, da bi izvedba takega načrt dovedla do zavezniškega cilja, da je po sedanji vojni postavljen v Evropi nov red. Rej na udov ribisk v Londonu ima v prvi vrsti namen doseči tesno gospodarsko sodelovanje z Anglijo, toda po mnenj.1 nevtralnih diplomatov je do gospodarske federacije med Anglijo in Francijo še dolga pot, pa navzlic temu se angleški politiki za načrt resno zanimajo. Največja zapreka za gosj>odarsko federacijo je nizki francoski življenjski standard. Vsled nizkih plač v Franciji se boji Anglija, da bi Francija mogla poslati v Anglijo ogromno množino svojih izdelkov, ako bi prišlo med obema državama do ca rinske zveze. PODALJŠAN DELOV-NI CAS V NEMČIJI Delovni čas povišan na 10 ur. — Veliko primanj-kanje delavcev. . BERLX, Nemčija, 19. nov. — Nemška vlada je v vodilnih industrijah delovni čas podaljšala od S 11a 10 ur. Robert Ley, voditelj delavske fronte, je naznanil podaljšanje delovnega časa in rekel, da bo plača za deveto in deseto uro ista, kot za prvih osem, da pa bo ta plača pro-ta davka. Ženske ne bodo prisiljene delati ponoči, toda bodo posebej plačane za deio ob praznikih in ponoči. Nemčiji že od maja primanjkuje delavcev, vsled česar so bili poleti in jeseni dekleta izpod 27) let in dijaki poslani na kmetije, da so kmetom pomagali po-rpraviti poljske pridelke. Poleg tega dela v industrijah tudi 52,000 Čehov. DALADIER v ZAPUŠČENEM STRASSBOURU MOLF.Y o prihodnjem predsedniku BUFFALO, N. Y., 1<). nov. — Profesor Raymond Moley, ki je bil svojecas.no eden prvii svetovalcev predsednika Roosevelta, je rekel: — Pri prihodnjih volitvah bo zmagal tisti kandidat, ki 1>g znal volile? dovolj prepričati, da se začasa njegove administracije Amerika ne bo vmešala v vojno. Iz ida prihodnjih volitev ne bodo odločevali programi, kajti me«! demokrati in republikanci ni kdove kako velike razlike, pač bo pa odločevalo zaupanje, ki si ga bo ustavil kandidat v narodu. Francoski ministrski predsednik Daladier pozdravlja from-o-'skega častnika v Strassbourgu, od koder se je izseli ^ -•">0,1 M H> prebivalcev takoj ob pričet ku vojne, Delavske vesti Kradnja na debelo Te dni so aretirali v Babylon, Long Island, pri New Yor-ku 41 letnega Fred Whitcom-ba, ki je vodil knjige za I'. S. Casualty and Fidelity Company. Z napačnimi vknjižbami se mu je posrečilo oslepariti družbo za sto tisoč dolarjev. V službi je bil več let ter je veljal za enega najbolj vestnih uradnikov. VOLITVE NA KUBI HAVANA, Kuba, 17. nov. — Xa Kubi je bilo izvoljenih 7«*1 članov ustavotvorne skujščii.e, ki se bo sestala 15. decembra, i Kuba bo dobila novo ustavo, j Sedanja je bila v veljavi enajst I let ter jo je uvedel bivši pred-j sedi lik Gerardo Machado. Volitve so se izredno uiirio vršite. Vojakom in mornarjem, ki i-o stražili razna javna poslopja, ni biio treba niti enkrat stopiti v akcijo. Natančen izid volitev "bo znan šele po preteku nekaj dni. t Kundrdatu kubanske revolu-cijoname stranke Eduardu Chibasu, ki ga je včeraj neki neznanec obstrelil, se obrača na bolje. Njegova stranka se bori proti $$danjemu režimu, ki mu načeluje polkovnik Fui gencio Batista. Kanadske vesti KANADA KUPUJE v ZDRUŽENIH DRŽAVAH OTTAWA, Kanada, 18. nov. — Kanadski vojni dobavni u-rad je v Združenih državah naročil mnogo aeroplanov in drugih vojnih potrebščin. C rad pa »skrbno varuje tajnost naročenega blaga. Kanadski dobavni urad naroča bi a go za angleški vojni dobavni urad ter kupuje v se — od zo -nega praška torpednih čolnov. Poleg vsakoletnih izdatka v ; za dbrambo je kanadski paria ! ment v septembru dovolil še $100,000,lrtH. izdatkov, da bodi pokriti vdjni stroški do 21. marca prihodnjega leta. KANADČANI VSTAVILI AMER. PARNIK SEATTLE, Wash., 18. nov. — Kapitan nekega ameriškeg i pa 1*11 ika je sporočil, tla je kanadska ladja vstrelila čez krov njegovega parnika, ker se kapitan ni zmenil za povelje, da zapelje parnik v Princ Rupert, B. C. za preiskavo. Kapitan A. J. Bork land parnika North Coast je rekel, la ~e bil njegov parnik vstavljen v nedelo, ko je bil na potu i/ Aljaske proti Prince Knpert. Nek kamftiski carinski urad-nlik je glede preiskave parni-kov rekel: 44Vsaka ladja, ki -pride v kanadske vode, se zarodi vojae mora podvreči preiskavi. Nikogar ne moremo pustiti skoz*. Strajkarji in relief TRENTON, X. .J., 17. nov. — Generalni pravdnik Wilentz je rekel danes, da o vprašanju, če naj dobivajo strajkarji javno podporo, nima pravice odločevati državna reliefna komisija, pač