Trimesečni poslovni uspeh SOZD Iskra J V letošnjem prvem četrtletju so se nadaljevala neugodna gospodarska Sibanja, ki so se močno odražala že na lanskoletnih poslovnih rezultatih, vendar pa so bile razmere v letošnjih prvih treh mesecih še mnogo težje. Predvsem se je v letošnjem letu močno povečala nelikvidnost, ki je še dodatno zmanjšala aktivnost gospodarstva in tako se je ob letošnjem trimesečnem obračunu pokazal še večji odmik od osnovnih ciljev jugoslo-vanske ekonomske politike, ki je začrtala dinamično rast proizvodnje in izvoza. v SOZD Iskra se je likvidnost |C.U1 različnih vzrokov poslabšala. tia Vsem ie vplivala zmanjšana plačil-). sposobnost in neredno plačevanje I Pfsv, hkrati pa je zamrznitev cen v cen em decembru močno odprla problem, ker gre za delno izgubljanje tržišča. jj^ škarje v škodo predelovalne njrstrije. Poleg tega so se znatno te obresti za najeta posojila in !a nazadnje tudi zmanjšale možnosti Ujemanje novih posojil. Zaradi ^dnH^3116 ^^dne situacije pa so se x. °datno povečale težave pri oskrbi (^jeznimi kvalitetnimi repromate-je še zlasti občutila izvozno V0d .-J-a proizvodnja. Tako proiz-dottef V ^s^ri v Prvem trimesečju ni nai planirane dinamike, predvsem y Zaostal izvoz. |gR. "tnem programu SOZD Iskra za do vj« ; "Ogovorjena letna proizvodnja v !qel\^>0 mrd din (po cenah iz leta No) Uvoz je bil realiziran v višini 19,4 mio USA dolarjev, kar predstavlja le 13 % letnega programa in za 15,3 % nižjo vrednost, kot je bila dosežena v lanskem prvem kvartalu. Prenizek uvoz je predstavljal pereč problem pri proizvodnji še zlasti zato, ker so se pogoji nakupa domačih repromateri-alov še poslabšali in je bil reden potek proizvodnje še bolj odvisen od uvoza. Kljub nizki realizaciji pa so bile v prvem kvartalu že močno izkoriščene možnosti uvoza preko blagovnih kreditov, hkrati pa se močno zmanjšuje tudi uvoz iz naslova kooperacij in kompenzacij. To je toliko bolj pereče, ker so možnosti rednega zvoza zelo nizke in obseg razpolaganja z deviznimi sredstvi še vedno nejasen. višji od lanskega prvega kvartala. Od tega je bilo izven SOZD Iskra prodano za 10,0 mrd din, povečanje glede na lansko trimesečno realizacijo pa znaša 58,9 %. Nabava na domačem trgu je porast-la kar za 85,2 %, od tega nabava izven SOZD Iskra za 96,3 %. V celoti je bilo nabavljeno za 8,4 mrd din repromate-rialov, od tega za 5,0 mrd izven SOZD Iskra. S temi vrednostmi je nabava na domačem trgu močno presegla planirano dinamiko za letošnje leto, saj je bilo realizirano že 29,9 % letne plan- Razširjeno stalno akcijsko konferenco je vodil predsednik Vinko Strgar, na vprašanje komunistov o poslovanju delovne organizacije in ukrepih za izboljšanje stanja pa sta odgovarjala glavni direktor Bojan Klemenčič in njegov svetovalec Ivo Ferkolj. Komunisti Telematike o poslovanju (Nadaljevanje na 2. strani) Konec prejšnjega tedna je v delavski restavraciji Iskre Telematike na Laborah potekala razširjena stalna akcijska konferenca komunistov delovne organizacije, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega in poslovnega življenja občine Kranj in drugi gosti. bila v prvih treh mesecih u^raha le z 19,6 %, oz. v višini 7,4 kvart i ^ Primerjavi z lanskim prvim ^ rialom pa je bila proizvodnja višja de| 2>6%, vendar so pri tem kar 4 ■ Jriie organizacije zaostale tudi za 0 trimesečno realizacijo. ■etnij kv°z je bil zaskrbljujoče nizek. Z rjiUrn planom je bila sprejeta izvozna m eznost v višini 264,4 mio dolarjev, j, tega za 182,8 mio USA dolarjev na vertibilno področje. V prvih treh Prodaja na domačem trgu je potekala pod vplivom velikega povpraševanja po širokopotrošnem blagu, medtem ko je bilo povpraševanje po investicijski opremi zaradi slabše gospodarske situacije nekoliko manjše. Celotni obseg prodaje, ki vključuje tudi menjavo zhotranj Iskre, je dosegel 16,1 mrd din in je kar za 60,7 % S konference komunistov Iskre Telematike. ^ihircelS^ozdoS^T USA dolarjev, od tega za 33,7 Pod dolarjev na konvertibilno tiiio Le še 42 dni do dneva Iskre telnt-i?’to Pa pomeni, daje dosegel ^ ^ izvoz le 15,2 % letnega načrta ^ Konvertibilni izvoz 18,4%. Celotni |Jr je bil tudi nekoliko nižji kot ob tiedf6111 Prvem trimesečju (za 0,7 %), (jj^terT1 ko je bil izvoz na konverti- Čeprav je do praznovanja 4. julija — dneva borca, dneva Iskre le še šest tednov, so organizatorji v Iskri Commerce rešili že vsa pomembnejša vprašanja. Na vrsti so zdaj le še podrobnosti, vse pa s ciljem, da bi bilo v soboto, 30. junija v Zajčji Dobravi pri Ljubljani res vse v najlepšem redu. p° Področje višji za 14,6 %. .°ieg naših jugoslovanskih težav ‘tlele so - močan vpliv na izvoz tudi raz-3e.e, ria zunanjih trgih, kjer prihaja v razvitega zahoda sicer do 3,. ,atSnega oživljanja gospodarstva, L l®rii pa je vrsta dežel Bližnjega kk a’ Afrike in Južne Amerike v leso gospodarskem položaju. Zato Hj 7razmemo ugodno potekal le izvoz Voiii r °d ^ v nekatere dežele v raz-iji : Ujemno nizek pa je bil izvoz v 'tie SEV, kar predstavlja poseben Med drugim je že izdelan načrt prometnega režima. Takoj je treba poudariti, da je prireditveni prostor oddaljen od železniške postaje Ljub-Ijana-Polje le slabih 500 metrov. Prav zato se bodo verjetno mnogi iz bolj oddaljenih Iskrinih tovarn odločili za vlak. Seveda organizatorji niso pozabili tudi na tiste, ki se bodo pripeljali z avtobusi in osebnimi avtomobili. Parkirni prostor bo meril kar 13.000 m2. O kakšni prometni gneči ob prihodu in odhodu udeležencev torej verjetno ne bo govora. Promet bodo urejah organizatorji ob pomoči prometne milme. Jože Smole: Mladim zagotoviti računalniško pismenost !l >J)a bi zagotovili učinkovitost našega gospodarstva in umirili cene na ^em tržišču, smo dolžni v prihodnje nameniti veliko večjo pozornost Zmnju, vsem znanstvenim in izobraževalnim dejavnostim, kulturi in s tem ^širitvi razgledanosti in sposobnosti naših občanov," je na slovesnosti °° 28. pohodu po poteh partizanske Ljubljane dejal Jože Smole, predanih ljubljanskega mestnega komiteja ZKS. >,Kljub velikemu pomanjkanju tujih deviznih sredstev nikakor ne ^emo v Jugoslaviji dovoliti tehnološkega zaostajanja za industrijsko raz-vitimi državami. S tem v zvezi želim še posebej poudariti, da moramo vse ®°riti, da bo naša mladina lahko prišla do mikroračunalnikov in osebnih j_0fnpjuterjev ter da se bodo vse naše šole opremljale s to moderno tehni-To je bistvenega pomena za usposabljanje naše mladine za postopen Pjehod v postindustrijsko družbo informatike. Zagotoviti moramo tako Drnača proizvodnjo mikroračunalnikov kot tudi uvoz. To ni nič manj Pomembno, kot je uvoz nafte, saj gre za najbolj važno naložbo v znanje mladih. . Zavedamo se, da sodobna informacijska in računalniška tehnika postajata vse bolj pomembna vzvoda nadaljnjega razvoja družbe in povečevanja gorilno s ti. Ni možno pričakovati, da bi mladi ljudje lahko prevzeli učin-hvito aktivno vlogo v moderni družbi, če ne bodo že v zgodnji mladosti v neposrednem stiku z mikroračunalniki, kompjuterji in vso moderno formacijsko tehniko, če ne bodo, da tako rečem, računalniško pisme- . Posode, Id jih bomo udeleženci dobili v tako imenovanem paketu so organizatorji že pred tedni naročili v Libojah in bodo torej keramične. Žlica bo lesena, v Iskri Commerce pa so se odločili za nekoliko dražjo. Bo ročno izdelana in lepo rezljana. Razmišljajo tudi o tem, da bi Iskra Commerce prav ob tej priložnosti izdala svojo značko, katere doslej ni imela. Naj še povemo, da bodo pakete pripravljali člani mladinske organizacije iz Iskre Commerce in jih na dan praznovanja tudi delili. V Zajčji Dobravi bo 18 delilnih mest, kar bo gotovo dovolj, dane bi bilo gneče. - Že v enem prejšnjih člankov o pripravah na praznovanje smo zapisah, da bo na prireditvenem prostoru igrala godba na pihala vevške Papirnice. Sestavljen je tudi že osrednji program prireditve. Na njej bosta nastopila tudi