GLAS List slovenskih delav Stev. 43. ISr©"\A/" y ozrfs:., 30, X3H.30 Hecla rudnik v plamenu. Jeden delavec mrtev, pet hudo poškodovanih. Strupeni plini z a b r a -11 j u j e j o delo. Houghton, Mich., 28. maja. Veliki Caluni.it in Hecla rudnik je sopet V plamenu in delavci se skušajo rešiti i z vseh jnm. Rudar Will McRea jo žrtvoval svoje življenj« in pet družili je bilo tako hudo poškodovanih, daje le mah« upanja jih ohraniti pri življenju. Ogenj ho zapazili včeraj popoludne ob (>. nri, ko bo se menjali delavci. Nastal je na dnu rova št. 2 in sicer 5000 čevljev pod površjem zemlje. Le nekaj čuvajev, delavcev pri se-salkah in tesarjev je I>i 1 o isti čas še zdrdaj. Kakor hitro so le mr.gli, so skušuli ljudje dospeti na površje. Takoj so rov št. 2 in vse izhode skoraj hermetično zaprli. Vkljub temu seje razširil plin tudi v rovu št. 3 in poslal so doli ve£ delavcev, da zaprejo vrata za prepih in za-mažejo vse špranje z ilovico. Bilo je dvanajst moi, k ter i so izvrševali to delo, toda plin je tako hitr-' puhtel na nje, da so morali hitro bežati po lestvi in sicer po dva moža nkupaj, da so se nasprotno podpirali. Will Mcllea, nekegn mladega rudarja so morali pustiti v rovu. Istega bo našli pozneje mrtvega na lestvi, ktere se je še m rtov trdno držal. Pet družili je tako plin omamil, da bo jih morali poslati v bolnišnico. Danes zjutraj ob 1. uri bo prišli rudarji tudi iz druži h rovov, ker so jih strupeni plini tako nadlegovali, da so se morali umakniti. Goreči rudnik je najbogatejši na vsem svetu. V rudniku naloženi kapital znaša samo 000,000, toda družba je izplačala 855,000,000 dividend in rudnik je danes vreden najmanj 860,000,000. L. 1884. je divjal požar več dni v dveh rovih rudokopa. Zaušnica pred sodnijo- John R. Muirheida iz New York a so minolo soboto zaprli, ker ga je njegova žena tožila, da je nepoboljšljiv pijanec. Pripovedovala jo sodniku, da mož že tri mesece nepre-n> homa popiva in jo psuje na naj-surovejši način kar ne more več prenašati. „Ta žena," je odgovoril Muirheid, „ni moja soproga." V istem trenotku je skočila ona na njegovo stran in mu dala krepko zaušnico. Ko se je vsled tega dogodka nastalo razburjenje nekoliko poleglo, je sodnik vprašal ženo, ako ve da je s svojem ravnanjem zaslužila kazen, kar je pritrdila, poleg tega pa pripomnila, da se takemu razžaljenju nasproti ni mogla brzdati. Sodnik jo je obsodil $5 kazni in ker iste ni mogla plačati, morala je v zapor. Pozneje je prosila za odpuščenje in bila na to odpuščena. Tudi Muirheida je sodnik odpustil. Prevažanje cirkusa ovirano. A I 1 e n t o w u, Pa., 28. maja. Pri transportu cirkusovegu zveri-njaka in Wilkesbarre v Newark, N. J., po4Lehigh Valley železnici je pripetila nezgoda. Veliki slon Sport je butnil z vso silo proti vratom voza, i«ta zdrobil in pad 1 raz vlak. Debolokožec si je zlomil več reber in moral: so ga z vijaki zopet vzdigniti na voz. Med tem časom, ko se je vršilo to trudapol-no delo, pridrvil je mimo ekspr* s-ni vlak in zdrobil vrata A^znične-ga voza. E. Victory iz Brooklyna, služabuik cirkusa je bil na levi nogi hudo poškodovan. Brooklynski most prodal. Kaj tacega pa še ne. V deželi vsemogočnega dolarja, kjer je lov po sreči in zlatu rodil sleparska podjetja v ueverojetni raznoterosti, je samoumevno najti tudi sleparjev iz vs.-h delov sveta. Socijalne razmere naše deželo omogočijo tem modernim sleparjem na raznotere načine oskubiti oni del občinstva, kteri gre v kljub vsemu svarjenju in drag..plačanim iz-kušonjam na njihove iimanice. Ni se toraj čuditi, da sleparstvo v velikih mestih naše deželo tako procvita, in da sleparji v nobeni deželi na svetu ne delujejo s takim v pehom kakor v modernem Ka-naanu. Na kake idej« pridejo ti sleparji, nam kaže sledeči dogodek, kteri se je pripetil v New Vorku, in pri ktereni je igral signor Luigi Correlli, nedavno priseljeni trgovec, žalostno vlogo. S tolmačem je prišel te dni signor Correlli v pisarno pravdnika Robert Kaceya m pripovedoval čudno prigodho o nekem sleparstvu čigar žrtev je postal. „Za ši»00 me je osleparil", je rekel Correlli po tolmaču. ,,Na kak način je izvabil to svoto iz moža?" je vprašal pravdni k. ,, Proda l je mojemu prijatelju brooklynski most", je rekel tolmač, ne ves most ampak le newyorško stran. Pripovedoval je mojemu prijatelju, da je major Van Wyck posestnik druzega delu mosta, govoril o velikanskem prometu na mostu in poudarjal, da je nakup mosta pod-jetje} ktero bode v kratkem času donašaio neizmerna bogastva. Signor Correlli se je seznanil s sleparjem svojim rojakom, ko je pri šel iz ladij.-. Naviti slepar ga je pozdravil kot znanca, čigar nepričakovani prihod ga neizrekljivo veseli. Correlli je mislil, daje kak prijatelj, kterega je nekdaj poznal v stari domovini, ter brez pomisleka sprejel njegovo povabilo na kozarec pivo. V kratkimi času Bta bila najboljša prijatelja. Ptujec je bil pa tudi tako prijazen in znal tako zanimivo pripovedovati o skrivnostih metropole, da je bil signor Correlli takoj pri volji si ogledati mesto. Slepar je bil kot Cicerone, govoril na vsakem vogalu s kakim policajem, s kterimi e biUosobno znan, in naposled svoji žrtvi pokazal brooklynski most: ,,Jaz in mojor Van Wyck", jo rekel proti Correllu, sva posestnika mosta. Toda prodam ti svoj del, to jo newyorSko stran za 8500 in pozneje, ako želiš tudi brooklytiske stran za §10,000." ,,Zelo po ceni", je pripomnil pravdnik, ,,za to ceno bi ga jaz tudi kupil." ,,Moj prijatelj", je dejal tolmač, ,,je kupil tudi medveda v zverin-nj.ku v Central parku in dve prodajalnici." ,,Njegova sreča, da ni kupil ves vrt", je rekel pravdnik. ,,Nedavne je prišel k meni mož, kteremu j» nek Italijan prodal akvarij. Jaz sumim, da je ta slepar vašemu prijatelju prodal tudi most. Jed-nemu mojih varovancev je prodal hišno opravo v City Hall in ga peljal potem v poslopje county sodišča, kj»r gaje imenoval načelnikom Court House hotela. Signor Correlli se mora obrniti do poli eije", j« sklenil pravdnik, „kajti le una zamore v tej zadevi kaj sto riti „Ako slepar ne kupi mostu na zaj, ga ubijem I" je rekel siguo Uorelli, zapustivši pisarno pravd-nika. Cestne bitke. Sedaj peti ustreljen. St. Louis, 27. maja. Danes zjutraj ob 6. uri je bilo ugasnjeno peto človeško življenje v velikem štrajku služabnikov poulične železnice. Mrtvec je bil kovač Arthur J. Kunce. Padel je prodrt od Bvinčen-ke nekega policaja po imenu James Dockery i m umrl v ambuianci, kter.i ga j«! peljala v bolnišnico. Dockery je prišel iz policijskega glavnega stana v stari mestni hiši in se hotel podati iz Pine na 12. cesto, ko ga je več mož, med temi tudi Iiunce, zadržalo. Očitali s > mu, ker se je peljal na vozu s skabi, da bi skabe podpiral. Imenovali so policaja ,,umazanega skaba" in ko je hotel potem z gorjačo ndrihati po njih, zgrabil ga je Bunce in udaril v obraz Policaj je hotel Bunca zapreti, toda njegovi tovariši so niu ga iztrgali in bežali na lii. cesto. Med tem časom je Dockery potegnil revolver, sledil možem, ustrelil dvakrat na Bunca in ga zadel v hrbet. Bunce je bežal še v gostilnico na vogalu Olive ceste, kjer seje nezavesten zgrudil na tla. Poklicali so ambulanco, v kteri je smrtno ranjeni umrl. Na Lindell diviziji kakor tudi Campton Heights, Glive cesti in Laclede Ave. črtah so vozili danes skabi pod močnim policijskim varstvom. Vozove niso nikjer napadli. Jutri bodo delegatjo trgovcev poskušali posredovati med transit družbo in štrajkarji. Jednajst osob obstreljenih. St. Louie, Mo., 29. maja. Dvaindvajseti dan štrajka služabnikov poulične železnice je bil zelr krvav, jednajst osob je bilo obstreljenih, dve bodeti najbrže umrli. Poskus otvoriti severno in južne »"rte je dal povod cestnej bitki. Služabniki Transit Comp. so na Broadwayu ranili osem OBt.b, poleg teh je bilo pa še. več druzih ranjenih, kteri so pa na tihem odšli raz prizorišča. Policija poroča, da nobeden policaj ni ustrelil, pač pa so služabniki več nego oOkrat ustre-ili. Solnčni mrak seje dne 28. maju kazal New Yor-čanom kot zanimiv, pa tudi krasen prizor. Že ob osmi uri zjutraj,so se ozirali ljudje, proti solncu, ktero se je trdovratno skrivalo za oblake. Sicer so bili oblaki večinoma tako gosti, da solnca ni bilo moč videti. gostoma pa se je prikazalo solnce za tankimi oblaki, da se je vsakdo zamogel gledati mrak