Štev. 333.
rr«t, v petek 29. novembra 1912

Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
te* »k ■•de.'Jah In praznikih ah 5-, tb psnedsijklh «k 9. zjutraj. J*M»ml5ne StcT. se prodajajo po 3 nv6. (6 stofc.) ▼ mnogih
^->b^karnah v Trstu in okolici, Gorici, Sranju, Št. Potm, i^sstojni, Sežani, Nabrežini, 8t. Lucij i, Tolminu, AjdoT-SSJni, Dornbergn itd. Zastarel« Iter. po 5 avč. (10 sto*.) 93LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti l ifoiaae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm emtaice, zahvale, poslanice, oelari denarnih zavodov pe 3» s*. m«t Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka uđaijaa vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj pa 40 štet Oglase sprejema Iasoratui oddelek uprave rJSaiBoali". — Plačuje se izkiju&ao le upravi „Edinosti" Flatijivo In leiljtve v Trstu.
Glasilo peliti&naora dr-u^rv« .Sdlnes^' Prim«r»ko.
smsss.

NAROČNINA ZNAŠA
xa celo leto a« K, pol leta ia K, 3 me«ece <1 K; na aa-ročbe brei doposlane naročnine, <ie uprava ee oxirr_
u a*4«U«k* UtaaJ« „KS>IWOSTX" tu>.: ms. Mto Uto Kna M9, m l.u Xn> KO. Tri dopisi n«j se po&ljajo na uredništvo lista. Nefracks-
vama pisaam ee m sprejemaj« is rekeplel ee vrafla;:. Narodaino ogiaee ia reklamacije je pošiljati aa urravo tiert«.
UREDNIŠTVO: ulica Glorf le Galittl 2« (Narodni tfMt) Izdaj&taHia odgovorni urednik 6TRFAK ^©DINA Lastaib komoorcij tfcrta .Ediaoat". - Natisnila Tiskarna .Edino«!*, vpisana zadrug« a omejenim poroltvom v Trstu, ulica
Oiorgi« Galatti *tev. 30. PaKno-fcranltnfcnl ratu« Stev. «<1-652. TtLEFON H 11*57.
... ... —--■--------■	■■ ------r^------
Resnoba mednarodnega položaja
M
Neodvisnost" Albanije, - Bolgarsko-turška pogajanja.
Mednarodni položaj.
Položaj je zelo resen, vendar se ga ne sme smatrati naravnost kritičnim. Seveda Je res, da se Avstrija v nekem oziru nekako pripravlja, da bi zadala pomena svojim zahtevan^ res je, da se Rusija prav za prav si nič izrazila o svojem mobiliziranju in res Je tudi, da vztraja Srbija na stališču slede zahtev o pristanu, no in nocoj se Se celo izve, da Avstrija odklanja idejo konference, ker hcče s Srbijo samo priti na Jasno, a vsesnu temu ni pripisovati prenevarnega pomena.
Pravijo, da je poročilo konzula Edta izredno nepovoljno in da je to tudi vzrok, da ga dosedaj še niso objavil'. Poročilo veli, tako se čuje, da so Ediu delali v Srbiji velike težave, kar se tiče poročanja in zato baje so ga danes tudi pozvali na Dunaj.
Komplikacije so res nevarne, a vendar ■pajo na mirno poravnavo, izlastl v Parizu Id Londonu.
Pozno ponoči pa presojajo na Dunaju položaj izredno resnim. Menijo, da se mora ▼se odloČiti v soboto ali nedeljo. Dospela fe vest, da se Rusija še vedno pripravlja, pri čemur tudi Avstrija ne drži križem rok.
Proglasitev albanske avtonomije.
DRAČ 28 (Iiv.) V Draču je bila danes proglašena albanska avtonomija. Na palači pokrajinske vlade so odstranili otomansko zastavo in izvesili albansko, predočujoćo črnega orla na rdeč t m polja. Turška posadka je takoj predala orožje, uradniško pa se je večji del uklonilo novi vladi, deloma pa je pustilo službo. Ljudstvo vseh slojev burno pozdravlja i a preobrat in med pri-znavalci raznih veroizpovedanj se ne pozna razlike. Provizorično vlado s sedežem v Draču je prevzel Asad beg. Albanci bodo prosili za pokro riieljstvo Italijo, Avstro-Ogrsko in — Francijo.
Sultan potrjuje albansko svobodo.
DRAĆ 28. (izv.) Dočim so albanski velikaši proglašali neodvisnost, je prispel sultanov irade, ki dovoljuje In uzakonjuje albansko neodvisnost. Ko so turški vojaki to začuli, so se takoj preoblekli za albanske votščake In so se pridružili navdušenemu ljudstvu. Krščani In mohamedancl prisegajo, da si bodo branili neodvisnost do zadnje srage krvi. — Srbske čete so trideset kilometrov od Drača oddaljene.
(Ves« so sarae na seoi zelo neverjetne, tem boli, ker prihaja iz tielegagrada poročilo, da so Srbi zasedli Drač. Čudno Je tudi to, da so bili Srbi pred dvema dnevoma komaj še 11 kilometrov od Drača oddaljeni, dočim so danes — 30. ko vendar »imajo povoda se umikati. „Proglasitev" bi bilo smatrati le za kljubovanje in roganje Srbom. — Ured )
Pogajanja za mir.
CARIGRAD 28. (Kor.) Poučeni krogi ■enijo, da se vlada ti udi, da bi obdržala ves drinopoljski vilajet in da še ni izgubila nade, da jej ostane Solun. — Neka oficijelna notica, ki |e iišla po noči, trdi, da so začeli pooblaščeni zelo uljudno s svojimi meritornimi pogajanji. Obe siranki ste sklenili, da obvestite svoji vladi o sklepih. Ko je na to vlada prejela tozadevni telrgram, se je mlnisterski svet posvetoval do polnoči, na kar je poslal pogaj&Jočim se nove in-strukcije.
Oficijelne notice turških listov so polne optimizma. OftcJjozi namreč mislijo, da so Bjlgari popustili v svojih zahtevah in da so čim hitrejt-mu miru naklonjeni.
Posveto anja poslanikov.
BEROL1N 28 (izv.) Poslednjih dni so se opetovano raznesli glasovi o konferenci evropskih poslanikov v Carigradu. Sedaj se Je izvedelo, da so se res posvetovali s porto o albanskem vprašanju, o Darđanelah in o otokih, ki so jih Grki zasedli v Egejske* morju, dočim se baje ni nikdo dotakne vprašanja o srbskem pristanišču.
Srbsko prlmoije — pogoj za mir?
SOFIJA 28. (L O Iz dobro informirani* kregov se sliši, da te med mirovnimi pogoj« fed jih zastopa Bolgarija v imenu zavezniko napram Turkom, tudi pasus, da mora; Turki odstopiti Srbom primorje od Medut do Drača.
Posvetovanja srbskih ministrov.
BELGRAD 28. (Izv.) Včeraj in danes so se vršile se|e ministrskega sveta, ki je razpravljal o zunanjem položaju. Listi Ja Jjajo, da bi Srbi privolili v avtonomijo Albanije in bi dovolili Avstriji gospodarske kompenzacije, ali le pod gotovimi pogoji.
Nemci tajfc mobilizacijo.
BERLIN 28. (Kor.) Državni kancelar Je zapovedal pokrajinskim oblastem ob mejah da naj energično zanikajo razburljive vesti o ruski ali nemški mobilizaciji.
Rusko-kitajska vojna grozi?
ČIFU 28. (Kor.) Povodom glasov o grozeči rusko-kitajski vojni se vrše zborovanja, ki pozivajo na bojkot Rusije. Nadejaj se, da bodo zbrali 5 milijonov dolarjev za vojni sklad. _
Dunajska policija razgnala zborovanje jugoslovanskih dijakov.
DUNAJ 28. (Izv.) Nocoj so se Jugoslovanski dijaki, Hrvati in Slovenci, zbral« po § 2 k zborovanju, da zavzamejo stališč' k dogodkom doma in na Balkanu. Bito jt zboroval cev do 600. Komaj pa so začel zborovati, je vdrla skozi vrata in okna zbornice (ki se nahaja v pritličju), poiicij in je začela brutalno razganjati dijaštvo. Dijaki so se seveda umaknili, a nekaj jih je policija celo skoz okna pometala in jih psovala s .srbskimi svinjami* 1
Mnogi niso imeli niti Časa, da bi obleki' svoje površnike, ali vzeli pokrivala. Dijašta deputacija se Je takoj odpravila pred parlament, da se pritoži poslancem, a ker te bila seja že zaključena, bo Jutri od Jugo slovanskih narodnih zastopnikov prosiir pomoči.
Nove demonstracije na Dunaju.
DU^AJ 28. (Kor.) Skupina dijakov J< priredila sinoči pred spomenikom deutsch-meistrov zopet patrijotsko demonstracij« z nagovori, pri kateri se je prepevalo in vzklikalo Avstriji, Habsburgu in — Italiji.
Demonstracija dunajskih patrijotov.
DUNAJ 28 (Izv.) Občinski svet dunai ski je imel dane£ izredao sejo, ki Je izrazila lojalnost napram prestolu brez debate. So cijalni demokrati se seje niso udeležili in zato se je BielohIawek strašno spravil nad nje, očitajoč jim, da se .klatijo41 drugod po svetu in zavzemajo Avstriji sovražno stališče. (Mislil je tu na zborovanje v Baslu, k> se ga je udeležiio pred par dnevi prece avstrijskih socialistov, da protestirajo prot vojni. — Ured.)
Po zborovanju so se udeležaiki odpravi!) pred spomenik deutschmeistrov in s protestirali proti Srbiji na svoj originaln način, KHcali so namreč vse povprek. „Fe| Srbija, fej socijalisti, proč s Krama rem, proč s Kiofačem" in tako naprej. Na svojem dalj nem potu so se še nakrlčali pred osrednjo banko čeških hranilnic.
Pred spomenikom deutschmeistrov je patrijote nagovoril žunan dr. Neumayr, ki je končal z besedama „Živel cesar!", katerima so se laži-patrijoti odzvali z »dol s Srbijo I" in »proč s Čehi 1".
Cesarska pesem — na Avstrijskem prepovedana.
DUNAJ 28. (Izv.) Ker so v več dunajskih lokalih zlorabili igranje cesarske pesm v svrho izzivanja demonstracij, |e oblast prepovedala cesarsko pesem. — Sodjalistov-skega poslanca Wnyfca so vrgli iz kavarne, kjer Je protestiral proti igranju himne. Cesarjevo pismo o imenovanju cerkvenih knezov.
BUDIMPEŠTA 28. (Kor) Uradni Ust objavlja lastnorcčno cesarjevo pismo, ki priznava demisijo kardinala Vaszaryja in mu izreka zahvalo za zvestobo, nada• je pismo, ki imenuje kaiočanskega nadškofa Csernocha za ogerskega primasa, pismo, ki postavlja škofovskega vikarja v Hadszegu Frentiuja, za gršk -katoliškega škofa v Lugosu, ter pismo, ki potrju|e izvolitev srbsko-pra-o-slavnega arhimandrita Zubkovića za srbskega škofa v Budimešti ia arhimandrita Zerenskega za srbskega škofa in vikarja v Karlovcih
Novorojeni Franc Jožef Oton.
DUNAJ 28. (Kor) Javlja se, da bo novorojeni sin nadvojvode Karola Franca j >žefa nosil s cesa skira dovoljenjem glavna nena Franc Jožef Oton, dočim bodo druga imena samo dodatna.
Deželnosodnl nadsvetnik Platzer.
DUNAJ 28. (Kor.) „Wiener Zdtung' poroča, da Je Justični minister imenoval
deželnosodnega svetnika in sodnega predstojnika Jos. Piatzerja v Sežani nad svetnikom ari dtželnem sodišču v Trstu.
Naglova pot v Rim.
DUNAJ 28 (Kor.) Kardinal knezc-nadškef dr. Frančišek Nagi Je odpotoval v Rim.
Prestolaslednik Aleksander v Solunu.
ATENE 28. (Kor.) Srbski prestolonaslednik Aleksander se Je mudil ponedeljek jo noči v Solunu, kjer so ga sprejeli z -olaško častjo. V Jutro pa je odpotoval v Bdlgrad.
Koncert za „RdeSi križ54 v Petrogradu.
PETROGRAD 28. (Kor.) Sinoči se je rŠil v športni palači dobrodelen koncert v >rid „Rdečemu križu" srbskemu in bolgar ikemu. Koncerta, ki Je imel sijajen uspeh, se le udeležilo 6000 ljudi}, med njimi srbski >n bolgarski poslanik.
Turški oficirji z nemškimi potnimi listi.
ATENE 28. (Kor.) Nemški konzul v Solunu )e pisal grškim oblastem, da obža-uje, da so našli pri turških oficirjih nemške jotne listine.
Boji na Kiju.
