AMERIŠKA AMERICAN iN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 3.5. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 11th, 1931. LETO XXXTII—VOL. XXXIII JEZIK ZAVEZAN RADI UMORA Revolver, s katerim je bil Potter umorjen, najden na domu mestnega policista Mizer Ravno ko so hoteli William Potterja, bivšega republikanskega c o u n c il m a n a v CleVelandu, pripeljati pred sod ni jo, da se zagovarja radi krive prisege, in bi moral hotter tekom obravnave izdati imena sleparjev, je bil umerjen v hiši, kot jo vidite •spodaj na sliki. Stanovanje ,je najel neki neznanec, ki je plačal naprej $45.00 najemnine. Zgorej na levi vidite ženo umorjenega, ki je policiji že preteklo sredo sporo-fčila, da je njen soprog izginil, na desni je pa William j Potter, umorjenec, ki je bil J štirikrat obtožen sleparije z j mestnimi zemljišči, toda vse-Ije oproščen. Rojak je najprej ubil svojo ženo potem pa sebe umoril z dinamitom Pittsburgh, Pa., 10. februarja. V mali premogarski naselbini Coy, blizu Homer City, Pa., je rojak Frank Verhovšek pov- j zročil včeraj umor in samomor. Verhovšek je prišel domov popoldne in je dobil svojo ženo na porču. Udaril jo je po glavi, nakar jo je vlekel v kuhinjo, kjer ji je razbil glavo. Po tem dejanju je šel navzdol v klet, kjer si je položil dinamit pod glavo, katerega je prižgal. Njegovo truplo je bilo razdrobljeno na kose. Ranjki Frank Verhovšek je bil j star 42 let in doma iz Cerkljanske fare. Kot se poroča biva ena j njegovih hčerk v Clevelandu. Predpustna nedelja Kot smo že sporočili priredijo v nedeljo, 15. februarja, skupna društva fare sv. Vida veliko plesno veselico, ki se vrši v Gr-dinovi dv&rani. Ker pride potem postni čas, boste v nedeljo imeli še zadnjo priliko, da se pošteno razveselite. Le pridite od vseh krajev. Vstopnina je samo 50 centov, in postregli vam bodo z vsemi dobrotami, prav po nizki ceni. Kot znano gre ves čisti dobiček za. novo cerkev sv. Vida, in lastnica dvorane, Mrs. i Frances Krašovic, je tudi dvora-! no podarila brezplačno v ta na-s men. Naj stori po svoji najbolj-. | ši zmožnosti vsak. ■ j * $5,000.00 je poslal Ameriški Rdeči Križ v Novo Zelandijo. Štirje prijeti Dosedaj je policija prijela štiri osebe kot osumljene ali direktno in indirektno v zvezi z umorom William Potterja. Med prijetimi je tudi Fred Laub, janitor hiše, kjer je bil Potter umorjen. Vsi štirje so bili podvrženi strogemu zasliševanju od strani policije. Zaslišanje je trajalo nad osem ur zaporedoma. Včeraj, v torek, 10. februarja, bi moral biti izpuščen iz zaporov v Columbusu Liston G. Schooley Jr., sin bivšega republikanskega councilmana Schoo-leya, ki je bil z očetom vred poslan za 10 let v ječo, ker je bil udeležen pri slepariji z mestnim denarjem. Oba Schooleya staj bila poslana v zapore radi ude- j ležbe pri istem zločinu, za kate-j rega se je moral tudi William j Potter zagovarjati, in ki je to j udeležbo sedaj plačal s svojimi življenjem, ko jc bil skrivnostno umorjen. Ostane v zaporih .Državna p o m i 1 ;oš č e valna oblast je odredila v očigled umora W ilia m Potterja, da ostane mladi Schooley v zaporih še naj-i manj 4 mesece, dokler se zadeva 0 umoru Potterja ne pojasni. Detektivi v Columbus Načelnik detektivov v Clevelandu, inšpektor Cody, je izjavil, da se bo podal v Columbus, kjer bo zaslišal oba Schooleya. Ako more kdo dati kaj podrobnih pojasnil glede umora Potterja, je to stari in mladi Schooley, ki sta tekom obravnave trdovratno molčala in raje vzela dolgo zaporno kazen kot da bi izdala one, ki so lili udeleženi pri slepariji z mestnim denarjem, čudno je, da je bil Potter umorjen isti dan, ko sta oba Schooleya bila poslana iz Clevelanda v zapore v Columbusu. Zadnji trenutki Potterja Kot je mogla policija dognati doslej je zadnji dan svojega življenja bivši councilman Potter preživel sledeče: zadnji torek je šel v City Ilall, kjer se ni mudil že več tednov. Oglasni se je v uradu mestnega elerka Thomasa. V sobi je bil tudi Alex Bernstein, velika moč v republikanskih vrstah. Kaj so govorili Bernstein je pozdravil Potterja in mu rekel, da precej dobro izgleda. Potter je odvrnil, da se ( ni še nikoli bolje počutil. Ta po- | govor se je vršil v istem času, ko sta se nahajala oba Schooleya pred sodnijo, da izjavita, kar vesta o slepariji z zemljišči. Potter, Bernstein in Thomas so govorili o Schooleyu, toda vsebina pogovora ni pri'šla v javnost. Potter in Barry Iz sobe mestnega, elerka Thomasa je šel Potter v urad direktorja javne varnosti, Bar- j rya. Potter in Barry nista bila zadnja leta posebna prijatelja, ker sta se v letu 1928 skoro ste-pla. Barry je bil zaposljen, in Potter je govoril z njegovim tajnikom kakih 15 minut. Ko je zvedel, da je direktor Barry še vodno zaposljen, je Potter odšel. Zakaj je hotel videti Barrya se ne to nikdar zvedelo. j Skrivnostna notica Potter je odšel zopet v sobo mestnega elerka, kjer mu je neki uradnik dal v roke kos papir- 1 j a. Potter je prebral dotično listino, jo zmečkal, vrgel proč in zamrmral: "Da, oba aduta poznam !" Vprašanje je, ali sta ta dva "aduta" se domenila s Pot-terjem, da se snidejo v hiši na 880 Park-wood Drive, kjer je bil Potter umorjen? Natvezla sta mu najbrž, da sta zainteresirana v zemljišča, in da bi Potter, ki je prodajal zemljišča, pri tem posredoval. Telefonski klic V torek, popoldne je Potter, dočim se jo nahajal v uradu mestnega elerka, najbrž dobil telefonski klic. Toda, gotovo ni, samo toliko je gotovo, da je Potter poklical svojo ženo okoli 5. ure, rekoč, da bo "nekoliko kasen" nocoj za večerjo. Potem je pa mestni clerk Thomas ponudil Potter ju, da ga spremi na cesto. Potter je rekel: "O. K." Medtem pa je moral priti telefonski klic za Potterja, kajti Potter je zginil iz urada mestnega elerka takoj potem. Na stopnjicah City Hall je srečal Potter sodnika Steuer, s katerim je kratko govoril, potem pa odšel proti svojemu avtomobilu. V restavrantu Lawrence Lanese, lastnik res-tavranta v Euclid vasi, je pripovedoval, da je prišel Potter k njemu kmalu po 5. uri, kjer se je mudil nekoliko čez 6. uro v torek zvečer. Tu se je sestal tudi s svojim svakom, nakar je odšel. V apartment poslopje na 880 Parkwood Drive, je moral priti okoli 7. ure zvečer. Tu je pristal z avtomobilom in šel v drugo nadstropje, kjer je odprl vrata in najbrž takoj dobil udarec na glavo, nakar se je začelo strelja-i nje. Ob osmi