sprostim očesom. Ko je luna skoraj popolno zakrila solnce, daje bilo istega videti le mali rob, zgostile so se megle in nastal je popolni mrak. Isti čas v New Yorku sicer ni^mo videli zvezd na nebu in tudi kokoši niso hitele pod svojo streho, pač pa so v nekte-rih temnih prostorih morali prižgati luč. V Lick observatoriji na postaji Thomaston, Ga., so pri krasnem vremenu opazovali solčni mrak, kteri ostane dogodek prve vrste v zgodovini znanstva. V Rich-mondu so ob 9. uri, ko je solnce akoraj otemnelo, videli mavrico tik polek Bolnca. Med mrakom je padlo toplota za tri stopinje. Zamorci so bili zelo preplašeni in se niso upali iz svojih koč. Strela ubila deklico. Chicago, 28. maja. Minolo noč je razsajala nad megtom huda nevihta. Strela je ubila 131etno Lucy Ilolden, njeno lOletno sestrico pa hudo poškodovala. Nek mož, Geo Resh po imenu, kteri se je med nevihto vozil s čolnom po jezeru, je vtonil. Stroga Skrivnosten nap a Wellan ODA. V l \ Ajneriki. Le^bo VTTT. Tri zarotnike obsodili dosmrtno ječo. Toronto, Out., 27. maja. Od napada fenirjev pred 34 leti ni v Canadi noben dogodek pr.uizročil večje pozornosti nego obsodba treh Ircev, kteri so pred petimi tedni prišli iz Butfale Čez mejo in bili _obdolženi, da so poskušali razdjati Welland kanal, kteri vežo Erie s Ontario jezerom. Povod zločina je 6e vedno nerešena skrivnost. Celo kancelar Boyd, jeden najzmožnej-ših sodnikov v Canadi, kteri je vodil obravnavo, je rekel, da ne more razumeti, zakaj so nameravali napad. Vse kanadsko časnikarstvo -je jednoglasnega mnenja, da so v dosmrtno ječo obsojeni Karol Dall-tnan, John Nolin in John Walsh, člani zadruge fenirjev, da so nameravali zločin iz sovraštva proti Angliji, in da so bili pravično obsojeni kot svarilo drugim, kteri 1 >i tnorda v Canadi nameravali maščevanje proti Angliji. Hitrost, s ktero so obtožence sodili, krivim spoznali in obsodili, merodajni krogi popolno odobrujejo. Ko so danes obsojence vklenjene in pod močnim oboroženim moštvom odpeljali v ječo v Kingston, bili.so bledi in pobiti. Računali so sigurno, da jih bodo irski rojaki poskušali rešiti, in bili zelo poparjeni, ker se njihovo upanje ni izpolnilo. Dullman seje sigurno zanašal, da bode oproščen, Malin in Walsh pa sta uoala ne več dobiti nego 15 let. Walsh ima v Dublinu ženo in troje otrok. Dullman je tako nervozen in razburjen, da izgleda za deset let starejši odkar je obsojen. Rekel je: ,,Ženo in otroke imam v Zjed. državah in za mene bi bilo boljše, da bi me bili obesili, na po-miloščenje ne upam več. Moje zdravje je razdjauo, da ne bodem živel v ječi 10 let." Dne 21. aprila so poskušali razdjati kanal z dinamitom iu 24. maja na rojstni dan kraljice Viktorije se je izvršila obsodba. Razstrelba je razdjaia del železnine in leBnine pri zatvornici in voda je le počasi odte kala. Ako bi bila zatvomica popolnoma razdjana, razlilo bi Be bilo 11,000.000 do 12,000.000 kubičnih čevljev vode po okolici. Povoden j bi bila provzroCila veliko škodo in morda utonilo tudi mnogo ljudi, ker v nižavi stanuje kakih 1200 osob. Oete umrlo lakote. Grozovita osoda ubožcev je zopet tirjala svojo žrtev, kar priča truplo 10 mesecev starega otročiča Joe Bosacha, kteri je lakote umrl. Njegova mati stanuje v New Yorku in zasluži stanovalnino s pomivanjem. Ako je včasih pri sosedih prosila za nekoliko kruha zaBe in za svojega otroka, jej ni hotel nihče vrjeti, da je tako ubožna in stradala je sama in ni tolažila, ako je le otrok imel mieko. Potem je zbolela mati, kar je tudi detetu skrajšalo dnevno hrano, v hiši pa ni bilo centa. Dne 27. maja je bila žeua poklicana v nek restavrant pomivat posodo. Veselo je tekla na delo iu bila zelo srečna ko jej je dal posestnik jeden dolar naprej in poleg tega še uro dopusta. Tekla je proti domu, ku pila med potom mleka in druzega krepil nega živeža za svoje dete, toda ko je dospela domov, bil je mali Joe že mrtev. Sedaj pa pride nasi -(ena oblast iu pravi, da je otrok vsled „zaneinarjenja" umrl. „SiO-nla sem vse, kar sem zamogia", je rekla nesrečna mati. „Vi pa storite i menoj kar hočete." delavskih krogov. Zmanjšajo povišano plačo. Indiana poli s, Ind.. 28. maja. Zastopniki posestnikov železnih in jeklenih tovarn so zopet pokazali, da se zamore pod krinko prijateljstva in uljudnosti pri mnogih delavcih več doBeči. nego z oduruostjo. Kakor znano, je dotič-ni odbor že izdelal povprečno zvišanje plače za 21 odstotkov. Potem so prišli zastopniki tovarnarjev, poizvedovali o stanju delavcev in na isto položili svoje žice. Ze pri današnjem shodu delavcev ž ?I znih in jeklenih tovarn so dosegli prv zmago, ker se je odbor gled" plače, vsled navedenih ugovorov, dal pre-govoriti in znižal tirjauo zvišanje plače, da povprečno ne bodo znašalo več nego S odstotkov. Shod je sklenil ustanoviti branilui zaklad v zueseku $200 000. Delegatje s zastopali mnenje, da so United Mine Workers s svojim zakladom s $50.000 postali velika moč, delavci pri železu in jeklu pa zamorejo ustanoviti veliko večji zakiad. Delegatom se je iz Pittsl arga poročalo, da bode Carnegie Co. v--poskusila, da zabrani organiz e ■ Bvojih delavcev v tovarnah v II n steadu, Braddocku in Duqiie^.j. Od 1. 1892. in od bitke ob Monon-gaheli,Carnegiejevi delavci niso bili več organizirani in vsak p sku-ustanoviti organizacijo, jo družb* zatrla. Slednjič so poskusili mes c:< julija ocinolega leta ko je odbor 13 najstarejših elavcevvHom steadu prišel k superi tendon tu ni =k->raj ponižno prosil za razgovor glede organizacije delavcev. Malo minut pozneje so bili odborniki na cesti brez dela. Se po Bvoje reči niso smeli v tovarno, ampak iste so jim vuu prinesli. Tako se je končal prvi poskus organizacije. V tovar-uah dela 10,000 mož, toda vsled popolnosti tehničnih naprav, se zamore 8000 mož takoj nadomestiti z navadnimi delavci in samo 2000 mož ima sposobnost za vsprej>m v organizacijo delavcev pri železni in jekleni obrti. Izkrcalo 5561 priseljencev. V newyorški liarge Olbce je dospelo dne 25. maja 5561 priseljencev. ,,Pennsylvania" je dospela iz Hamburga, „Califoruia" iz osrednjega morja, ,,Germanic" iz Li-verpoola in Queeustowna, „Saale" iz Bremena, ,,Pensicular" iz Por tugalskega in ,,Kaiser Wilhelm II '* iz Italije. Večina priseljencev s-bili Nemci in Italijani. Parnika ,,Kaiser Wilhelm II." in ,,California41 sta pripeljala 2000 Italijanov. Milijoni, demanti in biseri! Katarina^piark, hči večkratnega milijonarja in ,,boodle" senator Montane so jo dne 28. maja orno-žila z dr. Lewis Rutherford Morri-som. Poroka se je vršila z veliko slavnostjo v cerkvi sv. Tomaža v New Yorku. Da zamore začeti gospodinstvo dobila je mlada nevesta od svojega očeta 83,000,000 v gotovini kakor tudi za 31,000,000 obleke, demantov, biserov in druzih vrednostnih stvari v zlatu in srebru. Godba, cvetlice, delikatege, šampanjec itd. za ženitovansko pojedino je veljalo nad 100,000. Vsega tega, premoženja se drži pot in kri tisočev celavcev, kteri delajo v ru-dokopih njenega oč^ta pri slabih plačah. Umor na poulični železnici. h White Plains vožefii Trolley Voz jo bil dne maja zjutraj prizorišče pretepa, j»ri ktrda. Voz, v ktere m je bilo več Italijanov je vozil v Tarrvt- v o. Bails se je pričel prepirati z n kim Italijanom, sled-uji je pet' gnii nož i.i ga porinil svojemu nasprotniku v stran. Balls se zgrudil na tla in bil kmalu nato mrt v. Sprevodnik je p zval Filip Flamirma iz Eltnsf rda, nekega k -n-tji'rj i, naj pokaže svojo avto-rit'to. Hamilton je bil k temu tudi ]>r ; r / ii, toda preduo je vedel kak S.-j zg ■ Silo, bil je hudo ranjen. Prep djaii so ga v bolnišnico, kjer ima; zdravniki upanje, da ozdruvi. Pozneje je policija zaprla Itr-.iji Charles Lom bara, o kterem misli, d.i je Ballov morilec. VjetLik sic r prizna, da je bil na vozu, taji pa u Mežbo klanja. \"j r ,v obr. .j raopraskan in kaže tudi sni trdi. ti. Italija 11 peljaii H ami 11< kt-ri - zi.i uja pretepa. Isti " drugi potniki napadli L m bara so pozneje -uiico, kjer ga je -p k >t istega moža, ..Boxerji" postajajo vedno tlrznejši. U a »hi n g t o u, 26. maja. Vlada Zjed. držav je p > «v oje m poslancu C iiz-rju h p n čila kitajski vladi, da !j d njo smatrala odgovornim, ako ne ustavi i /grede ,boxerjevl in ne varujo življenje in imetje am>rjkanskih meščanov na Ki-tajakem. Zlomljeno drevo. Ali st že kterikrat videli v krasni Sp<>m :idi in zlatemu maju med zelenim p rjein,jag dami mcvetljicami zl jiiujeii dreVi ? Vsemogočna Bpo-mlad pričara le par zeleuih peres iz zlomljenega drevesa, okolo kterega žvrg i drobue ptičice in pri takem pogl -du nas obide otožuost. Ravno tako je s človekom, čigar ^dravj.