pevski zbor, ki ga sestavljajo Iskraši iz Kranja, ter folklorna skupina semiških Kondenzatorjev. V Iskri Commerce poudaijajo, dLa bodo storili vse, da bo tudi ta, uradni del, čimbolj prijeten. Te dni potekajo dogovori o tem, katera dva ansambla bosta igrala ob dveh plesiščih. Organizatorji upajo, da jim bo uspelo pridobiti Dobre znance in Šok ali pa kakšno dmgo, prav tako znano skupino. V Zajčji Dobravi se bomo torej zabavah ob domačih vižah in ob sodobni zabavni glasbi. Med gostinskimi podjetji, ki so poslala svojo ponudbo, so se v Iskri Commerce odločiti za Gostinsko podjetje Vič. Le-to je poslalo najbolj celovito ponudbo. Omenili smo že, da bo skupno 18 delilnih mest za pakete in golaž, lakoto in žejo pa bomo lahko potešili že v 8 paviljonih, od tega kar v 6 Gostinskega podjetja Vič. Gostinci obljubljajo, da ne bomo niti žejni niti lačni in da bo ponudba izredno bogata. V soboto, 30. junija bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji dobre kapljice ; v paketu bo vsak udeleženec dobil liter vrhunskega vina Laški rizling iz ormoške kleti. LD Konferenco je začel predsednik SAK Telematike Vinko Strgar, nato pa sta se s poročili o sedanjem gospodarskem stanju delovne organizacije in o ukrepih za izboljšanje stanja zvrstila glavni direktor Bojan Klemenčič in njegov svetovalec Ivo Ferkolj. Aktualni družbenogospodarski ukrepi, ki izhajajo iz potrebe po stabilizaciji, niso naklonjeni proizvajalcem visoke tehnologije in investicijske opreme, kar so po svoji vsebini tudi telekomunikacijski sistemi. Splošno varčevanje in omejevanje investicij ima za posledico zmanjševanje naročil s strani kupcev telekomunikacijskih sistemov. Manjša realizacija prodaje na domačem in tujem trgu pa seveda povzroča vse bolj zapleteno devizno in dinarsko likvidnostno situacijo v delovni organizaciji. Zraven tega se v Iskri Telematiki prav v sedanjem gospodarskem obdobju odvija proces zamenjave zastarelih izdelkov z novimi, ki bodo konkurenčnejši zlasti na tujem trgu. Ena bistvenih nujnosti za Iskro Te-lematiko je neprestano povečevanje konvertibilnega izvoza, saj si edino na ta način lahko pridobi večje možnosti uvoza določenega še vedno nujnega odstotka repromateriala, predvsem pa opreme in znanja. Vsi ti problemi in tudi dmge težave, ki so povezane predvsem z nedavno zaključeno reorganizacijo delovne organizacije in z nedovršeno konsolidacijo, negativno vplivajo na redno poslovanje Iskre Telematike in vnašajo vanj velike motnje. Tako delovna organizacija v prvem trimesečju letošnjega leta ni izpolnila vseh načrtovanih gospodarskih ciljev, kar bo njeno poslovanje nedvomno kratkoročno še bolj zapletlo. Vendar pa se v drugem trimesečju le kažejo nekatere možnosti za večji priliv deviznih in dinarskih sredstev, kar bo sedanjo situacijo nekoliko omililo. Skratka — za poslovanje Iskre Telematike je značilno, da je v njem začrtana zelo jasna dolgoročna vizija (digitalizacija telekomunikacijskih sistemov, ki bodo zanesljivo konkurenčni na trgu), ni pa popolnoma jasno, kako se bodo glede na sedanje razmere poslovanja stvari razvijale jutri, čez tri mesece in pravzaprav v naslednjih treh letih. To pa je pravzaprav hkrati tudi vprašanje sedanje perspektive jugoslovanskega gospodarstva. Vodstvo delovne organizacije skupaj z vsemi delavci skuša napraviti vse, da bi obvladati zapleteno situacijo in kar najbolj učinkovito premostili sedanjo krizo. V tem smislu so bili sprejeti izredni ukrepi, ki so zaostrili predvsem odgovornost vodilnih delavcev. V samem bistvu ti ukrepi niso ničesar izjemnega, saj so bili že doslej zapisani v različnih samoupravnih splošnih aktih, a niso bili dovolj spoštovani. V zadnjih mesecih pa dobivajo dovolj konkurentno podobo in že prinašajo nekatere pozitivne rezultate v smislu izboljšanja poslovanja, še več pa se od njih pričakuje v naslednjem obdobju. Komunisti Telematike so se na svoji konferenci dogovorili, da bodo v to smer naravnali svoje sedanje delovanje in se v vseh okoljih začeli obnašati v skladu z zaostrenim položajem. Na koncu je predsednik Skupščine občine Kranj Ivan C var izrazil veliko zaupanje v prizadevanja družbenopolitičnih in poslovodnih delavcev delovne organizacije, pozval jih je naj se sanacije sedanjega stanja lotijo z vso resnostjo in odgovornostjo ter jim hkrati zaželel veliko uspeha pri delu, katerega rezultati se morajo do konca leta kar najbolj pozitivno odraziti v izboljšanem poslovanju. Kazimir Mohar Dipl. inž. VINKO VITMAN (sedi) in njegov sodelavec izprototipnedeiamice Raziskovalnega instituta Široke potrošnje STOJAN LOGAR ob razvojni seriji mčunalnikov HR - 84, ki so plod njunega delay (K članku na 3. strani) Trimesečni poslovni uspeh SOZD Iskra (Nadaljevanje s 1. strani) ske vrednosti. Močan presežek pa izhaja le iz izjemno povečanih cen repromaterialom, medtem ko je bila dejanska oskrba z repromateriali zelo slaba. Nekoliko lažje so bile razmere le pri črni metalurgiji. Mnogo težja pa je bila situacija pri barvni metalurgiji, še zlasti pri bakrenih proizvodih. Celotni prihodek se je od lanskega enakega obdobja povečal kar za 60 % in je dosegel 26,0 mrd din. Od prihodkov so se najbolj povečali prihodki s prodajo na tujem trgu in to kar za 79,6 %, kar predvsem izhaja iz gibanja tečaja dinarja. Materialni stroški so se tudi to pot povečali bolj kot celotni prihodek, saj znaša povečanje 62,6 %, dohodek pa je porastel manj in sicer za 57,3 %, ter dosegel 8,2 mrd din. V delitvi dohodka ni prišlo do obljubljene razbremenitve, nasprotno se je ponovno močneje povečal delež za skupne dejavnosti in pogodbene obveznosti. Vendar pa predstavljajo glavno obremenitev dohodka obresti. Te so porastle dva in polkrat v primerjavi z lanskim prvim kvartalom in so dosegle višino 1,7 mrd. din. To pa predstavlja kar 21,3 % vsega ustvarjenega dohodka. Čisti dohodek je bil dosežen v višini 4,8 mrd din, kar predstavlja 58,9 % ustvarjenega dohodka. Od lanskega trimesečja je višji za 50%, njegova udeležba v dohodku pa je upadla, saj je ob lanskem prvem kvartalu čisti dohodek znašal 61,8 % ustvarjenega dohodka. V delitvi čistega dohodka so se sredstva poslovnega sklada povečala za 51,9 % in sredstva rezervnega sklada več kot na dvakratno lansko četrtletno vrednost. Tako je prišlo tudi do dokaj ugodnega porasta akumulacije, ki je dosegla 1,5 mrd din, porast pa je znašal 64,8 %. Če k akumulaciji prištejemo še amortizacijo po predpisani stopnji, predstavlja to 2,3 mrd tako-zvane bruto akumulacije, kar pomeni pomemben dosežek glede na izjemno neugodne gospodarske razmere. Za bruto osebne dohodke je bilo razporejeno 3,1 mrd, kar presega lanski prvi kvartal za 49,7 %. Močan porast je narekovalo predvsemmočno povečanje življenjskih stroškov, kije v istem obdobju doseglo več kot 55 %, vendar pa je porast OD še vedno pod porastom tako J5istega dohodka kot tudi akumulacije. Izgub je bUo precej več kot ob lanskem kvartalnem obračunu. Najvišje so bile v DO Široka potrošnja in to predvsem zaradi zamrznitve cen, ki je privedla do močnih razhajanj med. cenami izdelkov in cenami potrebnih materialov. Tako sta nastali v tej DO izgubi v dveh TOZD in sicer v TOZD TGA v višini 16,2 mio din in v TOZD Elektroakustika v višini 73,8 mio din. Izgubo sta zabeležili tudi obe TOZD v DO Baterije ZMAJ v skupni višini 8,9 mio din. Nadalje je prišlo do izgube tudi v DO avtoelektrika vendar ne v proizvodnih TOZD, izgubo sta izkazali TOZD DES in skupne službe DO in to v skupni višini 21,4 mio din. Skupaj je bilo v SOZD Iskra tako izkazanih 120,3 mio din izgub oz. sedem krat več kot ob lanskem istem obdobju. Zaloge obratnih sredstev so močno porastle, saj znaša porast skupnih zalog kar 71,3%, kar pomeni v vrednosti zalog 11,2 mrd din več kot ob lanskem prvem kvartalu. Glede na to, da se je akumulacija kljub sorazmerno ugodnem porastu povečala le za 596 mio, pomeni to ponovno poslabšanje finančne