pa krajevne reliefne oblasti. (roverner Moore -e je obrnil na državnega j»ravdnika, ker so nekatere delavske organiz*t-cije protestirale proti državnemu reliefnemu administratorju, Al t h uru Muddu. Mudd j:' namreč izjavil, da Strajkarji niso upravičeni do reliefa. Postava pravi: — Do javne podpore so upravičene osebe, ki bi rade delale, pa ne morejo dobiti prilike za delo in zaslužek. Državni pravdnik je mnenja, tla ta določba ni dovolj natančno formulirana in ji vsledte. ga ni pripisovati po>ebnc važnosti. Delavci so zavrnili Chryslerjevo ponudbo DETROIT, .Mich., is. „0v. Organizacija avtniii delavcev, ki pripada ('lO, včeraj /.:t-vrnila jionu Umi Chry>lerjev.» družbe, naj b«» zopet uveljavljen strokovni načrt, ki ga je leta 1izdelalo ravnate! i-stvo družbe. Ta^načrt dolo.-1 med drugim, da so \-i spori I odvrženi prisilni uravnavi. — Vnija bi bila edinole s to točko zadovoljna, vse druge je pa zavrgla. National Labor Relations Board je priznal I'nited Auto- Xa drugi strani i»a nikakor 110-! V . . čenio biti nadležni in surovi in ; zlasti ne z ozirom na ameriške ladje.** mobile Workers unijo kot e«i:-110 organizacijski ima v enajstih Chrvslerjevih tovarna !i jiravico dt> kolektivnih i»oga-janj. V 1- tovarni imata to pravico obe organizaciji, namre<: AF1. in CIO. Konec stavke v Vt. BARKE, Vermont, 11). nov. — Šoferji truckov so včeraj vrnili na delo po dva tedna trajajoči stavki. Nova pogodba določa open shop, (iU ur dela na teden ter od 4U do l»U centov plače na uro. Šoferji so člani Amreiške delavske federacije. Wallace -ov namestnik odstopil WASHINGTON, D. C., 17. novembra.—Harry L. Broavvn, pomožni tajnik poljedeljskega d» partmenta, je sporočil poljedelskemu tajniku Wallace-u, da bo danes odstopil. Kaj ga je napotilo k temu, ni znano. Po ztrdilu njegovih prijatel jev "C je za ta korak odločil "ochnili razlogov'*. MSSOURI za Roosevelta JEFFERSON CITV, Mo., 17. novembra. — Uoverner Stark je rekel danes, naj pošlje država Missouri na demokrat* narodno konvencijo delegacijo, ki bo delovala v prid Roosevelt 11 in njegovi politiki. Po mnenju nekaterih je ta njegova izjava naperjena proti s. natorju Champa Clarkn, ki je Rooseveltovi vladi že v mno gih zadevah nasprotoval. ^LXB ilBODA". New Yori Monday, November 20, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY I .—■_■ *GLAS NARODA 99 (void or PKUrLI) Owned uč Published by •LOVENIC PUBUBHUO OOMTANI a Cwiwtki) J. Lapaha, 8m. Place of b ml a b— of tb* corpora tla« ud addroaae« or above officer«: 111 WEST 11th 8TUXT NI« YORK. N. ¥. • 1 46th Year ISBUtti 1TIK1 DAT KZCKpr SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertleemont on Agreement Za celo Mo velja Ust ta Kaaado ...... Ta pol teta ..... .. Za fietn l«ta m Ameriko ........fs/«o M _____|1JC Za New York sa relo leto . . «7 00 Za ikA teta ................$3.50 Tm InoaeautTC- m eoio leto .. 97.1)0 Za pol leta ................I8J0 BokMrtpte Vearl) M.— "GLAS N4MODA' IZHAJA VSAKI IjAN IZVZEMA! NKUIL) IK PBAZCTKO\ 'IJLAB NABODA", Uf WEST ISO. STREET. NEW TOWI, N. 1. SUnONI: CBdm t—ISO POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. Primorske Vesti ^ J! f 'i Pesnik in pisatelj Andrej jda živi (Hum prebiva Um* v Idrijo Budal pe-desetnik i°:l Ipromet«, ki »na- j s« vim- kot (» milijonov Ji r na le-Dne .'SI. oktobra j«« |M>tcklo j to, dočin, znašajo plače in ine-;70 tri, odkar j«' v Štai.drežn :>ado preko .'I mili jonov lir na le-, pri (ioriei zagledal lin" t^veta'to. IJiuuiik ji* dal. po lijego-na* pesnik in pisatelj dr. And. j vem računu, oil italijan-kc za-1 Budal. Sedaj živi > svojo dru-j -"'»Um* i 11' 111 Vidmu v Fur-1 lij«Miov lir dobička. Sred nji let-1 Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno laniji, kjer je na-tavljen kot j ni dohodek zadnjih let znaša | soseda, profesor. Ogromno je njihovo j do (> niilijont.v lir. Iz tdt šte-literarno debi. N'jegove |»esmiivilk oklepa, tla je rudnik visoko raztrctsene po raznih slo-jko aktiven, čeprav je nida v venskih revijah zlasti pa \ < o i meri */ ono iz ruduiika San ljubljanskem Zvonu in Slova-j Srd vat o rja. precej rwna. nu. Veliko j«4 število njego" vili izvirnih pripovednih MetaLsas je pričel z reorganizacijo a ni urile čim je do-spel na krmilo. V okviru tega obnovitvenega dela je tudi trdnjavska er-, ta, ki naj brani večji tlel grške trenutku, kakor v bitki pri Areoleju je nastopil s svojo osebo. Med velikimi bitkami 18. stoletja vojskovodje .svojih čet niso mogli več pregledati z enim f>oglct1om, menjevati so morali svoje mesto, po vojnah leta 1 KTi<» in 1. 