uri sta dve osebi videli korakati dva nepoznana moška iz stanovanja na Park-wood Drive. Mestna zbornica Mestna zbornica v Clevelandu se posebno trudi, da se najde morilec ali morilci Potterja. Susan Rebhahn je glasno izjavila v mestni zbornici: "Policija mora na vsak način najti morilce. Mestna zbornica bo tozadevno stoprocentno podpirala policijo." Resolucija Miss Rebhahn je bila enoglasno sprejeta. Cleveland ne more s prstom kazati na chica'ške zločine, ako se v Clevelandu isti zločini enako pogosto dogajajo kot v Chicagi. Mihelich govori Councilman Mihelich je predlagal, da se razpiše nagrada $5, 000.00, ki se plača onemu, ki dobi morilca. Direktno sicer hi postavno, da mestna zbornica razpiše nagrado za prijetje morilca, ki je prekršil državno postavo. Toda Mihelich je mnenja, da ima mesto postavno pravico razpisati nagrado v tem slučaju, da pride s tem na dan kaj več podrobnosti o slepariji z mestnimi zemljišči. V tem slučaju bi bil razpis mestne nagrade postaven. Barry na delu Direktor javne varnosti, Edwin Barry, je izjavil, da bo šla policija do skrajnosti, da prime morilce.. Ustrašili se ne bodo nobenih stroškov. In če bo treba iti po vsem svetu, bodo detektivi storili svojo dolžnost. Denarja je dovolj v blagajni sedaj, in če ga bodo še potrebovali, bodo zahtevali denar o in sv. Martina J. S. K. J. (Nla-111 Prijatelji so prošeni, da ga (»»iščejo želimo mu, da skoro °Kreva. — Pretekli četrtek je ne-"•idoma umrl najmlajši sinček jr- Frank šega. Star je bil dve in član mladinskega oddel-ka s- D. Z. ter K. S. K. J. Dru-/;lni iskreno sožalje! — Na kocini strani mesta si gradi ' ni Mr. Princ. Naš mladi kon-akto>' Mr. Stanley Petrič pra-da bo to prav lična hišica. I j; bi hotel letos kaj prenav-Jati ali pa novo hišo delati, naj Se. s P°lnim zaupanjem obrne do ker ga bo gotovo zado- °Uil--Zadnjo nedeljo so Bar- ertončani imeli zopet en lep ve-v r' Priredili so namreč banket 1'očast novemu župniku Rev. leornica ne bi dovolila pomoči farmarjem. Vse drugo delo, v obeh zbornicah kongresa, je tako zaostalo, da bodo kongresmani morali zborovati več noči, ako želijo rešili vse delo pred 4. marcem, kateri dan je postavno določen da odgoditev kongresa. Proračun za fiskalno leto 1981-1932 je skoro gotov, razven dovolitve za mornarico. Tu se gre boj za dovolitev pO,000,000, da se vojna mornarica, modernizira. Upajo pa, da bodo tudi to postavili pod streho v pravem času. Prva slovenska plošča Plut-Belle dospela V torek popoldne je dospela v Cleveland prva slovenska plošča, za katero sta pela Plut-Belle pri Columbia družbi. Prva pesem je: "'Njega ni," pojeta Lauis Belle in Frank Plut. Pesem je naravnost divna. Na drugi strani iste plošče je: "Spet ptički po j o.V Pojeta (Louis Belle in Frank Plut. Lepše ne more kdo! zapeti, kot sta zapela ta dva naša domačina. Ploščo nam je prinesel v oceno Mr. Anton Mervar, 6919 St. Clair St., ki jih ima v zalogi. So samo 75 centov. Tako lepih plošč, tako krasnega petja nismo že dolgo čuli. Rojakom priporočamo, da jih nakupijo, in prav nikomur ne bo; žal. Smrtna kosa Sinoči je umrl Anton Simonič, rodom Hrvat, zelo poznan kot dolgoletni razvažalec pive. Bil je priljubljen povsod, kjer so ga poznali. Ranjki je bil očim odvetnika A. E. Hordick-a in soprog vdove Mrs. Kordick, sedaj Simonič. Bil je član društva W. O. W. in slovaškega društva. Dom družine Simonič se nahaja na 2641 St. Clair Ave. Ker je soproga zelo slabotna, in v hiši ni dovolj prostora, se bo pogreb vršil iz pogrebnega zavoda A. G rdi na & Sons v četrtek, ob 9. uri v cerkev sv. Pavla na 40. cesti . Ranjki zapušča dva sina, | Antona in Nikolaja in dve hče-jri: Ano in Heleno. Ana je sta-' rejša hčerka, toda od mladih let pohabljena od bolezni v nogah. Družina je prestala mnogo gor-jja v življenju. Naj bo ranjke-! mu ohranjen blag spomin! Izlet v domovino lvo-t je razvidno iz velikega oglasa v današnji številki priredi K. S. K. Jednota letos velik izlet v domovino. O tej zadevi bomo jutri natančneje poročali, kakor tudi od časa do časa,. Vse natančne informacije glede izleta dobijo zainteresirani pri glavnem tajniku, Joseph Zalar, 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. Mary Bašelj V poročilu o prireditvi društva "Verovšek" preteklo nedeljo je bilo omenjeno, da je sodelovala tudi Mary Balish. Pravil-i no bi se moralo glasiti — Mary j Bašelj. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY llTH, 1931 (C AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NHW3FAM5R Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta »1.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.60; pol leta (3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. V*a pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson $83$. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Offlce at Cleveland. Ohio, under the Act ol March 3rd, 187$. 83 No. 35. Wed., Feb. 11th, 1931. Lincolnov rojstni dan vrjamete, al' pa ne. V neki vasi na Dolenjskem si je hotel neki posestnik izkopati vodnjak. V ta namen sta se niki to vedo, zato nam tudi vedno izkazujejo svojo hvaležnost in priznanje s tem, da se poslužujejo te prijateljske, narodne francoske paroplovne črte. i- Igra je bila dobro uprizorjena, zato vsa čast igralkam. Posamezne igralke je težko hvaliti, ker dobre so bile vse. Iz tega se j vidi, da je talent pri marsikateri slovenski ženi ali dekletu, samo da dobi priliko ga pokazat. Po predstavi se je razvil ple? in prosta zabava. V imenu članic se zahvalim vsem pevcem in pevkam, igralkam in vsem delavkam, ki so na en ali drugi način pomagale. Hvala lepa Mr. Damjan Tomažinu za pomoč na odru, istotako Mr. Frank Sod-nikarju. Hvala Grdinovi trgovini pohištva za posojeno pohištvo. Hvala Slapnik Bros. za cvetlice. Za lep uspeh se imamo pa največ zahvaliti cenjenemu občinstvu za tako veliko udeležbo. Se priporočamo tudi v prihodnjič. — Pozdrav! Frances Ponikvar. Girard, O.—Vsak dan prebiram dopise iz raznih slovenskih naselbin, pa nobenega ne vidim iz nase naselbine, kakor bi ne DOLŽNOST VOLIVCEV IN DELAVCEV bilo nobenega naročnika na vaš list v tem mestu. Prepričan pa sem, da nas je precejšnje število čitateljev Ameriške Domovine, ki nam prinaša najlepše romane in povesti in dnevne novice. "V listu imamo tudi Jakatovo kolono, ki se nam zelo dopade in večkrat se moramo prav iz srca nasmejati. Kar se pa splošnega položaja tiče, je tukaj še dosti dobro. Delamo, hvala Bogu, vsak dan in zaslužimo že toliko, da se moremo pošteno preživeti. Tem potom se lepo zahvalim Mr. Martinu Bevcu in njegovi soprogi za prijazno povabilo. Res smo se imenitno zabavali, prav tje do ranega jutra. Prav tako lepa hvala gre muzikantom, ki so tako lepo igrali vesele in poskočne valčke, da je kar srce poskakovalo radosti. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, listu pa želim mnogo novih naročnikov. Frank Lesnak, box 345. čnejše informiran, se sklicuje za nedeljo 15. februarja ob 2.30 javen shod v S. N. Domu. Na tem shodu bo govoril senator Acker-man ter več drugih govornikov. Vsebino te predloge se vam bo v nedeljo raztolmačilo tudi v slovenščini, da boste lažje razumeli. Da je predloga za starostno pokojnino potrebna, ne more nihče ugovarjati. Da pa bo sprejeta, k temu lahko samo pomagamo, ako pridemo v nedeljo na shod, ter sprejmemo rezolucijo, ki bo na shodu predložena, ter jo pošljemo na pristojna mesta. Morda bo kdo mislil, da Slovenci oziroma Jugoslovani v tem oziru ne moremo dosti pomagati. Naj bo tukaj rečeno, da isto delajo tudi druge narodnosti. Tako imajo Čehi 13. februarja svoj shod iz istega namena. In agitacija se vrši po vsej državi | Ohio. Na delu so vse strokovne organizacije, združene cerkve, podporne organizacije ter vsak posameznik, kateremu preti nevarnost, da bo moral iskati pomoči na stara leta. Vsak bi se moral zavedati važnosti te predloge ter agitirati v prid te predloge in priti na Shod v nedeljo ob 2.30 popoldne. Tam se bo o tej stvari slišalo podrobneje. Pokažimo, da se zavedamo polo-jžaja, ter skušajmo pomagati k i stvari, ki nam bo koristila na stara leta. J. F. Terbižan, i zastopnik Clevelandske federacije SNPJ. Vprašanje je, ali naj se zavedamo ter delujemo samo za časa raznih volitev in v kampanji raznih kandidatov v ta ali oni urad, ter potem mirno čakamo, kaj da bodo tisti, katere smo izvolili, storili za, nas. Ako ne store ničesar, se navadno sliši: zanič ni bil! Ne vprašamo pa se: ali smo česa izrecno zahtevali,! da store za nas. Navadno se tega ne stori, ampak se raznim obljubam samo pokima, kadar se snubi naše glasove. Da se. ne bo pa še nadalje tako godilo, dvignimo svoje glasove, ter povejmo, da hočemo, da nekaj store tudi za navadnega delavca. Da pa bo javnost na jasnem, vam hočem v naslednjem nekoliko pojasniti. Sedaj je v glavnem mestu države Ohio zasedanje državne zakonodaje in tam čaka na sprejetje na stotine različnih predlogov. Meti temi je tudi predloga št. 28 za starostno pokojnino (old age pension bill). Namen te predloge je, da so osebe, stare 65 let, upravičene do starostne pokojnine, katero bi plačevala država Ohio, ne manj kot $15.00 in ne več kot $30.00 na mesec. Ta starostna pokojnina bi se plačevala osebam, ki bi bile v to upravičene, to je takim, ki so brez sredstev za življenje. Da pa bo predloga dobila bolj gotovo zadostno 'število glasv, je treba dobiti sentiment volivcev \ državi Ohio in treba je poslati rczolucije, ki bodo urgirale sprejteje imenovane predloge. Da pa bo narod o tem natan- "Journal de Geneve" prinaša izpod peresa mladega žurnalista A. Cereseto zanimiva avtentična odkritja o "veliki Berti." Kakor znano, je bila "velika Berta" ogromen top, ki so ga bili Nemci začetkom leta 1919 postavili na svoji fronti 120 km daleč od Pariza, misleč, da bodo s pomočjo tega čuda dobili vojno, ki je za Nemce čedalje slabše kazala. Top ni imel kaliber 42, kakor se je splošno mislilo, ampak 30.5, seveda so bili njegovi učinki kljub temu katastrofalni. Streljati so začeli Nemci ž njim 24. marca 1918 in sicer naravnost na Pariz. Berto so pripeljali na bojišče iz Essena na nemško fronto na petih posebnih vlakih, kjer je bila sprejeta z gromovitimi hura-klici. Postavili so jo v gozdu Saint Gobain. Imela je sicer veliko napako, da je projektil svoj cilj izgrešal za en ali dva kilometra pred ciljem ali za njim, tako da je bila Berta sposobna samo za obstreljevanje zelo raz-sežnih premetov, kot je na primer velemesto. Pa ur potem, ko je bil top postavljen na svojo pozicijo, je prebivalce 120 kilometrov oddaljenega Pariza prestrašila strahovita eksplozija. Bil je torek velikega tedna zvečer, ko je bila velika množica vernikov zbrana v cerkvi Saint Gervais. Kar pade na streho ogromen projektil, ki je razrušil cerkev, katera je pokopala pod seboj par sto oseb, od katerih je bilo okoli sto ranjenih, 40 pa ubitih. Panika je bila seveda, ogromna, tembolj, ker so začeli projektih padati vsake četrt ure v najrazličnejših okrajih mesta. Ljudje so seveda mislili, da so se Nemci zopet približali Parizu kakor avgusta meseca 1914. Vlada je, da pomiri strašno razburjenje prebivalstva, izdala buletin, v kate-dem je konstatirala, da se fronta nahaja nad sto kilometrov daleč od Pariza in da granate prihajajo od topa, ki je oddaljen najmanj 115 kilometrov. Nadalje je sporočila, da so proti temu topu podvzeti potrebni kora-ki. Razume se, da ta buletin prebivalstva ni posebno pomiril, Kaj bo, so menili ljudje, ako bodo Nemci postavili na fronto kakih petnajst do dvajset takih velikanov? V Chantillyju pa se je posvetoval generalni štab zaveznikov, kaj ukreniti proti strahovitemu orožju, ki ni samo povzročalo veliko škodo, ampak, kar je glavno, je top hudo de-moraliziral pariško prebivalstvo. Bili so odposlani aeropla-ni, da izslede pozicijo topa, pa niso ničesar opravili. General Nivelle se je torej obrnil na Poizvedovalni biro. Biro se je pričel najprej zanimati za vprašanje, kako Nemci dobivajo poročila o uspehih svojega bombardiranja, naravnost iz Pariza in je končno prišel na to, da nemški špijoni, živeči v Parizu, pomešajo v pariških časnikih, ne da bi se sami javili v upravništ-vo, nedolžno izgledajoče dopise ljubavnega značaja med inserati. Te dopise so potem nemški agenti v Švici pretolmačili v njihov pravi pomen, kakor je bilo pač dogovorjeno. Biro je opozoril na to urednike in upravnike listov, da ne smejo sprejemati nobenih inseratov po pošti, anipak morajo vedno identificirati avtorja in obveščati biro. Ta DOPISI družba je videla potrebo, da nudi potnikom v Ljubljano in iz Ljubljane vse mogoče udobnosti. Prva teh udobnosti in ugodnosti je bila dosežena s tem, da je družba spet vzpostavila svojo kratko predvojno črto: Havre, Pariz, Basel, Buchs, Jesenice, Ljubljana, zakaj ne smemo pozabiti, da