- j> p >kvarjeno. Kje je ra~-dost lep ite, kje krepkost življenja Toda primera ni p polnoma. Tam )e življenje samo okolo polomljenega drevesa, tu pa znotraj telesa in se zamori v kratkem času zopet okrepiti. xVko se čutiš utrujenega, slabotnega, ot ŽLiega aii nervoznega b di zagotovljen, da tvoj želodec ni v redu iu tvoja kri ni čista. Poskusi potem najboljše zdravilo za to bol-zen ,,Trinerjevo ameri-kansko krepilno zdravilo, grenko vino*'', (Tnner s American Elixir ' t Bitter Wiue) ktero je že tisočem povrnilo kr p »st telega in čisto pamet. Dobi se pri vseh lekarnarjih aii pa pri izdelovalcu: JOS. TRINER, 437 \V. iS Mr - :. ("hiengo, Illinois. Seveda,.. NIKAKOR ni preti rano, ako pravimo, da pošlje FR SAKSER, 109 G r e e n \v i c h St., New York Slovencem iu Hrvatom sleherni teden po 40 000 do 50.000 kron v staro domovino, in to zato ker to najceneje, najbolj vestno in najhitreje opravi. misliš vsako pivo je *obro — Večinoma je tudi .... TOD* ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato jo NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAZE USDS2J, - - - MICH. PRODAJA SE POVSODIV SODČEKIH IN STEKLENICAH. 9 4 ^Pf" if Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki Isd&jatelj in nrednik : Published by P. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.-„ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ Čatrt leta . . . „ 1.75. V Kvropo pošiljamo list Bkupno dve številki „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („ Voice of the People") Will be isaed every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic Be plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne uatisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order. Pii spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi muka. Dopisom in pošiljatvam naredit« naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. ljudstvom iz neznanega občutka, domnevajo si, da je vsemu temu kriva ona stranka, ktera razpolaga z vladno močjo, nevedo zakaj in kako, stoje brez pomoči ter pri njih velja geslo: ,,Mora drugače postati !" In pri vsej nemožncsti se to ,,drugače" glasi za nje: Bryan names McKinleya! Strah pred srebrom se jim do va odstranjen, v ostalem pa ob Bryan v širših potezah m „drugače" napraviti, — toraj: skusimo enkrat z Brvanom!" Tudi v to obče gibanje ne voljnosti bodo poskušali prid delavce te dežele, da naj reko: ,,mi Bmo zaBrvana!" Kako daleč se jim bode top čilo demokratskim politikar bode pokazala seveda volitev sama. Mi se le bojimo, da bode menjava osobe predsednika in vlade sploh imela hude posledice za obrtnijski in trgovinski razvoj dežele, pri kte-rem bi bili najbolj prizadeti seveda — delavci sami. to daje priliko, da ta puhla Kitajska š^Aganja svoje nesramnosti, nam Ida bi jeduotno postopale in * Kitajce za kito ter piti zapadno kulturo, jo Kako "se bodo ko-ve razmere rešile pri razmerah, taj težko ivati. Kitajska igra vlogo kakor puhla ii, obe bi rade kul ;e države razkosale Ji zavistne so jedna ii dobila mastnejši Bryan splosen kandidat. Letos ja kaj pogosto čuti od raznih strani in ljudi: ,,Letos bodemo glasovali za Bryana." Take in enake izjave so nam v poslednjem času večkrat na uho donele; zato menimo, da so te izjave povsem naznanilnein karakteristične. Zakaj? Zato ker ne bode Bryan, kakor je videti, le samo kandidat demokratov in zmernih populistov, ampak tudi kandidat občega nezadovoljnega meščanstva. To se pravi mož onih, ktere kje politično ali gospodarstveno čevelj žuli, toda ne vedo prav kje in Bi na čuden način domišljajo, da jim zamore menjava predsednika kaj pomagati. Dvakratna izvolitev Crover Cle-velanda v letih 1ŠS4 in 1Š92je izvajati skoraj do cela na enako mišljenje. „Mora biti drugače," reklo jih je mnogo in zamenjali so — ,jednega političnega krparja z drugim." Mogoče, da postanejo sedaj širši krogi enakega mišljenja, in da bodo nazadujoči „boljši" Časi še dalje posegli. Povode glede take obče nezadovoljnosti ni mogoče natančno določati, tudi jih ni pripisovati na noben posamezen račun ali rovaš. Gotovo navajajo protekcijo trustov, imperijalizem, politično korupcijo stranke, ktera ima vladne vajete v rokah kot podlago tega mnenja. Pa to seveda le v širših obrisih. Ako kacega teh občih uezadovoljne-žev vprašamo o mnenju gled6 trustov, imperializma itd., potem dobimo večinoma v odgovor le krajevne razmere, ktere večkrat niti ne opravičujejo neposredno obsodbo imenovane gospodarske, oziroma ■vetovne namere. Ravno to pa kaže, da samo okolu metanje b čisto ideologičnimi frazami političuih nasprotnikov ne najde dosti odmeva pri odločni večini meščanstva. Nižji in sredni sloji meščanstva se nahajajo v obče v zelo v neprijetnem položaju. Trgovina in obrtnija jim ne gre prav po volji. Sem in tja se pojavi mimogrede kak mali vspeh, kteri pa pride v prvej"vrsti na koriBt velikim gospodom. Toda pri prvem pojavu zopet vse obtiči, in o kakem uresuičenju vedno gojenega upanja se povspeti do boljših dohodkov, ni več govora. Gotovo se pripeti, dajejeduemu ali druzemu nesreče kriv kak truBt in zato postane zelo hud nasprotnik trustov. Toda obča nezadovoljnost se je pojavila med meščanskim Razmere na Kitajskem. Od državuega prevrata meseca aepteml>ra 189S ima na Kitajskem zopet cesarica-vdova popolnoma vso vlado v svojih rokah, in vlada v duhu najhujših sovražnikov tujcev, kakor se to že davnej prigodi-lo. Njeni najbolj imenitni svetovalci S' najodločnejši nasprotniki tujcev. Več višjih dostojansvenikov in uradnikov, kteri bi morali na zahtevanje tujih vlad biti odstavljeni, so d bili še odličnejša mesta, kakor na pr. bivši governor pokrajine Shantung, Li-Ping-lIang, kteri je bil na zahtevo Nemčije iz tega mesta odpoklican, a bil kmalu nato imenovan nadzornikom hranilnih naprav - b Yongtse-Kiang, je bil zelo imHii >van podkraljem. Na njegovo priporočilo je Ml tudi imenovan nov governor pokrajine Shantung, na kar so postale razmere z Nemčijo še bolj napete. Te tujce sovražue namero, ktere sedaj na Ivoru v Pekingu zavzemajo prvo mesto, so tudi omogočile, da je Kitajska tajna družba ,,boxer" imenovana pričela v poslednjem času svojo glavo .še bolj kviško vzdi-govati. Pri Pah-Ting-Fu v pokrajini Petnchili so ,boxerji' inscenirali pravilno preganjanje Kristijanov. Triinsed« mdeset h krščanstvu pri-stopilih domačinov, med temi žene in otroci so bili umorjeni, nektereso žive sežgali. V [»okrajini Sze-Chuen v bližini pokrajine Ha-Peh so ,,hoxerji'* razdejali dve vasi iu j tnuogo spreobrnjencev francoske i misijonske postaje umorili. V Pe-j kingu imajo člani „boxeru družbe sedaj svoje popolnoma javne vaje in mnogo odličnih Mandschur-jev, med temi ceio člani cesarske družine so postali pristaši tega gibanja. Položaj postaja za Evropejce vedno bolj kritičeu. Brzojavi se podajajo. Washington, 28. maja. Z danes zjutraj od generala McAr-thura iz Manile dospelimi poročili je vojni oddelek zelo zadovoljen. Se le pred nekterimi dnevi so se v Tarlacu podale tri sotnije vstašev in daneB McArthur zopet poroča, da se je ravno tam brezpogojno podalo 56 mož s 3 čaBtniki. O gibanju major Marva na severnem Luzonu ni nič znano. Najbrže skupno s polkovnikom Ilalem zasleduje Aguinalda. Vojna med Soerci in Anglijo. Angleži v Vredefortu. Vredefort, 24. maja. Bri-tiške kolone so danes opoludne neovirano dospele v Vredefort in imajo sedaj samo še dva dni hoda do Vaal reke. London, 25. maja. Robert-sova armada seje pomaknila ob železnici proti Pretoriji in se včeraj ustavila na potu, nekoliko milj severno od Prospects. Med tem časom se pomika Methuen ob južnem obrežju Vaal reke z namenom kakor hitro bode dospel onkraj reke, se polasti železnice in osvoji Klerksdorp. Hunterjeva kolona se nahaja najbrže v bližini 15 milj zapadno od Vredeforta, kjer preti desnemu krilu Boerčev. V dveh dnevih se bode pokazalo, ako bode Roberts našel tokraj Vaal reke resen upor ali ne. V vojaških krogih menijo, da se bode to zgodilo še le juž . od Johannesburga in najbrže tudi pri Laings Necku- Na slednjem kraju