CARIGRAD 28. (Kor.) Listi trde, da se ?e tri dni vrše bo|i med turškimi in grškimi 'etami na otoku Kiju (Chios).
Državna zbornica.
StOrgkhove predloge.
DUNAJ 28 (Izv) V državni zbornfd Je ^ilo danes opaziti veliko gibanje in prese nečenje. Ministrski predsedn k je namreč ^Hto nepričakovano povedal, da so pred-I »žene zahteve za mobilizacijo in Je postavit parlament pred alternativo, da ali sprejme predloge, ali pa gre domu. To je kajpada jovzročilo nemir in menenje, da Je medna 'odni položaj izredno kritičen.
Popoldne se je zbornica pomirila, ali obsodba S'iirgkhovega postopanja Je bila splošna, kajti ravno včeraj Je govoril minister Heinold proti razburljivim vestem, danes pa pride Smrgkh in stori nasprotno: Namesto da bi pomirjeval in tolažil, ;e vrgel svojo iapoved kot bombo med poslance.
Vse tri vladne predloge bodo brez pr vega čitanja odkazane odborom In v sredo le najbrže rešene. One tvorijo dopolnilo k obrambnemu zakonu, ki so Je stranke že o'le sicer urgirale; zato pa Je čuden način, tako Je prišel ministrski predsednik z njimi na dan. Način ministrovega postopanfa dokazuje, da smo v dobi, ki kričeče zahteva rešitve perečih vprašani. Gospodarski položaj postaja že tak, da mora vlada izjaviti, če hoče vojno ali mir.
Dr. Laginja za reforme med Jugoslovani.
DUNAJ 28. (I iv.) Poslanec dr. Laginj2 Je govoril štiri ure in se je bavil s ponuja-točimi se izpremenami na fugoiztoku monarhije. Zadnji čas je že, da se poiožaj Jugoslovanov tako izboljša, da se bodo v monarhiji mogli čutiti kakor dema. Govornik *e pritožuje, kako so Hrvati v dve upravni jolovici in v razne dežeie razcepljeni, kako se izvenlstrskih Hrvatov ne sprejema v Istri j službo, kako zagrebška univerza še danes ii enaka drugim in zahteva, da se uredi uprava v Dalmaciji, Primorju, na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem tako, da bedo uradniki zmožni narodovega jezika v besedi tn pismu.
Govornik se je tudi zavzel za poenostavljenje službovanja in službenega poslovanja v jugoslovanskih deželah. Stiirgkh bo odgovarjal Dalmatincem.
DUNAJ 28. (hv.) V političnih krogih govore, da bo Stiirgkh jutri odgovorjal brez debate na jugoslovansko interpelacijo >adi razpustitev dalmatinskih občinskih za stopov.
DUNAJ 28. (Izv.) Poljski klub se Je nocoj posvetoval o položaju, izlasti o polo žaju na Jugu. — Grtf Skarbek je bil za debato pri jutrašnjem odgovoru Sturgkho vem glede Dalmacije, a klub Je predlog odklonil.
Forsiranje vprašanja o italijanski fakulteti.
DUNAJ 28. (Kor.) Italijanska ljudska stranka in italijanski liberalni poslanci so se včeraj skupno posvetovali In se strnili v tem, da Je Že zadnji čas, da z vsemi sredstvi forsirajo parlamentarno rešitev vprašanja o italijanski fakulteti. Pododsek proračunskega odseka se bode danes bavil z vprašanjem o univerzi.
Nič več „Trieste o nulla".
DUNAJ 28. (Izv.) Danes se je vršila konferenca italijanskih poslancev, ki so se pritoževali radi italijanskega visokošolskega vprašanja. Izjavili so, da se ne zadovoljijo s provizornim rešenjem tega vprašanja, nego da si hočejo biti enkrat za vselej o tem na jasnem.
Zanimivo Je, da se ne drže več gesla .Trieste o nulla", ampak se pred *sem pritožujejo radi vlade, ki z lepimi besedami zadevo samo zavlačuje.
Tri važne predloge ogrske vlade.
BUDIMPEŠTA 28 (Izv.) V soboto bo ogrska vlada predložila zbornici tri osnutke : 1.) O izjemnih določilih za slučaj vojne ; 2) Pripravljenost konj in vozil in 3.) pomoč prebivalstva v vojaške svrhe.
Pržava naj spoštuje (utstva narodov!
CResen opomin v veleresnem času.)
Mi smo te zadnje dni pisali resna svarila na adreso men>dajnih faktorjev, da Je boj proti čustvovanju naroda boj brez upa zmage. Kifcali smo Jim tu v zavest, kako nevarno je to za d/žavo same, ako se narodi spravljajo v situacijo, da se jim nji-bova naravna, srčna čustva križajo s pri-padništvom k državi. Ka|ti, ne more se vedsti, ali zmaga prvi ali drugi moment ? I In če zmaga čustvo — ali Ueba razlagati, fcaj bi pomenjalo to za drživo?!
Isto misel so razvijali te dni praški „Narodni Listy" v krasnem članku na podlagi vele interesantne zgodovinske reminl-scence iz leta 1866.
Članek slove:
„Ko smo stali pred vojno leta 1866., Je bilo očito, da je bil proti Avstriji le en narod — Madjari, ki so pripravljali revclucijo >n so hoteli stisko Avstri.e vsled vojne izkoristiti za svo(e načrte. Nemci so biH skupno z drugimi narodi te drŽave pr ti Bismarcku in za vojno. Nemška narodna misel je Še begala v začaranem krogu. Vzllc temu pa se je nahajal v cesarjevem vojnem manifestu tisti znani, presenetljivi stavek: „Tako je postala neizogibna najhula vojna — vojna Nemcev proti Nemce m I" Vodilni faktorji so tedaj ta kompliment — In obenem opravičevanje — pred narodno mislijo namenoma vplell v ta manifest. Spominjamo dants na te cesarjeva besede in zahtevamo tudi mi v imenu narodne ideje, kakor tudi v imenu narodnega napredka, ki ga je napravila ta ideja cd tistega Časa, naj so ne dopusti, da bi prišlo do skrajnega — do vojne Slovanov proti Sio-vanom ! I!
To je naš nadaljni razlog proti vojr»i: da bi se ta vo'na vojevala med S'ovani I Srbi in Hrvatje bi stali proti Srbom, Poljaki proti Poljakom, Ukrajinci proti Ukrajincem, Rusi proti Rusom, Jugoilovani proti Jugoslovanom, zapadni Slovani piOti zapadnim Slovanom, vzhodni Slovani proti vzhodnim Slovanom. Stali bi si nasproti pripjdr.-Jd istega naroda, kar fe najgrozneje, l|udstva istega plemena. To mora globoko zadeti srce vsakega narodno čutečega člo-veka.
Ml občutimo slovanski in imamo pravico do zahteve, da respektira to držaja, ki smo jej v letu 1526 postavili pcd<.;e kakor enaki med enakimi, ki ni nik.i^r pomišljala, ko (e zahtevala od nas žrtev, ki jih Je tudi dobivala brez prigovora; država, ki ne bi bila — z eno besedo — brez nas nikdar postala to, kar Je danep..
Pravico imamo do zahteve, da se poleg nedoglednih gospodarskih in socijalnih pretresljajev, poleg vseh grozot, ki jih prinaša seboj vs.iku vojua, ne provzročajo med avstrijskimi Slovani še taki pretresljaji Čustev, po katerih bi bili zadeti v tem, kar je njim in mora biti po oaravi stvari nanvetejše. Četudi bi skupno vse lahko rešili v mira. Zahtevamo, da se nam ohrani mir, ker smo Slovani in ker imamo skupno z vsemi kulturnimi ljudmi uverjenje, da višek vsake in še posebno avstrijske državne misli no obstoji v grozotah vojne, marveč v tem, da se težišče čim najbolj možno postavlja v interese vseh državljanov in da jim ta državna misel ni v breme, ampak da jim postane dragocena življenska last, ki bo po njihovih interesih najbolje zavarovana proti vsakemu napadu !
Za tako politiko je petindvajset milijonov avstrijskih Slovanov in ako bi hoteli preko njihove volje preiti na dnevni red, bi bilo to toliko,
kakor da zagrešajo na državni rezoni
velik zločin
#
* *
Noben patentiran črno-rumen patri jot Ijc bi mogel na merodajne faktorje izpre-govoriti — patrijotičnejega svarila, nego |e to storil praški za provokatoričnega raz kričani li3t. Če bodo vodilni krogi hoteii še nadalje prezirati take opomine, če bi se Se nadalje odtezali izpoznanju, kako važen e'enent Je čustvovanje naroda za življenje Ic pozicijo države, b! se moralo to kruto maščevati nad interesi države. Prav priprosto povedano: narodna ideja |e — kakor na-g!aša praški list — tako silno napredovala in se je tako uglobila v dušo naroda, da so ralnoli tisti časi, ko so bili narodi mehko testo, iz katerega je mogel vsak poljuben diplomat izdelovati figure, kakor jih je ravno slučajno rabil na svoji Šahovni d?>ki. Minoli so ti časi definitivno. Narodna veit se je vzbudila in dozorela zavest v narodih o svoji vrednosti in o svoji pravic', da imajo tudi oni besedo pri določanju S7oje usode. Prišli so časi, ko država mora respektirati čustva naroda!!!
S črnogorskega bojišča.
Cetinje, 26. novembra 1912.
Črnogorci pred Tarabošem. — Kraljev manifest.
Doba prekinjenja črnogorske akcije pred Tarabošem Je potekla kakor poročajo danes brzojavno iz Medue. Zopet se je po dolgem presledku prijelo bombardiranje TaraboŠa, ki zadržuje Črnogorsko vojsko, da mora biti takoč priklenjena na to gorsko gnezdo, ki ji še kljubuje. Obstreljuje pa črnogorsko topništvo tudi druge turške utrdbe okoli Skadra.
največjepa pomena, ki ga more razumeti samo oni, ki mu je bilo dano videti, kako iskreno Je črnogorski narod in črnogorska vojska udana svojemu vladarju. Pod osebnim poveljništvom kralja, pred njegovimi očmi zavzame črnogorska vojska TaraboŠ in Skadar.
Dosedanji komandant iztočnega od reda, general Janko Vukot'ć, je postavljen za šefa štaba celokupne črnogorske armade.
Devet popolnoma mobiliziranih uasl
na Francoskem.
Iz Pariza javljajo dne 27. t. m. Minulo noč je bil iztočni departement Meurthe — et — Mosele (ob nemški meji) v največjem razburjenju. Bil Je razglašen ukaz za mobilizacijo na iztočni mej) nastanjenih polkov. Izvedena je bila pravilna mobilfzacja v kantonu (okraju) Avanconetu. Vsi reservisti so bili po noči poklicani V vaseh kantona so zvonili na plat. Župani devetih vasi tega okraja so z boboanjem daii razglasiti mobilizacijski ukraz. Nekateri rezervisti so se še po noči podali v Nancy in Luneville, kjer so se toliko vojaške, kolikor civilne oblastnlje zelo iznenadile in prestrašile.
V Parizu, kjer se je to danes predpol-dne razglasilo, Je to provzročilo veliko razburjenje. Kmalu pa je prišlo pojasnilo. Ukaz o mobilizaciji je bil napačen, slonel Je na pomoti, ki Jo je zakrivil okrajni orožniški straž mester.
Vojno ministrstvo Je izjavilo oficijelno, da ni bil niti en reservist poklican, da ni bil izdan noben mobilizacijski ukaz.
Preiskava Je dognala, da je ves alarm zakrivila prevelika gorečnost orožniškega straž mestra Bliona.
Bliona so takoj zaprli. On izjavlja, da Je dobil brzojavko, ki odreja dobro mobili-
Bombardiranje se vrši redno po določenem .. „ . . . . . . . . . .
načrtu. - Opazuje se, da je turški ogenj	KoJe P^f1 toJ>"o|av*°' °tPJ{
ibeL Turške čete L TarahoSu «o kuverto, ki vsebuje podrobnosti mobilizacije,
močno oslabel. Turške čete na Tarabošu so opustile misel na zopetne napade na Ši-ročko goro, ker so bili dosedanji poskusi vselej brez uspeha. Po vsakem napadu so odnesli Turki krvave glave in potratill mnogo življenj.
Včeraj, 25. t. m., pa so napadli pozicije, ki jih Je črnogorska vojska svoječasno posedla nad Oblikom. Boj je trajal od opoldneva do same noči in je bil zelo ljut,
ter je izvršil instrukcije, ki so zapopadene v tej kuverti, s tem, da je razglasil ukaz o mobilizaciji v devetih občinah svojega okraja, razgUsii ukaz o mobilizaciji, kakor je to predpisano v zapečatenem ukazu.