1871, je poleg o»*doiiančnili in generalštaih-nih častnikov za vodstvo vojne prihajal v i>oŠte\ že brzojav V svetovni vojni, -o generali, poveljniki ar.mad, vo lili bitkt samo š< po več in včasih tudi • • SO ^ Po teb go-|K> lai>kib ugoto-: Sf v.<'1 Ta .. . S;1M" vi t vab in podatkih pravi pisee!>loi' v -"kladii /. ozemljem, ki je sov. k. nr.,,jo njegovo polno| ;|a, j(. ||a j(i r;imm| ji v„ z.ni;delim gorato in delno niziiwko, nne. Kot h t era i m kritik že več, ,„.,,,Z;J l11(h|i.jiz trdnih obrambnih naprav toilet sodeluje pr, Idi^I.ian>Uen. ;jouoi|k(i ]n y 7a privatno. T. dnjav^ke naprave so potlze-un. Se vedno ,.;enm .rub,lan- 1l.tvo Zll filliin.j.meljske in med .e veluko let enako plodovi tega življenja. Iz Osp .Živpnik Malaban iz Ospa je bil konfiniriui na tri leta. češ. da je nekaj rekel o duceju. ee bi no tell vesteh odstopilo ^ m«»rava sllči pt.dze rudinik družbi Monte Amiata, mes-tu.. ki daje M) PODONAVSKA DRŽAVA Iz Tarixa prihaja poročilo o jiačrtiU za ustanovitev nove |MjNhma\>ke držite, kateri bi Vladal Ofon Habsburški. Za načrt baje zavzemajo: francoski ministrski prtNlsednik Daladier, italijanski ministr>ki pnd>«Mlnik 2di»ssolini, pfinc Krnst KlU'-diifei v on Ktadbember^ ter reški poslanik v Parizu, M. Ousk*. Ht •sničtio oblast nad novo podoiiavsko klical Mu-solini svoje vojaštvo s albanske, grške in juguslovan^ke meje. Pretdaguna poka diiava !>i vključevala bivšo (V hos|ova^ko, tliivšo Avstrijo in Madžarsko. Kivwi pn«d>ednik Teho-lovaške, hidvard Beneš, baje nasprotuje temu na »rtu, češ, da po njegovem mnenju ni nio-goee < eboslovaške nikdar vrr obnoviti, kar se pa nikakor ae -'t rit tja z njegovimi izjavami, ki jih je podal, odkar je dos^iel \ Ameriko. I><»i>r«» polletnim kn>goin je že dalj ča-a znano, dit se k till »ervat i \ m elementi v Angliji in re;ikei jonarji kro^-i v Franciji bavijo z idejo, da bi bilo treba Bavarsko in katoliške dele Nemčije ločiti e je izvedelo, da bi angleška vlada o.iloeno zavrnila v>ak naert, rigar -vrha bi bila razkosanj«* \em«"»je. Ko >M* je Sir John Simon pr-gojem ne -memo kaxm.vati nemškega narotla za napake, ki .mi jih storili njegovi voditelji. On stoji na stališču, da za more e«Hm»le demokratična Xem.'-i ja nadomestiti narijski režim. Oaladier bi se mogoče strinjal z zgomj omenjenim i .t-črtoni, dočim bi francoska vlada in vtxlilni francoski državni ki nil.dar ne privolili v restavracijo nepriljubljene habsburške monarhije. Francija je I labsburžanoni vse prej kakor naklon ii-see. ali bo obdržal rudnik -vo-io ulogo tudi potem', ko bodo iz tehničnih in gospodarskih razlogov -krčili obrat. Alt bo aiova družba nadaljevala delo državne uprave f Nepristranski poghn! na rudnik, pravi dalje. ki živi od produkcije ne-l;ogate rude in primer, ki :ra je dala i rt a družba, ko je opustila reven rudnik v Morone. bi dal upravičeno slutiti v temino bo-ločno-t rudnika, ki daje in bi n um Hitite j n x t ti i z božičnimi darili, Ker nastajajo zaradi sedanjih evropskih razmer včasih precejšnje zamude pri dostavi jen ju denarnih pošiljate v, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino efenarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, smo uverjeni, da bodo pošiljat ve pravočasno dospele za praznike. Slgvohc PUBLISHING CO. bITuJ 216 WEST lfith STREET NEW YOBK, N. T. zdravje in tndnosl svojih prebi- valeev. Tako rastno mesto in pravi nikord za\*3tema mis kotel, šteje le)M» število .*'(> nad Sil let i*1 arih mož. Meti njimi je celo rudarska grča z D.'', leti. Kljub številnim boleznim, ki -o razsajale tekom stoletij v rudarski dolini, dokazuje to Število starcev, da je idrijski rod zdrav in inoča>n. Zelo bi se motil, kdor bi trdil, da je to lej-tvo pripisovati življenju zadnjih dveh deseti leti j. Vzrok leži predv-em v tem, da je bi! dotok zdravega rodu iz okoli-re tako močan, da je uničeval vplive težkih bolezni in da se je idrijskemu ni tiar.hi včasih reTjiieroma dobro godilo. Zadnje ča-e je radi gO-DOtlarsklb razmer v dolini dotok z dežele popolnoma prenehal, vpliv sedanjih socialnih razmer pn se l»o nokaza! šele čez leta, ko najin ž ne bomo -teli nobenega esent lrsri letnika več. Idrijski rudnik privatna last I*rerVvo ja j "hirala Xemč,ja dru-e . kivlela votliti san*. če je eel j ^ vJ*htelja. Pri izberi bi naj-Zjkvoljo obrežnih t,ze-'hrž inl0,i, ,M»lj korogr,tovo takti ne oj e- Imimi '(*- VOJSKOVODJE NEKOČ IN DANES. kla kol se je pred ti. Homba v državni pivnici je V t-tarib ča-ih vojskovtxlja III bil sjLIIIO voditelj .svoje ill1- made. teiuveč je tmtral biti tudi v boju prvi. Stopati je moral pred svojimi vojaki kakor na primer Miliades. Tudi A-leksander Veliki ni bil slaven samo kot vojskovodja, temveč j1,1 tudi k«»t bojevnik. I.