se bode morda vršila večja bitka in Buller bode moral počakati dokler se Robertsu posreči zasesti Heidelberg v Transvaalu in prerezati železnično zvezo med Johannesburgom m Laings Neck. Prekoračili Vaal reko. L o n d o n, 2b. maja. Vojni maršal Roberts se je vendar enkrat oglasil in poroča vojnemu uradu, da so njegove prednje čete prekoračile Vaal reko. >Ta rojstni dan kraljice je del armade prekoračil reko blizu Parvsa. Hamiltonova kolona je blizu Boshbanka. Angleški ogle- poslednjih dni poročajo iz Kitaj-; duhi so dospeli do Viljoens Drifts, skega, da so v pokrajini Petschili Rudniki v Wolve Hoeku bo nepo-in Shantung nastale popolnoma j škodovaui in delajo kakor navadno, anarhistične razmere, da se nemiri Tak raj reka ni videti nobenega v pokrajini Shan-Si, ktere je vpi- sovražnika. Huuter je dosegel Bry-hala cesarica-vdova, vedno bolj ši- burg 24. maja. rijo, in da bode potreba tuje vo- Oni britiški oddelki, kteri so jake odpoalati v Peking v varstvo j prekoračili Vaal reko so najbrže tujih poslanstev. Od časa do časa se oglašajo zastopniki tujih vlad v J^ekingu pri kitajski vladi in zahtevajo takojšnje zatiranje ,,boxerjev". Tako tudi sedaj. Toda te diplomatične akcije bo dosedaj imele zelo malo vspeha. Kitajska vlada obeča vedno odpo-šiljatev vojakov proti ,,boxerji" in to tudi izvrši, toda te vojake ali pretepu „boxerji", ali se pa ž njimi sporazume in vBe ostane pri starem. Čuditi bi se morali, da ne-morejo tuje vlasti proti tako slabemu, a vendar ošabnemu dvoru v Pekingu, dovolj resno postopati, ako ne bi vedeli, da uprav to podpirajo tekmujoče si države in njih diplomatje. Kitajska si ua vse načine prizadeva odtegniti se naseljevanju tujcev in preplavenje evro-pejskega kapitala in obrtuije in v tem jo podpira sedaj ta, sedaj druga tuja vlast. Zavist in ljubosumnost tujih vlastij, ktere so se na Kitajskem polastile dele dežele, in general Huttonova kolona. Ista se bode najbrže pomaknila proti železnici pri Polchefstroomu kjer je naravnostna zveza z Johannesburgom. General Hamiltonova kolona je v Boshbanku tudi prav blizu Vaal reke in samo osem milj od Wolve Hoeka, kjer je lord Robert-eov glavni stan, in je sedaj tudi že lahko prekorač;la reko. Kmalu je pričakovati poročilo, da je tudi višji poveljnik stopil na transvaal-sko zemljo in prihodnji teden bode najbrže severno od Johannesburga napadel boersko armado. Brez upora prišla vsa bri- tiška armada čez Vaal reko. L o n d o n, 28. maja. Britiška armada Še ni zadela ob upor odkar je zapustila Kroonslad in pričakovanje, da se bodo Boerci ob Vaal reki postavili v bran se ni uresničilo. Zakaj boeraki generali tega niso storili, se da leBumiti. Umak- mi zalogami proti severu. Kakor ae čuje so Boerci svoje težke topove poBtavili na gorah ob Klip reki le malo milj južno od Johannesburga, ter baje sklenili brauiti mesto. O bodočih vojnih načrtih Boercev je le malo znano. Nek poročevalec je baje izverojetnega vira zvedel, da bodo svojo poslednjo uporno moč postavili v Gatrand gorovju severno od Potchefstrooma. Tja bodo poslali vsacega moža in vsak top, kterega le utrpeti zamo* rejo, med tem ko vsa zapadna meja Transvaala ostane brez obrambe. V Gatrand gorovju hočejo Boerci pokazati Angležem, kaj je obupen boj. RHzun tega Boerci nameravajo Robertsa zvabiti v Johannesburg, da bi imeli uzrok razdjati zlate rudnike. V ta namen imajo pri Zuurfonteinu blizu Johannesburga pripravljenih 160.000 zabojev di-namita. General Louis Botha in Luka Meyer, ktera Bta pri rudnikih udeležena, sta zaman poskušala za-braniti njihovo uničenje. General Buller je še vedno v Na-talu ua starem kraju. Sedaj poskuša popraviti železnico, kar se mu je do Iugrgue že posrečilo. Kakor pravijo angleški poročevalci, Boerci še vedno zasedajo Laings Neck. Njihovo število znaša baje 10.000 mož z 20 topovi, kar je najbrže pretirano. Vkljub temu dobivajo pomoč od raznih krajev in njihova vojna črta se razteza od Laings Necka do Brvheida. Glavna armada prekoračila reko. L o n d o n, 27. maja. Vojni urad je dobil od vojnega maršala Robertsa nastopni brzojav: „Vereeniging, 27. maja. Danes popoludne smo prekoračili Vaal reko in taborujemo sedaj ob severnem obrežju. Včeraj čez reko korakajoča krdela so dospela ravno še ob pravem Času, da bo zasedla premogokope ob obrežju. Naše zgu-be znašajo samo štiri može. Baden-Powell poroča, da je železnica od Mafekinga do Buluwayo zopet popravljena. Dalje poroča, da je kanadsko topničarstvo iz Beift, z neverojetno hitrostjo dospelo k Plu-merju. Pred nekterimi dnevi so Boerci v Heilbronu vjeli poročnika Webberja, kteri se je podal tja, da bi pogledal kako je s telegrafično zvezo, vedel pa ni, da so se naši vojaki začasno umaknili." Konec vojne se bliža. Johannesburg zaseden po Angležih. London, 29. maja. Danes popoludne je Roberts brzojavil vojnemu uradu: „ Jutri opolndne bodem z vsemi vojnimi oddelki korakal v Johannesburg," kmalu nato je dospel nastopni brzojav: „Germiston, Transvaal, 29. maja, ob 6h uri zvečer. Lord Roberts je zasedel Johannesbur g." French v J o h a n n e s b u r g u? L o n d o n, 28- maja. Kakor se iz Kapstadta porota je general French zasedel Johannesburg. Mnogo ljudi z vojnimi zvedenci vred verujejo to poročilo, akoravuo še ni potrjeno. Predno je Robertsova velika armada 50.000 mož in 150 topov dospela čez Vaal reko, prekoračil je French s svojo konjico reko pri Parysu in bil takrat le kakih 50 milj od Johannesburga oddaljen. S hitrim pomikanjem proti imenovanemu mestu je morda rešil zlate rudnike pred razdejanjem, kakor je Roberts z nepričakovano hitrim pomikanjem proti Viljeons Driftu ob Vaal reki, rešil tamošnje premogokope. Akoravno pravijo, da se Burg-herji ob Klip reki pripravljajo ua trdosrateu upor, Angleži vendar dvomijo, da se bodo tam energično postavili v bran. Ako res t^ga ne store, potem bode njihovo stališče pri Laings Neku v veliki nevarnosti in Dič bi potem ne oviralo Robertsa se polastiti železnice od Laings Neka do Johannesburga. Sicer se poroča, daje železuica že razdjana. toda vkljub temu bi Angleži lahko zasedli Heidelberg. V strašni nevaroosti. Malo da se ni dne 25. maja popoludne v newyorški luki pripetila strašna nesreča. Prevožna ladija „Whistler" z 10.000 funtov smodnika iu več sto galonov alkohola na krovu je vozila iz Port Liberty, N. J., mimo Goverors Islanda pruti East reki. Vsled poškodovane posode se je užgala naphta, kterega so rabili za stroje. Iz šest osob obstoječe moštvo ni zam^glo pogasiti zelo hitro se razširjajoč^ga ognja. Zato bo hitro pometali v mqr je Bode s smodnikom, kteri so bili na sprednjem delu ladije. T>>dapo soda, v kteri je bil alkohol, je bila ljudem pretežka. Hoteli so ravnr poskakati v vodo, da ne bi zleteli v zrak, ko je pripljul mimo parnik „Victorialt, čigar moštvo je pogasilo ogenj. Bil je pa tudi slednji čas, kajti ogenj je že dosegel kajito. v kteri je bila posoda a alkoholom. Ko je bil ogenj pogašen, vlekli so poškodovano ladijo nazaj v Port Liberty. Skrivnostni umor. V Raritan zalivu kako miljo od Wards Poiuta je dne 25. maja zjutraj moštvo ladije j.FIora" našlo truplo moža. Plavalo je po vodi z navzdol obrnjeuim obrazom. Posmrtna preiskava je dognala, da je bil mož umorjen. Mrtvec je imel tri globoke rane na vratu, prerezane so bile žile in goltanec. 