Francozka vlada se sedaj seveda izgovarja, da ona ni izdala nikakega tozadevnega ukaza; jasno pa je, da je orožaiški stražmešter pač dobil kak ukaz, ki se na-
kajti pozicije na Obliku so ne le za oble-i^ Qa delno mobilizacijo, a ga mož ni Kanje Skadra, ampak tudi za bombardiranje'	razumel Vsekako pokazuje to, da se
Taraboša Jako važne. Predstraže desnega tudl Franc,ia PriPravlia • • • krila, ki oblega Taraboš, so branile te pozicije proti močnemu turškemu oddelku, ki
§a je tvoril 1 tabor turške redne vojske, ovražnik je bil pod noč zapoden nazaj in njegov trud je bil brezuspešen, brezuspešne njegove izgube na mrtvih in ranjenih, ki so
Darovi za jugoslovanske rdeče križe.
Za jugoslovanske Rdeče križe so nadalje darovali sledeči gg. po K: Štefan J >-
slov. izobr. društvo 5, Bralno društvo „Nar. <1om* 5. Pri učiteljski konftrenci v Dolini 16 50, Vaščanje vasi Koželj 10 48.
Skupaj K 510-69 včeraj izkazano » 46 756 84 Skupaj K 47.267*53
pokrivali bojišče. Črnogorske izgube so: vanović daljnih 10, dr. Dabinovič 30, Karol majhne. Črnogorske predstraže so torej ob- Kerševani Dornberg 36 30, Viktor ŠKof na-držale svoje pozicije nad Oblikom. — Pro-fbral v Kobl|eglavi 21, Andrej Kljun 5, Na diranje proti Bušatu, brdom južno od1 občnem zboru proste luke nabranih 4*80, I. Skadra ob reki Drinu in severno ob Mili Kožuh 1, I. Skok 1, R. Luln 1, G. Što fa 1, Barbalušita, zelo važni poziciji, Je vsled pre-jPetrč 2, Furlanl —20, Ivan Škerjanc 1, Jo-piave in neprehodnih blatnih potov po-! sip Štolfa 1, Omizje Hrvatov — Balkan 8, polnoma onemogočeno. Slabo vreme otežuje Franc Marc nabral 29, Županstvo Vet. Ž >b-vojne operacije. — Stanje čet je izvrstno Ije 100, V veseli družbi v društveni gostilni kljub slabemu vremenu in dosedanjim napa-i v Piiskovici nabral Franc Stok 13'12, od dom. Z upravičeno nado smemo pričakovati, teh daroval Janko Š išteršič 2, in AioJz Vra-da teko Tarabošu in Skadru poslednji dnevi, j ber 1, }. Beltrame 10, Društvo ,Krašfci Vrh" Kakor so Vam gotovo že brzojavno poro-1 Avber Dutovije 44 27, Na pjroki g. Adele čaii, je izdal danes vrhovni komandant kralj- Gnnek in g. St. Detela zložili gostje 21, gospodar manifest na vojsko, v katerem Drag. Ukmar gost. na Rigutii 10, v gostiiii javlja, da od danes naprej prevzema osebno J. Piclga župana v Dekanih nabralo 20 60. komando nad celokupno Črnogorsko ar- I. Hochmuiier, Beljak 20, Po občini Štrbmi
madu. To je dogodek, ki je za Črnogoro
•B'1 ! ■»■•■'•.■J
PODLISTEK
K sobotnemu koncertu
Par
opazk o življenju skladateljev, zastopanih na sobotnem koncertu.
Henrik W i e n i a w s k i Je bil rojen 1. 1835. v Lublinu; kot mladenič je prišel v Pariz in tam obiskoval kot violinski učenec konservatorij. O i I. 1860—1872 je bil v Petrogradu carjev komorni virtuoz. N*to (e šei s Rubin stei nora v Ameriko koncertirat. Pozneje je bil nekaj časa učitelj violine na konservatoriju v Brus-ju. Umrl je popolnoma obubožan v Moskvi 1. 18S0. Kakor violinski virtuoz je prepotoval mnogo sveta in napisal tudi precejšno število del za violino in klavir. Ena njegovih najboljših skladb Je koncert v D-molu op. 22, kateri se izvaja na koncertu.
Beethoven, Dvorak in Čajkovski so našemu koncertnemu občinstvu že ljubi znanci. Prav pogosto Jih srečavamo na koncertnih vsporedih. Ne priča to le o njihovi priljubljenosti, ampak tudi o njihovem vsestranskem glasbenem de!ovan|u.
V 17. in 18. stolerju je dajala rodbina Bach turinšk'ra mestom v Nemčiji kantorje In organiste. Najslavnejši iz te rodbine Je Svan Seb. Bacn, rojen L 1685. Njegov brat, ki Je bil organi st v 0'nrdruf j, mu Je dal prav muzikalno vzgo|o. B:l je nekaj časa cerkveni violinist v Weimarju, nato oa or-ganlst v Arnstadtu in drugod. L^ta 1723 Je bil imenovan kantorjem v Upskem. Tu je
nabralo 67'42, Županstvo Škrbina 15, Kat.
Domače vesti.
Našemu ljudstvu. Preje!! smo: Že prej smo nameravali izpregovoriti resno besedo onemu našemu ljudstvu, ki ima večje ali manjše prihranke naložene v raznih denarnih zavodih. Ker pa je razburjeni masi težko dopovedati kaj oametnfga in ker imajo, osobito pri nižjih slojih, veliko besedo razni ziobntž< in tudi neumneži, katerim se prerado veruje, dasi ti ljudje delajo le za svojo horht ali vsaj iz neumnosti — smo počakali, da se stvar morda pomiri in ublaži. Naša dolžnost je, da branimo koristi našega ljudstva in zato smo se odločili napisati sledeče: Of cijozno glasilo na Dunaju .Fremdenblatt" poživlja — glej brzojavko v včerajšnji „Edinosti" — imenom vlade vse prebivalstvo naše monarhije, naj bo mirno radi varnosti hranilnih vlog v bankah in drugih denarnih zavodih, ker se teh vlog ne more in ne sme nikdo dotakniti. Tudi drŽava nima te pravice.
Deželni odbor Kranjski Je izdal vsem uradom okrožnico, v kateri pojasnjuje vlagateljem varnost vlog in poživlja ljudstvo, naj ne Škoduje samo sebi s tem, da dviga denar in ga hrani doma, kjer je najmanj varen in kjer ne nosi obresti I
Mi se pridružujemo tem pozivom in svarimo naše ljudstvo, naj ne posluša razuih agentov, ki z zlobnimi nameni strašijo in huiskajo, da bi le oslabeli naše dobro vspe-vajoče denarne zavode! Vsak pameten človek bi moral vedeti, da naši denarni zavodi ne drže denarja doma v blagajnah. Denar, ki ga vlagatelji v|aga|o, se sproti posoja na posestva, ali proti varnemu poroštvu. Denar je torej na kmetih in v trgovinah. Kako bi mogli denarni zavodi plačevati obresti vla gateljem, ko bi ne skrbeli, da jim ta denar nosi obresti?! Država ne sme pod nobenim pogojem zapleniti denarja in ga tudi ne more, ker, ka&or rečeno, je denar razpo-sojen I
Tudi tuja država, ki bi osvojila kako ozemlje, ne sme zapleniti hranilnih vlog! V najslabšem slučaju bi si dražava začasno pomagala z denarjem, naloženim v državnih biagalnah in še to le začasno.
Bodite torej popolnoma mirni in brez vsake skrbi in ne delajte škode sebi in denarnim zavodom — največ pa poštenim kmetom in trgovcem. Denarni zavodi ne morejo izplačati vlagateljem, ako bi pršil vsi naenkrat, ker, kakor rečeno, je denar obrestonosno naložen pri raznih dolžnikih in bi trebalo te dolgove šele izterjati, predno bi mogli ugoditi vsem vlagiredem ! Kako grozno bi to bilo, ko bi vsi naši zavodi začeli naenkrat iztirjavati vse dolgove! To naj premislijo naši ljudje!
Denar je v dobrih rokan in noti lepe obresti, ako je v naših zavodih — doma pa ne nosi nič tn Je zravea tega v večini nevarnosti !!
Izreden užitek se nam obeta Jutri zvečer, ko nastopi na našem koncertnem odru umetnik, ki je povsod, kjer so Čuli njegovih gosli glas, navdušil poslušalce s svojo res divno umetnostjo. Pred nekoliko dnevi je Culbertson koncertiral pred izbrano tržažko koncertno publiko, ki je zelo stroga
tudi umrl po 27ietnem delovanju I. 1750. V Bachovih delih, ki Jih (e velikansko število, je zastopana cerkvena kakor koncertna glasba.
Skladal je pasifonske igre, maše, fuge in preludije. Zastopani pa so tudi razni klavirski, vijolinski koncerti, zbori solospevi itd. Bacha prištevajo k največjim svetovnim mojstrom vseh časov.
Tudi Brahmsa prištevamo k svetov-■ n?m glasbenim mojstrom. Luč sveta Je za-g edal v Hamburgu I. 1833, umrl pa je na Dunaju I. 1897. Deloval je kakor dirigent v Detmoldu in od I. 1862. z malimi presledki na Dunaju. V priznanje umetniškega delovanja je dobil mnogo odlikovanj, me) drugim tudi častni doktorat univerze v Breslavi. Njegova dela se odlikujejo zlasti po iskrenem čustvo van iu in bogati harmoniji.
Anton Bazzini, rojen I. 1818 v Bresci, se Je popolnomi posvetil viol'ni. Ko je I. 1836. igral pred Paganinijem, mu je ta svetoval, naj prireja koncerte. Prepotoval (e z velikim uspehom Evropo, se vrnil v Italijo ter umrl kakor ravnatelj milanskega konser-vatorija I. 1897. Njegove skladbe se odlikujejo po posebni lahkoti in graciji. So pač prav .italijanske".
Prvak vseh vijolinskih virtuozo7 je Nikolaj P a g a n i n i, rojen I. 1782. v Genovi. Že v zgodnji mladosti ie imel več učiteljev, a bil je tako samostojen, da je! krenil na samostojna, posebna pota. Leta' 1798. je ušel svojemu očetu in se ni več povrnil domov. Bil ]e strasten hazardist, in tako je nekoč zaigra! ceio svojo violino. Na srečo pa je dobil od g. Levrona bogato nadomestilo — Guarnerjevo violino. Na to je
potem igrat do smrti. Dandanes io kažejo kot znamenitost v Genovi. Leta 1804. se |e povrnil v Genovo in začel tu komponirati. Toda dolgo ni ostal tu. Potoval je od mesta do mesta in si s koncerti nsgromadil precejšno premoženje. Znana pa je olla njegova skopost. Umrl je za jetiko v Niči leta 1840.
O Paganinijevem igranju se pripovedujejo razne anekdote. Res je, da je, ako mu je mej igranjem počila struna, igral na ostalih dalje.
Igranje na g - struni je gojil s posebno virtuoznostjo. Njegovo igro je posebno odlikovalo: genialno podavanje, čarobni ton in velikanska tehnika. Sodobnike njegovo je posebno osupnilo to, da je včasih uglasil a struno za pol tona višje nego |e navada. S tem Je dosegel takozvano „Scordaturo". I Žiačilno pa je, da kakor igralec v kvartetu ni bil poraben. Število njegovil skladb ni j veliko. Pisal je večinoma razne varijacije.
Mešani zbor „Glasbene Matice" zapoje tri jugoslovanske pesmi. Prva je bolgarska narodna. Mladenič strastno pripoveduje ma-| teri, da |e videl deklico, iepo ko jarko solnce in da gorje njemu, ako je ne dobi za ženo.
V drugI — srbski narodni — milo toži deklica, da se druži vse, le ona se ne more z dragim, ker je daieč tam v tujini
„Bože bratimstva" pa je častitljiva srbska davorija. Pesnik in skadatelj navdušujeta svoje rojake za ljubav in edinstvo. V duhu vidita dan, ko se osvobodijo zarobljeni bratje in se zacelijo stare kosovske rane. Danes pa naj se razlega ta 3pev kakor mogočna zahvalnica po dvorani.
v svoji sodbi zlasti glede na umetnike, ki prihajajo od zunaj. In o tem koncertu |e napisalo tržaško časopisje veleugodoo, na-ravnost navdušeno oceno.
Tako pravi „Piccolo", da |e Culbertson perfekten virtuoz, obdarjen sam^j z najboljšimi lastnostmi. Njegova umetnost Je naravnost genijalna, vedno originalna, dasi-ravno ne nosi pečata idealne lepote.
Culbertson zmagu|e s svojo močjo, a večkrat tudi s svojo silo. Je pa temperament ; igra s pravim ognjem, in če mu ne izide nota vedno brezgrajno čista. Je intonacija absolutno dovršena in gori v njem vedno ogenj intenzivne strasti, ki skupaj s čudežno lahkoto, s katero premaguje najtežje pasaže in najtežavnejše akrobatično-muzlkalne probleme, ustvarja v tem zelo mladem umetniku — Culbertson Je komaj 19 let star — osebnost, ki Je med najznamenitejšimi v sedanjem vijolinistiškem svetu.