strukture in močno opozorilo še zlasti, če pri tem upoštevamo tudi izredno slabo situacijo pri teijat-vah in naraščanje neplačane realizacije. Pri investicijah je bil dosežen pomemben porast v primerjavi z lanskim prvim kvartalom, saj so porastle na dvakratno lansko vrednost in dosegle 872 mio din. Vendar pa je bilo s tem realizirano le 9,2 % letnega plana. Povprečno število zaposlenih je po-rastlo kar za 4,4%, s čemer je že doseženo letno planirano povprečje v višini 97,8 %. S tem povečanjem je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta povprečno zaposlenih 32.640 delavcev. Produktivnost meijena z vrednostjo proizvodnje po stalnih cenah na delavca, je tako znašala 7,8 %. Povprečni neto OD na delavca se je povečal za 43,3 % i je dosegel 23,894 din. Trimesečni rezultati SOZD iskra v veliki meri odražajo negativna dogajanja v okolju, kot so neskladje cen, slaba oskrbljenost z repromateriali, splošna dinarska in devizna nelikvidnost, vendar lahko prav Iskra, kot večji gospodarski sistem v okviru lastne organizacije in lastnih sil kompenzira marsikateri negativni vpliv. To je Iskra v preteklosti večkrat že potrdila, glede na zaostrene pogoje gospodarjenja pa postaja prav ta kvaliteta še pomembnejši faktor uspešnega nadaljnjega razvoja in ji bo potrebno posvetiti še več prizadevanj. H.O. RAZGOVOR S SAMOM CEJANOM, SODELAVCEM SIL, TOZD IN DOK Blagovne in storitvene znamke govne znamke? Po eni strani so blagovne znamke pomemben instrument reklame, propagande, ipd., in spadajo med elemente gospodarske konkurence, po drugi strani pa je namen znamke v poslovnem prometu v tem, da služi individualizaciji blaga. Pri tem ne smemo zanemariti tudi garantne funkcije znamke, ki je subjektivno prisotna. Potrošnik namreč ceni lastnosti določenega blaga, zahteva in izbira vedno tisto blago, ki se po znamki loči od drugega. Kako pa so blagovne znamke zaščitene? Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in razlikovalnih znakov Uradni list SFRJ 34/8 v členu 28 definira blagovno znamko kot znak, uporabljen v gospodarskem prometu, ali namenjen zanj, da bi se blago ene OZD ali druge pravne osebe ločilo od iste ali podobne vrste blaga druge organizacije, storitveno znamko pa kot znak, ki ga OZD za opravljanje storitev uporablja v gospodarskem prometu, da bi se njene storitvene dejavnosti SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje specialistično izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: ODLOČANJE O TRŽNEM POSLOVANJU ORGANIZACIJE v času 4., 7.,8.m9.6.1984 Specialistično izpopolnjevanje z uporabo računalnika, spremljevalca sodobnosti, ki bo prvič uporabljen v programu izobraževanja delavcev v mednarodnem poslovanju Iskre, je namerjeno udeležencem 4. zunanjetrgovinske šole v Iskri. Vodenje poslovanja v konkurenčnem bcju je izredno zahtevna naloga. Simulacija odločanja z metodo .Poslovna igra“ bo omogočila, da bodo udeleženci odločali o poslovanju podjetja, spoznali posledice odločitev in jih tudi popravljali. Rezultate poslovanja bodo primerjali s plani poslovanja, ki bodo izdelani za obdobje treh let v naprej. Poslovna igra bo dala odgovor katera skupina udeležencev je bila najuspešnejša pri vodenju podjetja v istih pogojih tekmovanja med enakimi podjetji. VSEBINA: 1. Obrazložitev zasnove igre 2. Oblikovanje politike podjetja in konkretizacije letnih planov 3. Izvajanje simulacije NOSILEC PROGRAMA: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJA PROGRAMA: Bogdan PELC, dipl. ekon. CAS IN KRAJ: S programom specialističnega izpopolnjevanja bomo pričeli 4. 6. 1984 ob 14. poslovni zgradbi DO Iskra Avtomatika, Ljubljana, Stegne. Zaključek seminaija predvidevamo 9. 6.1984 ob 14. CENA: V ceno 6.700 so vključeni vsi stroški izobraževanja. Za navedeno ceno bodo TOZD, prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 31. 5. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trgjevolucije 3, Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o vsebini izpopolnjevanja lahko dobite na tel. št.: 061/: 22- 212. nosti druge OZD. Kot znamka se lahko zavaruje vsak znak, ki izpolnjuje osnovno nalogo znamke, da je dovolj distinktiven in da je primeren za ločevanje blaga, oz. storitev, npr. slike, izrazi, vinjete, napisi, šifre in njihova kombinacija. Ali kot znamko lahko zavarujemo vsak mak? Ne. Kot znamko ni mogoče zavarovati znaka, ki ni primeren za ločevanje blaga, oz. storitev v gospodarskem prometu, blaga, ki označuje izključno le vrsto blaga, namen, čas in način proizvodnje, kakovost blaga, ceno količino, težo ipd. (deskriptivni znaki), in znaka, ki je sploh v navadi za označevanje posamezne vrste blaga, oz. storitev v gospodarskem prometu (svobodni znaki). Prav tako ni mogoče kot znamke zavarovati znaka, ki vsebuje take napise ali podatke, ki bi utegnili ustvariti zmedo v gospodarskem prometu, zlasti pa spraviti v zmoto potrošnika glede porekla blaga, oz. storitev, znaka, ki nasprotuje morali, ali znaka ki prikazuje ali posnema uradni znak ali „punco“ za kontrolo in garancijo. Tudi znak, ki je istoveten s preje zavarovano znamko koga drugega za isto vrsto blaga, oz. storitev, oz. ki je podoben prej zavarovani znamki druge organizacije za enako ali podobno vrsto blaga, oz. storitev, če bi taka podobnost mogla spraviti po- Kako pa je z mednarodno registracijo znamke? V primeru mednarodne registacije znamke se njena zaščita ravna po nacionalnih zakonodajah držav pogodbenic. Nosilec zaščitene blagovne znamke sme to označiti na izdelku z R, nezaščiten znak, ki je uporabljen kot blagovna znamka pa z TM. In kako je z zaščito znamke? Znamka je izključna pravica, zaradi tega se za njeno kršitev šteje vsako dejanje tretjega s katerim posega v zaščiteno sfero znamke, kot, npr., neupravičena uporaba, posnemanje z enakim ali zamenljivim znakom, če je tak znak uporabljen za isto ali podobno vrsto blaga ali uslug. Pravica znamke spada kot ostale pravice industrijske lastnine v pravo gospodarske konkurence. Razpolaganje z novimi izumi, ki so tretjim nedostopni, z industrijskim oblikovanjem, oz. privlačnimi znamkami so sredstva za pridobivanje potrošnikov, za poslovni uspeh in za povečanje dohodka. In kaj se zgodi, če neki gospodarski subjekt, pravico znamke krši? Kadar je kr šena pravica do znamke, sme upravičenec zahtevati, da se kršitelju prepove nadaljnje kršenje in zahtevati odškodnino po splošnih pravilih premoženjskega prava. Za razliko od patentov, vzorcev modelov pravica do znamke časovD ni omejena. Pridobi se z dnem vpis^ register znamk, velja pa od dneva vl°' žitve prijave za priznanje. In kakšen je postopek za prid0*’1 tev in registracijo znamke? Kot velja za druge pravice indusiflj ske lastnine, je treba tudi za prid00 vanje znamke vložiti pismeno pnjaV _ pristojnemu državnemu organu, ve dar z razliko, daje mogoče z naciofl31 no prijavo pridobiti mednarodno tl gistracijo. Madridski aranžman o n16 narodnem registriranju tovarniških trgovskih znamk namreč omogoča, “r si pripadniki vsake države pogodben ce lahko zagotovijo v vseh druga1 državah, ki so članice tega aranžma11' varstvo svojih znamk. Registracija ^ opravi pri Mednarodnem uradu 2 varstvo industrijske lastnine s posred^ vanjem administracije države izvora, našem primeru ZZP. Opozoriti P" moram, da se tako podelitev, obseg zaščite ravna po nacionalne16 pravu države pogodbenice. Po času vložene prijave Zveznem6 zavodu se ravna prioriteta napr^r eventualnim kasnejšim prijavam za15 znak in za enako ali podobno vr$ blaga oz. storitev. m^ Na današnji stopnji razvoja pripada prav tako kot industrijskemu oblikovanju tudi blagovnim znamkam pomembna vloga. Z znaki in drugimi zunanjimi blagovnimi znaki označeno blago omogoča potrošniku med ponujenimi predmeti selekcijo tistih, ki ustrezajo njegovim potrebam, okusu in jih spozna po znakih, s katerimi so označeni. Zato so blagovne znamke pomembna sestavina