1'ljuča so bila napolnjena s zrakom, kar dokazuje, daje bil mož mrtev predno je bil vržen v vodo. Popoludne je prišel v mrtvašnico George Tonneson, kapitan ladije „Storm Child'4, pogledal mrtveca in rekel, da je isti mornar Tomaž Abramson, kteri je dne 14. maja pri GitVordsu padel raz njegovo ladijo in utonil. Coroner meni, da se kapitan Tonneson moti v osobi mrtveca. Možje bil kakih 38 lel star, 5 čevljev 8 palcev velik in tehtal kakih 180 funtov. Imel je rudečkaste laso in brke, črno obleko in širok pas kakoršue nosijo bi-ciklisti. V žepu so našli listek zh Washington Gap parobrod in navaden žepni nož. Nikake milosti za zamorce. V New Jerseyu so dne 26. maja obsodili dva umora zatožeiia zamorca. Viljem Bullock, kteri je umoril policijskega načelnika v Red Banku je bil pri tretji porotni obravnavi v Freeholdu umora prve vrste krivim spoznan. Pri prvi obravnavi se porotniki niso zjedi-nili, pri drugi pa bo zatoženca krivim spoznali. Zagovornik je izprosil tretjo obravnavo na podlagi novih dokazov, kteri pa niso mogli biti tehtni, kar dokazuje zopetna obsodba. Ista je prišla nepričakovano in sodnik Collins je takoj odločil, da b« izvrši smrtna kazen 13. julija. V Newarku je bil dne 26. maja /-imorec V iljem Mitchell obsojen ▼ 201etno ječo pri težkem delu. Mitchell je 28. aprila v Newarku v prepiru radi malenkostnega uzroka usmrtil JameB \V. Al lena iu bil umora druge vrste krivim spoznau. Njegov brat Richard je bil sokrivde kr ivim spoznan in obsojen k lOlet-nemu prisilnemu delu. Brata sta bila na slabem glasu. V Trentonu je uradujoči guverner Johnson sklenil, da se vrši še jedno zaslišanje radi izr >čenja zamorca Ann s Sterlinga, kterega so v Trentonu zaorii ker je umoril R y Wilson Whita, prof. b- rja na pentisylvanskem vseučelišču v Fi-ladelfi|i kakor smo že poročali. Izročilni papirji so že gotovi, toda vršilo se bode še jedno zaslišanje, predno bodo odvedli vjetnika v Philadelphijo. Zgubljeni sin zahteva dedščino. C h i c]a g >, 20. maja. Stari Jacob Rosenberg je zapustil -84,000.000 premoženja in v svoji oporoki volil sinu Juliju sama 850.000, ker je ta iz denarne omare svojega očeta vzel za S200.000 vrednostnih papirjev in prodal. Zgubljeni sin jeBku-šal ovreči oporoko in danes Be je vršila pred sodnikom Battinom obravnava glede zapuščine. Julijus je trdil, da so njegov brat Bernard in njegovi sestri nepostavno upljivali na očeta ter radi tega zahteval zahteval poln delež. nezaupljivost jedna do druge, vaejuili bo se s svojimi topovi in vojni- ALI pošiljaš cenjeni čitalec tvoje v staro d o m o v i n o namenjene novce po FR SAKSER, 109 Greenwich St., New York? Ta pošilja najceneje, najhitreje in n a j z a n e s 1 j i-ve j e 1 Tragičen konec. Ko je bivši pobiralec davkov Viljem Mahon iz Hobokena, N. J., prišei tedni domov, našel je svojega 171etnega sina mrtvega na tleh in poleg trupla je ležala nezavestna mati nesrečnega dečka. S pomočj< zdravnika so ženo zopet spravili t zavesti. Pri »ovedovala je dogodek žnloigre, potem pa zopet postala zavestna. Mladi Viljem je hotel ustreliti mačko,ktera je plezala na dvorišču na rastoče drevo. Mati pa mu je vzela puško, ^eš da hoče ona ustreliti žival. Deč^k ji je kazal kako ravnati s puško in pri tem zadel ob petelina in orožje se je sprožilo. Kroglja je prodrla dečkova prša iu provzročila takojšnjo smrt. Najprvo seje raznesla veBt, da je Viljem učiuil Bamomor, toda drugi dan je rekel njegov oče, da je sramotno misliti kaj tacega o njegovem dečku. $15.000 za zgubo soproga. Višji sodišče v New Vorku je te dni gospej Ellen S. Peterson prisodilo $15.000 odškodnine za njenega soproga. To odškodnino mora plačati Johu B. Ireland, posestnik onega poslopja na 5. Ave. in 3. cesti, ktero seje 5. avgusta 1895 podrlo in mož omeujene žene bil pri nesreči usmrten. Uganka za strokovnjake. Buffalo, N. Y., 27. maja. Včeraj so tu staviti inženirjem in drugim zvedencem uganjko, ktero dosedaj niso mogli rešiti. Minoli torek je skočil iz tira električni voz in mnogo osob je bilo več ali manj hudo poškodovauih. Takrat je trdila družl>a, da je nesrečo prouzro-čila zlobna roka, toda uzroka ni mogla navesti. Danes se je peljal strokovnjak železnice na oni prostor. Med tem ko je iatega preiskoval, prišel je voz št. 6G6, Bkočil iz tira na iBtem prostoru, se prevrnil in jednemu potniku so polomljena rebra Štirideset ininut pozneje je na iBtem kraju skočil iz tira voz št. 663, toda k sreči ni bil nihče poškodovan. Strokovnjaki so na to vozove in tir natančno preiskali, ali uzroka nesreč vendar niso bili v stanu določiti. Kolonija Mormoncev v Wyomingu. Cod y, Wyo., 26. maja. Prva mormonska kolonija iz Utah s 170 vozovi in velikim številom živine je ravnokar dospela do svojega cilja v Big Horn Valley. Pred šestimi tedni so ostavili potniki svoja prejšna bivališča. Novi naselniki bodo zgradili začasna stanovanja ua svoji zemlji, ktero bo kupili ob nevernem obrežju Stinking Watter reke. > Kretanje parnikov. V N e w York <1 o s p e I i : ,,Lucania", 26. maja i/ l.iverpoola, s lot»i potniki. ,,La Touraine'% . maja i/ JIavrel / 7O3 potniki. „New Y«irk'\ 27. maja i/ Southamptona, s 5S4 potniki. ,,Citv i>f Kome**, . maja i/ (ilasgowa, s 763 potniki. . Tartar Princ'-", 2". maja i/ Livorno, s 1073 , pitniki. (Vti/il 25 dni.) ,. I'otsdani". 2K. maja i/ Kotterdama, l 975 potniki. ,,1'atria". 2S. maja i/ Marseilles, 1171 potniki. ,. Kaiser Willi 111 i-r <-sc'\ 29 maja i 1 Bremena, s 1216 jM.tniki, ,,Trove", 1'). m.'j.i i/ Genove, / 85" potniki. Dospeti imajo: ,,Barbarossa" i/ Bremena. ,,Nordlan. junija •• Southampton. Majestic", G* junija > Liverpool. ,,Nordlaml", 6. junija v Antwerpen. ,.La Bretagne", 7. junija v Havre. ,, Barbarossa", 7. junija v Bremen. ..Kaiser Fried rich", 7. junija v Hamburg. Parni »Iti listki so dobiti po izvirnih cenah pri FK. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Aonič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pf.zdirc, 1024 South 13th St., I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;! II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik; Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Omaha, Neb. : Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže ta, Box 105, Ely, Minnesota. Poziv. Društva, ktera so v zvezi z Jugoslovansko Katol. Jednoto, sedaj v Ely, Minn., naj si blagovolijo izvoliti delegate z:i glavno zborovanje dne 4., 5. in 6. julija v Ely, Minn., iste naj naznanijo prvemu tajniku Jugoslov. Katol. Jednote, da jih ta priobči v glasilu. ELY, Minn., 14. aprila 1900. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Iščejo trupla. V Rock sway zalivu so je v nedeljo prevrnil Čoln, v kterem so se vozili Jožef in James Altman 17 oziroma 22 let star in 15letui John Zetwick, vsi iz Williamsburga. Najbrže bo vsi trije utonili. Sedaj njihovi sorodniki preiskujejo zaliv, ker upajo najti trupla ponesrečenih mladeničev. O potopu pripovedujejo običajno žalostno po-vest. Mladeniči so kupili čoln in radostno veslali proti morju. Sunek vetra je zadostoval, da seje vesela vožnja spremenila v žalo-igro. Samo lOletni John Zimmer-mann. kteri se je pridružil izletnikom, se je rešil s plavanjem na kopno. Jokaje je tekel z groznim poročilom k starišem tovarišev, kteri sedaj iščejo trupla svojih ponesrečenih otrok. Skočil v slap Niagare. Niagara Falls, N. Y., maja. Katoliški duhovnik J O'Doenell, J. 25 >hn bivši duhovnik pri cerkvi sv. Srca na zapadni 51 cesti v New Yorku, je Bkočil danes zvečer ob 0. uri b samomornim name nom iz Rapid View vspenjače na newyorfiki strani v slap Niagare. Ob 5. uri je prišel duhovnik na dolenji most in se dal tam fotografi rati. Fotografu je naroČil naj pošlj« tri Blike Kev. J. O'Donnellu, duhovniku cerkve sv. Andreja v New Yorku. Nato je prosil dovoljenja ostati na vspenjači, dokler bode ista odprta. Kmalu potem je sple. zal vun na skalo, vrgel klobuk in palico na oder in skočil v peneči slap. Pred petimi leti j* bil John J. O'Donnell duhovnik pri cerkvi sv. Srca v New Yorku. Takrat je imel gripo, toda zopet okreval. Od tistega časa se je tako čudno vedel, da bo ga morali poslati v sanitarij v BulValo in od tam v blaznico v Amity vi I le. Kot ozdravljenega so ga sicer čez nekaj časa odpustili, toda kmalu so ga morali zopet poslati v blaznico. Pred nekoliko dnevi je obvestil svojega brata v New Yorku, da je ozdravil, in da upa biti kmalu odpuščen. Novo mesto. A I t o o n a, Pa., 26, maja. Ne-davno ustauovljena Union St^el Co je pri vasi Webster kupila 7000 akrov zemlje, na kteri namerava zgraditi mesto, čigar prebivalci bodo delali v tovarnah, ktere bode zgradila družba. Stroji in poslopja za tovarno bodo veljali nad $5,000,-000 in število v tovarni poslujočih bode znašalo kakih 2000. Čuden svetnik v stiskah. Cleveland, O., 28. maja. Charles McLeana, kteri pravi, da je drugi Mesija, bi bili včeraj večer kmalu linčali. V Forest City parku na zabavmem prostorn seje prikazal nenadoma med veselimi izletniki in obljubil vsakemu, ozdravljenje kdor bi se mu približal. Primerjal se je s Kristom iu pripovedoval, da tudi v njemu biva božje bitje. Navzoči so bili radi tega bogokletatva tako razkačeni, da so kar planili proti krivemu Metija. McLean je bežal v obednico restavranta in le kuharju, kteri jezdolgim kuhinjskim nožem odganjal razkačeno ljudstvo, se ima zahvaliti , da ga niso linčali. Taylor naj še enkrat poskusi. Indianapolis, Ind., 27. maja. \V. S. Tavlorja, razgovernerja države Kentucky, kteri je tu iskal zavetja, njegovi prijatelji nagovarjaj«), da bi pri prihodnji volitvi zopet nastopil kot republikanski kandidat za governerja. Akoravno ee ne more vrniti v Kentucky, da ga ne bi zaprli, se da volilna borba ravno tako dohro od tukaj voditi, kakor iz Frankforta, in ako bode izvoljen, pot- m hode čast tem vef-ja. Taylor si hode stvar še nekoliko premislil. V.