Mislimo, da je s temi besedami gotovo kot zelo strogega priznanega kritika »Rccolovega", pravega glasbenega veščaka, povedano več, nego bi peli ne vemo kako slavo umetniku. $ tem pa Je tudi že rečeno, da ga gotovo ne bo pred nami v soboto ljubitelja glasbene umetnosti, ki bi zamudii priliko tako izrednega glasbenega užitka.
Tržaški obrtniki vseh Btrolt, — pozor ! Vodstvo naše slovensko obrtno-nada-Ijevalne šole se nam pritožuje, da so se upisali v šolo dosedaj večinoma samo pekovski vajenci! Dobro vam |e znano, mojstri, da smo primorani po § 100 obrtnega reda pošiljati vajence v obrtno-nadaljevalno šolo. Dosedaj smo se lahko izgovarjali pred obrtao oblastjo, da vajenci v laško šolo nočejo hoditi, ker ne razumejo jezika in vendar smo bili peki lansko leto zarad tega kaznovani z globami od 5 do 10 kroa. Sedaj imamo sami slovensko šolo za naše vajence, izgovori nam ne bodo pomagali nič!
Torej Čevljarji, krojači, mizarji, kovač^ ključarji, kleparji, |estvinčarji, mesarji ia sploh vsi obrtniki, vpišite takoj svoje dečke v obrtno-nadaljevalno šolo ulica Acquedotto št. 20!
Pouk je ob sredah od 3—7. Eno popoldne jih bodete lahko pogrešili, saj vajenci nam bodo zato pa druge dni z veseljem delali pridnejše!
Pekovski mojster.
CM podružnicam v p os nem o naj bi bila moška podružnica v Mariboru. Ta podružnic* pošilja redno vsak mesec v Ljubljano nabrano članarino, narodni davek, doneske nabiralnikov, prebitek iz prodaje druž-binega blaga itd. Le na ta način je bilo možno, da je imenovnna podružnica prispevala lani skoraj 2000 K, skupno z istotako delavno žensko podružnico pa 3000 K ter ima prvenstvo med vsemi Štajerskimi podružnicami, a v razmerju s slov. prebivalstvom Maribora pa |e sploh prva med podružnicami na vsem Slovenskem. Pri marsikateri podružnici pa je še vedno zastarela na/ada, da se vse leto ničesar ne stori; šele proti koncu leta pobirajo nekaj članarine, potem pa je zopet za eno leto počitek. Ob koncu leta je sploh neugoden čas za pobiranje članarine, ker prihajajo takrat v hišo vsa druga društva z nabiralnimi polarni. Tudi naj bi se opustila razvada, da blagajnik hrani do konca leta ves denar, tudi iz nabiralnikov, češ, da je lepše, ako se več skupno pošlje. Denar se naj odpošilja vedao sproti, po možnosti vsak mesec ttr se oa-tančno zapisuje, iz kakega vira je. Denar, ki ga družba ne potrebuje za tekoče izdatke, že sama varno in plodonosno nalaga.
Priznanje naši Šolski družbi. Vodstvo družbe sv CM je dobilo od namestnlštve-nega svetnika v Trstu odlok, v katerem je rečeno med drugim: „U/ažujoč, da izhaja iz poročila šolsko-zdravstvene komisije o pregledovanju šolskih prostorov v novosezi-danem poslopju v ulici G uliani 46, da so vsi prostori v tehničnem, zdravstvenem In vsakem dragem ozira umetniško-uzorao prirejeni, Ur za pouk popolnoma primerni, Jemljem na znanje, da se stalno namestita v omenjenih prostorih obe družbisi šoli pri Sv. Jakobu itd."
To priznanje je gotovo le v čast aali družbi, a v čast je še posebno arhitektu g. Costaperariji, ki |e napravil načrt in po* katerega vodstvom se Je delo izvršilo, ter domačemu podjetju g. Martelanc In dr.
Pri „TrJester Zeitung" Je opižati, da je v zadnjem Času urejevana „strammdeutsch". Ko bi bilo to glasilo kake stranke ali zasebnika, bi lahko prešli na dnevni red preko vsega tega, ker so redtf oni, ki se menijo za to, kar piše ta najnepotrebnejši list na svetu. Ali ta list izhaja na troške davkoplačevalcev, torej tudi na naše troške ; zato pa moramo opozoriti našo javnost na njega pisavo, da bo ta |avnost videla, za kak list se troši denar avstrijskih davkoplačevalcev. Odkar Je izbruhnila balkanska vojna, Je ta, tudi s pomočjo davko7 avstrijskih Stovanov izhajajoči list porabil vsaki možno priliko, da je napadel balkanske jugoslovanske države. Kjer si (e le kak spak izmislil kako laž proti Srbiji al« Bodrili, jo |e že ,T. Z -prav gotovo prež sekala z mastnimi črkami
IJočele imeli dobra obleko In po ceni? Armando Levi,
is ravnotako je prinašala tudi vse laži o turških zmagah. Ko so borzni Špekulanti raztrosili vest, da so Srbi ubili konzula Prochazka, te vesti niso prinesli niti Srbom ■otorično neprijazni, a sicer resni neodvisni dunajski listi, dočim (e „T. Z " prinesla tudi to vest z mastnimi črkami. Nemški listi so prinesli tudi vesti o „srbskih grozo vitostih" med Albanci. Te vesti le srbska vlada že davno dementirala, a ,T. Z u je še včeraj prinesla celo uvoden članek, v katerem se farizejski zgraža nad grozodejstvi na Balkanu I Pa da nismo v državi specijalitet! In ena takih specijalitet so tudi iz d»žavnih sredstev vzdrževani listi, ki smejo pisati izzivalno za večino državljanov iste države. Druzega komentarja ne treba.
Jutri v soboto ob 8.30 zvečer dobrodelni koncert violinskega virtuoza Saša Culbertson v „Narodnem domu11. — Ves dohodek gre za jugoslovanske ranjence.
Slovenskemu rodoljubju I Hvalevredne so naše simpatije za balkanske brate. Zelo častne so žrtve iz vseh slovenskih pokrajin. Toda pri tem ne smemo pozabiti tudi na lastno obrambo. V domačih vilajetih na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in Kočevskem je odvisen obstoj ali pogin na tisoče mlade slovenske raje od dobrotijivosti slov. rodoljubja I Družba sv. C. M, ki rešuje s šolami naio nedolžno ra|o, je zadnje čise skoraj popolnoma pozabljena. Že dva meseca ne dobiva malodane nikaklh prispevkov. Razpoložljivi kapital Je družba zazidala, a iz česa naj plačuje armado učitel|stva, deli nujne podpore itd. ? Mnogo podružnic Še ni poslalo za letos nikakih prispevkov. Rodoljubi, pomagajte! Oklenite se zopet podružnic, pobirajte članarino in izredne prispevke, prirejajte veselice in sestanke, naročajte družbeno blago, posebno lepe nove božične razglednice, kolke, rač. listke itd. Nikaki svetovni dogodki ne smejo prikrajšati naše narodne hraniteljice!
Ciril-Metodor ples, ki ga prire|a vsako leto tržaš&a slovanska mladina, se bo vršil ietes in sicer v soboto 1. februar|a. — Odbor ima danes zvečer ob 9 uri sejo v goren|ih grostorih restavracije „Balkan*.
Godbeni odsek „Zveze Jugoslov. železničarjev" priredi v nedeljo dne I. decembra t. I. v dvorani gostilne „Balkan* (ez Grotta) ulica Tivarnella plesno zabavo. Začetek ob 4 pop. Pri plesu svira orkester ZJŽ Slovenski železničarji, kakor tudi druga narodna mladina se tem potom najuljudieje vabi na omenjeno plesno zabavo.
Za jutršni dobrodelni koncert vlada vseobče zanimanje. Ponovno vabimo vse Slovane mesta in okolice, da se v obilnem številu odzovejo vabilu in tako na lep način pokažejo svo|e simpatije ranjenim bratom.
Vstopnice so v predorodaji pri vrataricl Nar. doma. Vojaki in dijaki plačajo 60 stot. Bralce opozarjamo na današnji podlistek. Virtuoza Culbertsona bo spremljal na glaso-virju g. Oto Nikel z Duna|a.
Tržaški promet meseca oktobra 1.1. V mesecu oktobru t. 1. je znaš hI tržaški uvoz po mor|u in železnici 1,136 134 kvlnt. proti 967.453 leta 1911; v istem mesecu le znašal Uvoz 1,126 221 kv. preti 1,110 227 leta 1911. Povišek Je torej razmeroma neznaten in Je gotovo, da je balkanska vojna upHvala zelo neugodno na razvoj prometa. Odvisno |e samo od prometa avstrijske politike, da se promet z Levanto v bodoče znatno pomnoži._
Tržaška mala kronika.
TRST, 28. novembra.
Renjikolske „šale". Ivan Trentin, star 24 let, iz Pjrtog.uara, dilnar, stanujoč v ul delle Beccherie št. 9, in Aleksander Busetto, star 30 let, Benečan, stanujoč v isti ulici, sta prišla snočl v gostlno Ivana Sebadlna v ul. Malcanton št. 15. Tu s a si naročila jedi in pijače, ko pa |e bilo treba plačati, se (e izkazalo, da nimata niti beliča v žepu. Človek bi mislil, da bodeta ta tlčka, ki sta se lepo napila in najedia na gostilničarjev račun, vsaj še koiikortollko ponižna potem; toda ni bilo tako. Razgrajala sta in razgrajala na vse pretege, pretepala sta gostilmčarjevega sina in pograbila za vrat tudi njegovo soprogo. Končno sta bila aretirana.
Dekla izginila. Karel Giacomelli, stanujoč v ul. Posta št. 302 je naznanil policijskemu komlsarijatu v ul. dei Bachi, da je izginila njegova služkinja Josipina Lukova, stara 16 let, doma s Katinare. Boje se, da se jej |e zgodila kaka nesreča.
Ogenj. Okrog 6 popoldne Je v nekem stanovanju v ul. Gulia štev. 25 v četrtem nadstropju iz neznanega vzroka nastal ogenj. Zgorela je ena postelja.
Skoraj isti čas so bili poklicani gasilci v ul. Mirgherita št. 5 II, kjer je nastal ogenj vsled eksplozije svetilke. Zgorelo |e nekaj obleke. Šcoda ni bila velika.
Ponarejen denar. Pred kratkim smo poročati, da so začeli krožiti po mestu ponarejeni dvekronski tolarji. Sedaj so tudi aretirali nekaj razširjevalcev tega ponarejenega denarja. So pa to 23ietni Mario Tuser, 22ietni Romeo Francovich, oba TržaČana in policiji le predobro znana tička} ter Ivan Potočnik, star 70 let, stanujoč v ubožnici. Preiskava se še nadaljuje.
Oče, ki muči svojo hčer. Državnemu pravdništvu so ovadili trgovca in posestnika
Konstantina Cassaba, turškega državllana, stanujočega v lastni vili v ul. Domenico Rossetti št. 67, ker je, hoteč kaznovati svojo 6letno hčerko zaradi neke malenkosti, držal njeno roko nad ognjem, da |e bila revica vsa opečena.
Zaradi goltafije. Vsled ovadbe tvrdke De Angeli, ki ima trgovino z likerji v ulici Valdirivo št. 33. Je bil aretiran težak Ferd. Carozzi, star 34 let, doma iz Vidrra, ki |e bil uslužben pri tej tvrdki. C rozzi je že prej enkrat zagrešil neko tatvino, a mu 'e tvrdka odpustila stvar. Pred par dnevi pa Je ponaredil tvrdkin pečat in Je tako ponaredil neko nakaznico, na katero so mu izplačali na račun tvrdke od Imančne ekspoziture K 140
Samoumor. Lekarnar I*an Lazzarini, star 40 let, stanujoč v ul. Felice Venezian Št. 30 |e izpil snočl precejšnjo množino kar bolne kiseline. Zdravnik rešilne postaje je bil sicer kar najhitreje na licu mesta, vendar oa Je bila njegova pomoč prepozna, kajti Lazzarlni je medtem že izdihnil. Vzrok sa moumnru ni znan.
Pretil ladjinemu častnika. Včeraj je bil aretiran 19ietni mornar Bruno Grego s Trsta, ker Je na krom ladje France sca A A. grozil s smrtjo drugemu častniku ladje g Josipu Perco.
Osumljen tatvine. V minoli noči Je bil v kavarni „Diana" aretiran 20 etnt brez poselnl pek Joslo Švara iz Komna, ker |e igral »mavši". Dogali so potem, da ga iŠie pn>ici|a, ker |e na sumu, da le ukradel svoto 122 kron v pekarijl Luigi Hiilebrand sinovi v ulici S. Lazzaro št. 13. kjer je bil nekai časa zaposlen. Pridržali so ga v zaporu Pri nJem so našli 38 kron.
Društvene vesti.
Tržaška sokolska župa.
Redna telovadba vaditeljskega zbora se to soboto ne vrši.
NAČELNIK.