poslovanja danes; v Iskri se s tem področjem ukvarja Služba za industrijsko lastnino, ki deluje v okviru TOZD INDOK. Zato smo se za razgovor na to temo obrnili na Sama Cejana, ki seje našemu vabilu ljubeznivo odzval. Kakšen je torej pravi pomen bla- ločile od enakih ali podobnih dejav- Ocenjevalna komisija je bila natančna. TEKMOVANJE KOVINARJEV SEVERNO PRIMORSKE REGIJE Prvo in drugo mesto spet v Avtoelektriko Toliko strokovnjakov, med njimi sta bili le dve ženski, kolikor se jih je zbralo prejšnjo soboto zvečer v dvorani novogoriškega hotela Sabotin, se zbere le malokdaj, ali točneje, enkrat letno. Torej, preidimo k stvari! trošnika v zmoto. Ali pravica do znamke torej izključile pravico drugih organizacij do uporabe določenega znaka? Ne. Pravica do znamke ne izključuje pravice drugih organizacij, da uporabljajo v gospodarskem prometu enak ali podoben znak za zaznamovanje blaga, oz. storitev druge vrste. Zbrani so bili tekmovalci kovinarji iz vseh štirih severno-primorskih občin — Ajdovščina, Idrija, Tolmin, in Nova Gorica, na zaključnem večeru 9. delovnega tekmovanja. Okrog 178 jih je bilo iz Iskre Nova Gorica, Iskre Idrija, Vozil, Kobariškega TIK-a, Gostola, idrijskega Kolektorja, rudnika živega srebra, iz ajdovskih TOZD itd. Poleg njih še ocenjevalne komisije, strogi kontrolorji, merilci, sodniki itd. Skratka, nabito polna dvorana orodjarjev, brusilcev, rezkalcev .strugarjev, ključavničarjev, varilcev, avtomehanikov, livarjev — tekmovalcev in malo prej naštetih spremljevalcev delovnega tekmovanja. Boris Birsa. Skratka, treba je bilo prikazati spfet. nost, iznajdljivost, izkušenost, Tako kot pri drugih pravicah industrijske lastnine je tudi pri znamki prisoten element ekskluzivnosti — t.j., da ima nosilec pravice do znamke izključno pravico uporabe te znamke v gospodarskem prometu na svojem blagu, oz. za svoje storitve. Ta izključna pravica pa zajema, seveda tudi pravico upravičenca do znamke, dajo uporablja na sredstvih za pakiranje, prospektih, katalogih, ipd. Upravičenec do znamke pa lahko s pogodbo (licence) odstopi drugi organizaciji pravico do njene uporabe. Novejše zakonodaje zahodnoevropskih držav so zelo poostrile pogoje za odobravanje zaščite znamk. Kot znamka se tako naprimer ne more zavarovati beseda, ki ima v kateremkoli jeziku pomembno zvezo z izdelkom za katerega se uporablja. Beseda ISKRA torej ne more biti znamka za avtomobilske svečice. Prav tako ni mogoče zaščititi nesmiselne kombinacije črk in številk ipd. Tekmovanje je potekalo že kar po ustaljeni praksi. Treba je bilo odgovoriti na zahtevna vprašanja iz samoupravljanja, varstva pri delu in stroke, za katero je kdo tekmoval, sobota pa je bila namenjena praktičnim vajam, izdelati izdelek kar najbolj točno in po merah, ki so bile označene na risbi. čnega in praktičnega dela je zmagovalca. Iz novogoriške Iskre — Avt°® lektrike se je letos prijavilo 8 tek®1 valcev, in sicer: orodjarji — Damj Terpin, Evgen Besednjak in Marj Penko, kovinostrugarji - Pran:. Vitez, Iztok Vidrih in Jože Černič brusilca Dušan Mozetič in Boris Birs' Iz idrijske Iskre pa se je tekmovanj udeležil Pavel Gnezda v tekmovanj varilcev. P tor6) delo) vse tiste sposobnosti, ki jih na — ^ nih mestih vsaki dan niti za tre nul ne more pogrešati nobeden od našt6 •ti 1-1 rw-xVlir»/»X7 17 t.60^ tih poklicev. Seštevek točk iz teon^ dob £ Sitv »let »o.- Poli M)V ž»c: »lOi to Odlično sta se uvrstila oba brusil iz Avtoelektrike. Dušan Mozetič ^ la zmagal, Boris Birsa pa je osvojti drugu mesto. Ti dve odlični uvrstitvi P |strjj omogočata udeležbo na republiške cq , tekmovanju, ki bo letos v Kamiuk • ko Sposobnosti teh dveh strokovnjake tkj. nam niso neznane, saj jih ne potijup. ; dot le na delovnem mestu, pač pa sta obl priborila pravico že večkrat tekmo’ Dušan Mozetič. na republiških in celo zveznih teku1 vanjih, zato ne dvonumo, da se boS‘ tudi pa republiškem tekmovanj (Nadaljevanje na 3. stran1 ^c: % Mi Mi = B ^ o ^ ^ ^ 'A q ^ ^ V «* ^ ........................................................ *—» \ ^r O *B B ^ 'S, ^ ^ ~- W Er. in 10 v o- »• i ^OKa potrošnja Hišni računalnik ^Made ih Vougoslavia« bo nosil Iskrino zvezdo f0 li- li1 »■ Izdelovali ga bodo v Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu — Letos Pnih 500 kosov — serijska proizvodnja v začetku prihodnjega leta — Cena bo primerljiva s ceno barvnih TV sprejemnikov — Naprodaj bo na trgovskih pultih — Zelo široka uporabnost hišni računalnik? je;' 7ni računalnik (v svetu ga imenu-tiai« udi »home“, ,Jiobby“, „perso-^.computer) je majhen računalnik, PJ n na osnovi 8-bitnega mikro-Ijgj. tSorja ( v zadnjem času se pojav-VsjL ^di 16-bitni). Skupna značilnost x ,Jen računalnikov je da imajo 16 (Id, 4 tisoč zlogov RAM spomina lahjf ~ to je spomin, v katerega Sram0 sProti vpisujemo in čitamo pro-ZdH e. ki se ob izklopu izgubijo), kot ,JPork?- sPominsko periferno enoto tizTv^-i0 auiIio kasetofon in za pri-v sprejemnik. te:, ^nnje že enega od računalniških lalij/ov (ponavadi BASIC), v katerem pa 0 sami pišemo programe. Možno (Lje tudi priključiti gibki disk feZPV tiisc), pisalnih (printer) in pro-tiču mortitor- Značilno za vse te gtJ^nike je, da imajo močno pro-lo sk° podporo — to je veliko števi-^u'3°ra^niških programov (TV igre, W) e^ence’ zasebni finančni obra- Med najbolj znanimi proizvaj alci teh računalnikov v svetu (ki jih je že • toliko, da bi jih težko sploh evidentirali) se pojavljajo imena Sinclair (z naj cenejšimi modeli ZX 80, 81, SPECTRUM.. .), VIC 20, PET, APPLE, ATARI itd. Naštete osnovne značilnosti računalnikov, ki se jih je pri nas oprijelo ime „hišni“ seveda ne povedo vsega, kar bi o sicer zmogljivih pripomočkih lahko povedali; mnenja smo pač, da v Iskri skorajda ni več človeka, ki bi mu bilo to področje še popolnoma tuje. ISKRIN HIŠNI RAČUNALNIK BO IZDELOVALA ŠIROKA POTROŠNJA Prav zaradi uporabe računalnika, ki je v prvi vrsti namenjen za osebno rabo, za tipične „širokopotrošne na-mene“ torej, je bila odločitev Široke potrošnje, da v svoj proizvodni program uvrsti tudi tovrsten izdelek popolnoma logična. Že pri snovanju hišnega računalnika (ki ima danes i0ui rač.umlnik HR - 84: profesionalna tastatura z vsemi YU znaki omogoča Strajno delo brez prekinitev, kar še posebej ustreza zahtevam šolstva. ^nzo in drugo mesto spet v Avtoelektriko '(Nadaljevanje z 2. strani) dob '5° odrezala. Za tokrat čestitke in t^P^želje za visoko uvrstitev tudi v postni govornik pred razgla-nj jj? rezultatov in podelitvijo prizna-’ “iplom in nagrad je bil predsednik Ho. °. inskega sveta SZDL za sever-fo^timorsko regijo Marjan Tavčar, hiti ^ ie vetik pomen takih tekmo-koy Povedal: ,,To, da se delavci ?'3cr lz ronoglh delovnih organist i ^omo-primorskih občin že v^.? let srečujete na delovnih tekmo-l^1. je prav gotovo svojstven odraz S](0.1111 organiziranosti, ki jo je kovin-žo Izdelovalna industrija dosegla v P°tiarstvu vaših občin. Mislim celo, ptj”6 bi smelo zveneti pretirano, če bi i strj: našo kovinsko-predelovalno indu-cq ° ^ prispodobo krstili kar s kraljico n h^11111 industrijami, saj se lah-)v tl;i. . na^a z vrsto pohvalnimi prilas-ta j00lle_ena naših dohodkovno najpro-S' gospodarskih panog, id jo 0 taCjj J.e sorazmerno zgledna organi-0 111 storilnost dela, ponaša se z fa ^ ^^opnjo inovativnosti pri delu, je ^ MiJ™no Uvozno usmeriena in ima i) 3110 tehnično opremljenost1*. Ob koncu je vsem, posebej pa najboljšim čestital k doseženim uspehom in pozval na jubilejno 10. tekmovanje prihodnje leto še več tekmovalcev iz delovnih kolektivov. Za zaključek pa še_ drobna, a pomembna zanimivost. Že uvodoma smo zapisali, da sta bili med tolikšnim številom moških strokovnjakov tudi dve ženski. Da, jo sta bili tekmovalki, kot gostji seveda iz Pulja, iz delovne organizacije Uljanik, ki sta se med 24 varilci v postopku MAG pomerili v varjenju. Obe sta dosegli zelo dober rezultat, saj sta za