-t i vojaka, mora novotltibni vojskovodja často-topiti v letalo, j da -i ustvari pravo podobo. Ta-. ko prrtijo tudi njegoveniu živ-! I'.jenju n«»Viimosti. kakor ]ire -j-a -jx-t I njegovim tovariš«.m. tem ni približuje vojakom. . ' ii<»beu< ^a dvoma. ___________l Kdo jo je položil, kdo n:t- . .i^-i i ravnal, da bi eksplodirala ba- /kletni se je ločil !,. ,iP:lllJirl..... • „ i- j ■ o pr ime, nem easii. ee ta " slavje vršilo natančim po pro- CAMDKX, N. J., 17. nov.—| jrran||l. Kor ni jV i^.;;,., voje vodite-j gi strani ceste. Izkoriš.-al in po «rdobnih bno. Ti sn živeli med no izkori^ea! m po trgovskih vidikih, l^aliko lii dajal !» do lOJHNI steklenir živega srebra na leto, t. j. t tirno Polovico rclokupiir prtwhikcije dru/be Monte Amiata. Končno se spet pavrne na življenje v dolini in pravi, da je z rudnikom |»ovcznno življenje bon nidarjev, vtlov in sirot. Manj intimni, pa kljub temu globoki in važni so odnosi ostalega prebivalstva do rudnika. Poleg dolmdkov. ki iih prinaša linlaik in !o postajale voj.-kc večje, pa -e je moral vojskovodja zadovoljiti z vo« 1st v* m v temeljnih >t-vareh. K\ •ečjemn v odltieilnem trenutku je zartavil svojo tisebnost, pove;le! zathije rezerve Tako je bilo na primer v bitki pri Aspcrnu, ko je nadvojvoda Karel sam zagrabil zastavo nekega polka in pove- del čete v napad, negotovi, ne sinenio pozami, - Xi,|:o!eon jo hitk(1 VO(li| 7 tudi na .sOCial-ne dolžnost u k t daljnogltnlom v roki z W.više uh je veliKodusno predela nr-žava v korist delavstva, ki dela ali je delalo v rudniku, ki bi bilo lahko spremenjrno od nove uprave in v fkakšno skotlo prebivalstva si lahiko predstav ljamo. Pisec je popolnoma zadel v tarčo. Ximanio kaj pii- sfavrti GRŠKA MAGINOTOVA LINIJA. A teniški lis^ti priobčujojo s po-snetki ilustriran članek o tako zvani Maginotovi črti. ki .se vleče A-zdolž grško-ibtilgar-lio napovedana otMaja rudnika'sike meje. so je nr^inla. strah in Skrt»| rjBt ; (la jo vro(lno prrfHvaWva sta bila toroj o-j TMBOrn.sobnost, da razlikujejo nedolžne šume od p'azerih .se korakov zločincev, ker jim je nagon nan,e-to vida zelo dobro razvit. pravice na. tl>a niso bili osamil jeni v ovojih črnih pogledih in da pretiran optimizem o vprašanju rudnika ni bil na nnestu, dokazuje članek, ki so ga priobčile "Le uit i me notizie" izpod peresa nekega Karla T i goli ja. V tem članku gleda pisec Italijan, prav tako s sfcnbjo v bodočnost ko potrjuje voetti. da bo ruldnik prevtzela privatna družba. Piscu moramo priznati veliko stvarnost in objektivnost s katero opisuje fcsvo-je v tLse o Idriji, njenem rudniku in življenju v dolini. Predvsem ugotavlja pisec, pra-vi, aa je je letih dosegla na področju svojega vo-jaAkega naipredka. Z vztrajnim in temeljitim delom je reorganizirala svojo kopno, morsko in zračno armado. Istočasno ji je priskrbela dovolj vojnega materiala, tako da more grško ljud-tvo z večjim mirom opazovati tira,matične dogodke, ki pretresajo Evropo. Razlika me*) današnjim položajem in nekldamjim je najbolje razvidna iz t ni držalo. Xa?o ohdolžili pristaša bivšejrri Uajzi»rja. Tudi to j<» It* mabt verjetno. Bivši kajzer jt« do kn-»noleev hvaležen, tla lepo v mi ni na FTolainUkem /i\i. Čudna misel st- pa vsiljuj«' človeku, ki. čita podrobna poročila o atentatu. Praznovanje obbdniee naci j ske revolucij,« j<* v Nemčiji prvovrsten dogodek. V>ako leto se vrši to praznovanji* na prt -^toru, kj«*r j<» bila r»*vo1ueija sptwVta. Na«*ijski veljaki se zlierejo v državni pivnici, t»br-jajo spomine ter delajo načrte za bodočnost. Poleg Hitlerja so ob tej priliki doslej še vedno sedeli Ooering, fioebbeK, TTess, Tfiimider in drugi voditelji nacizma. Letos je pa Gocringa manjkalo. Baje i i mogel priti v Monakovo, ke:-je liil v Berlinu nujno "zadi-v.i\n' Ob izbruhu nemske-poljsko vojne je rekel Hitler: — Če bi so meni kaj zgodilo, naj postane moj naslednik maršal Hermann Goering. Hitlerju so na nomško-polj-o pričeli oglašati praznovanju 21-letniee ujedi-jen ju Jugoslavije. V Cleve-pn lil. ki j<> največja jugo>lo n>ka naselbina (do ti*oe [igoslovanovK bomo imeli ta-! praznovanje, katerega bo i| tiKli zasth*|>nik Jugosla- prej, odkar >e je dosegel s|>o-ruciiiii za skupno »sodelovanje za jugoslovanski živel j. J* ruta kujemo, da bo nastopili tudi Hrvati in >e odzvali častno in polnoštevilno, poseti-to rn aznovanje tudi več od-* t rili A merikaneev in zastop-Ikov dni gib ma rodnosti. Živela ujedinjena Jugosla- vija Anton Grdi na. član pripravljalnega odbora, Cleveland, Ohio. ROJAKINJA V IOWI UMRLA ALBIA, Iowa. — Tu je umrla Mrs. Frances Ceglar, žena Igri at za Ceglarja, v starosti let. Umrla je v St. Joseph's Da bo praznovanje imelo [•rji j.omen, se ho vršilo v ve-kem Statler hotela, kjer j«' i.-tora za veliko ljudi. Za !i'/«novanje je doloeen Gala juwert. ki ga l>odo izvajala liltiirnn in dramatična dni-l va ^ oetjem in narodnimi bolnišniei v Ottumwa, Iowa \* ta namen -e je odredilo; Bolna je bila pet let na ledieal: •e rezerviranih sedežev in in se je sednjič pridružila Še |h
  • otrebno da lx>»ve- >rčna liiba. V bolnišnici se je limust pom enotnejša. Dan za nahajala en mesee. a i snovanje je določeno na Bila je rojena Trtnik v Mo-deljo :}. decembra ob S. zve *tali 24. septembra, 1H7<>. V r. Vstopnice že na raz- Ameriko je prišla pred :1H loti »lair» pri injn.ku Jugoslovan |jn ^ „ajprej nastanila knUn™^. vrta. Jo>. lo|mstown? Pa.; liekaj lot Z1, -I,ril m drw»l V rokah > u.m j(1 pwoij|a v Monroe »rni.kov. ('ena •ede&em je: |l in 7."» centov. Rezervirani leži za 44par" fx» -5.01), ozi-itlia za družino, (4 osebe) $10. Program bo zanimiv, ker boli nastopale narodnosti v nielli v nar<» l:iib nošah. < 'e kdaj pprej. je umestno, da za to imamo -edaj. ko se je v Ju-laviji iiiimIiIo mr«vdno za v-n oesanieziie narode: Sloven-■ Hrvate in Srbe za složno in |\Upno Mtdelo van je. iKo beremo o narodih Evro-. -e moramo pač sedaj tudi [do bolj zanimali za bivšo domovino Jugoslavijo, da v-a.j deloma moralno poma-taino. X«;m* lelovarije 1 it v nier'ki na- nič ne stane, če • zberemo na ča.-t, domovina • bo pa le ve-elihi n a še -im-|a t i ji* in bo z vseseljeiii vzela naznanje. da -e živimo in milimo nanjo njeni -inovi in '"ere četudi -lilo |io Večini Že i p<»-tali ameriški državljani, loralua nomoi" lota tndi svo-i moč, bratje Hrvati -o do-•g!i veliko, ker <-o kot narod-a -ila stali za tem, da dobe, |a»* iin. i;l*e. Sedaj tudi Slo-[. n« i n Si bi lahko upamo, da In fII ;t/iHiV.illje 21-b'tniee bol j County, Iowa ter je v bližini živela «lo -voje smrti. Zapušča moža I gnat za, ti" sinove Anthony, Joe in Stephen. ki so vsi doma, in hčer Mrs. Amelia Johnston, ter tri vnuke, Orville Oaiolv, Robert L<*e in Ruth Ann Johnston i/. Ottumwa, Iowa in sestro Ante nijo Bajt v Jugoslaviji. Pred njo je umrlo >1 mlado letnih otrok, oče, mati. brat in dve o bili polni razniii turistov. Kiholov je bil letos številen, nalovili so lepe in tež ke ribe, posebno naš White A'jarin Lake se je dobro obne-t sel. Tudi divjačine je veliko j letos. Lov je bil odprt za ra< e in divje kokoši, ki so zelo dobra jed. Za srne in jelene j-3 letos sezona zaprta, pač pa b-e 104(1 toliko več in boljše za i strelre, ko bo zpet odprto. , Kateri misli priti sem v Min-ne^oto, le pripravite se, lahko liani sporočite na kartici, in Vam pripravimo jjorko kabino. Tudi v poletnem času lahko ipri«lete, samo obvestite nas, da pridete in koliko i>o števili in potem .-e Vam lahko vse udobno pripravi. Xe bo Vam žal, če nas obiščete, kajti kras Minuesote je naravnost očarljiv. I'isto in mirno podnebje in sveži zdrav zrak očara marsikaterega, ki pride v to «lržn vo. Zato, kateri še niste bili tu v Minuesoti, odkvite ~e drugo leto iu obiščete il\s in prepričani boste, «la je rts Minnesota j taka, kol jo hvalijo. Tu so različna jezera z otoki, ob kraju sumeči gozdovi, ki Vas bodo poživeli, iu |*oeutili se boste, j kot «la prihajate nazaj v domovino ua oni sveži zrak, ko smo ga še kot nikoli ali otroci v«li-bovali. Tudi zimski čas nudi mnogo športa, kot drsanje uo jezeru, ki je naravnost za mladino. Mi starejši jih z zanimali jem gledamo. Vzemite -i drugo leto par tednov počitni«*, in odločite se za v Minnesot \ Ne bo Vam žal! Lahko sporočite nekaj dni poprej na kar-tiri za pojasnila ali da pribi jate in postreglo se bo Vam z vsem. Naročnikom pa* želim, da I »odpirajo *'Glas Naroda** s tem, da čimprej obnovite naročnino, in kateri še niste na-| ročeni nanj, se naročite, kajti "Glas Naroda" je najboljši prijatelj nied nami. .Taz sem