-liko osupnenje vlada med tukajšnimi beguni iz Kentu-ckya. Zvedelo se je namreč, da hočejo Goebelovi pristaši ugrabiti jednega beguna in važno pričo, ter gaodtirali nazaj v Kentucky. Kakor pravijo, je dotični minolo noč svoje stanovanje premenil. DaneB popoludne so nameravali Taylor, bivši državni tajnik Finley in R. N. Miller Be za nekoliko dni podati v Martiesville, toda posvarili so jih češ, da bi kentukySki demokratje znali to priliko porabiti in se njihovih osob polastiti vkljub od go-vernera Mounta jim obljubljenega varstva. Ustavno povelje proti ženitvi. M i I w a u k e e, Wis., 27. maja-Sodnik Perelesje razveljavil od komisarja okrožnega sodišča John F. Harperja 15. maja izdano ustavno povelje proti ženitvi Henry Mom-seu ml. z gospo Mino Olsen, ker od okrožnega sodišča imenovani komisar nima nikukega prava pri county sodišču. Vprašanja, ako se aploh zamore izdati ustavno povelje proti ženitovanju je vsled sodnijskega odloka zelo dvomljivo. Za dotično ustavno povelje je prosil oče ženina, da bi mu ne liilo potrel>a izplačati njegove dote v znesku $2000. Ženin in nevesta h četa s ženitovanjem počakati obravnave, ktera se bode vsled tožbe Momsona st. vršil dne 5. junija. Trampi ustrelili dva uradnika. Thompson, Uutah, 28. maja. V soboto so ol> Hill potoku trampi ustrelili šerifa Tylerja iz Grad Co. "n njegovega deputya Sum Jen-kinsa. Tolpo trampov, ktera je poznana pod imenom ,,Delleg Ban" preganjajo od treh krajev, toda še le v soboto seje šerifu Tylerju posrečilo zaslediti njihovo skrivališče. Serif in njegov deputy sta hotela iti po svoje puške, kt^re sta pustila pri svojih konjih ne daleč od tabora. V ist^m trenotku so pričele pokati puške trampov in od več krogel, zadetasta se zvrnila uradnika mrtva na zemljo. Evropejske in druge vesti. Moskva, 25. maja. 29 000 osob je prispevalo 7000 rubljev za častno darilo, velikansko srebrno posodo, ktero bodo podarili ko mine jugoafrikanska vojska, na St. He'eni vjetemu generalu Cronju. Med tem časom bodo krasno poBO-do izpostavili na pariški razstavi. Pariz, 25. maja. Pri vasi Se-zauue vdepatremeut Maine bo našli danes na cesti ležati sestradano staro ženo. Postregli so jej kolikor je bilo mogoče in ko se je nekoliko okrepčala, pripovedovala je, da je nad 103 let stara, ker rojena je bila 2. januvarija 1797. Vkljub njeuej visoki starosti je nameravala peš potovati na pariško razstavo. S 57 funtov težko prtljago je bila že 15 dni na potu. Pri sebi je imela samo 2 franka. Vaščani Sezaune so nabirali za njo denar in nabrali toliko, da so zamogli poslati starko po železnici v Pariz, kjer bode ostala več tednov. Shanghai. 25. maja. Pomočila in Szu-Cbuan, v pokrajini Hu-Peh poročajo, da so ,,boxerji" raz-djali dve vasi in poklali mnogo spreobrnjencev francoske misijonske postaje. V Shi-Nan-Fu poveljujoči general je poslal polk vojakov na prizorišče nemirov. Vojaki so zašli v past, ktero so jim stavili ,,uezadovoljueži" in 2Gje bilo usmr-teuih. Iz Ichanga so poslali vojakom pomoč. Peking, 26, maja. Blizu Pao-ting-fu so danes ,,boxerji" napadli oddelek konjiče. Usmrtenih in ranjenih je bilo 70 mož med temi tudi polkovnik. Imenovanje Li Hung Changa podkraljem v Cautomu se potrjuje. Drobnosti. Šolo v 11 in jati v novomeškem okraju zaprli ziradi ošpic, ki razsajajo med šolsko mladino. *t * * V Kranju so potrdili 93 mladeničev. Tudi v tem kraju se opaža letos velika pomankljivost krepkih gorenjskih, fantov. * * * Iz litijskega okraja. Be je v mesecu aprilu izselilo v Ameriko 28 oseb. * * * Državno podporo v znesku 1400 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo za napravo vodovoda v občini Studenec pri ITreuovicah. * * * Oče iu lici. V Mayerjevo proda-jalnici v Ljubljani je prišla 7. maja neka deklica in vzela na ime g. A. Š. blaga za 51 K Ko je tvrdka izvedela, dag. A. S. ni ničesar naročila, je to naznanila policiji, katera je izsledila storilko v osebi 141etue Antonije Zupančeve Dekle so pri-ieli, in ie goljufijo šele priznala, ko se je dobilo blaga pod posteljiuo opravo v njenem stanovauju. Nekaj blaga pa je bilo že zastavljenega. Pri iskanju po blagu pa so našli detektivi v Zupančeven stanovanju več cerkvenega blaga, medene cevke, hakrene cevke in kolobar gumi tra ka, in ker se je dognalo, da je to ukradel oče Antonije Zupauc — Alojzij Zupauc deloma v Frančiškanskem samostanu o priliki,ko je vpeljaval električno luč in deloma pa pri mestni elektrarni, kjer je bil uslužbenec, se je tudi on dejal v zapor. Oče je šel v Križauke hči pa na Žabjek. * * * Utopljenca so narfli 5. maja v Ko-zaršah pri Logatcu. Sodi se, da je identičen z Antonom Kovačem iz vasi Kranjce pri Odbru. „Kaiser Wilbetm tier Grosse" cd pluje iz New Yorka vtorek 5. junija ob 10. uri. To naznanjamo rojakom na mnoga vprašanja. Parobrodne listke prodaja: FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Na dražbi prodano je bilo dne 27. aprila letos v Zilski Bistrici veliko poBestvo Motonija, uamreč opekarna, zemljišča itd. Pred dvema letoma je bilo posestvo cenjeno ua 150.-000 gld. Ker se ni moglo prodati, so let .g posestvo zopet cenili, in Bicer samo na 36 000 gld., prodalo pa se je za 31 000 gld. Kupila je posestvo trvdka Vidic in tov. v Ljubljani. V zgubo je torej šlo 120 000 gld. Izmed vseh upnikov je plačan samo pl. Ehrf-dd, kije bil vknjižen na prvem mestu. Drugi, največ vozniki, priprosti delavci itd. pa imajo veiike zgube, nekateri uad 1000 gld. Podjetje je zdaj v solidnih Bloven-skih rokah. Komsnmno društvo v Verpetih pri Frankolovem je ustavilo svoje delovanje in bode likvidiralo. * * * Nov premogovnik so zasledili v Slov. Bistrici na posestvu Arsenga Razkrili so bogate žile premrga, katerega hoče kupiti neka belgijska družba. * * * Samomor. V Kamnici pri Mari boru se je ustrelil znani mesar Franc Muchitech. * ♦ * Vinogradi v jožni Istriji. Kjer s> posestniki lani pridno škropili z galico posebno na obali morja v okolici Dinjana, Rjverija, Kaufa nara in Rovinjekega sela, kažej< mnogo lepih grozdičev, tako da se je nadejati obilne trgatve in dobre vinske kapljice. * * * Skopni državni proračun, ki je bil predložen avBtr. delegacijama, izkazuje potrebščine 377 000.000 K, za 19.000.000 K več kakor lani. Vrhu tega se zahteva za mornarico še 4,006.000 K. * * * Cesar in češki delegat je. — V pogovoru b češkimi delegati je rekel cesar Pacaku, da državni zbor zopet nič ne dela. Paeak je odgovoril, da temu niso Cehi krivi; ker se jim je vzela njihova pravica, so bili pri-morani k boju. Cesar je dalje rekel, da neče, da bi čehi trpeli kako kri vico. Pacakje povdarjal želje Cehov, in ko je cesar izrekel, da njegova želja je, da bi mognl državni zbor delovati, je odgovoril Pacak, da C.?hi so pripravljeni na to, ali poprej zahtevajo, da se uvede zopet, notranji češki uradni jezik. Kaftan ie rekel cesarju, naj nikar no dopušča, da se krati češkemu narodu v čl. 19, zajamčena p«*ovica. * * Umor ali ka j?— 13 maja v jutro so našli v Pierisu v Furlaniji skoro na koncu mostu čez S<>čo na poti proti Ogleju, koder je voda najbolj globoka in deroča prepreženo od jedne strani mosta do drugega močno železno žico, zraven nje, malce vanjo zavozlan bicikelj ,,Meteor", v dobrem stanju, zraven višnjevo kapo, podobno nekam onim pomorščakov, znak nekega kolesarskega društva, denarnico prazno, nekaj papirjev ter vizituico in fotografijo, iz katerih dokumentov bi bilo razvidno, da laBtnik vseh teh premetov je neki Giuseppe Pontoni, (mislijo, da ima sestro v Škodovaki) dalje so dobili tudi znamenja prelite krvi. Dva orožnika sta čuvala VBe te reči, dokler ni prišla ua lice mesta v to poklicana komisija, ki se je ogledala in popisala vse t^r pričela poizvedovanja. Imeli so opraviti z umorom ali b čem drugim. Slutili so uamreč, da morda bi bilo vse le pod loženo, da bi se ne šlo na umor, marveč le za slepljenje občinstva in oblastij, * * * Radi 1'raklja žganja je v Tolminu neki fant b Ponikve drugemu b polenom glavo razdrobil. In žganje-pitje se še pospešuje po konsumnih društvih 1 * * * Živa pokopana. Iz Blauska na Moravskem poročajo tale strašni dogodek : V sosednjem kraju Gor Lhote je minuli petek umrla 701etna ženska v nekakih krčih in v ponedeljek dopoludne bo jo pokopali, Grob je zasula hči odsotnega gro barja. Toda hči še ni dovršila svojega posla, ko je začula iz groba trkanje. Prestrašena je tekla k župni ku. Tudi ta je čul trkanje, ko je pri-hitel h grobu. Mesto pa da bi grob odkopala, sta poBlala še po — zdrav nika, in šele nato so začeli odkopavati. Ko so rakev odprli, se je Btar-ka že zadušila. Roko je imela odr-gnjeno. RED STAR J INB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VATEBLAND'', na dva vijaka. (se gradi),......12000 ton. ,-tfEELANI)", na dva vijaka. 