zmagovalcem zaostali le za nekaj točk. Izven konkurence je nastopilo še nekaj kovinarjev iz te velike puljske delovne organizacije ter nekaj delavcev iz italijanskega Tržiča (Monfalcone), saj ima s tamkajšnjim sindikatom občinski sindikalni svet Nova Gorica tešne stike. Tako je za nami še ena uspešna delovna manifestacija, ki pa za vse še ni končana. Tu mislimo predvsem na zmagovalce in drugo uvrščene, med njimi sta tudi Iskrina brusilca Dušan Mozetič in Boris Birsa, saj jih čaka še težja delovna preizkušnja, republiško tekmovanje kovinarjev. Marko Rakušček oznako HR — 84) je bila osnovna zahteva, da mora biti aparat primeren za najširši krog uporabnikov in naprodaj na pultih trgovin, kjer prodajajo tudi, denimo, televizorje, sesalnike, kavne mlinčke ... In izdelek, ki bo kmalu v redni proizvodnji to prav gotovo tudi je. Gre za aparat, ki smo ga v našem glasilu že napovedovali. Osnovna ideja za tovrsten izdelek je izvirala iz ljubiteljskega dela članov ljubljanskega mi-kroračunalniškega kluba, ki so si izdelali kar uporaben pripomoček in ga poimenovali „Abacus“. Nadaljevanje teh prizadevanj pa je potekalo že v Iskri, v tozdu Raziskovalni institut Široke potrošnje, kjer so z razvojem nadaljevali in preko modela z oznako HR — 83 (ki nikdar ni dočakal serijske proizvodnje, saj ga je razvoj prehitel že v laboratoriju) slednjič skonstruiran popolnoma nov moderen računalnik HR — 84. Razvoj programskega dela računalnika pa je izredno zahteven in mu v Raziskovalnem institutu Široke potrošnje niso bili kos sami. Zato so se povezali z Visoko tehniško šolo v Mariboru in skupaj razvili programski del novega računalnika. TEHNIČNE LASTNOSTI RAČUNALNIKA „HR - 84“ Osnovna značilnost hišnega računalnika HR — 84 je, da je grajen modulno, to je na „enojna evropa** karticah. Ža ta koncept so se v Široki potrošnji odločili zaradi kasnejše enostavne razširljivosti sistema, ki bo tako mogoča brez poseganj v fizično konfiguracijo sistema. Druga značilnost računalnika je, daje tastatura ločena od samega računalnika zaradi lažje uporabe in enostavnejše in cenejše izvedbe ohišja računalnika. Osnovno konfiguracijo računalnika sestavljajo tri plošče na osnovnem vodilu, ki dopušča skupno sedem vtič-nih kartic. Usmerniški del je izdelan tako, da ga pri dograjevanju sistema ne bo potrebno spreminjati. Procesoreka plošča CPU: Na tej plošči je procesor Motorola 6809 s periferno enoto za povezavo s tasta-turo, kasetofonom in zvočnim izhodom in EPROM pomnilniki 16 kbytov z vpisanim sistemskim programom in Basic interpreterjem. Spominska plošča: Ta plošča vsebuje 16 kbytov dinamičnega RAM spomina s samostojno osvežitveno logiko. Video plošča: Ta plošča vsebuje 2 kbyta statičnega RAM spomina in s svojo logiko omogoča, da se vsebina tega spomina pojavi na zaslonu TV sprejemnika. Lahko generira vse alfanumerične znake vključno z jugoslovanskimi (č, č, š, ž, d) znaki. Na zaslonu prikazuje 24 x 40 znakov, kar dovoljuje, da lahko te znake preko modulatorja pošljemo na TV sprejemnik. Vsebuje tudi semigrafične znake, kar omogoča izdelovanje TV iger. Tastatura vsebuje YU znake in je kodirana po jugoslovanskem standardu (po A SC II). Izdelati j o je mogoče z dodatno numerično tastaturo ali brez nje. Izdelana je iz profesionalnih tipk, kar omogoča dolgotrajno delo in velike obremenitve, ki so posebej značilne za šolsko uporabo. Ohišje računalnika je izdelano iz dveh delov. Računalniški del vsebuje tri osnovne kartice sistema, vodilo za možnost razširitve na sedem kartic, usmerniški modul, zvočnik in modulator. Vse to zaseda nekaj več kot polovico prostora, ostali prostor pa je namenjen kasnejšim razširitvam. Tastatura je ločena in povezana z računalnikom z večžičnim kablom. Računalnik v tem ohišju bo uporabnik lahko sam razširil z dodatnimi vtičnimi enotami kot so: vmesnik (in-terface) za printer, vmesnik za gibki disk, vhodno-izhodna kartica, gibki disk 5“. Vse naštete enote pa bodo seveda del Iskrinega proizvodnega programa. KAJ ZMORE RAČUNALNIK HR -84? Pri razvijanju sistemskega programa računalnika so imeli konstruktorji pred seboj zahtevo, da mora biti računalnik uporaben tudi na osnovnem strojnem nivoju; to je izredno pomembno za tiste, ki si želijo pridobiti znanje na nivoju mikroprocesorja. Računalnik ima zato zelo močan MONITOR, la omogoča neposreden dostop do vseh spominskih lokacij, do vseh registrov procesorja, omogoča spreminjanje vsebine, izvajanje programa na strojnem nivoju, prekinjanje, koračno izvajanje in disassembliranje. BASIC interpreter omogoča progra- ,JDrobovje“ hišnega računalnika: lepo je razvidna modulna konstrukcija, ki omogoča nadaljnje razširitve glede na želje uporabnika. Osnovno konfiguracijo računalnika, ki ima danes 16 k pomnjenja, je zelo preprosto možno razširiti na 32 k čistega uporabniškega spomina. Maksimalno pa bo možno širiti pomnilnik do 40 kbytov. Zlasti za šole, pa tudi za druge ljubitelje bo zanimivo, da bo mogoče dodatne kartice izdelati tudi doma, v „lastni režiji" in tako na preprost in cenen način razširiti uporabnost računalnika. miranje v jeziku BASIC; interpreter je hiter, zmogljiv, z vsemi osnovnimi funkcijami in ukazi in omogoča povezavo in uporabo podprogramov na osnovnem strojnem nivoju. Razvijalcem je bilo znano tudi dejstvo, da imajo začetniki pri programiranju nemalo težav, zato so omogočili popravljanje in urejanje programa na celem zaslonu preko celega programa. Tako močan EDITOR seveda bistveno olajša delo začetniku in izkušenemu programerju. Serijska proizvodnja v letošnjem letu najverjetneje še ne bd stekla, vendar je že zdaj možno napovedati najmanj 500 izdelanih računalnikov, morda celo nekajkrat več. Izgleda, da večjih zadržkov za proizvodnjo ne bo, daj bo delež uvoženih komponent majhen in se bo najverjetneje pokrival z lastnim izvozom. Nekaj računalnikov je namreč že na testiranju v tujini in vse kaže, da bo HR — 84 našel mesto tudi pri tujih kupcih. Mikroprocesor 6809, ki ga izdeluje Motorola, najverjetneje ne bo uvrščen v proizvodni program Iskrine Mikroelektronike, čeprav tam že proizvajajo sorodne čipe za kranjsko Te-lematiko; obstoja pa možnost, da ta mikroprocesor postane del kooperacijske izmenjave. Na ta način bi se vrednost nujnega izvoza še bistveno zmanjšala. Kaj vse to pomeni za našo družbo — ki resnici na ljubo šele prestopa prag računalniške nepismenosti — seveda ni potrebno poudaijati. Vsi tisti, ki danes tihotapijo po nekaj sto nemških mark vfedne širokopotrošne računalnike pri nas popularnih znamk, bodo našli najmanj enakovredno nadomestilo v Iskrinem izdelku. Kolikšen bo prihranek deviz, je seveda pri pričijasno! Naj dodamo še informacijo, ki bo prepričala tudi omahljivce, zaverovane v tovrstne cenene izdelke pri nas priljubljenih tujih proizvajalcev. Njihov argument, da Iskra razvija računalnik, ki bo programsko osamljen; da novi, originalni programi, ki jih bodo sestavljali domači uporabniki računalnikov ne bodo dostopni svetovni javnosti (in trgu) zaradi programske neprilagodljivosti domačega računalnika, ne stoji na trdni podlagi. Programi, izdelani za katerega od tujih računalnikov so napisani v enakem, oz., zelo podobnem BASIC, ki je uporaben tudi za HR — 84; seveda velja tudi obratno. Za HR — 84 se predvideva tudi možnost uporabe programskega jezika PASCAL, ki je v šolstvu danes najbolj razširjen. Za pro-grameija (niti ni nujno, da bi bil zelo izkušen), ki mu je več kot zgolj za slepo pritiskanje na gumbe po taktih bolj ali manj razgibanih TV igric, torej ne bo nikakršnih zadržkov za prevajanje enega programa v drugega. In še informacija o programski podpori novega Iskrinega računalnika. Hkrati s prodajo hardvvarea (opreme) bo posebna skupina strokovnjakov skrbela tudi za ustrezno ponudbo softwarea (programov). Skrbi, da se bo že v prihodnjem letu znašlo na trgovskih policah 10.000 računalnikov, ki jih nihče ne bo znal