je malo Slovencev \< Ameriki, ki ne bi potovali v to deželo preko črte Jesenice-Buchs Basel, ko so prvikrat prišli v Ameriko. Naravno, da je francoska parobrodna družba zelo ustreg la Slovencem, ko je spet upelja-la staro potovalno črto in ko je leto zatem priredila skupni izlet, Velika izboljšava je bila tudi to. da se preko te črte zdaj samo enkrat čekira prtljago za i Ljubljano in Zagreb. V tem po-jgledu je bila francoska črta daleč naprej pred vsemi ostalimi družbami. Francoska črta je imela ta dogovor že mnogo , let prej, preden so še ostale družbe upeljale to izboljšanje. Tisti potniki, ki so potovali s kovčegi in prtljago, katero so jim neprestano odpirali in pregledovali, vedo, kakšen blagor pomeni to izboljšanje. Drugo veliko izboljšanje je bilo doseženo s teni, da je treba sedaj sanio enkrat premeniti vlak med Parizom in Ljubljano odredba je imela seveda to posledico, da so nemški špijoni ta način obveščanja sploh opustili. Vojaški poizvedovalni biro pa je taval še bolj v temi nego prej. Tako javnost kakor vlada in vrhovno poveljstvo armade so svojo jezo izlivali na biro, vodja biroja pa se je zaradi tega znašal nad kapitanom Balmere, ki je vodil kontrašpijonažo. Balmere se je nato odločil za herojično podvzetje, to je, sklenil je sam osebno izslediti, kje je postavljena ogromna Berta, ki je vsak dan vsake četrt ure pošiljala po en strahovit projek til v Pariz. Nenavadno smeli oficir, ki je izvrstno obvladoval nemščino, se je oblekel v nemško uniformo in si preskrbel še ukaz nemškega povelj ništva, da se ima podati k "svojemu" regimentu. Podal se je na fronto sam v aeroplanu in sreča mu je ' bila mila, da je neopaženo pristal za nemško fronto, kjer je mali aeroplan skril v neki globe li. Takoj je zasledil ostanke ogromnega materijala, ki je služil za transport ogromnega topa, tako da ni bilo težko slediti pot, po kateri so veliko Berto peljali na njeno postojanko v gozd. — Bil se je že zelo oddaljil od svojega letala, tudi se je že bližala noč, ko je čuječnost straž večja. Ker seveda ni vedel, kje se nahaja "njegov regiment," bi se bil po premnogem povpraševanju izpostavil nevarnosti, da ga prepoznajo! Tudi je bil opazil, da Berto straži močna veriga vojaških straž, ki je ni bilo mogoče prodreti. Splezal je torej na neko drevo, kar začuje one posebne signale, ki so jih rabili samo avtomobili kajzerja in njegovega spremstva. Bilo je očitno, da se je bil pripeljal cesar Viljem sam, da se prepriča o iz-bornem delovanju svoje 1 j ubije ne "Berte." Balmere je izrabil priložnost, da je straža, zmedena po prihodu cesarja in oglušena po ropotu avtokolone, strumno repre-zeritirala puško, se spustil doli po drevesu in se v temi pomešan med spremstvo ž njim vred približal Berti. Tu je imel časa dovolj, da je videl projektile, baterijo in njeno lego, kar je vse v temi točno registriral in narisal. Ko je svoje delo dokončal, se je podal v najbolj od fronte oddaljeni avtomobil cesarjeve eskor-te, ki je bil sam, ker so se tudi vsi šoferji podali gledat čudo. Balmere je stroj spravil v tek in pasiral zopet straže, ltazoč vojakom neki beli papir, potem pa je z vso naglico v velikem loku hitel na levo zopet proti fronti da jo na drugi točki pasira. Toda že so peli telefoni vse III, nemše armade, da je nekdo pobegnil z avtomobilom cesarjeve avtokolone. Balmere, ki je čisto dobro vedel, da bo nekaj takega prišlo, je, kakor hitro je bil zopet blizu nemških jarkov, avtomobil zapeljal k neki jami, v katero ga je prevrnil in šel naprej peš. Tukaj ni nikomur padlo v glavo, da bi častnika, ki hiti v linijo ognja, zaustavljal, dokler ni prišel med sam ogenj, in sicer med stroj nbpuškini oddelek. Tukaj so ga začeli izpra-ševati, tako da je prišel v zadrego, nakar se je z vso silo vrgel naprej, preskočil jarek in z vsemi močmi tekel proti francoski liniji, dvigajoč roke in kričeč' "Tovariši!" Toda sovražniki in prijatelji (Pal]* na 4 strani > zmenila z nekim bajtarjem, da mu vodnjak izkoplje za gotovo vsoto denarja. Zglihala sta kar čez, ker drugače se delo rado zavleče. Delavec se pridno loti svojega posla in v nekaj dneh je je skoro prišel do zahtevane globine Ko nekega opoldne sedi zunaj izkopane jame in zauživa svoje skromno kosilce, se nenadoma vsuje peščena zemlja in skoro do vrha pokrije vso jamo, tako da je bilo vse dosedanje kopanje zastonj, žalostno gleda delavec na jamo in brezuspešno delo; katerega se bo moral po vsej priliki iznova lotiti, ko je že mislil, da je delo končal in da bo dobil toliko potrebni denar. Praska se za ušesi in praska in nič kaj se mu ne ljubi iznova zgrabiti za lopato in kramp. Tako praskanje po glavi navadno prinese brihtno idejo, posebno Dolenjcem, ki so že tako in tako brihtni ljudje. Pa je tudi ta eno iztuhtal, ki se mu je zdela prava in jo je tudi takoj izpeljal. Dene klobuk in kamižolo na rob jame, potem se pa skrivoma zmuzne v bližnjo goščo, kjer se udobno vleže v mah in od koder je imel lep razgled na prostor, kjer je kopal vodnjak. Nekaj časa je bilo vse mirno, ko pride iz hiše gospodar in gre proti jami, kjer naj bi kopal vodnjak dotični bajtar. Pogleda v jamo, pa kar odskoči, tako se prestraši. V jami je videl namreč vse-polno peska, ki se je sesul na kup in najbrž pokopal pod seboj delavca, ker na robu jame vadi posestnik klobuk in suknjo svojega delavca. Gospodar začne vpiti in klicati na pomoč in kmalu se zbere vsa vas skupaj. Nastane kratko posvetovanje in so zmenijo, da je treba zasutega reveža rešiti izpod peska in prsti. Kmalu so bile pri rokah lopate in motike in na vso moč začno odmetavati pesek iz jame. Ko se je opazovalcu v gošči zdelo, da so odmetali vso nasuto prsf in pesek, se počasi vzdigne in gre proti kopačem, ki delajo, da vse od njih teče. Ko ga oni, ki sO odmetavali zeVnljo na vrhu ugedajo, se na vso moč začudijo, rekoč: "Joj, saj si živ in zdrav; pa smo mislili, da te je zasulo." "Kajpada sem živ," reče delavec. "Malo sem se šel oddahnit v senco, ker je taka vročina. Pa hvala, da ste opravili delo mesto mene: v nedeljo bom dal pri fa-ri za par litrov vina." Malo poparjeni so odšli "rešitelji" domov, ampak v nedeljo so ga pa le pili. Ampak če bi bili vedeli, da jih je sosed nalašč potegnil, bi se mu bila slaba godila. In res je molčal kot zid, dokler ni te stvari meni zaupal, ker je trdno prepričan, da tega jaz ne bon) naprej, pravil. Slučajno se