Veselični odsek tržaškega „Sokola"
ima nocoj ob 8.30 v društvenih prostorih svojo sejo.
Tržaški .Sokol", odsek v Barkovljah in Skedenj ko društvo prirede v soboto, dne 30. t. m. pešizlet za naraščaj v Orlek. Zbirališče ob 8. zjutraj pred .Narodnim domom44, povratek do 4 popoldne. Vsakdn naj prinese seboj kak prigrizek in vsa| 40 vinarjev. — V slučaju, da se isti ne vrši vsled slabega vremena, Je popoldne običajna telovadba.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev
ima danes v petek, dne 29 t. m t b 8 zvečer jako važno sejo centralnega odbora. Odborniki in vsi drugi člani centralnega odbora so naprošeni, da se seje gotovo udeleže.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. D i ne zvečer sk >pna vaja za ju ršnji nastop. N'hče naj ne manjka.
Tržaška krajna skupina „Društva pravne zaščite vojaških certifikatistov Avstrije* priredi v soboto dne 7 decembra t. 1. v restavraciji ulica Coroneo štev. 15 povodom 64 letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja koncert z Izoranim vsporedom kakor: šaljiva tombola, Šaljiva poŠta in druge razne zabave. P polnoči ples Shirala bo godba 32 ptšpolka. Začetek ob 8 zvečer.
Č'stl dobiček pripade podpornemu zakladu.
Odbor slov. akad tehn. društva „Triglav" v Gradcu za zimski tečai 1912/13 se je Konstituiral sledeče: predsednik: cand med. Vilko Marin, podpredsednik: stud. ing. Vladimir Mikuž, blagajnik: stud. ing. Franc Kadunc, tajnik: stud. med Anton Go-ričar, knjižničar: stud med. Jože Muster, gospodar: stud« med. Franc Svetina, revizorja : cand. med. Franc Stainol in stud ing. Anton Legat. _
Hm\ del. organizacija*
Člani NDO, plačujte redno članske prispevke 1 Opažamo, da nekateri čiani plačujejo svoje Članske prispevke zelo neredno In to se dogaja celo pri tistih Članih, ki pripadajo skupinam. To je znak, da odborniki skupin premalo pazijo na red. Člani, ki ne pripadajo nikaki skupini, ki so vpisani direktno pri centrali, veliko bolj poznajo svoje dolžnosti: svoje prispevke plačujejo veliko bolj redno, nego Člani, ki so podrejeni skupinam. Prosimo, da se ti nedostatkl odpravijo! Obenem opozarjamo, da tisti, ki
DVOKANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23 25 pritličje.
Na dražbi, ki se bo vršila v soboto, dne 30. t. m. od 9. do 12. dop. se bo prodajalo:
Tromoji z zrcalom, kredenca, omara, miza s križnim podstavkom, pult, ura (regulator), slike, stiskalnica za pisma, kanape, obešalniki za na steno, namizna plinova sve-tiljka, velika množina zlatih prstanov, uhani z demanti in br 1 anti, broške z briljanti, srebrno namizno orodje in druge dragocenosti.
Od 3. do 6. pop.: Ostanki in kosi per* kalov, panama, barhentov, spodnjega perila, blaga za obleke in dragega manufakturnoga blaga.
Nouo Konsumno druStuo
Trst, ul. Lazzaretto vecchio št 31
priporoča svojo gostilno
„Alle iim Stazione"
T -či izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko
in belo vipavsko. G« rka in mrzla jedih.. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
SLOVANI OOBRODOŠLI!
Oblikovana pekarna in slaščičarna
Vinko tak - Trst
Trikratna dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmet© za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in sla&čiče se izdelutejo 8 higijeni£n>tn električnim strojem.
Pekarna in sl-š ičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24
Kruh večkrat na dan ivest različne moke, vse vrsti bUkotov ter prodajo raznih vin n lik rjev v steklenicah
ar i
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične In kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicol6 Stev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12 do I. in od 51/, do 6'/, pop.
M
Slavija
44
vzoj. zaonrov. banko v Prajl
Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine in kapitali)« Kron
115,390 60361. Dividend se je doslej Izpl. K 2,588 081-86.
Po velikosti draga vzajemna za var. nade držav« z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi prod vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trsta
«. CEGNAR, ulica Caserma 12,
TELEFON It 21-47.
I 1
Salon
Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskh del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča s? p. n. gospem
A. ŠEBEK,
lasulj ar, Trst, ulica G. Carducci Stev. 9.
Gualtiero Cozzio
Pano 8u G1«Tanal t
la Torreate 1» (mpreti Chlozzl) Trat
PRVA brusarska :: DELAVNICA 5
La električni motor.
Bogat ijbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje Us.
i
Zdravilno pivo dvojnega kVaSčt Vsi zdravniki ga prlporodaj«.
Ilikovano na ^^	Jt gkjj Odlikovano i
r razstavah.: V^B	8 CL ■ Jr\	: 7 razstavah
Glavna zaloga v Trstu, vla Valdiivo St. 32 — Telefon St. 220I,
Čevljarska zadruga v Mirnu
edina Jugoslo-	Zadruga ima lastne prodajalne:	izdeluje vaakovrit-
vanska tovarna	v Tratu, Barriera vecchia 38 in ne čevlje, ki v lič-
_ čevliev __dei Rettori 1; v Gorici, trg noiti in trpesnoati
_ ijev.	gv Antona 1; v gpiitu, ul. Sta- prekoae vie proia-
v proaajilial Teđio s?eieblaio. rr)R& 8uda. - cene zmerne, vode tuiih urdk.
V vsaki šoli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj sd obrnejo v dobroznano trgovino
JOSIP STRNTIČ, Trst, Piazza Rosario
T
| HEIHHHHH
w i

ii
Telefon Stev. 1974.
Via Economo St. 10.
R. Gasperlni, Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsategakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVĆEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement11
Tovarna, cementa „Po rti andu t Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
s.) zaostali nad 8 tcdiov, glasom pravil ni o več čiani N. D. O. In sicer dotlej, dokler ne poravnajo zaostale članarine.
Lesni delavci 1 V nedeljo ločno oh 10 predpoldne se bo vršil društveni shod lesnih delavcev v društveni dvorani N. D. O ul. sv. Frančiška štev. 2. Shod |e važen. Pridite vsi I
Ćlani NDO naj se obračajo radi vsak krivice, ki se jim pripeti na delu, na strokovno tajništvo NDO. Strokovno tajoiStv« Je vložilo v zadnjem času več tožb na c. kr. obrtno sodišče proti raznim podjetnikom ki so bile vse rešene ugodno, v korist delavstvu.
Delavci mestne plinarne so na svj
jem zadnjem sestanku sklenili, sklicati z ponedeljek občni zbor z dnevnim redom „Volitev novega odbora". V mestni plinarn čaka NDO mnogo dela, kajti velike krivic* se godć slovenskemu delavstvu s strani rav nateljstva. Treba bo nastopiti ostro. To bo naloga prihodnjega odbora skupine.
Centralni odbor NDO. Jutri ob 8 zvečer izredna odborova seja v društvenih prostorih. Ker je seja zelo važaa in nujna, prosimo, da se je udeleže gotovo vsi od borniki.
Skupina tehničnega zavoda .Sv Marko" NDO. V soboto ob 5. popoldne v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu občni zbor z dnevnim redom: „Volite ; odbora".
Prosimo, da se udeleže tega občneg zbora vsi člani NDO tega zavoda.
Delavci tovarne „Linoleum*. V so boto ob 6 zvečer sestanek v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu (blizu „Jadrana") Ker se poda na tem sestanku žeto važno poročilo, je potrebno, da se ga udeleže vs delavci te tovarne.
Delavstvo pri Sv. Jakobu. Daoes ob 8 zvečer bo shod v društvenih prostorih pn Sv. Jakobu. Prosimo odbornike skupin, dt prirede agitacijo, kajti shod je velikega po-meoa
Člani NDO v Skednju naj blagovole plačevati Članske prispevke v društvenen uradu NDO v Skednju (Gospodarsko društvo)
Ustanavljajte podružnice NDO! Kdor želi ustanovili podružnico NDO, naj si obrne na vodstvo NDO v Trstu, ulica sv Frančiška 2. Posebno bi bilo priporočati, d;, bi se pričelo tozadevno gibanje v okoličan sk h vaseh. V kraju, kjer se nahaja 30 članov NDO, se lahko ustanovi podružnica. Torej — delo II_
Porotno sodišče.
Za zimsko porotno zasedanje, ki se prične dne 2. decembra t I., so biU izžrebani sledeči glavni porotniki:
1. Avanzinl Karel Herkulanov ; 2 Ballog Pavel pok. Kristijana; 3. B .rtelj S ećko potr. Josipa; 4. Baschtera Rudotf pok D minika ; 5. Bergmann Ignac Karlov ; 6 Blažič Anton ;
7.	Bohinec Viktor; 8. Brettauer Julij poh. Hermana ; 9 Candolini Heirik Albertov ; 10. Černe Josip Andrej pok. Jakoba ; 11. Čern -goj Karti Ivanov; 12. Czer&y V»ktor Pt-trov; 13. Devetak Angel pok. Šftna; 14. Ferluga Ferdinand ; 15. Fi>cher Maks ; 16. Godfiik Alojz pok. Jerneja ; 17. lottzl JaKoo-Harry Hugov; 18. Gostischa (Gjstiša) Adolf pok. Alojzija; 19 Kaimus Leon pok. Bene dikta; 20. Kaucich (Kavčč) Ignac pok Josipa; 21. Knopp Fran Jos. bar. Kirchwald ; 22. Krali (Krali) Ivan pote. Frana; 23. Kre ševič Anton; 24. Lampe Anton pok E ivardr ; 25. Ltgat Albin pok. Ivana; 26. Lux Martin; 27. Marinšek Fran pok. Andrej- ; 28 Mctllkovitz Mario pok. Andreja; 29 Mklavtc Anton; 30. Mrhar Jakob; 31. Pci tela Viktor Antonov; 32. Pirich (Pirih) Andrej pok. Ivana ; 33. Silla (Sila) Anton ; 34. Štolfa Ivan; 35 Sulzar Lotar Emilov ; 36. VučkovIć Gjorgje Ivanov.
Namestniki: 1. Bonazza Hugcn Isid rjev; 2. Madler Adolf pok. Konrada ; 3 Paiisi vit. dr. Rudolf pok. Josipa; 4 Pascutti Cesar pok. Alojzija; 5. Pepem Josip pok. Ivana ; 6. Piscidlo Vlncenc pok K-jetana ; 7. Rocaldier Josip pek. Josipa ;
8.	Schtavon Oskar pos. Jusipa; 9. Steidiei G?idon pok. Viljema.
*
* *
Za predsednik opravam so določeni: predsednik dež. sodišča viš. sod svet. Miiovčič; viŠ. sod. svetnika dr. Andrich in Carici ter dež. sod. svetnika Minio in d . Stegu.
♦ * #
Dosedaj so določene sledeče razprave:
Dne 2. in 3. decembra: I. Sturm, z. radi uboja. Branitelj dr. Robba.
Dne 5. decembra : Viktor Cuttin, ured nik lista „Coda del diavolo", zaradi žalie^j časti potom tiska. Tožiteljica: „Binca Fnu lana" v likvidaciji. Branitelj ex cff j.
Dne 6. in 7. decembra: Ivan Prešel, odgovorni urednik „Jugoslovanskega Žele zničarja", zastopan po dr. Mandiču, zarad« žaljenja časti potom tiska. Tožitelj: prožn-mojster diž. železnice, Josip Kudermatsch, zastopan po dr. Pangrazlju. Predsedoval b( dež. sod. svet. dr. Stegu.
Vesti iz Goriške.
Važno naznanilo C. kr. okrajno gla
vaptvo claja ua splošno znanje, da so od fcrlra naprej po noči zastražene po vojaštvu ta ž vc jašklau stražami z nabitimi puškami
zavarovane vse važne želežniške zgradbe, katere leže v okrožju goriške posadke in sicer predora in galeriji v Soški dolini, užno od Sv. Ahaca, solkanski most, prehod pod železnico na severnem koncu drž. ko lodvora, predor kostanjeviški in mc st Južne železnice pri Podgori. Po teh zgradbah se «;me|o mud?ti edino-le železniški u»lužherci. Prehod preko železniškega mosta pri P d *nri Je prepovedan. Vojaške straže lmal< ukaz, da streljajo na vsakega ki se ne b' ustavil na prvi poziv, ali ki bi se na sumljiv način ustavljal okolu omenjenih naprav.
Ravno tako prepoveduje c. kr. glavarstvo v Grrid proti strogi kazni zapora od 6 ur do 14 dni|, oziroma preti globi od 2—200 kron relo, nakupovanje in prodajanj* golobov plsmonoš.