mil zvest naročnik menda erz 30 let. Pozdrav vsem Čitateljem in naročnikom tega lista širom Amerike in v domovini, mojemu bratu Pavlu in sestri in pa vesele božične praznike vsem. Anton Perme, R. 1 Bo* 58 Summer Resort City, Long. Pa/bin^ Ely, Minn. JESENSKI KONCERT ClKASKE "SAVE » CHICAGO, 111. — Prihodnjo nedeljo popoldne, i!tf. novembra, priredi pevski r'.bor Sava svoj jesenski koncert v dvorjani SNPJ, J(i.">7 S. Lawndale Ave., z izredno lepim programom. V prvem »lelu bo Sava nastopila z več pesmimi v mešanem in ženskem zboru. Krona hi ga bo s prekrasno Strausso-bo skladbo"PRAVLJIOE DC-NAdSKIH GOZDOV", kateii je (bil jirav tako krasno slovensko besedilo Etbin Kristan, urednik Cankarjevega (ilasni-ka v Olevelandu. V drugem di'-In pa bo podan šegavi spe\(»-prizor "IZLET V GOZDC" po 1 režijo Aimlrewa Miškota. Spevoprizor je luškana stvarca in prepletena - petjem. Posebna atrakcijii tei^a kon- certa bo Po koncertu bo za ples igral v spodnji dvorani Pucljev trio, nastop Mrs. Luise^ki za suče še bolj utrujene noge Kelemini«', slovenske koncertne pevke v (Jarvju, Ind., kjer se udejst v nje pi'i slovitem lii- pri lepili valčkih in polkah, gornji pa Gradiško i 'GLAS NARODA . 4 r>o»iiiarno v staro do 6 tolkali, vi J j , K . ,,, 1 5 nrtovsno: Kdor ga ho- J " j, v... • S f cc naročiti za svoje ---•> i - - .............. j r-. - ,, ... , i p liai učili ca ovw<»- vatskem.zb<»ru Preradovieu in' 1 ^to|/mna v predju-e g ■ i nastopa tudi samostojno ko^kii 40,. pri vhodu :,0«% ,lll;M 11sorodn ke ah pniat- ^ sopranska solistinja. V Chicti -i za ples zvečer pa Ja«-. Pričet. K j ^ i3e« to lahko »ton. -- k ga jo borno zdaj ttrvič slišiili Zapela bo prekrasno Schubev tovo "AVE MARIJO", Kliii-' čevo "TIČEK IN TIČ1CA" in Pueeinijevo arijo tATOSCA"j iz opere istega imena. Na koncertu'bosta s«»dehtv::-li tudi mladi Pluthovi sestriei Joscphihe in Angelim-, ki >ta \' čikaški naselbini ž«- dobro p«»-znani kot mularjeiii glasbenici, mala Angeline kot velik« programa ob popoldne. "Sa va" uljurlno vjibj v-e ljubit« Ijv l«'pe shivensl*«' }(«••-)( > i van. ^ Popravek l\«» ->1110 l>. iH.vembrji priobčili dopis Mr. Matije Otoničarja i/. Kirkland jj Lake, t MitKanada, se nam je urinila neljub:! ]iomota v 1 Ste.ilkab. Tak«« naj Ito -cdjij popravljeno naslednje: Bla-A t.-itjna Slov. Kana«Ukeira Podpornega društva zna-a obetajoča pevka .lo><'|»hine p;; i r ala.i:',. ne »a. kot j«- bilo tet'.aj poročnim >'!H7>7 in rav- ? m« i t .i«• ziijišji l»olnišk;: pn Ipora na «lan $1. —, ne pa $1..")0. kot umetuieji na pianoharmoi** ko. < QhII. prilik^ čina niih je nonudbo aprejela in gredo v kratkem v Agr^inaše ljudi, posebno Primorec. Pont i no. S.A'oja po»>es4va pro-i ki bi rp^i priišji poceni do svo-dajajo se^laj po prav nizkih ce- jf zemlje in douia. Novi Veliki Zemljevidi Zbirka novih zemljevidov čije sestava velja $300,000.— kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in otoki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi-višji slapovi. Razdalja zračnih prog med mesti. ZA V KANADO $3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9V2 x 12 in. DIAGRAMI: PredeJi zemlje. /In a ca j krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO VAŠO IZBIRO KNJIG 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DEŽELI katere so v seznamu na 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DR2AV I zadni» strani ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE j lista. PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City ft VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELANA VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, P AC PA TUPI K DRU-ZAANEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. '»Ll« liMUUi«« K«v X( Monday, November 20, 1939 0LOV1HI9 (YUGOSLAV) DAILY. je si bil tako dolgo? Soman is življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. ■ 7S 4ovtilal pokOiiHK'ino." **To -o pa lepi izgledi za botlornflist, Rut, ako ima žena vir lioetle, kot pa mož," jo draži. Rut ga poredno pogleda. . "Mislim, da bo ta mož kaj hitro dobil nad oh las t in soin ra to tudi pripravljena." K laws glasno zasmeje. . 