primeri, di1 pri Ivnausu niso marjašali, pa je šel Jerneje zgodaj spat. Iz spanja ga prebudi neko škrabljanje pri hišnih vratih. Pogleda na uro in vidi, da gre že na tretjo zjutraj, torej niso pri vratih vasovalci, mora pač biti nekaj drugega. Hitro se zašilo obleče in gre odpirat vrata. Kako se začudi, ko dobi pri vratih nekega tujca, ki ni baš izgledal kakor bi prišel naravnost od brivca. Jerneje, ki ima navado, da pride rad vsaki stvari do dna, kar naravnost vpraša tujca, kaj bi rad Ta mu pa tudi brez ovinkov pove, da bi rad en "dajm," da bi imel za. ulično železnico. J erne,i-cu se je malo čudno zdelo, da bi imel tujec tako važen opravek in da se mora takoj odpeljati 55 ulično železnico, vendar mu reče, naj počaka, da gre po deseti-co v hišo. Res nese Knaus de-setico k vratom (in tudi ni poza' bil pobrati v kuhinji železno "pajpo"). Ko pa pride do vrat, ni bilo tujca nikjer. Jaz bi bil v tem slučaju tekel na cesto tujcem in klical, naj gre nazal po šestico (kakopak), Jerneje je pa skrbrto zaprl vrata in tudi skrbrib zaklenil. Samo to bi rad vedel, pa saj vem, da se n® bo moglo dognati: kdo se je bolJ bal — Jerneje, ali dotični tujec? in z uvedbo velikih in lepih vago-! nov, v katerih se vozijo cele skupine izletnikov iz Pariza do Ljubljane. Poleg navedenih je še mnogo drugih izboljšav, ki so bile uvedene za potovanje med New Yor-kom in Ljubljano, katerih pa ne moremo tu naštevati radi pomanjkanja prostora, toda kljub temu bo vsak slovenski potnik izprevidel, kaj je storila francoska prekomorska družba zanj v; pogledu udobnosti in varčevanja i na tem potovanju. Slovenski pot--c Francoska prekomorska črta j je prva priredila skupno izletno potovanje Slovencev v staro do-; movino. Prvo tako skupno po- i tovanje je bilo organizirano v j poletju leta 1922 in ob tej priliki je odpotovalo okoli 75 Slovencev iz New Yorka; odpotovali so v prvi polovici avgusta, in sicer i na krasnem parniku "Parisu," j ki je nekaj tednov pred tem pr-j | vik rat preplul ocean. Ta skupina je odpotovala pre-i ko Havre, Pariza, Modane, Turi-; na. Benetk in Trsta v Ljubljano,' katera črta je bila smatrana kot najprikladnejša in najhitrejša za, i potnike tretjega razreda, name- j njene v Jugoslavijo. Takrat jej ; bilo potrebno štirikrat premeniti vlak med Havre in Ljubljano, pregledovanje in čekiranje prtljage se je vršilo trikrat, pa kljub vsemu temu je pomenilo to skupno potovanje že takrat veliko izboljšanje v potovanju, napram težavam in neprilikam, ki so jih imeli potniki svoje čase. Tem skupinam je vzelo približno deset dni, da so dospeli iz New Yorka v Ljubljano. Francoska linija pa si je prizadevala, da vzpostavi spet svoje predvojne črte med Havre in onimi evropskimi središči, ki so pred vojno polnila njene ladje. Eno teh središč je bilo tudi Ljubljana in. francoska prekomorska IZLETI FRANCOSKE ČRTE V JUGOSLAVIJO Ga ni ameriškega državnika, ki bi bil vzbudil domišljijo tolikih življenjepiscev in zgodovinarjev kolikor Abraham Lincoln, mož s srcem, ki po besedah pesnika-filozofa Emer-sona je bilo "veliko kot svet." Literatura o Lincolnu je velikanska in število knjig o Lincolnu v ameriških knjižnicah je ogromno. Stotine knjig je bilo posvečenih spominu "velikega ameriškega osvoboditelja." Kot pravi eden izmed Lincolnovih življenjepiscev, Ida Tarbell, Lincoln dandanes ostane ameriški "poskusni kamen, kakor tudi vir, h katere mu se liberalni državniki sveta obračajo za najboljše ra- j zumevanje in izraz duha in ciljev demokracije." Zgodovinarji, življenjepisci, pesniki in dramatiki so proslavili Lincolna kot skoraj mitičnega junaka vseh ve-1 kov; drugi so trezno prikazali šestnajstega predsednika! Združenih držav kot človeka mesa in kosti, ki je postal vo J ditelj človeštva — ali iz vseh njih vstaja pred nami impo-zantna postava skromnega izvira, ali visokih idealov, železne volje in neomejene udanosti napram skromnim in zati ranim. Abraham Lincoln se je rodil dne 12. februarja 1809 v neotesani koči iz hlodov, zgrajeni blizu Nolin Creek v Kentucky. Njegov oče, Thomas Lincoln, je bil nepismen delavec, ki je iz tesarja postal farmar. Njegova mati, Nancy Hawks, je bila neznanega izvira, baje nezakonski otrok iz Virginije. Abraham Lincoln je svojo rano mladost preživel v divjini Kentuckyja. Bil je osem let star, ko so se starši preselili v Indiani na drugo malo farmo. Od mladih nog je Abraham Lincoln pomagal na farmi, pri oranju ledine, trebljenju pragozda, gradnji tedanjih hlodnih koč in pri pridelovanju letine, potrebne za preživljanje tedaj nerazvajenih naseljen cev. V tej atmosferi jako skromne družine, boreče se dostikrat s skrajnim siromaštvom, je Abraham vzrastel iz dečka v orjaškega, surovokostnega moža, šest čevljev štiri inče visokega in izredno močnih mišic. V starosti 22 let je mladi nepoučeni orjak zapustil očetova farmo, da začne življen sko borbo na lastne roke. Zaslovel je kmalu širom Združenih držav radi svojih sijajnih govorov proti razširjanju suženjstva v druge nove države. Kulminacija teh govorov je bila njegova slovita debata s senatorjem Douglas, ki je zagovarjal pravico posa ineznih držav, da ohranijo suženjstvo, ako hočejo. Proti svojemu nasprotniku je naperil baterije svoje neizprosne logike. Tu je primer njegovih pretresujočih govorov tedanje dobe, mojsterskih del priprostosti, jasnosti in logike. " "Ako A more dokazati, da ima pravico zasužnjiti B, zakaj se ne sme B poslužiti istega argumenta in dokazati enako, da ima pravico zasužnjiti A? Vi pravite, da A je bel in B črn. Torej gre za barvo in svetlejši ima pravico zasužnjiti temnejšega. Pazite. Po tem pravilu postanete sužnji prvega človeka, ki ga srečate z bolj belim licem kot ga imate Vi. Vi nimate v mislih prave barve? Vi imate to v mislih, da belci so umno nad črnci. Po tem pravilu pa postanete sužnji prvega človeka, ki ga srečate z boljšim umom kot ga imate Vi . . ." Lincoln je prišel v Belo Hišo v marcu leta 1861 v kritičnem trenotku ameriške zgodovine. Narod je bil razdvojen, politična nasprotstva so bila ostra. Na jugu so že bili pri kazali prvi črni oblaki upornega izstopa iz Združenih držav in tudi na severu je bilo simpatij za vstajo. Zgoščal se je vihar nesloge in državljanske vojne. Lincoln je bil izvoljen za predsednika za nadaljna štiri leta. Državljanska vojna je dejanski končala s podajo generala Lee, vojskovodje konfederirancev. Lincolnove misli pa niso bile naperjene proti maščevanju in kaznovanju usta-šev, marveč proti rekonstrukciji dežele in ponovni slogi. Izdal je proklamacijo o amnestiji in pripravljal se je "ozdraviti narodne rane." Naenkrat kot strela iz jasnega neba je pretresla narod in ves svet strašna vest o umoru Lincolna. Neki fanatik ga je ustrelil dne 14. aprila 1865, ko je prisostval gledališki predstavi, takoj po njegovi drugi inavguraciji. Ves svet je občutil velikansko zgubo. Iz vseh krajev sveta so prihajali izrazi resničnega sožalja in globokega spoštovanja — zlasti s strani vseli ponižnih in zatiranih. Tako je vzvišena pojava Lincolna tedaj vzbudila simpatije vsega sveta. Bil je to največji tribut človeštva spominu velikega Amerikanca. Cleveland, O.