Zborovanje goriškega učiteljskega društva se bo vršilo v četrttk dne 5 dec j dvorani „Trgovskega doma" ob 10 pred ooldne. Dnevni red je sledeči: 1) Prcbleir Izobraževanje na dnevnem redu II kon gresa za izobraževanje mladine in mladi-noslovje v Monakovem od 3. do 5 okf. t 1." predava dr. Kari O z v a I d, 2) Predlogi. — Pričakuje se polnoštevilnt udeležbe.	__
Vesti iz Istre.
Iz Dekani. Nas Slovane poznajo naše državne oblasti samo tedaj ko treba dopri n^šati žitve v denarju in krvi. Celo tudi edaj, ko visi nad glavami naših sinov „Damoklelev" meč, se naše oblasti ne morejo otrestiga tiste v mozeg priraslega jim birokratizma, ki dši po duhu iz „raha* Povsod, kjer je obveljal princip enakopravnosti, Je dolžnost vsake oblasti, da svoje ukrepe sporoča državljanom v njih nip-ternera jeziku. Samo pri nas |e drugače vilic geslu: rJustitia fundamentum regne-rum\ — Tudi pod orožje pozivajo naše liudi v tujem jeziku.
Pozivnica se glasi: „Scfort einrucken". Oovek, ki nima te neizmerne sreče, da b» joznal ono edino zveličavno nemščino, do-snaja še le preko druzlh ljudi, da je tr košček papiga njegova spremnica lahko udi — v večnost.
Oni nemški birokrati pa hi si enkra' lahko zapomnili, da tako preziranje Stova-no» ne ustvarja med temi poslednjimi raz položen ja, kakoršnjega si država mora želeti. Enakopravnosti zahtevamo ne samo v vojnem, ampak tudi v mirnem času. Naš«-občine bi morale odločno nastopiti prott takemu preziranju našega jezika. Kar velja za Nemca, velja tudi za Slovana, ker Je nenda prišel vendar enkrat čas, ko bi tudi najbolj zakrknjeni Nemci morali sprevldeti, da z bagateliziranjem Siovanov ne gre več brez nevarnosti za največe interese države.
mF* Artistični fotografični zavod
EZIO de ROTA • TRST
ulica Barriera vecch a 5t 27 (nasprot eha ni Picclola). - Fotografije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravno iz r^ene. Povečanje v ake slike na olje, akvarel ali pastei. Specijaliteta: Ooptsnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K Zavod je » d prt od 8 zjutral do 6 popoldne. Fotografira se ob kakorfnem si bodi vemenu
Anton Mahne, trgovec
Trst, ulica deli'Istra Su 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača.
Priporeča al. občinstvu avojo
trgovino vsakovrstnega koloni-- jalnega blaga
na drobno in na debelo.
Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM !
Kavarna
pri rojanskih obokih
(al Volti dl Rolano) Tel. 19-34
ima na razpolago vsakovrstne liker e ta- in inozemskih tova-ren, !-ladoled in vedno sveže
pivo. Poleg tega ima vsako- _
vrsine slovenske, italijanske, nemške, češke in madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna. Cene zmerne Snaga zajamčena.
Zaloga ta- la iaozem. vin iplrlta Rktrjov h razprodaja na drobno In dnbola
JAKOB PERHAUC
Trst, Via dalla Acque it 6, Trat
(Nasproti Oafft Centrale) VeBk lxbor francoskega Šampanjca, penefih deMii Bih italijaaakih is a vatro - ogrskih vin. Bordeaoa Bnrgundez, renskih rin, Meaella tn Ohiantt. bas, konjak, rasaa fganja ter posebni pristni tropinoree, slivove« in brinjevee. Iadeiki L vrste, dolli is dotičnih krajev. Vsaka aaročba se takoj Is vrti Baspo-b*ja m po povsetja. Omiki sa aahtevo la franko.
Razprodaja Ml pol litra oopr*|. m
■ ■ ■■■■■M	HAL! OdlASI		
4m	MALI OOLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaia 40 stoL Plača se takoj Inser. oddelku.	<m	
Hncnriftirna M IUB- čeS 1 ali P°M«lki»Be iS("e UubpUUIb'ld, Ea pisarno. Vstop tet j. Ponudbe pofitni ptedal 9( 156 2664			
V novi mlekarni^ VJ'
se prodaja ml^ko iz hranj ke^a I. vrste, kruh, svež* iaica. s^ecialiteia Čajno m*sio ic naravui m^d Pr -d»ja Be mleku tudi na debelo po niskih c- nab. 2721
l/iirtiiin m železo, stare kovine • Anton Cerneca, IMipUJcm Trst, nI. Olmo St. 12.	1733
Vnro^nnnriont M hrvateki iQ nemJiri jezik l\Ul CO|JUI»UC" l i&ad trajnega nameščanja
Ceniei e p nudbe pod frfro „Marljiv" na inaeretni oddelek Edini >«ti
2256
Antona Jerkiča naslov: Trst. ul
ulica 7
delle Poste 10, Gorica, Gospoekt
444S
Stari časopisi (papir)
Zgladiti se je v upravi Edinosti*1.
ee prodajo po zelo nizki ceni 1214
Obešala iz medi £ mš
Gaserma 14. Umberto Ceeca, trgovina z ieleznint.
Brivska dvorana, f/™^'?;
Rojana in okolice, se priporoča brivakn d * orana v ulici Montoraino 7. Za dobro po atrešbo Jamči Štefan Vukom*norič, brivec
V novem bazarja
v ulici Beivedere št. 7
se dobi blago po konkureučuih cenah.
Posebno železne kuhinjske posode. porcelan in steklo izakor tudi velika s&ioga igrač.
Za obilen cbiak ne piiporoČa
Efe lLJA NOVELLI
nin » -» • ■
Prave kranjske
klobase
iz samega najboljega prašičevega mesa, vsak drug! primesek izključen, pošilja
F. Oblak
Nova v? s, p. Žiri, kranjsko
■ - L'MJ
ŠTIPAN MIMIOA
trgovina dalmatinskih na
lastnega proizvoda iz Rogaznice pri OmiSa
GOSTILNA v ulici sette Fontane
it. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL deli' Istria št. 14.
Vlae aa debelo ta sa družino v vseh ■ ————— gostilnah. - r
ODLIKOVANA
fržoiko prodojolna obrni
ULICA GI08UĆ CARDUCCI ST. Si
-cazun fazllćn>h izberov naifinejBih moSkih in ž;i --kih obuval po najnižih c anali ae prodajno tuii po Izre lnih conah :
Usnje Bozcfllf 8 trakovi . . . pa K 10-Usnie Boscalf z elastiko . . . . po K 10"— Usnje Boxcalf oblika 0erby . po K 1053 JsnjG Bozcalf z zaponaml Triumph po K 10 50
Enaki it 'lefke 1 E manj. - V se. kov. blago I. vrat?.
Oblike modeme. — Delo zelo trpežno.
H^^^ katere želijo imeti IJ H lil O elegantne angleške Aimilbf kostume, površnike, športne trese, kakor tudi razne francoske toilete in bluze
naročijo iste po meri v prvem Trž. Atelierju
„OLD ENGLAND"
(Narodno podjetje) ulica sv. Nikolaja Št 34, mezzanin.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da
tS" se Je preselil
v ulico Beivedere 57
ter se priporoča za obilen obisk.
Anton Novak, brivec
prej v ul. Sette Fontane 13.
Svoji k svojim !	Svoji k svojim I
mmmmmmmmmmmmm
s Draetnl: fofoirsflCnl %
mcrjss. OteUt c?^-
3 ulloa Ww *4ct. 4« (prtUi^Ja)
miMlka UA. M. M.
Posebnost: Povečanji vnakatoro fotografijo
a*« «d*taMti p. m. ty n]ou unA« (a JU Inrtiji Iom, t**ata«la* «41 anal
fi «uja-
mi(i)i M | »M mm j
■■■•■M
gostTlna
Trst, ulica del Rivo št. 17
toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo.
Doin ;ča kuhinja!
MKZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------
Naitočneja postrežba. ZMERNE CENE.
am
vam
TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI
družba z o. z.
Trst — ulloa Tlzlano Vecelllo štev. 3. — Telefon Stev. 260.
Izleti na vse kraje
z avtomobilskimi žardinijerami z 12 proetori, avtornoiniBKe kopije odprte in zaprte, elegintne, solidne in varne. — Cene zmerne po dogovoru. ririnnHrtn^^r?^cf il itnn

		mmmSr'' ^	
	-r .r 5 ** ~	>	
MICHEliE ZEPPAR Tr8t nlica 8an
***** *	Glovannl 6 In 2
TELEFON štev. 11-85
Podružnica t Zadru.
Zaloga
majolici peči in
StlMMOT
lastnega izdelka.
Edino zastop. torarne majoličnih peći: Carl Mayer*s SOhne, Blansko
Hzfaera plošč
za stene kakor tudi za Štedilnike,
■ ■Jeli«, peti ta4«laa« u trajen	l^rmUJlTo
taAJ aa pite
Pismo iz Sofije.
Razgovor z bolgarskim ministrom notranjih stvari in narodnega zdravja Ljudskanovim.
Skromen in ponižen je pritlični dom z leseno verando, takozvani Battenbergov dvorec, v katerem se nahaja ministerstvo notranjih stvari in narodnega zdravja. V prvih letih svoje vlade je stanoval v tem malem dvorcu knez Battenberg. Ko je Bolgarija po berolinskem miru prenehala biti turški vilajet, se je loteval mladi Battenbergovec težke vloge organizovati to novo državo. Sofija je bila velika vas, vse je bilo iztočno, razmere in ljudje. Trnovsko veliko sobranje je dalo Bolgariji povsem svobodoumno, strogo demokratsko konstitucijo. Mladi knez ni bil kos svoji nalogi. Z njim so se igrali voditelji strank in predvsem ruski generali, ki jih je poslal car v deželo. Kaka ironija je bila to vendar, da so ruski generali uvedli v Bolgariji demokratsko ustavo, o kateii ni smela niti sanjati tedanja Rusija. Ona Battenbergova doba je bila polna protislovij : mlada bolgarska demokracija, nemški knez, ki mu je bilo vse tuje in ki bi najrajše vladal po reakcionarnih načelih svoje hesenske domovine, in s sabljo žvenketajoči, objestni ruski generali, ki so imeli prav malo smisla za zakonodajo in prosvetijeno sodobno upravo.
Na ta prva leta bolgarske zgodovine spominja torej ta skoraj lesena hiša, v ka teri je centralna uprava najvažnejše in najsilnejše balkanske države. Pri nas bi bilo težko najti kakega okrajnega glavarstva, ki ima tako tesne, nedostatne prostore. Hodnik je čakalnica, poleg železne priproste peći visi na steni manifest, v katerem oznanja car Ferdinand Turčiji vojno. V sobi ministrovega tajnika pa visi ogromen zemljevid evropske Turčije: vse to bo odslej bolgarska zemlja.
Minister Ljudskanov je dobro znan tudi avstrijskim Slovanom. Visoke postave je, dolga melirana brada obdaja energično, skoraj marcialično lice. V kabinetu GeŠova je eden najsposobnejših, najvplivnejših. Ukočenost in fadna nepristopnost naših ekscelenc sta tu na slovanskem jugu neznana stvar. Skoraj smo sredi živahnega razgovora.
„Zanima me predvsem, kako se or-ganizuje uprava v osvobojenih krajih,"
„Bolgarska, pravi minister, je strogo ustavna zemlja. Nimam kreditov, da bi za zavzete kraje .nogel takoj imenovati bolgarskih uradnikov. l\er se pa mora v teh krajih takoj uvesti nova bolgarska uprava, pomagamo si na ta način. Bolgarski konzuli v turških mestih morajo prevzeti nove upravne agende. Prejšnji bolgarski konzul v Carigradu je preyzel civilno upravo v Serezu, oni v Odrinu pa upravo v Lozen-gradu. Kakih pet dni po zavzetju kakega kraja ostaja dotični kraj pod vojaško oblastjo. Ako nam nedostaja konzularnih uradnikov, pošilja ao iz Bolgarije naše upravne uradnike, ne da bi drugi zavzeli njih mesto. Vse to je seve provizorično. Povsodi tam, kjer so bili doslej turški mu-tisarifi, uradujejo >e bolgarski uradniki. Kar se pa tiče pravosodja, ni seve sedaj še civilnih sodišč, ampak v zavojevanih krajih sodijo vojaška sodišča. Brž pa, ko bo sobranje dne 1. decembra sklicano, bom zahteval potrebne kredite, da bomo zaraogli takoj stalno imenovati potrebne upravne uradnike. Do novega leta mora biti gotova bolgarska upravna organizacija v zavoj evanih krajih u
„Ali ima pač Bolgarija dovolj inteligence, ki naj zasede vsa ta mesta?*
Da dobro razumemo odgovor g. ministra, predočiti si moramo dejstvo, ki je značilno za bolgarski politični režim. Ako je imenovano novo ministerstvo, odpuščeni so skoraj vsi upravni uradniki in na njih mesto prihajajo pristaši vladujoče stranke. Oni dan, ko nastopa službo novi minister, je ministerstvo v obsednem stanju. „Prijatelji", klienti, agitatorji in priganjači vladne stranke se priporočajo ministru, da bi jiti imenoval na mesto „prijateljev" stare stranke, ki je padla. Vsaka stranka ima svoj štab uradnikov in brž ko je ona prišla na vlado, zahtevajo njeni pristaši, da se jih imenuj j za uradnike. Ti so imenovani, pa le kratko časa uživajo vse ugodnosti vladnih jasel, kajti brž, ko je vlada padla, ie tudi njih usoda zapečatena in prostor morajo napraviti uradni-štvu zmagujoče straiike. To je svoje vrste demokracija, kakoršno imajo tudi Združene države Severne Amerike. Z idejo popolne demokracije je gotovo nespojljivo, da upravljajo nestrankarski uradniki. Ker je pa volitev uradnikov vendar težko izvedljiva, se skuša na ta način uveljaviti načelo, da naj ljudstvo tudi odločuje pri izbiranju svojih uradnikov. Občna in enaka volilna pravica daj a moč v roko stranki, ki jej je naklonjeno ljudstvo, in ta stranka hoče pa imeti svoje uradnike.