12000 ton. „KENSINGTON", na dva vijaka. S669 ton. .,scuthwabk »FiilS&LAND ..westebnland „n00bdland", na riva vijaka. 8607 ton 7116 u>n. 5736 ton. 5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo: ua Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHI.JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vežnjih lisUov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK! — 43 La Salle St., CHICAGO. - 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO. — Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-america Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. STATENDAM, parnik i. dvojnim vijakom, 10500 ton. BQTTEEEAM, parnik ? dvojnim vijakom, 8300 ion. Parniki: MAASDAM, SPAAENDAM !n WEEKENEAIff. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudoifstrasse ^ Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek iu iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland am 39 Broadway, NEW YORK. e r i š ka 6 rta 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Prošnja. Podpisani prosi rojake, ako v^do kaj o mojem bratu JOHN PECE-KU, delal je preje nekje v Utah, ali odkar se je prigodila ona velika nesreča v Scofield, nemorem nič o njem zvedeti, zato prosim rojake ako kaj o njem vedo, da bi mi blagovolili naznauiti, posebuo prosim rojake bivajoče v Utah, ako kaj o njem vedo. ANTON PEČE K, Orient Mine, Colo. Službo išče. Joe T e r š k a n, izurjen mesarski pomočnik, star 24 let, Ljubljančan. V tej deželi sem poldrugo leto, ter vesčas delal v mesariji pri nekem Nemcu; sedaj bi pa rad delo dobil pn kakem slovenskem mesarju pod ugodnimi pogoji. Znam hudi delati izvršne kranjske klobase. Kdor bi me uteguil v delo b preje ti naj mi piše pogoje pod naslovom: JOE TERSKAN, 1003 Maiu St., La Salle, 111. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange ——^==xsaloonf 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine b m o d k e, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen ob;sk se priporočam (1. jI.) MAT. MAUTZ, lastnik. V Kahiri v Egiptnje sin tovar narja g. Julija Stareta storil žalostno smrt Skočil je s četrtega nad stropja na ulico in se ubil. Pokoj uik je bii star kacih 30 let. * * * Rusi ja in črnagora. — Rusija je povišala dosedanjo podporo letnih 70.000 rubljev, katere je plačevala Črnigori, na letnih 350.000 rubljev, da zamore imeti Črnagora 4 ba-| taljone stalne armade. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr vi sloven-i ki a m zrn m 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen VBakomn iobro postreči z dobro pijač o, Snim w h i s key e m in izvrstnimi _ ™ , , -.r. , amodkami. Tudi imam lepo urejen« 337Fifth St.- ualumet-Micb. prenočišča; ako kdo Bem pride i Med postom so pri meni dobiti !ne v6 kam, naj se le pri meni ogl vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej Polenovka (štokš) po 15cent. funt. (dipe). Bi, in zadovoljen bode z vsem saloon je le tri bloke od poataje Za velikoročne praznike pa kupite pri meui prekajeno meso. Naša posebnost bo kranjske klobase. JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St.. Omaha, N •h. Ako pošiljate novce v staro i domovino obrnite se vedno na FR Posebno pozornost bodcm dajal SAKSER & CO. 109 Greenwich Slovencem! J Str.. New York. JLdLstseHs:-, Modra hči ubozega moža. (Kumunska pravljica.) (Dalje.) Stranki sti odšli. Bogati kmet si je mlel roki od veselja, saj bil si je avest, da bode vprašanja pravilno rešil. Rešitev prve zagouetke je vendar imel sleherni dan pred očmi; k®j zamore vendar bolj debelega na svetu biti kakor njegova svinja, ki ima pet prstov na debelo čpeha! Ubogi mož pa nasproti temu ni imel niti pojma kako bi vprašanja rešil. Žaloval je in tako jokal kakor bi hotel svet s svojimi solzami potopiti. Tudi ko je domu prišel, je ostal žalosten, premišljeval je in vzdihoval. Otroci bo se zbrali okolu njega, ga ogledovali, toda niso se upali vprašati po uzroku njegove žalosti. Konečno so tudi ti pričeli jokati in tožiti tako glasno in,v srce segajoče, da je poslušalca mraz sprele-taval. Konečno seje ojačila najstarejša hči in vprašala očeta : zakaj je tako zelo žalosten. ,,Zakaj sem tako žalosten? Zato ker mi je bojar v kazen naložil troje zagonetk, ktere rešiti pa nemore niti najbolj moder človek, kako še le tak neumnež kakor sem jaz." „Povejte mi vendar oče zagonet-ke. Saj ne veste, ako Vam ne bi zamogli pomagati." „Vi meni pomagati ? . .. Vi, kteri niti ne veste, s ktero roko se kaša jfe?" „To nič ne de oče, le povej nam. Ako nič ne pomaga, ti tudi nič škodovalo ne bode.'' Ubogi mož je ugodil njenej zvedavosti in jej navedel zagonetk* bojarja, ktere mu je naložil rešiti, ker drugače mu bodo postavili glavo pod noge. Hči je premišljevala in premišljevala. Po dolgem razmotrivanju je pristopila k očetu in rekla: „Oče, opusti žalovanje. Ne vzdihuj. Bog ne bode dovolil pogube. Preduo pojdeš čez tri dni zopet k bo-jarju, bodem ti povedala tri besede, ktere ti bodo mogoče v korist." Ubogi mož je bil v istiui nekoliko potolažen. Kaj se je v njegovem srcu godilo, je vedel le on sam : ali vse je kazalo, da svoje otroke ni zamogel utolažiti. V jutro tretjega dne je povedala najstarejša hči svojemu nesrečnemu očetu kaj naj odgovori na vprašanja ali zastavice bojarja. Rešitev mu je prav dopala, ali na vspehu je še dvomil. Stranki sti prišli pravočasno pred sodnika. Kako različne sti bili. Bogati kmet Be je*opiral ter ponosno dvigal glavo in trebuh naprej molil na čigar telovniku je bila debela srebrna veriga; ubogi mož pa stal ponižno opravljen v ponošeni obleki in sg delal še bolj majhnega nego je bil. Bojar se je najprvo obrnol, do bogatega: ,,No prijatelj, kaj je najbolj mastno na svetu ?" ,,Gotovo, gospod," je odgovoril bahač zmagozavestno, „prav gotovo ni na svetu nič bolj mastnega nego je moja svinja, ker gotovo ima pod kožo pet prstov na debelo špeha. „To je napačno!" je zaklical bojar. „Jaz pa menim v mojej nevednosti, ljubi bojar,44 je jacljal drugi, „da najbolj mastna na svetu je zemlja, ker ona nam da vse ostalo.44 ,,To je pravilno 1" je odgovoril bojar. Potem se je obruil zopet do bo gatega kmeta. ,,Kaj je najbolj brzega na svetu?" „Brez dvoma moj žrebec. Ker ako mu spustim ujzde, beži v dirki čez hrib in dol, da je komaj vidpti kopita." „Lažeš 1" zaklical je bojar. „Jaz ubogi bojar44, vzdihoval je ubogi mož, „uemam konja, niti nje, in menim, da na svetu ni hitrejšega nego misel.'4 ,,Vgonol si pravo!44 rekel je bojar ■ prijaznim prikimanjem glave „Ta bedak je popolnoma zaslepljen. Tretjič je vprašal bojar bogatega kmeta: „Kaj je najboljše na svetu?" In zopet je ofiabnež brzo odgovo- ril, toda sedaj z najboljšim prepričanjem, da bode pravo zadel: ,,Nič ni boljšega na svetu, raz-svitljeni gospod, nego Vaša nikdar zmotljiva pravičnost.4' Ubogi mož pa je rekel: ,,Jaz pa menim ljubi bojar, ter Vas v mojej neumnosti prosim oproščenja, da na svetu ni nič boljšega nego ljubi Bog, kteri nas klju-bu vsem grehom ljubi.