44Torej pojdi, Rut, in naroči avtomobil." Ko pride Klau- iz hiše, ga že čatka avtomobil. Šofer ] m odpre vrata, sluga pa mu fpriraise klobuk in suknjo. Tu-to je Rut pfcrbno naročila. Meiltem pa jro">j?n Marija i-n Ida v trenem objemu sedite ja diviinu v družabni sobi in Tda se materi izipove vseli svojih neumnosti in ji pripoveduje o dobrem Klausovenri vplivu na n jo, o .svoji popokii premennlbi in o svojem sklepu, da se bo se>taUi s Hari=oni Holloni, da ga ipro^i za odpuščanje. O, kako dobro edaj žal. Oprosti mi. mati, odpusiti mi in daj mi svoj b agrslfA' na potu k Hansu. Potom se mi bo lažje posrečilo nagniti ga, da mi oprosli." 44Moj blagoslov je vedfco in povsod s teboj, moja Ida; tiwli It daj ti ga ni manjkalo, ko o meni nisi hotela ničesar vedeti. Oh, kako vroče sem molila, da bi vr^la od s«c*be vso neumnosti. In to molitev je Bog usli&al; kar katera maiti prosi v iskrenosti svojega sroa, t^Ji izipolni." Mr.c go si imate mati in hči še povedati in za obe je bila svečana ura. Vse bo med njima izbrisano, kar ne spada meti mater in hčer. Sele tedaj ko pride Rut v sobo, se ločita iz objema.. i Ida vrtane in stopi k Ruti. Proseče iztegne proti njej loko in pravi: 44Rut, tudi proti tebi sem bila pogosto zlcubna m sem ti tvoje težko delo še bolj dbteževala, ker sem se v svoji notranjosti pred teboj vedno sramovala. Že davno sem vedela, da si n rogo l>oljsa kot jaz, toda v n*eni je bila vedno neka Mki, da -im te ir-oiala poniževati in ravno zaradi tega, ker fre-ni čutila, da tebe ne morem doseči. Ravno sedaj sem svojo mater za -voje g; do ravnanje prosila opraV-enja saj je moja mrti in irnti cV.jVfti svojenii otroku n giog — we!" T.la unolkne ^nn-to pa zopet prične: ' "Ti mi r.e bo« megla tuko lahko odjpustiti. toda iskreno te pro im, da skušaš. Sedaj som m v no ta;ko revna kot ti in to so mi prav gooslali zložljivo je-ki so bile določene za izvoz, kletno palačo, ki jo je dal zabi-naj bi so zadržale in poslale na-,H v pesek. To je bila "cesar-zaj. '^rali slaščičar.'' tako se je| jo spremeniti v pravi pravcati raj. Se veri a so gospoiloin di-plomatom kratko in malo po-kakazali vrata; vlade niso ho-lele prav nič vedeti o kakem >ahans»kem eesarju a svetovna javnost se je Lmeilitno zabavala. To dvoje se pa je Jacquesu jako zamerilo. Najprej je prelomil vse zveze s svojo družino, ki mu je odrekalA naslov Veličanstvo. Potem je vso države v Rvropi bom'bardiral z najbolj razžaljivimi nagrlasi. Pripravil si je brodovje, da bi bil zavarovan -pričo vseh slučajnosti. To brodovje je sesto-jalo iz d v oli opuščenih španskih ladij, ki ju io Njegovo Veličanstvo nakupilo, jima dalo i>osadko in orožje. Vojna je grozila. . .Medtem jo Jacques ni s svojo prijateljico, ki jo je seveda povzdignil v cesarico, kot je f»vojo hčer Jaeuelino imenoval za trojansko princeso, vladal -amo v puščavi. Tega ]>a je l ila kriva večjidel cesarica, ki se ni mogla privaditi puščavskim bol h aim in je tudi noben tepež njeneira vzvišeneira so-oroga ni mogel pripraviti do teira, restolnice Troje, ki je bila za- mfiadi Jacques Le hand v splošno imenoval v Parizu okrog konca 19 stoletja. P> bul j varili je bil powod znan, saj se je na V-o moč potrudil, da »ji s svojimi novimi posebnostmi uničil premeženje več sto mi-lijcnov zlatih fi&nkov. ki jih je bi! podedoval po svojem o-četu, tovarnarju sladkorja, š]>ekiilantii in ledenomrzlem o-deruhu. Dokler m-u ni najdu-hovite.rši iabruh nieirove muhe doi i-jateljico Margareto Polliere jako .-larvljeno pariško operet- res malo ]>roveč od rok. Natoij^, razmetaval IZavoljo hitrega neaiiških vojsk je bilo ska palača v Troji" <><1 tu so je Jacque- premestil svoj stan [bili izdani odloki Njegove Ve- v Las Palma«. Tu "so ga vi- zatorej podložni francoski postavi. Pomoriščako, ministre, diplomate in vojake cesarjeve so deloma zaprli, deloma so se prostovoljno vklonili francoski oblasti, a Jac«juos 1. je bil prisiljen oditi v izgnanstvo. Rešil se je na neko'nemško ladjo, ki ga je pripel jala ft cesarico in princeso v Hamburg in oa r;i bilo niti malo volja, da bi pokopal svoje sanje in čas»ti-hlepjo. IZaradi robatosti Francozov so je pritožil razsodišču v Haagu, še nadalje je v ^ob. k icr io vedro, dan iz precejšnje daljave, vladal svojo državo v Sahari. Združene države so pustile Veličanstvo z napoleonskim navdihom dolgo pri miru, češ. j prinesel jo s sebo j velikansko i premoženje, ki ga je prav ljub-Tako si je, na ^l|||fHlli"llllh}«||llllllllhj,||lllll||||.,|||HMi7 nii'^iniuia'^'iinj ■i.i»'l«iult„ mI'-'iiiiuhm MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga km&lo iztekla. 2. 3. 4. 6 7. 1». 10. 11. 12. 14. 15. 