—Da niso žen-j ske samo za sukati kuhalnieo in: ribati tla, je pokazala prireditev | podružnice št. 25 Slovenske žen- j ske Zveze dne 1. februarja. Pre-j deli je bila osma ura zvečer, jej bila precej prostorna Knausova dvorana domalega napolnjena j občinstva. Pričel se je program. Najprvo je nastopil 6-letni Rich- j ard Glavan, in prav ljubko za- j pel par angleških pesmic. Nate sta prišli na oder sestri Koporc. ki sta s vojim slepim glasom zapeli nekaj slovenskih pesmi, gotovo vsem v veliko zadovoljstvo Nato je nastopil deček Antnonj* Gorše, ki je za svoja leta nepre-kosljiv pevec in je nam tudi or zapel nekaj slovenskih pesmic, Nato se je pričela veseloigra enodejanka, "čašica kave." . C_ AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY llTH, 1931 Stanovanje se da v najem, 5 sob, kopališče, furnez, 5813 Prosser Ave. (35) V najem se da pet modernih sob z vsemi udobnostmi, po nizki ceni. Spodaj na 980 E. 74th St. Vprašajte pri lastniku na 1053 E. 71! St., Gordon Apartment, suite No. 3, zgorej. (36) Vaš sin ali hčerka bi se morali pridružiti godbi, ki se je ustanovila med mladino fare sv. Vida, in ki se sedaj organizira. Organizator je Mr. Frank Bečaj, ki ima vodstvo nad ena ! ko godbo tudi pri fari sv. Lovrenca. Za pojasnila se obrnite na 3463 E. 1 i 4th St. Pojasnilo se vam bo vse natančno. (30) _____________________ j Soba se da v najem za enega fanta. 1114 E. 63rd St. spodaj. 36 Proda se pohištvo s, hišo samo za sebe. 6 sob. Pripravno za borderje. Proda se tudi pokrit truk, v najboljšem stanju. Dober za selitev. Po nizki ceni. 1434 E. 49th St. (35) NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je neizprosna smrt luuto posegla s svojo bridko koso in pretrgala nit življenja našemu nepozabnemu očetu- oziroma soprogu Sedeš v C1eveland-u, O. 62311 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Cluir Ave. I. Podpred. 1-RANK CERNE, C0H3 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 117:1 K. COtb St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Kdna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave. 2) I.OUIS J. PIRC, 6117 >it. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK, 6120 Glass Ave. POROTNI ODBOR: 1) I.OUIS I1ALANT, 1808 K. 32nd St., Lorain, O. 2) I.OUIS JERK1Č, 071 K. 76th St. 3) ALUINA NOVAK, 6036 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) ITt AN K M. JAK.šle. 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN. 1951! Nottingham ltd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: D It. F. J. KERN, 6283 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je redil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Dalant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. ANTON AIDIŠEK Blagi pokojnik je bil rojen 7. decembra, 1S74 v fari sv. Peter, vas Gornje Gorčuje. Preminul je 15. januarja. 1931. Bil je plemenitega značaja, priljubljen in spoštovan v celi naselbini. Bil je član društva Bled. št. 20 SDZ, društva Slava, št. 173 3NPJ ter društva sv. Imena. Ob tej priliki se iskreno zahvalimo članom vseh društev ter ludi vsem drugim, ki so prišli pokojnika pokropit in molit za pokoj njegove duše, ter nosilcem, ki so pokojnika položili k večnemu počitku. Hvala sosedom, ki so nam toliko pomagali in bili nam na razpolago ob vsakem času ter nam tako lajšali težko stanje skozi vse dni žalosti. Iskrena hvala Rev. John J Omanu, Rev. Albin Gnidovcu in Rev. Anthony Bombachu za cerkvene obrede, ter Mr. Ivan Zormanu za lepo cerkveno petje. Hvala šolskim sestram od sv. Lovrenca, ki so. prišle kropit in molit za pokoj duše ranjkega. Iskrena hvala Mr. Louis L. Ferfolia. ki jc bil ob času žalosti ves čas nam zelo naklonjen v vseh ozirih ter za njegovo lepo vodstvo pogreba. Iskrena hvala za darovane sv. maše: Rev. Crowley. Mr. Jernej Tomšič in družina, Mr. Peter Bukovec, družina John Strekal, dr. Perko, Mr. in Mrs. Mike Gričar in. družina, društvo sv. Imena, Mi-, in Mrs. Frank Kužnik. Mr. in Mrs. Martin Lin-dich. Mr. in Mrs. Louis Frencak, Mrs. Mary Frencak. Mr. Joseph Cešek in družina, družina Habijan, Mr. in Mrs. Martin Hrcvat in družina, Mr. in Mi's. Valentine Oblak. Iskrena hvala za darovane vence: Družini Mr. Sadai'. East aoth St.; Mr. Louis Zura, družini Mike Gričar. društvu Bled, št. 20 SDZ; društvu Slava, št. 173 SNPJ; družini Hrastar. družini Joseph Cešek, The American Insurance Union, Pals from The Boiler room .of the American Steel & Wire Co., Central Furnace Works in Mr. in Mrs. John Lester. Iskreno se zahvalimo vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno pri pogrebu in ker ne vemo imen vseh, se vsem skupaj prav lepo zahvalimo. Bog vam povrni stotero vsem skupaj. Bog vam povrni molitve in daritve. Bog povrni tudi Vam, oče in soprog, Vi naša tiha žrtev. Dom ste nam izpremenili v hišo žalosti in vendar tudi v hišo upanja, da se zopet enkrat snidemo v rajskih višavah. — Žalujoči ostali: Mary Aidišck, soproga. Anna, Angela, Frances, Anlonia in Molli, hčere ter v starem kraju sin Joseph in hči Mary. Cleveland (Newburgi, O., 9. februarja, 1931 DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knansovem poslopju Nad North American banke Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave. _(W. LED IN PREMOG" TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RA/.VAŽALEC LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167 th St. Pokličite: KEnmore 4381 Pristni Blue Diamond, Pocahontas, Lehigh Hard Coal, najboljši iz Ohio, ICeutuek^'lli'W.i Va. vircinski A3h big lump gori kakor Pocahontas in stane manj. Razvažamo iz naše povečane zaloge na Quincy—East 105th, GArTield