*' ,,Tuditoje pravilno!" zaklical bojar. S pestjo je skočil proti bogatemu tepcu in mu zaklical: „Vuu e teboj ti bedak! Vun ti osel, nesramni lopov! Drugače te pustim po podplatih dobro pretep-sti, kar bi ti utegnilo odpreti možgane." Kakor polita kokoš je odšel bogati kmet. Potem je bojar pristopil k ubogemu možu in ga s prijaznim glasom vprašal: ,,Povej mi prijatelj, kdo te je podučil s temi odgovori ? Kajti dobro vijm, da niso sad tvojih možganov." Ubogi mož se je nekoliko časa obotavljal, resnice, kor hal se je nastavljene pasti. T da konečno je vendar priznal, kako je s to zadevo. Bojar je bil začuden glede modrosti deklice. Zapovedal je očetu, da naj deklico k njemu privede, toda ne oblečeno, niti golo, ne po poti, niti po stranski poti, ne peš, niti na konju. Ko se je ubogi mož zavedel te nove zagonetke, ktere rešitev se mu je popolnoma nemogoča dozdevala, pričel si je lase ruvati, in ko se je zopet zavedel, je dospel k svoji družini, in zopet je žalost napolnjevala vso hišo. Stare ja hči je kmalu zvedela česa se zadeva tič£ in mu rekla: „Oh ljubi oče, ne bodite tako žalostni. l.e meni pripustite zadevo, Našemu gospodarju bodem že rešila zagonetk ■ <. Preskrbite mi samo dve mački.44 (Konec prihodnjič.) Vina na orodaj. Dobra rudeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s poBodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San FranciscOj Gal. Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan S67 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Lous, Co , Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grpcerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. <- • n jpi1.....tjjii'—t^- ■ -»j,. tj.- H'' ur "^r- i Izvrstne viržinke kakorširh dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 \V. 17 St. - CHICAGO, ILL. Ni si upa i P°vedaU>'poskusjte jjj, jn prepričali se bodete, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakaje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad looo komadov, ktere si izbereš. P«>p^lno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko Doljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Is?" Vam pšljemo po srrejjmu P° ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko pi da. Pošljite zet znamko za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St., New York, P- O. Box 2S53. Dept. Gl. N. Smesnice. Slabi časi. ProBjak: ,,Ali imate kaj ponošene obleke?" — Gospod: ,,Da, moj ljubi, slabi časi so, sr>daj moram sam ponošeno obleko nositi!" Slabo razumel. Zdravnik (bolniku): „Vso noč niBte oči za-tisnili ?• • • • No, jutri bodete b o-je spali!" — Bolnik: „Oh, gospod doktor, ali bodete res Vi. . zame najemščmo plačali?!" N o v o š e g 11 o. Bi gata^ dedinja : . . .Ne, nemorem Vaša postati!" — Snubilec: ,,No, potem se z a r o-č i t e z menoj samo za t r i tedne in s tem povzdignete moj kredit!" Francoska parobrodna drnžba 18 * O tvor j c nj e. Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj saloon 9 kterega odprem dne 1. maja t. 1. v obilen obisk. Vedno bod^m točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in drug*- iikere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto. S spoštovanjem MATH. kOMP, 1003 Main St., La Salle, III. FRANC ČU DEN, | trgovina z urami, srebrnino in zlatenino f^ LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovza, _'UBUANA jj it Priporočam rojakom svojo povsod i znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih sb'iis u žepnih ur, verižic, uhanov in drugih zlatih iu srebrnih predme- g tov po najnižjih cenah. g" Pri naročilih naj s<- denar naprej pošlje 111 eden gold, več za poštnino. Ceniki pošiljaj" se zastonj poštnine prosto. SAMO Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSKRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortor Street: La Touraine La Bretagne La Gascogne La Champagne L'Aquitaine La Touraine La Lorraine 31. maja 190\ 7. ju ni 1900. 14. „ 1900. 21. „ 1900. 28. „ 1900. 5. julija 190O. 12. „ 1900. Novi brzoparnik na dva vijaka „La Lorraine" odpluje prvič iz New Yorka 12. julija t. 1. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. v jednem tednu je poslal FRANK SAKSER, 109 Greenwich Str., New York, 61.993 K. ali $12.491.63 Slovencem in H rva-tom v staro domovino. Toraj številke govore o v e 1 i k e m zaupali j u, naglej in ceni postrežbi. Kdor se v tej zadevi drugam obrača, ni na pravem potu. John Maurin slovenski 3DOgprelD~n i Js: (llnter taker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje iu vse v mojo stroko spadaj«»če opravke. JOHN MAURIN, Laurium, Mich w 'i'l'l' t'l'v 'i'i'l' 'i'i'f i'l'f I^iaros iiTL StocHszi Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, k-tera potnike iz Bremena v Ameriko samo 7. brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvati-' ne opuščajte j>ri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v na S«-* j pisarni, ksi d»-nar najbolje zme-njati zamorete, ti je jnjkazal i/redno nadarjenega^vjzdravljenju žensk iu otrok; v tem je nedosegljiv. VSI ONI kateri nei.iorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bole/en, koliko je stara bolezen, iu on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je t>olezen neozdravljiva, pove to dotični osel'i, ker neče, da l>i kd>> tmšil jm> nej«f-trebnem .sx'oj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga le*.a /a pom<£ vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, 111. Spoštovani gi>sjxxl : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila [»omagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem tr[>cl 2u let. Velika Vam hvala. L. GLAVIMČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trj>el sem več let na not rajni bole/ni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pom«>či, trj>el sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči j*»vsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil Sf>o za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. 1'oheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETEK ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.l'oheka in njegovega društvenega in iinancijelnega stanja*,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni.Poznam ga d<>lgo časa 111 priporočam. Geo. TroL'T, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš ' N. Bakač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam /. zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Stffan PetkašeK, Erugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! ^T Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. Gr. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 5*3 KANSAS CITY, M0. U. S. Jacob Stohicn 89 K. Madison St., Chicago, 111. ® Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (BossCuse) 111 so najboljši pokrovi zlatem pre-tHguj'-iii (G<»idtield) iti jamčim zanj«* 20 let; kolosovje je Elgin ali Waltham tor v^lja samo Dani", ktere žele uro kupiti se jim 8»*d:ij poDiija l^pa priložnost, Ta cena je ie za nekaj časa. I Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba £ in jamstvo za blago, je moje geslo. I Za obilo naroči) se priporočam z vsem spoštovanjem I Jacob Stonich, i 89 East Madison Street, Chicago, III. I) _ ___ si Samo za mozke. Zavitek uzorca nove iznajdbe hočemo poslati vsakomu, kdor naznani svoje ime in naslov. Popravi zdravje in moč življenja v kratkem času. Z.i\ i!t_-k uznrca 5udr*lelnega zdravila pošljemo jh» pošti sakoiiju zastoni. kilor pisc na ^tatc Medical Institute. Ta zavod je ozdravil toliko mož, kt<-ri s<> sc več !t-t upirali proti duševni in telesni lutlezni, pro-u/r- ičeni v zgški dobi, da jc sklenil razdeliti zastonj zavitke /a poskušnjo med one, kteri \*t nje pišejo. Zdravljenje Se vrši doma in vsak mož, kteri trpi vsled kake s[Hilne slaltosfi — izvirajoče lahkomišljenega življenja v mladosti, kar jxisp>ešuje zgul«» moči in spomina, bolečine v križu in nezmožnost spilnih organov, se sedaj lahko sam zdravi doma in tudi ozdravi. Zdravilo ima čudodelen prijeten in ozdravljiv nČinek, kakor bi tekla naravnost do obolelih delov, daje moč in raz-vitek kjer sta najbolj potrebna. Ozdravi vsako bolezen in odpravi vse ne prijetnosti pro-vzročene jmi vetlelnem prezi-nih zakonov, in da ozdravi vsak na State Medical Institute, 530 Electron Buil-diny. Ft. \Vayne, Intl., po zavitek uzorca, kterega pošljemo zastonj. Zavod se trudi doseči velik del onih mož, kteri ne morejo zapustiti svojega doma, da bi se podali k zdravniku. Prosti uzorec jim bode pokazal kako lahko je ozdraviti spolno slabost, ako se rabijo prava zdravila. Zavod ni omejen. Vsakemu možu, kdor nam piše, pošljemo prosti uzorec v skrbno zalepljenem navadnem zavitku, da nihče drugi ne v6 kaj je notri* Piši nemudoma!^' ranju naravn (f//mU> dokazano je, Iffrfjji slučaj. Piši r