17. prodiranja ,-v , . . ^ jheanetva. \ te.] palaet .io bil m v . "idragoceni prestol: nad njim io re^llbe liiofffx-e izvršiti samo1 , , l , J /'. ^ ^ - i • u i vihrala državna zastava, tri delno, v \ arsa\i se sedaj bo-l , . . , , , , 4 izlate <-ebel ie, da so vse znatne zaloge su rovin in blaga, ki so ostalo v Grd hi ji, iizsrubljene, in to tem bolj, ker jih ni bilo mogoče odpeljati niti po morju. TRUPLO V OMARI. Vodja neke tovarne šivalnih strojev v okolici Bukarešte, John Araanoviei, se je s svojim svakom Aronom Scshwarzem, nameščencem iste tovarne spri, ko je dognal, da je ta izvršil veliika sleparstva. zavoljo katerih je moral Aranovici založiti 000,000 le jo v, da je preprečil škamdal. Prepiri so so ne-pra«tano ponavljali, končno je Aranovici pozval svojo sestro, naj se loči od svojega moža, kar je pa ta odklonila. Ko je te dni med obema možema zopet nastal prepir, je Aranovici svaka ustrelil in skril truplo v omaro za obleko. Aranovici jo zbiral potem svoje listine in gotovino, da bi pobegnil. Pri tem dolu so se vrata omare nenadno odrprla, truplo je padlo na Aranovicija, ki fo je pri tem tako prestrašil, da je dobil živčni pretres in se je dal potom prijeti brez odpora. e na belem polju. Tu je bil pravi pravcati razkošni dvor, tn so bila podeljena tudi orTIifeovanja, izgotavljali so državne spise, ki so kmalu preplavili vos svet. tu so je izvrševala vlrda, kolikor se jo le dalo, in od tu so bili oznanjeni vzvišeni srnotri noveara Veličanstva: "Mi, cesar Jacques T. hočemo v Sahari iskati zlato! Vsa puščavska plemena hočemo združiti v eno samo zmagoslavno IjocMvo in v državo miru! Vzredili si bomo nov o vrsto živali, namreč iz križanja med konjem' in kamelo." V Berlinu, Parizu, Londonu, Rimu Ln Washington n so se nekega dne pojavili čudno "na-frakani" in " pozvezdani" OA^zroči1a. da se je eesai"stvo sesulo. V ce-a rjovi od^otno«ti je namreč neki rmsčav^ki Šejk ^irl v njegovo državo in io tebi nič meni nič zpvzol saharsko armado v Troji, s^-toječo iz desetih mož in desetih pušk. Nato je od Jaequesa I. vljudno zahteval r.enuijhno oričan da izvira zr>bn*i "Tiiloba, razpadanje zoib ed kislin, ki nastajajo v u^tih in razjedajo zolv "o sklenino. Ol tu do misli da bi zobe zaščiti i nro«l kisli-npmi z lakom, ni več dolsr korak. D»\ Gore je na nekaterih svojih pacientih napravil podobne poskuse in dosedanji usr»ehi so tako zadovoljni, da poskiase nadal.jnje. y srb novega Veličanstva; ope-"nitničen polje lelec med dvoma ladij-ko listine v redu: nato rarica ^Margareta je Jaequesa tudi Jacjuesa Lebandvia, ka-'T.. cesarja Sahare, ustrelila. iezljajočima levoma — sinVliol kor tndi niegove dvornjake in j bate v silobranu. To se jo pa tega, da hoče Jacques'T. za na- vojtščake. ker so bili pra\*no še17grdilo prav pred dvajsetimi moeok tudi obdelati Saharo in j zmeraj francoski državljani in j leti. jeseni leta 1019. 19. 21. 22. 24. 26. 28. 29. 30. 31. 32. Andrej Hofer (Juna&kl vodja Tirolcev Bclerajakl His«*r (Vltoj Jeleoe) Beneška Vrdežt-valka Boj in Zmaga (jon. f Seflituan) Burslta Vojska Cvetke (II. Mu jar) Dedek je pravil (Julij Slupšuki Devica Orleanska Dve sliki (Ksaver MeSko) Duhovni boj (Lovrenc Skii|M>U) Fra Diavolo Fran Baron Trenk (tijuro Paudurlc) Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) Humoreske, Groteske in Satire (4zov in Teffl) Korejska Brata, trtica iz misijo-nov v Koreji (Josef Spilluiau) Mesija Mladim Srcem. Luladlao ,I»r. Jeglič) r« »vest I "Ttt (Ksavur MeSko) Maron, nona krščanski deček 1 l.ili»- 33. 34. 35. 36. 37. 38. 46. <3. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51 Musolino Oh 50-l>etniei dr. Jwtexa F.v. Kreka Pariiki Zlatar Patria, Povest ii Irske JunaSke dobe 4II. FtHl'Ttr' Paberki iz Roža (Ivan Albreht) Popotniki, novele in črt ire (MIlan Pugelj) Požiralec Pravljice (I*. MaJ«r) Pravljice in pripovedke za min dlno (S. K».'utnlk) Povesti in Slike (K^iver Mi'Sko) Ptice Selivke (Tajjore; Praški .ludek (Josii» Volri Praprečanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražiiri Preganjanje harjev Indijanskih misijo- (Josef Soilluiau) Rdeča In bela vrtniea (Anton Huonder) Revolucija na Portugalskem Sisto s Šesto (H. Federer) Skozi širno Indijo Spisi Krištofa Šmida Študent naj bo (S. Finigar) Strahote vojne Suneškl Invalid (S. Kosu mik) Sveta Notburga BELGIJCI KOPLJEJO STRELSKE JARKE 53. Tri Indijanske povest (Josef Splllman) 55. Vrtnar (Tagnre) 56. Volk Spokornik In druge povesti za mladino (Ksaver Meftkol 57. Vojnimir ali Poganstvo in kr*4 (Josip Ogrlnee 60. Zbrani spisi za mladino (Rngelhcrt