uporabljati, so torej popolnoma odveč. Stane Fleischman ISKRA KIBERNETIKA, KRANJ S prve seje KS OO ZSM Kibernetike Koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSM Iskre Kibernetike je na prvi seji, ki je bila 25. aprila letos, obravnaval naslednje: — 20. aprila je bilo pripravljeno srečanje mladih z vojaki, vendar je bila udeležba porazna, prišli so le trije mladi Iskraši, zato je srečanje odpadlo. — 11. maja je bilo tekmovanje med enotami vezistov. Mladinska kulturna skupina je skupaj z njimi izvedla zanimiv kulturni program. Letošnji 29. festival bratstva in enotnosti bo v Prištini od 17. do 20. maja 1984. Skupina, ki bo sodelovala na festivalu, bo štela 55 mladih. Koordinacijski svet je obravnaval tudi kandidate za obisk pobratenih mest La Ciotat in Oldham. - 19. maja 1984 ob 19. uri bo v dvorani nad Iskrino delavsko restavracijo v Savski loki v Kranju proslava v počastitev dneva mladosti. Ta dan nas bodo obiskali tudi mladi iz Senovega. Dne 19. maja 1984 bo tudi tradicionalno patrolno orientacijsko tekmovanje v počastitev rojstnega dne maršala Tita in dneva mladosti. Bernarda Prosen DOPISUJTE V NAŠE GLASILO V TOZD Magneti spoštujejo svoj akcijski program * V TOZD Magneti so v začetku leta sprejeli akcijski plan za posamezna področja dela. O tem kako uresničujejo naloge, ki so si jih zastavili, smo se pogovarjali z vodji nekaterih področij - tokrat komerciale, proizvodnje in razvoja. Vodja komerciale Jože Žerjav: Akcijski plan za letošnje leto smo pripravljali dalj časa, sprejeli pa v začetku leta. Za področje komerciale so osnovne naloge: redno zagotavflanje surovin in repromaterialov ter plasmaji izdelkov na domači in tuje trge. Za področje nabave smo pripravili količinsko in finančno konstrukcijo potreb za letošnje leto. V prvem trimesečju so se sicer pojavljali problemi pri nabavi, a zastojev ni bilo. Seveda je tudi za domače materiale potrebna devizna udeležba (železo, aluminij, pesek plascil, baker) devize pa nam morajo dati naši kupci. Nikelj smo do letos lahko še nabavili doma, letos le še manjšo količino. Tudi korund, ki ga rabimo za izdelovanje form za vi-sokokvalitetne magnete smo doslej dobivali iz Ruš; brusni kamni so često slabe kvalitete, kar pri finem brušenju magnetov povzroča težave, zato brusne kolute delno uvažamo. Težave so s cenami domačih materialov — ali vzameš po določeni ceni, ali pa ne dobiš. Tudi kupovanje bakra na drobno — ne dobivamo ga direktno iz tovarn — pomeni dražjo postavko. Kar zadeva uvoz, sta naj-večji postavki kobalt in nikelj, tega doma nimamo, poleg tega pa še Titan hibrid, feroniob, železo v prahu, nikelj v prahu itd. Kobalta je v izdelku okrog 25 %, zato večji kupci ali parti-cipirajo z devizami ali nabavijo sami. Intenzivno delamo na tem, da se čim več materiala pridobi iz klirinškega področja in kooperacije. Primer je litina iz Bolgarije, ki pa ni vedno ustrezne kakovosti. Zaradi prevelike vsebnosti silicija smo že zavrnili dve pošiljki. Zato smo pri prevzemu zelo previdni. Kar zadeva prodajo, je naroči na domačem trgu dovolj, tudi za izvoz je naročil za planirane količine, v prvem tromesečju pa je izvoz dosežen že z več kot polovico letnega plana. Leopold Vukšinič, vodja proizvodnje je na začetku povedal, da je proizvodnja zbir vseh dogajanj okoli nje. Pri izdelavi akcijskega programa za izboljšanje stanja v proizvodnji smo" to področje razčlenili na problematiko materiala, tehnologije, kadrov in vzdrževanja. Najuspešnejši smo pri oskrbi materiala. Že dolga leta nismo bili tako dobro oskrbljeni kot letos in tudi že lani. Zato tudi beležimo uspešne rezultate v prvih treh mesecih. Dovolj artiklov so ponudili v izvoz, ta naročila pa seveda v naši proizvodnji mobilizirajo vse sile. Tudi za dmgi kvartal je izvoz garantiran in bomo to tudi naredili. Kar zadeva notranjo organizacijo v proizvodnji so določene težave s kadri. Veliko naših delavcev, zlasti tisti iz drugih republik, ima neurejene življenjske razmere. Precej imamo bolniških izostankov, ob vseh težavah pa se trudimo, da bi bili delavci za svoje delo plačani dobro. roji za stiskanje magnetov. Precej težav je z vzdrževanjem. Novi tehnologiji, ki je zahtevnejša, z elektronskim krmiljenjem, še nismo vedno kos s področja vzdrževanja. Kadrov za to delo doslej nismo imeli, zato jih moramo ali vzgojiti ali pridobiti. Treba je zagotoviti rezervne dele,«-biti vnaprej pripravljen na morebitne okvare, imeti zalogo, obenem pa je treba vedeti, oz. predvideti kaj imeti V zalogi. Trudimo se, da bi se organizirali tako, da bi povečali disciplino, zmanjšali izostanke, nova tehnologija pa zahteva obnovo norm, ki je v teku. Druga izmena je večja kot kdajkoli, to pa teija vzdrževanje tudi popoldne. Draga in tretja izmena pa morata imeti urejeno tudi prehrano in ta problem še rešujemo. Sl Lahko rečem, da proizvodnja svoje naloge uspešno izpolnjuje v sodelovanju s komercialo, razvojem in tehnologijo. Previdmi smo pri kadrovanju, pri sprejemu novih. Bolje je imeti enega človeka premalo kot dva preveč. Plani pa so seveda napeti, treba je spretno reševati ozka grla, vzpostavljati tri izmene, kar povzroča svojevrstno problematiko. Zavedati se je treba da bo problemov vse več, da so zahteve vedno večje, vse to pa lahko obvladamo le z dobrim, zavzetim in predvsem strokovnim delom. Vodja razvoja Mensur Alič je o svojem področju dela povedal, da gre razvoj v dveh smereh: razvoj novih materialov in razvoj modificiranih zlitin iz obstoječih materialov. Razen iz uvoza opreme na trgu ni, zato smo šli v razvoj lastne opreme. Največ sodelujemo z inštitutom za fi-ziko Sveučilišta v Zagrebu. Konkreten rezultat tega sodelovanja je peč za izotermno termomagnetno obdelavo, pri koncu pa je pač za kontinuirano termomagnetno obdelavo podkvastih magnetov. Zakaj razvijamo opremo? Tehnične pogoje obdelave poznamo, kljub temu pa je ponekod velik izmet. Dober stroj, ki ga xčlovek samo kontrolira, pa ne dela napak. Delamo na izdelavi atritorskega mlina za mletje prahov za magnete iz redkih zemelj, peči za kontinuirano obdelavo magnetov premera manjšega od fl 12, ob tem. pa veliko drobnih pripomočkov za lažje delo. Draga smer je razvoj materialov. Imamo vse materiale AlNiCo magnetov razvite v proizvodnji, razen enega, ki je v razvoju. To je plod lastnega znanja in dela, na kar smo ponosni. Letos so v planu sinter magneti 2000, to so zelo visoko koecitivni magneti. Naloga bo končana do konca leta, so- Strah pred rastjo cen v proizvodnji in v potrošnji 6. ZAKLJUČEK S prejšnjo razpravo o vzrokih naglo rastočih stroškov proizvodnje, ki vpliva na rast cen v reprodukciji in v končni porabi, smo osvetlili inflacijo, kot nujno „zlo“, ki nas že nekaj let neusmiljeno spremlja. Seznanili smo se kako se v četvero-kotni Spirali medsebojno neprestano prepletajo vplivi med rastočimi stroški, cenami, obrestmi za kapital in tečajem dinarja, ki zopet povratno vplivajo na stroške reprodukcije. Ob tem pa niso brezpomembne tudi delitvene kategorije dohodka in želje po rastočih sredstvih za splošno in skupno porabo, ki se napajajo iz dohodka; predvsem iz dohodka iz materialne proizvodnje. V tem ,,začaranem krogu61 delovanja in medsebojnih vplivanj inflator-nih generatorjev (stroški, obresti, tečaj, cene, prekomerna poraba) — kjer pa vsak posamezni subjekt in s tem vsi skupaj kot zbir teh hotenj preveč individualno z mikroekonomskega vidika rešujemo svoj prihodek in dohodek, premalo se zavedajoč posledic, ki jih taka ravnanja povratno povzročajo na makroekonomskem planu družbenega razvoja — pač še nismo ustvarili zaupanja v moč samoupravnega urejanja družbeno ekonomskih odnosov, ki temeljijo na razvijanju in utrjevanju družbenega planiranja, nadaljnjem razvoju reprodukcijskih odnosov v smeri ustrezne delitve dela, doseganja velikoserijske proizvodnje, prestrukturiranje proizvodnje itd. Zato v tej fazi našega materialnega (Nadaljevanje iz prejšnje številke) in družbenega razvoja tudi na cenovnem področju, niso ustvarjeni potrebni predpogoji za „prosto“ oblikovanje cen. Še vedno je preveč prisotno „psihološko“ pogojeno ,,zidanje cen, z anticipiranjem bodočih podražitev ob ,,odmrznitvi66, ki daje le kratkoročno ugodne rezultate. Ti pa se kaj hitro izničijo z nadaljnjo rastjo cen vhodnih gradiv, ki jih posredno povzročamo sami z dvigovanjem cen našim proizvodom za nadaljnjo reprodukcijo. To posredno zopet povečuje naše vhodne cene, oz. stroške in tako zmanjšuje rezultate gospodarjenja in višino sredstev, namenjenih za splošno, skupno in osebno porabo, kot tudi sredstva za‘nadaljnji razvoj. Iz obrazložitev načinov in postopkov za oblikovanje cen ste spoznali, da tako zaradi prisilnega zmanjšanja teh negativnih vplivov praktično ni povsem svobodnega oblikovanja cen. Tudi za tiste proizvode in storitve, za katere oblikovalci cen o višjih cenah obveščajo pristojne skupnosti za cene osem dni po njihovi uporabi, se cene ne oblikujejo v skladu z nastalimi potrebami in vštevanjem bodočih podražitev, temveč se tudi take dene oblikujejo največ do predvidene — programirane, ali če hočete - kontrolirane rasti, ki je vsebovana v .Projekciji gibanja cen za leto 1984". Šele, če se bodo vsi subjekti (ali vsaj večina), katerih izdelki in storitve so uvrščene v ta način (režim) oblikovanja cen, racionalno obnašali pri oblikovanju cen in se ravnali po plani- rani možni rasti, bodo v naslednjih letih v cenovnih procesih ustvarjene materialne podlage za počasnejšo rast cen. S tem pa bo tudi lahko vedno več proizvodov in storitev postopno prešlo na tak način „pogqjno“ svobodnega oblikovanja cen. Če pa te preizkušnje združeno delo ne bo prestalo, bo ponovno prišlo do zamrznitev cen in ta ,,psihološka" vojna med nujnimi uravnalnimi in jasno zato ..administrativnimi" ukrepi in materialno proizvodnjo se bo nadaljevala, z njo pa tudi rastočaTnflacija, ki izničuje pozitivne učinke predvsem tam, kjer dobro gospodarijo in dosegajo tudi ugodne izvozne rezultate. Letošnja tekoča rast cen, ki naj ne bi presegla 40% j e tako tudi osnova za določanje in uravnavanje obrestnih mer, ki so se že povzpele na to raven in tudi za uravnavanje tekočega tečaja dinarja. Od rasti cen pa je torej neposredno odvisno, ali bodo obrestne mere še naraščale in v kolikšni meri bomo morali tekoče razvrednotiti našo nacionalno valuto. Tečaj dinarja uravnavamo v skladu' z razkorakom med hitreje rastočimi domačimi cenami in počasneje rastočimi cenami na zunanjem trgu, predvsem v državah razvitega zahoda. In ker je naše gospodarstvo v celoti še vedno preveč odvisno od neposrednega uvoza surovin in reproma-teriala — odvisnost pa še povečuje zmanjšana razpolagalna pravica do z izvozom ustvaijenih deviz — bo rastoči tečaj dinarja z makroekonomskega vidika še kako vplival na rast produkcijskih strokov in tako pritiskal na cene. V tako zastavljenih medsebojnih vplivih in razmerjih med inflatornimi generatorji, pač resnično ni bilo mogoče pričakovati svobodnejših načinov oblikovanja cen, saj bi to takoj povzročilo naglo rast cen, s tem pa zopet obresti in tečaje dinarja. Jamske peči za termično obdelavo magnetov. financira pa jo Raziskovalna skupnost Slovenije. Razvijamo novo zlitino za telefonske slušalke, brez hladilnih teles, kar bi samo livarski izmet zmanjšalo za 10%. Ena od nalog je tudi delo na sinter magnetih, ki jih želimo izenačiti z litimi (zdaj so 10% slabši), delamo tudi na korekciji materialov in tehnoloških parametrov magneta za telefonsko slušalko. Kvaliteta se je potrdila, novi material z manj kobalta ima boljšo magnetno karakteristiko. Materiale razvijamo tudi v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan, predvidoma letos pa bo končan razvoj dveh zlitin, aluminij — mangan — ogljik in železo - krom — kobalt, ki ga sofinancira SOZD Iskra. Področje razvoja po prvem kvartalu težko pokaže nekaj konkretnega, saj je v prvih mesecih delo zastavljeno in o njem poročamo na ustrezi^ nivoju. Pravi rezultati pa pridejo šel dragi polovici leta. * Razvoj bo treba kadrovsko okrep . — tu ne mislim na predvsem n°.e ljudi, ampak bolj na prestrukturira ] obstoječih. : Znanja, s katerim bi razvijal, n6,P , neseš iz šole, ampak je treba nekaj j® ’ da lahko daš nekaj novega °d ^ Sicer pa so okrog mene mladi lju K° istih posrednikov) je prišlo do na_0yne zakasnitve. Odpravljanje našla °b vnosu se je premikalo na tatj njo obdelavo, že izpisani rezul-Pa so ostajali le delen rezultat. stav‘^Cnje naPak in pravočasne do-gl e v®h podatkov so bile ves čas ^ en kamen spotike. Časovni razmik takrat, ko je končni uporabnik v je Ptipravil podatke, do trenutka, ko . uobil nazaj le delne rezultate in P18 nepravilnih vnosov, je bil že tako pr ^e predolg. Toda sledilo je po-/■‘Janje zavrnjenih vnosov in polne na .Vdelava le-teh. V večini pri-jp r°v je to pomenilo tudi nepopolno ^ neažurno informacijo. Zastarele ^macije, njihova nepopolnost ali Ran 2 nerazumljivost zaradi dru-fcv’116 • °biike ali razporeda, kot tudi ^j^je ročnih evidenc so bili glav-poroki, da je ostajalo precej raču-Unn k°. P°pisane8a papiga na mizah uPorabr °V nePre^edane8a ‘n ne" v Dn strani je bil tu organizator Ve, u preobremenjen, saj en sam člo-res ni mogel obvladati vsega poslo-j," bil pa je glavni stik med nami in bji m^mi Zaradi tega je računalnik za uporabnika dokaj " a zadeva. Od njega je dobival v Je računalniški izpis. Zgodilo se DoCe-°, da so posamezni oddelki iz predlagali nove tabele, ki so jih v tiO že dlje časa redno naročali. v Primem paketne obdelave je bilo pa>.®Zno uvajanje obdelave preko Jm organizatorjev s službami, ki so jpfPravljal6 in uporabljale podatke ter °rmacije, sorazmerno kratko in dostavno. “dtujen f°ke k lekfeVe^a kljub uporabljenemu preveri emu dasu 80 paketne obdelave še hori110 na*‘a sedanjost in bližnja pri-p ,nost, razvoj je namreč pogojen pav em z novo tehnologijo, ki je LVezana s precejšnjimi investicijami v raČunalniško opremo.“ ^kakšni so novi pristopi? ket Uvajanjem kompleksnega pa-Plan , (proizvodno materialni Vtef- sistem) smo predvideli vse no-^orab^ifh rnteraktivnost zahteva od Uporabnik sam dela na video- V TOZD Elektromotoiji z junijem instaliramo PMPS na njihovem tam °8iia menja (svinčnik in papir - in .zas^on.^ , , instaliramo nivu-d na njmovem Pomeni Ha tivno zajemanje podatkov iastnem računalniku. Tečaj dogovar-Saj vnnV 80 vnosi takoj popravljeni ianja za nakup dodatne opreme v DO ftied raA J10, atkov poteka v dialogu sjpo> ki bo pokrila potrebe v drugih videotlr^^k?™ m človekom preko T0ZD teh potreb bodo skušali datek 3 m ^ vnešem P?" reševati na povezujočem računalniku Pra 1 • °J preveri. Vnešem so le - - - Sam m P°datki. Zajeti podatki so taL? Pravilni podatki. Ni nobenih n napak in naknadnih odpravljanj tisi' od8ov°rnost uporabnika je na-za y ’ v procesu ni več posrednika; ^uešeito podatke' je sam odgovoren ^binsko in časovno. " odpadejo ročne evidence, saj je v skupnem računalniškem centru. V obeh DO se zavedajo, da pomeni uvajanje ne-le sprejem neke nove tehnologije, ampak tudi veliko dela pri zajemanju in urejanju osnovnih podatkov . In kako bo potekalo delo na razvoju vnaprej? Poleg uvajanja že izdelanih modulov: — datoteke materialnih postavk in kosovnic, — vodenje zalog z materialnim knjigovodstvom, — proizvodnih postopkov, — teče razvoj še nedokončanih modulov: — planske predkalkulacije, — planiranje virov, — dobavitelji, ki bodo izdelani do konca letošnjega leta. V naslednjem letu pa predvidevamo izdelavo še zadnjih modulov in sicer: — neto planiranje, — termini ranj e, — spremljanje proizvodnje. Razvoj programske opreme teče za dva tipa računalnikov Delta. Kaj uporabniki dejansko prejmejo kot paket PMPS? „Uporabniki nad nazivom paket PMPS prejmejo vse programe v okviru tega paketa, vsa navodila za uporabo programov, ki so že integrirana v sam paket, popoln uporabniški priročnik, ki vsebinsko pokriva vse module in bazo podatkov, ter opise baze podatkov z instalacijsko vsebino. Poleg tega dobi uporabnik tudi sistemska programska orodja, ki mu omogočajo učinkovito kasnejšo obdelavo ter vzdrževanje programske opreme (to so generator programov, urejevalec zaslona, programsko orodje za direktne posege v bazo podatkov*1). Torej ta paket dejansko pomeni temelj informacijskega sistema? ,Skupaj z uporabniki se zavedamo, da z uvajanjem tega paketa postavljamo temelje kasnejšim integracijam informacijskih podsistemov. Baza podatkov PMPS pokriva precejšen bazični del podatkov za celotno poslovanje proizvodnih DO, na katero se vežejo ostala področja informatike!