Nova Bolgarija, ki bo še enkrat večja, nego sedanja, bo potrebovala mnogo novih uradnikov. Sedaj pa ne zadostujejo več pristaši vladne stranke. Odgovor, ki ga je dal minister na vprašanje, od kod vzame velika Bolgarija svoje uradnike, je prav značilen.
„Jemali jih bomo izmed pristašev drugih strank opozicije, ker vladna stranka nima dovolj inteligence.** V tem izrednem slučaju torej ne obvelja strogo strankarsko načelo.
„Za katere stroke pa bodete potrebovali inteligence drugin slovanskih narodov ?u
„Pri nas nedostaja v prvi vrsti strokovnjakov vseh yrst. Potrebujemo strokovnih učiteljev^ zdravnikov, tehnikov: Upravni uradniki in sodniki morajo biti domači sinovi, to je načelo, po katerem se moramo ravnati brezpogojno. Da bi le vojna srečno končala, potem pa nas čaka ogromno delo, ki je moramo izvršiti v imenu civilizacije. Nikdar nismo pričakovali, da naša vojna Izzove med našimi slovanskimi brati taK entuzlazem In da najdejo naše žrtve toliko sočutja. Ti znaki vročih notranjih simpatij so nas silno vzradovali."
11 i r e c.
Albanija avtonomna?
Pod tem naslovom je poslal gosp. prof. Anton Bezepšek iz Sofije „Slovencu" nastopni veleinformativni opis :
V Plovdivu sem stanoval več let v hiši uglednega in izobraženega Albanca, kristjana, ki je imel svoja posestva v Albaniji. Ker ni mogel zaradi turškega pritiska tam izhajati, se je preselil v svobodno Bolgarijo. Posestva v mestu Korči pa ni prodal, misleč, da v kratkem pridno boljši časi.
Bilo je pred kakimi desetimi leti. V njegovi hiši so se zbrali „prvaki" Albancev, došli začasno iz domovine, da se posvetujejo o bodočnosti Albanije. Pri takem shodu so bili seveda navadno sami med seboj; a drugače so se posamezniki tudi radi z domačini posvetovali o svojih zadevah.
Mnenje, katero sem slišal iz a«t mnogih albanskih prvakov, se je glasilo takole : „Nam Albancem („Skipetarom" — kakor se sami najrajše zovejo) je vseeno, pod katerokoli vlast pridemo, samo da sa rešimo turške suž-nosti". V tem zmislu so pisali tedaj tudi njihovi časopisi, izhajajoči večinoma v Romuniji: v Bukareštu, Frascati in drugod. Dosti albanskih knjig je tiskanih tudi tukaj v Sofiji, kjer imajo Albai.ci svoio tiskarno, svojo šolo, svoje društvo itd.
Onča zborovanja so imeli navadno v Bukareštu. Na njih je bil navzoč včasih albanski pretendent, neki „beg" (bej), s katerim sem se v isti hiši seznanil.
Ta albanski odličnjak je vrlo izobražen, lepe postave, bogat in ugleden med svojimi rojaki, a živi večidel v Parizu, (jrovori več jezikov in je dobro poučea o evropejskih političnih vprašanjih.
Kar se tiče znauja jezikov, v tem oziru so izobraženci med orientalci ne redko pravi Mezofanti N. pr. moj bivši hišni gospodar v Plovdivu je govoril in pisal razven albansko (z latinico), še bulgarsko, nemško, francosko, novogrššo, rumunsko, italijansko in turško. Govoril je tudi angleško, in zdaj stanujejo v Plovdivu dopisniki angleških listov pri njem, tako da ima priliko naučiti se tudi angleško pravilno pisati. To bo vsega devet jezikov. Ta mož ni literat; izvršil je samo v Korči ljudsko šolo in potem nekaj razredo7 v Carigradu.
Ta uvod se mi je zdel potreben, da čitatelji vedo, da mi Albanija ni „terra inco-gnita", a da sem se naučil ne samo iz knjig, ampak tudi iz ust samih Albancev, kar vem o tem narodu.
Albanci se Jele na severne in južne: prvi se imenujejo G e g i, drugi pa T o s k i. Niti eni, niti drugi niso sposobni za samostalno
Dalj« na TIII. strani.
— m SOLIDNO: in : ELEGANTNO
POHIŠTVO SAFAIIT ITAUA
i	■	■ w	TVttT - VIA MALCANTON - TftSV
Mnenje gospoda dr. H. Jofronieffa u Jofiil
Gosp. J. SERRA VALLO
Trst.
Vaše Železnato Serravallovo Kina-vino mi je znano že več let nazaj po dobrih uspehih, ki se jih z njim doseže tam, kjer je treba obuditi tek In povrniti rekonvalescentom moči Še sedaj imam slučajev, ki to potrjujejo in nikdar ne zamudim prilike posluževati se njegovih obnavljajočih moči.
SOFIJA, 18. oktobra 1909.
Dr. M. SOFRONIEFF.
Hr^r* Haj boljše
dunajske in kranjske
KLOBAS
se prodaja
V prekajevalnici - bifeju KLRMClČ
ulica Torre bianca št. 32 in podružnici v Largo Santorio
po najugodnejši ceni. - 12 parov majhnih ali 6 velikih po 1 X.
POZOR KUPCI!
Dne 21. novembra t. 1. je začelo dražbeno j postopanje posestva Elija Predoviča, | veleposestnika In veletrgovca z živino, gostilničarja itd. v Ljubljani ki obstoji predvsem iz renomirane in dolgoletne trgovske hiše, nahajajoče se v neposredni bližini mestne klavnice ljubljanske; v poslopju se nahajajo veliki hlevi za živino in skladišča za meso ter renomirana dolgo let obstoječa gostilna.
Razun tega se proda na dražbi tudi takozvana Židanova hiša v Ljubljani, v kateri je nameščeno že dolgo vrsto let c. kr. poveljniŠtvo dopolnilnega okraja v Ljubljani; poslopje je zelo obsežno in se nahaja v njem tudi zelo renomirana, že dolgo vrsto let obstoječa gostilna pri Židanu.
Končno se prodajo posamezne parcele, ki so deloma namenjene tudi za stavbišče in so raztresene po celi ljubljanski okolici.
Proda se tudi celo selišče, takozvano Predovičevo selo, ki obstoji iz 16 večjih in ' manjših hiš, katerih večina je posebno prikladna za delavske družine in so sploh namenjene delavskim stanovanjem, j Kdor naših čitateljev bi se zanimal za to prodajo, naj se oglasi v našem inseratnem oddelku, kjer mu je na razpolago dražbeni . oklic, v katerem so posamezni objekti in
Specijalitetni predmeti iz gumija
+ Friderik Steindler jL
Trst, ul. Acquedotto St. 12. ^P
tu Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-■g lindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, « parfumi. - Prodaja in popravila galoš z ——— in črevljev za telovadce. ■
z Velika zaloga higijeničnih predmetov
orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja.
3EE3E
31
tt C
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
G^ usto Pilotti fu Gius.
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25.
Riva Pescatori Stev. 14
Specijaliteta: ladijske avetUJke. Posoda in škatlje i* bele in kamno-barvne pločevine.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave).
1
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti".

Pazite olagohotno na ta-le znak pravega : Franckovega : pri
datka za kavo. Varujte se pred ponaredbami ! Poučite tudi Vašo kuh rico, da — pnai na : kavin mlinček: — Tovarna v Zagrebu.
■■ ■■ ■■ ME ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■	Aristide Gualco - Trst
■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ "..'VV ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■<■_■■__ ■■ ■■ ■■ na ■■ aa ■■ ■■	vla S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana tonama cevi In cementnih :: plo& teracou In umetnega Kamna. :: Sprejema T.-akovrstno delo t cementu. Cene smerne, delo tolao.
I
Ceniti na Zeljo zastonj
Svetilke Wiktorin
•m^mmmm brez napeljave. **********
Prenosljiva kamorkoli! Brez stenja! >Te eksplodira v nikakršnem slučaju. Traja večno, kar je več vredno nego vsaka garancija 1
IOO sveč svetlobe za 4 vin. na uro
WIKTORIN & Co, Trst
Postrežba točna. ul. deir Acquedotto 2. Postrežba točna.
.......11"» ■■!!!■ M.....11 mil lil I--------------
KOLINSKO CIKORIJO
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
toplo priporočamo
v korist druibi sv. Cirila in Metoda I
6§9
politično življenje. Manjka jim politične zave sti; odkod bi se pa bili tudi mogli v turSkih zmešanih državnih razmerah te zavesti na-vzeti ? Razven tega jim maDjka še sposobnih voditeljev. Albanski emigranti so sicer večinoma izobraženi ljudje s širokim političnim obzorjem; a takšnih je najti le med kristjan-skimi Albanci, katerih je samo okoli 40%» Vseh drugih 60% mohamedanskih Albancev ni za nobeno samostalno poli'ičao življenje zrelo. K temu pa še prihaja okoli 150 000 Pomakov in Torbežev, t. j. takih mohame-dancev, ki so bili nekdaj kristjani, pa so se poturčili.
G e g i so res junaško pleme, T o s k i ne. Junaštvo se pri njih pojavlja večinoma v bojih proti kristjanom.
„Jaz sem Š k i p e t a r", go?ori Albanec ponosno, kadar hoče poudariti svoje „junaštvo". Kot tek je pripravljen iti vsikdar na pomoč proti kristjanom. A sicer je divji ter ne popušča svojih surovih škipetarskih navad, n. pr. grozne „b e s e", t. j. krvnega maščevanja, na noben način.
O nauku, napredku, svobodi noče niče-■ar slišati; je nemilostljiv proti kristjanom, proti njegovi rodbini in je velik tat premoženja kristjanov.
Vse ozemlje, naseljeno z Albanci, meri okroglo 30.000 m*. Na tem prostoru žive: mohamedanski Albanci in krščanski Albanci. Vseh Albancev je nekaj nad milijon in pol, med njimi okoli 500.000 kristjanov, od kate rih je blizu polovica katoličanov in druga polovica pravoslavnih.
Kar se jezika (govora) tiče, razločujejo se Gegi in Toski tako med sabo, da se komaj razumejo. Pri tem smatrajo Toski sebe za bolj kulturen narod, nego so Gegi. Zaradi teh dveh razlik je med obema plemenoma vedno sovraštvo.
P o m a k i se prištevajo Gegom in tudi sovražijo Toske.
Pomaki, imenovani T o r b e š i, se dele zopet na srbske (v Stari Srbiji), črnogorske (okoli Črnegore) in Da bolgarske (na vzhodni strani Šar Planine). Ta razdelitev je po narečjih, katera oni govorijo, z ozirom na sosedne slovanske jezike. Torbeši so sprejeli mohamedansko vero (t. j. so se poturčili) pred kakimi 150 leti. Potem so se oddelili od svojih bratov po veri, a jezik (narečje) so ohranili jako čist. Torbeši ne žive v dobrih razmerah s kristjani, ali pa samo navidez, kolikor jim je v gmotno korist; sicer pa kot prave „poturice" sovražijo silno kristjane.
Pravoslavni Albanci so prijazni Bulga-riji, Srbiji, Črnigori in Grčiji. O k a t o 1 i-kihse more reči, da so prijazni Avstriji in Italiji, v kolikor upajo pomoči dobiti zdaj od ene, zdaj od druge države. Torej ojihova čuvstva so razdeljena : so poluav8trijci in poluitalijani.
Takšen je torej resnični položaj v Albaniji in med Albanci In takemu konglomeratu, taki zmesi raznih religij, raznih ver, raznih političnih tendenc naj se da avtonomija!