lflOO. The Yates Coal Company 303 Rockefeller Bid«. MAin 7878 kxxixxxxixxxxxxxxxxxxixxx: 8 IMBRO GRDOVIC » SEWER BUILDER J H 15411 Daniel Ave. H V COLLINWOODU £ (j Se priporočam g NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem žalostno vest,- da je preminul dne 1. januarja, 1931 ob dveh popoldne, po dolgi in mučni bolezni, preljubljcni sin in brat Anton Pekol Rojen je bil v Clevelandu, O.. 4. avgusta, 1912. Tukaj zapušča očeta, dva brata in dve sestri, dva strica in strica Franka Molele. Najlepša hvala vsem. ki so položili krasne vence na krsto pokojnega in sicer: Stricem Frank in Jim Pekol. Mr. in Mrs. Jeran in družini, družini John Peterka, botri Mrs. Mary Kogoj, družini Anton Gabrovšek iz Glrard. C).. Radio Service Club. Mr. in Mrs. Simčič, bratu John Pekol, bratu Frank Pekol. Mrs. Roži Posega. Če sem izpustil kako ime, prosim, da se mi oprosti in se ravno tako lepo zahvalim. Dalje se lepo zahvalim Rev. Poni-kvarju za cerkvene obrede in pogrebnemu zavodu Zelle in Sinovi za lepo urejeni sprevod. Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše: Mrs. Rozi Posega, Mrs. Mary Mirtič, Mrs. Lovko, Mrs. Mary Turk, Mr. Viktor Krainz, Mr. in Mrs. Kikoi, Mr. in Mrs. George Plese. Mr. in Mrs. Hegler, O, M. Urbančlč, Mr. in Mrs. Frank I-Iegler. Najlepša hvala vsem, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago: George Plese, John Peterka in Frank Molek iz Kenton, O. — Žalujoči ostali: John Pekol, oče. John. in Frank, brata; Albina in Olga, sestri Cleveland, O., 9. februarja, J.931. VABILO NA maškeradno veselico katero priredi KLUB DRUŠTEV S. N. DOMA na PUSTNI TOREK ZVEČER, 17. FEBRUARJA V OBEH DVORANAH SLOV. NARODNEGA DOMA Cenjeno občinstvo širom Clevelanda in okolice vabimo, da napolnijo ta večer do zadnjega kotička naš Dom. Kot nagrade za najbolj opravičene maske, je odbor določil krasna darila; nagrad je prekd 20, med temi so celo cekini. Nudila sc vam bo izvrstna postrežba s prvovrstnimi okrepčili tako. da bo kar najbolj teknilo. Pridite—prosta zabava, veselje in smeh. ali pazite se dobro, da vam ne poči še meh! Vljudno vabi ODBOIX F. /(AKRAJSfciK Kdor hote najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan. 1105 Norwood Itd. Podružnica 18.'521 Kdgcrlon l? ravno zadnja sobota pred pustom, saj veste, da se tudi liie rade malo poveselimo. Dajale bomo tudi krasne dobitke in sicer; najbolj pomenljiva maska dobi lepo podobo, najlepša maska dobi veliko svetilko, najgrša pa dobi cekin za $2.50. Dobitke lahko vidite v oknu knjigarne Joseph Grdina, 6121 St. Clair Ave. Začetek veselice je ob 8. uri zvečer. Vstopnina za moške je 50 50 centov, za ženske 35 centov. Godba Hojer trio. Vsi ste) prijazno vabljeni, Klub slovenskih vdov A, F. Svetek Co. POGREBNI ZAVOD 178 Kast 152d SI. 15222 Sanuiac Rd KEnmore 3018 (JLeimUi? 5751 A M BUL A/SI C A M A E A Z P U L A (J O VSAK C: A M mnogo resnice in zato se je pa-trola čez dva dni zopet lahko vrnila v Krško. Ko se je vračala čez most v mesto, je opazil Bre-gar na oglu neke hiše mladega, skoro otroškega vojaka. Bil je v lepi, popolnoma novi vojaški opravi. Njegova postava je bila slabotna in majhna, a vendar popolnoma pravilna. Vsa njegova zunanjščina razun oprave ni kazala avstrijskega, morda celo štajerskega ali kranjskega izraza, marveč vsakdo, kdor ga je videl, je opazil na njegovi temni polti in na njegovih črnih laseh nekaj popolnoma tujega. In vendar so se zdele te poteze Francetu tako znane. Sedaj sta se tuji vojak in France ujela v pogledu. France je začutil, kako mu je šinila kri v glavo, pa tudi mladenič je. postal temnordeč. Za božjo voljo — saj to so vendar Niganine poteze — da, to ne more biti nihče drugi, nego Nigeria sama. Patrola je odšla dalje in France se je šfe enkrat ozrl na čudno postavo, medtem mu je ta pomignila z roko v pozdrav. (Dalje prihodnjič). -o- FIu v zaporih V novih zaporih v Clevelandu se je pojavila influenca. Eden izmed jetnikov je včeraj umrl za flu, in sicer William Bell, 6410 Woodland Ave., ki je bil v zaporih, ko je čakal obravnave radi obtožbe, da je nosil strelno orož- . je. Petnajst drugih jetnikov je v ječi zbolelo za influenco in dva pa za pljučnico. MALI OGLASI j Pohištvo naprodaj za štiri sobe, se proda zelo poceni. Naslov je 1114 E. 68rd St. zadaj, Spodaj. Vpraša se po 5. j uri zvečer. Ravno tam se poceni j proda Peerless avtomobil. Stanovanje se da v najem, štiri sobe in ko-j pališče, gorka voda. 736 E. 93.! St., blizu St. Clair Ave. Vpraša se na 7215 Myron Ave. (38) j _r_;_ i Veliko posestvo je naprodaj. Lastnik proda, ker' gre v Evropo, pod vrednostjo, j 140 čevljev fronta, razdeljeno v štiri lote, skoro nova hiša, dvoj-1 na garaža, kokošnica, hlev, vse | udobnosti. Vse skupaj za $4700,! blizu šol in trgovin in cerkev, i Lastnik je na 12530 Milligan Ave., tel. CLearwater 2135-M. (38- Stanovanje se odda, pet čednih sob, vse j ugodnosti. Po nizki ceni. Vpra-1 ša se na 12811 2 E. 55th St. za- j daj. (37) I lice in jokala neugnano kakor otrok. . . In res, obmejne čete ni bilo več v Kostajnici. Nenadoma je prišlo povelje za odhod in v treh urah je ves oddelek zapustil mestece in se začel pomikati ob Savi na desnem bregu navzgor. Blizu Siska so prekoračili Savo in potem šli dalje na njenem levem bregu. Prišli so v Brežice, kjer je bilo že zbranih veliko oddelkov na-jemniških čet. Pričakovali sc namreč turškega napada. Zato so zbrali kolikor mogoče veliko moči, da bi uspešno odbili turški naval in ga vsaj za nekaj časa zapodili čez mejo. In ko bi se jim enkrat to posrečilo, so nameravali mnogi kranjski in štajerski najemniki iti domov pomagat kmetom v boju zoper gradove. Tudi Andrej Krajski je bil po dogovoru s Kroparskim mož-kom takih misli. Minilo je jedva teden dni, kar se nenadoma pojavijo v obližju Brežic turške čete. Kakor roj kobilic so obkolili Turki avstrijsko taborišče in še preden so se mogli prebivalci dodobra zavedati, se je že vnel vroč boj. Več ur so se neprenehoma krhali meči, kri je pordečila zemljo, srepo, pa neustrašeno so zrli na-jemniški vojaki sovražnikom v obraz, a slednjič so Turki začeli omagovati in se polagoma odmi-kati. . . Večerni mrak je jel legati na zemljo, še enkrat je solnce žalostno posijalo na bojno polje in nato zašlo; sledila mu je le še medla, krvavo-rdeča večerna zarja; iz dalje pa se je čul le še komaj slišno odmev turških konjskih kopit. VIII. Po boju pri