Jako dobro je rekel g. dr. Krek na shodu na Jesenicah, kakor čitam v „Slovencu" dne 16. t. m.: „Albanija je pokrajina, v kateri bi se v slučaju samostojnosti vzdrževal največji nered. Sedaj je Turčija na tem, da se izseli iz Evrope. Mohamedanski živelj se je izkazal, da je popolnoma nesposoben za to, da bi vodil moderno državo. Izgubil je s Turčijo tudi vso državno-tvorno silo za vedno. Ako zahteva Avstrija samostojnost Albanije, b tem zahteva, da v Evropi ostane mala Turčija, kar bi bilo v nasprotju z vsem javnim mnenjem."
Takšna avtonomna provincija bi bila pravo „jabolko razdora" (Zankapfel) med Avstrijo, Italijo, Bolgarijo, Grško in Črno goro. Bilo bi skoraj bolje, da se proglasi za „republiko" s kakim pomaškim ali torbeškim vojvodom na Čelu.
Srbija in Avstrija.
Iz III. poglavja J. Cvijičeve brožur®: „Balkanski rat i Srbija".
Medtem se jasneje vidi politika avstro-ogrske monarhije, ki je sedaj na križpotu. Ona more poskušati nadaljevati imperijali-stično politiko, ki jo je pričela z aneksijo Bosne in Hercegovine, torej da gre dalje proti Solunu. Nam se zdi, da je tako treba razumeti to, kar zahteva Avstrija, status quo, avtonomijo Albanije, in kot da se Še protivi, da zavzame Srbija Sandžak, akoravno ni poslednje srbski vladi uradno javljeno. Sandžak je s Crnogoro vred visoka, krševita in naj-nerodovitnejša pokrajina balkanskega polu-
uporabiti svojo bliiino in svoj ugodni geografski položaj, da do maksimuma razvije svoje ekonomske in trgovske zveze z balkanskimi državami.
Balkanska zveza
Iz 1. dela III. poglavja J. Cvijićeve brožure : Balkanski rat i Srbija.
Srbija bi, kakor tudi ostale balkanske države, še trpela opisana nasilja in zločine. Protestovali bi bili, toda ničesar ne bi bili mogli storiti niti po poboju Bolgarov v Ko-čanih in Srbov v Sjenici in Beranih. Izolirane balkanske državice bi sprejele brez vojske mogoče tudi način, na kateri je Tur čija odbila predlog o avtonomijah. Tako bi bilo, ako bi ne bila med njimi sklenjena krepka zveza.
Ta zveza je sinteza dela mnogih poe-dincev, celih generacij in zlasti kulturnega raz?itka balkanskih narodov. V poslednjih desetletjih se je znatno izpremenilo stanje duhov in narodov balkanskega poluotoka. Oni so Be vse bolj kultivirali, humana zapadnoevropska načela so vse bolj pridobivala balkansko inteligenco, v kateri so ginili ozki šovinisti, in medsebojno sporazumevanje je napredovalo. Vse bolj so uvidevali, da samo s skupno akcijo morejo uničiti oni gnili status quo, stanje stalnih zločinov in nasilj nad krščanskim prebivalstvom. Posebno smo se bali, da se na balkanskem poluotoku zopet ne vmešajo takozvane „najbolj zainteresirane velike sile", posebno Avstrija, in da pride do sporazuma, kakoršen je bil oni v Reichstadtu 1876. in v Budimu 1877. leta. Vse bolj je prodirala v občno zavest deviza: Balkan balkanskim narodom ! Sporazum in zvezo nam je svetovala tudi večina evropskih sil, in ruska in zapadno-evropska žurnalistika. Prvi poskus zveze med Bolgarsko in Srbijo je bil napravljen leta 1904. Tedaj je bila ugotovljena carinska unija in so bile izdelane osnove politične zveze, ki ni mogla biti podpisana radi neso-glašanja v nekih posameznostih. Nanovo se je pričelo intenzivno delati za zvezo 1909. leta, po prihodu bolgarskega kralja Ferdinanda na planino Kopaonik v Srbijo. Balkanska zveza je bila gotova v februvarju tega leta, kakor preje omenjeno; odlične stipula-cije in rešenja so potrjena pričetkom septembra. S skupnim de'oin balkanskih držav, in po svetih nekaterih velikih sil, je torej stvorjen stroj, ki je imel vse pogoje za delovanje in kretanje. Nikdo ni mogel razumao misleč pričakovati, da se ta stroj, obenem pognan v tek, ne bo vrtil. Toda balkan ska zveza ni ustvarjena samo ad ho c, le za to vojno. Upoštevali so se tudi dogodki, ki morejo nastopiti po balkanski vojni. Dalje, sklenjena je za daljši čas in ima večjo vrednost, gotovo važen historijski značaj za razvoj balkanskega poluotoka. S Bkupno krvjo balkanskih narodov, ki se sedaj obilno preliva, se balkanska zveza še bolj utrdi. Dela se na to, da izgine pregraja med Srbi in Bolgarski 30 stvarno en narod.
&A$ & ¥ *
—	V počeščtnje spomina pok. Lana Knausa [e daroval g. dr. J jsip Abram dijaš-ke:nu podpornemu društru 15 K. — Gosp. Andrej' Kljun iz Sv. Ivana {e daroval moški podružnici CMD v Trstu 10 K in dijaškemu podpornemu društvu 10 K. — Ga Katarina Gorauc, bivša vdova Mlač, iz Lokve, je darovala mošsi podružnici CMD v Trstu 3 K. Denar hrani predsednik.
—	Za moško podružnico CMD v Tr tu hrani dr. Wilfan iz kazenske poravnave Fran Bratoš c. Herman Siuckler plačanih od slednjega K 20.
—	Za u:ila novi šoli pri Sv. Jak bu nesto venca na grcb učiteljevega očeta so darovali učenci neke šole K 2570. — Uradniki I. skupine za oktober in november K 74 89 — Srčna hvala I
—	Gospa J. G. B. je darovala 9 m blaga za otroke v otroškem vrtcu v Škedirju. Posnemajte darovalko.
Ugodna prilika za nakup!
Dne 21., 22., 25., 26., 28. in 29. novembra t. 1. in dne 2., 3., 5., 9., 11., 13. ter 16. decembra t. 1. vsakokrat ob 9 dop. se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani obširna Predovičeva po se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem so-
otokar *Nj^ga"ner more "niti ~Avatro-Ogrska kot diSču v Ljubljani obširna Predovičeva . i	r i	i- _ __.^'nneccfiia in cirpr v Linhliani lezeca. za
takega potrebovati. Dalje je v njem čisto srbsko prebivalstvo. Služiti jej more torej samo kot podlaga za nadaljna osvajanja. Ako bo prišla s takimi zahtevami po vojni, bo imela Avstro-Ogrska proti sebi ne samo Srbijo in Ornogoro in ostale zavezne balkanske države, temveč tudi Rusijo, a verjetno je, da
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Prevoz mrličev na vse kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine St. I70*s T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETlC v Skednju.	Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksnrjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi'predmeti so stalno na razpolago." Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H. Š T I B I L J.
NOVO! H Najboljše 1912. W NOVO!
Novoletna šaljiva dopisnica
N. d. p. štev, 526081.
kakor je še ni bilo. Vsaka dopisnica najboljša, nedosegljiva, humoristična, senzacijonalna. Vsaka, tidi najmanjša pošiljatev je dobro sortirana in vsaka dopisnica v zavitku.
Mi imamo edfnl razprodajo.	Iščejo se zastopniki povsod.
Habighorst & Co., Bochum i. W.
10 orig. vzorcev proti vpošiljki 0*75 K. 25 komadov K 1'— 50 „ „ 1-75 100 „ „ 3 -
Poštni predal 149.
Povzetje 40 vinarjev več. — Sprejema se za plačilo znamke vseh dežel sveta.
posestva in sicer v Ljubljani ležeča, za trgovino z živino renomirana trgovska hiša (tik poleg klavnice) z živinskimi hlevi in skladišči ter z gostilno in znana Zida-nova hiša ter 16 najemninskih in delavskih hiš v bližini električne železnice v Mostah (v Predovičevem selu) in obširno
Se katero drugo od velikih sil. Jaz ne veru- zemljišče.	. .
jem, da je Avstro-Ogrska sposobna za tako Skupna vrednost vseh nepremičnin je imperijalistično politiko, ki j j nasprotuje tudi J K 1,321.156 66, najmanjši ponudek znaša večina njenih narodov; radi tega bi imela v'K 1,253.610'—. Prodajala se bode vsaka slučaju vojne akcije notranjih neredov. Mnogo \ stavba, oziroma parcela zase in se daje s je verjetneje, da bo Avstro-Ogrska opustila I tem prilika interesentom za majhno svoto nadaljno prodiranje na balkanski poluotok in | nakupiti lepo domovanje, težila na to, da po balkanski vojni dobi za-j Dražbeni pogoji so na razpolago pri dovoljenje svojih legitimnih komunikacijskih I inseratnem oddelku tega lista in pri okrajnem in ekonomskih interesov. Tedaj bi našla pravo ■ sodišču v Ljubljani, soba št. 16. podlago za kontakte z balkanskimi državami, j Vknjiženi kreditni zavodi so izjavili, da Izginilo bi nezaupanje balkanskih držav proti 1 puste primeren del svojih tirjatev na kilplje-Avstro-Ogrski, in ona bi mogla v polni meri I nih delih posestev še dalje vknjižen.
Alojzij Boik
Trst - ulica Beivedere St 3 - Trst
Trsoolna dellkotes,
kolonialnega blaga in jestvm vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razpošilja se tudi po pošti In do-——— stavlja na dom ——i
Nova narodna
gostilna
ee je odprla
v ulici Fieta št. 29.
Slovanskemu občinstvu so na racpolago
izborna dalmatinska vina
GOSTILNA „AL BEL PASSEGGIO"
v Trstu, ul. Acquedotto 27.
Podpisani, bivši natakar restavraci:e pri kolodvoru v Divači, hotela Volpich in bivši solastnik kabareta Mašim, naznanja, da j« prevzel vodstvo dobroznane gostilne
AL BEL PAS3E3G10
v Trstu, ul. Acquedotto 27.
Toči najboljša vina: furlansko, istrsko in kraški teran. Prodaja mrzla in gorka jedila. Domača kuhinja. Cene zmerne.
Priporoča se cenjenemu občinstvu, udani
Domenico Boschetti, voditelj.
Gostilna je odprta do 1: popolnočl.
Skladišče kož barvane, vseh vrst rumene In črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Teečje kože črne in rumene (Bokskalb). ošćiia na najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggianelli
7 Trstu, — ulica S^. Lazara Stev. 17
Slovenska Šiuiljn Josip TrampuS
se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto št. 13, Trst --pritličje.--

£nton Srcigoj, Trst
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo pekamO
s prodajo Jestvin in prodajo kolonlijal-
blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene zmerne, postrežba
Svoji k svojim ! točna. Svoji k svojim 1
Sfllumerla - Buffet
Trst, via Car!o Gliega št. 8,
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo.
Prvovrstno pivo. cccccccccccc:
Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
Bogomil Fino
= == urar in z aiar = =
Trst, ulic£ Vineenzo]
Belimi št. 13 ltursn ume n. &8Tice |
Bogat izbor ar
Trate vrtte, kakor tuli j uaEtoT, p ritano t z dlja-BiBEti in brca dijacas-tcv, leatke leriiiee, alate ] is irebrie u molke. t»e yo konkurenčnih cenah 1
ter vedno sveža gorka in mrzla jedila.
-—- CENE NIZKE. -
Za obilen obisk se toplo priporoča
Jernej Kapić
gostilničar.
Kislo zelje
I. vrste, Skaf 40 kg kron 4'80; 100 kg kron 10'—. Čebula 100 kg kron 7-»0. Kumare. Pošilja vsakemu po povzetju
Ant. Linak, Znojmo (Znaim)
OTLHA H. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
m jo «edai vodi g. HINKO TOSIČ, m dot* vedno sveže pivo, prve vrgte vino-teran* šGrka in mrzla jedila ob vsakem Času.
> a razpolago več sob za prenočišč«
po oi*k3i cen^h. - Priporoča »o za obilen obisk
Trst; ulica Farneto št. 11
priporoča svojo pekari jo. Večkrat as dan svež kruh.
Zaloso moke osnK6 vrste b — prolh mllnoD. —
Vino in likeri v steklenicah. SladŠČice in biSkotini. - Postrežba tudi na doa.
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici"
v Trstu, ulica Beivedere Stev. 30,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellinl it. 7.
gostilno „Al buon Almissan(
v Rojanu, ul. MontorslnO 3,
točilnico vina v Barkovljah
(Bovedo), ul. Perarolo St. 342
(hiša Ščuka).
Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo.
*»n«P M 0> P« n[°J1 tu»«P«ui ■»mfiunp •d «0i|4 iD»w9|Bu« Z|	•["!•?'!
'V 0J9!d *S 'ln '1SUJ.
pefoj*
TL&4fm?qo nmauAvp •• speioduj