Brežicah je preteklo precej časa, ne da bi se bilo dogodilo kaj posebnega, že sc minevali zadnji dnevi leta 1480 Najemniške čete so medtem prekoračile Savo in se nastanil okoli Krškega. V Krškem se je nastanil tudi Andrej Krajski s svojimi kranjskimi rojaki, med katerimi je bil tudi Bregar. že se je zdelo, da Kranjski ne preti nobena nevarnost več od Turkov in zato so začeli misliti na to, da bi najemniške čete zapustile Krško, Toda prezgodaj so se veselili miru. Nekega mrzlega decemberskega jutra so prinesli ogleduhi vest, da se Kranjski zopet bliža neizogibna turška povodenj, da namreč prihaja proti meji velika turška četa. Zato so se najemniške čete nenadoma oborožile in pričako I vale napada. Medtem so se Turki približali mestu in ga na južni strani ob-; legli. — Drugo jutro se je že i vnel hud boj med kristjani in ! Turki. Nastalo je strašno klanje, Turki so se zaganjali med avstrijske vojake kakor ljuti levi in že se je zdelo, da bodo najemniške čete onemogle. Tedaj pa i se je ojunačil Andrej s svojo I četo, zapustil mesto na severni strani in šel daleč naokrog, tako da je slednjič prišel Turkom za hrbet in jih napadel. Ko so to opazile druge najemniške čete v mestu, so se vrgle z vso silo na sovražnika; ko so tako Turki videli, da so obkoljeni odspredaj in odzadaj, so plahi spustili orožje na tla in se z mnogimi žrtvami prerili skozi avstrijske čete ter slednjič hitro, kakor so prišli, zopet zapustili Kranjsko. Veselje, ki je zavladalo po tej zmagi v Krškem, se ne da popisati. Ljudstvo je hi telo od vseh | strani v mesto v cerkev, zaliva j Ijevat se Bogu za srečno zmago Proti večeru so zadoneli vsi zvonovi in tisočero src je navdušeno prepevalo zahvalo Gospodu. Vojaki so si radostno podajali roke, se objemali in mnogim si igrale v očeh sladke solze veselja in radosti. Tako odkrito srčnega navdušenja pač Krški doslej 'še ni videlo. Nekega večera liaslednj eg; tedna je moral iti Bregar s pa trolo v Videm; razširila se ji namreč novica, da so se okol Brežic in severno od njih zope pojavili turški konjeniki. Tod: na vsem niso mogli spoznat DRUŠTVENA NAZNANILA UST. 18. NOV. 1910. 1 V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. Glasilo S. D. Z. Naznanilo Cenjeni rojaki in rojakinje, ki j niste še člani dobre, napredne in domače organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze, sedaj se vam nudi prilika, da postanete člani Zveze s prav malimi stroški. Zveza plača zdravnika in daje prosto pristopnino do 30. leta. Kandidatje, stari preko 30 let, pa plačajo .$1.50 pristopnine fta glavni urad Zveze. I( Tozadevno je vzelo v pretres zadevo društvo Ribnica št. 12 S- D. Z., in je odredilo, da društvo plača tudi za one nad 30 let «tare $1.50 iz svoje blagajne, in sicer do 30. junija, 1931, tako da je prosto vse, naj bo star ali frdad, ali pa stara ali pa mlada, ^oslužite se te ugodnosti ter postanite član ali članica dobro napredujočega društva, to je, društva Ribnica št. 12 S. D. Z., ki zboruje v bratski slogi ter je na dobri finančni podlagi. Seje Našega društva se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v S. N. fromu, soba št. 4. Za vsa na-daljna pojasnila se obrnite do društvenega odbora pri Louis Oražem, 1148 Norwood Rd., pri Louis Prijatelj, 6507 St. Clair Ave., pri Ilogel in Laušin, v trgovini v S. N. D., ali pri tajniku na 1218 E. 169th St. Dalje apeliram na člane in Danice društva Ribnica, da greste na delo ter pridobite novih članov in članic. S tem koristite sebi, društvu, Zvezi in onim, katere pridobite. Za vsakega no-v°ga člana dobite $1, nagrade in več, ako imate več kandidatov tekom kampanje. Bratski pozdrav, J. Ban, tajnik. Naznanilo članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 S. D. Z., se naznanja, da se udeležite društvene seje dne 15. februarja ob pol I 2. uri popoldne. Gotovo vam je znano, da pride na to sejo glavni predsednik S. D. Zveze, brat John Gornik in več drugih uradnikov. Torej je vsakdo prošen, da gotovo pride, ker smatramo, da je zelo važna točka, kar nam bodo povedali glavni uradniki. Naša dolžnost je torej, da smo navzoči vsi. Ni se treba držati doma samo ženske kiklje, pač pa pridite na sejo, ker vam ne bo žal. Tudi Bašca tako pravi, ker je on vedno pripravljen nekaj prinesti na sejo, in če je potrebno, dvigne tudi obe roki, kadar se voli ali podpira. Torej dajmo se vendar nekoliko zanimati za društvo in S. D. Zvezo s tem, da prihajamo na seje. Glavno je seveda, da redno plačujemo mesečni asesment, ker bo vsakdo suspendiran, kdor ne plača, pa naj bo Peter ali Pavel. Zdravo — J. W., tajnik. Naznanilo Naznanja se vsem članicam j društva Collimvoodske Slovenke, da se udeležite seje, ki se vrši j 12. februarja. Na to sejo pride itudi glavni predsednik, br. John ■ j Gornik. Pridite vse! Sestrski S pozdrav — Mary Jerman, taj-• niča. žalostno in počasi so minevale nadal j ne ure. Tedaj je naenkrat, ravno preden je France ^pustil stražo, zopet nekaj za-frfotalo pred njim — bila je zo-l>et Nigana. "Radko, ljubi Radko!" mu je ^epetaia ciganka vsa zasbpla, Prosim te, pridi še enkrat! Pridi zopet jutri! —Kajne, saj prideš V" , "Gotovo, Nigana, bom prišel," " je odgovoril mož, "vendar jokati ne smeš nič več in tako ža lystna ne smeš biti!" . Ciganka je globoko zastokala li! vzdi!milu in že je izginila iz- pred Francetovih oči. Iz dalje se je začul še hreščeč krik in nato nekaj zamolklih zvokov in zopet j je bilo vse mirno.--- | Naslednjo rtoč je Nigana ra-j vno o polnoči zopet prišla na na-I vadilo mesto. A topot ni bila i sama. Spremljala jo je precej-ISnja četa njenih rojakov, ki se se pa poskrili v bližnji okolici. Nameravali so izvršiti drzno de-ijanje; toda vse priprave in na-jmere so bile zastonj, zakaj j France Bregar ni več prišel; ni prišel, ker rti mogel. Cigani so ! potrpežljivo čakali dolgo časa. Toda ker od nikoder niso čuli no-bent' straže, so se slednjič začeli vedno bolj pomikati proti mestecu. Tu so izvedeli, da je obmejna četa prejšnji dan odpotovala. Ko je Nigana izvedela to novico, se je obnašala kakor bi bila nora. Z glave si je pulila I lase, trgala si obleko, valjala st po tleh, si z nohti razpraakalu B ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran Att-RrSZA DOyOTT^A. life 1951 liititiAi nitiVii. • ii i- Vji' mb Piralje na reki Mississippi SPFSAT, FRfF.nmCH GERSTAFCKRR Za "Ameriško Domovino" jitpvpI A Sahp