“ Ivan Volarič iz TOZD Mehanizmi — prvi. TEKMOVANJE KOVINARJEV GORENJSKE Zmaga našega orodjarja Na letošnjem I. tekmovanju kovi-naijev Gorenjske, ki ga je aprila organiziral Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije v Kranju, so se orodjarji iz DO Iskra Kibernetika odlično odrezali. Za izvedbo tekmovanj v Kranju so poskrbeli Iskra Kibernetika, KOP in Alpetour. V Kranju so tekmovah orodjarji, konstrukcijski ključavni-čaiji, varilci in avtomehaniki; na Jesenicah in v Škofji Loki pa strugarji, rezkalci, brusilci, strojni kovači in livarji. Adam Gomboc iz Orodjarne - tretji. Na tekmovanju orodjarjev, ki je bilo 21. aprila v Iskri Kibernetiki, v TOZD Orodjarna, je bil najboljši Ivan Volarič iz TOZD Mehanizmi v Lipnici, Adam Gomboc iz TOZD Orodjarna pa je osvojil tretje mesto. Rado Kotnik iz TOZD Instrumenti je pristal na petem mestu, Branko Vovk iz iste ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TSD za darilo, ki me bo spominjalo na dni, ki smo jih preživeli skupaj Marija Šenk. DO AVTOMATIKA Podelitev priznani V petek, 11. t. m. so v TOZD Stikalni elementi iz Dobrepolja, delovne organizacije Avtomatika pripravili srečanje jubilantov, ki so že 10., oz. 20. let zaposleni v delovni, oz. temeljni organizaciji. , Priznanja in.nagrade, ki-so jih prejeli so podelili: direktor TOZD Anton Drobnič, sekretar Tomaž Blatnik in predsednik delavskega sveta Franc Klinc. za 10-letno delovno dobo: Ivan Kaplan, Jožefa Bašelj, Marija Bradač, Julka Golič, Grum Margareta, Cvetka Kaplan, Danica Kovačič, Ana Kozel, Marija Lenarčič, Marija Mohar, Stanislava Mramor, Jože Novak, Bernarda Novak, Marija Novak, Marija Novak, Margareta Petrušen, Nada Pinosa, Stanislava Poje, Alojzija Špringer, Marija Štih, Marta Tomšič,-Slavica Zupančič, Anton Novak za 20-letno delovno dobo: Anica Blatnik, Ljudmila Boštjančič, Anton Drobnič, Marija Germ, Janez Kralj, Cveta Lovše, Ivanka Miklič, Marija Prhaj, Ana Rigler, Marija Strnad, Kristina Škantelj, Neža Skoda, Marija Šuštar, Darinka Žnidaršič, Jože Kaplan. Slavnostnemu srečanju je prisostvoval tudi predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Marcel Božič, ki je hkrati čestital delavcem za njihov jubilej, se jim zahvalil za dolgoletni delovni prispevek pri izgradnji in razvoju delovne, oz. temeljne organizacije in jim zaželel še mnogo uspehov v prihodnje. Za dobro voljo pa je ves čas neumorno skrbel Franc Lenarčič s svojo harmoniko. Jubilanti 10-letnega dela. temeljne organizacije pa na enajstem mestu. Najbolje uvrščeni tekmovalci se bodo uvrstili na republišker tekmovanje kovinarjev, Id bo v Domžalah in Kamniku. Dobra uvrstitev naših orodjarjev naj bo spodbuda ostalim, ki se letos niso prijavili za tekmovanje, čeprav je orodjarstvo v Iskri Kibernetiki dobro razvito. Alojz Boc Ko si nas v petek pozdravljal kot običajno z ,,nasvidenje", si nihče med nami ni mogel predstavljati, da nam v ponedeljek ob prihodu ne boš več zaželel dobro jutro, dragi Slavko. Ob prihodu v tovarno smo nemo strmeli v vratarsko ložo, na tvoje delovno mesto, ki je tako iznenada ostalo prazno in mi nismo hoteli verjeti, da je to res. Zaman te bomo iskali in pričakovali tvoj blagi glas t telefonske slušalke. Tvoja življenjska nit se je pretrgala komaj 49-letnemu ne da bi nam prej kakorkoli ome-p njal svojih težav. Bil si pri nas več kot 23 let in v tem času postal resnično naš Slavko. Sodelavci in vaščani smo te pospremili v poslednji dom, r objem tvojih vrhov, prežeti z mislijo in motom tvojega življenja in dela: Lepa beseda, lepo m mesto najde. H Sodelavci Iskre B TOZD Elektroakustika, Ig Sežana || HimHiii iiiiiii m........f.. Kot mm> že poročali, je Iskra Delta v Kulturnem domu Ivan Cankar organizirala seminar »Izbrana poglavja iz tehnologije in programske opreme«, na katerem je seznanil* svoje uporabnike tako s svojimi novimi proizvodi programske opreme, kot z novostmi iz strojne opreme. Glede na to, da je bito zanimivosti več kot jih lahko posredujemo v tem prispevka, smo se omejili le na posredovanje pogovorov z Delilnimi strokovnjaki za posamezna področja, z željo, da bi zaokrožili celoto, s katero bi našim bralcem nekoliko podrobneje približali tako poslovno problematiko Iskre Delte, kot njihove razvojne dosežke. V pogovoru so sodelovali:Mgr. Vanja Bufon, pomočnik direktorja za informacijske sisteme, Andrej—Jerman Blažič, pomočnik direktorja za posebne namene, Rado Palestini, pomočnik direktorja za koordinacijo programa, dr. Ivan Šantl, vodja področja tehnično procesne informatike, -Andrej Kovačič, vodja področja poslovno proizvodne informatike. uporabnika enakovredna vrednosti sto vagonov krompirja. Ni si težko predstavljati, koliko dela je potrebno za proizvodnjo teh 100 vagonov in da je neprimerno bolj smotrno vlaganje v delovna mesta, v programerske skupine, ki lahko po dosti ugodnejših pogojih in vlaganjih nadomestijo tako programsko opremo ter to svoje znanje nato še izvozijo. Tega se pri nas premalo zavedamo. Na tem seminarju smo pokazali, kaj smo sposobni na tem področju narediti. zvodnje in uporabe enotnega računskega sistema v Jugoslaviji. To bo še pospešilo nadomeščanje uvoza, ki ježe sedaj solidno. Če pogledamo v našo proizvodnjo namreč vidimo, da dosegamo v proizvodnji srednje velikih računalnikov 70% prihranek deviznih sredstev, pri manjših ter mikroračunalni-ških sistemih kot je naš Partner in računalniških perifernih enot pa celo 90% prihranek deviznih sredstev, ki bi jih naše delovne organizacije sicer morale plačati tujemu dobavitelju opreme. V povprečju predstavlja uvoženi reprdmaterial za domačo računalniško opremo med 15 do 20% vrednosti končnega proizvoda. Pri uresničevanju izvoza, s katerim naj bi si zagotovili devizna sredstva za uvoz repro- -materiala, je naša delovna organizacija v Jugoslaviji najuspešnejša. Lani smo izvozili za četrtino uvoza, vštirih letih pa bomo tudi dosegli pozitivno izvozno—uvozno razmerje. Osnova za doseganje teh ciljev je proizvodnja brez licenc ali neenakopravnih koopera- Z leve: Andrej Jerman Blažič in direktor DO Iskra Delta Janez Škrubej. Mgr. Vanja Bufon. PREDSTAVITEV NOVE TEHNOLOGIJE VANJA BUFON: Naš seminar se je rodil iz potrebe po tesnejših stikih 'z našimi uporabniki. Če želimo proizvajati računalnike in programsko opremb moramo nujno vedeti za koga to delamo, se pravi, moramo prisluhniti našim uporabnikom ter jih pritegniti k skupnemu kreiranju ISKRA DELTA informacijske arhitekture. S hm seminar smo si zamislili v dveh delih. V prvem smo predstavili naše nove proizvode s področja progrhmske opreme, v širšem kontekstu IDA PROGRAMSKIH ORODIJ, kamor ti proizvodi sodijo, ~ vključno s pogovorom za okroglo mizo. Drugi del je predstavljal predstavitev programske in strojne oprčme, kjer so si naši uporabniki in poslovni partnerji lahko ogledali posamezne novosti, kot npr. naš novi računalnik Delta 800, IDA programska orodja in ostale elemente, ki nam Omogočajo izgradnjo poljubnega informacijskega sistema, saj imamo vse dele zastavljene tako. da lahko z njimi sestavimo različne celote, upoštevajoč potrebe postavljenega problema. Osrednja tema tega seminarja pa je bilo v bistvu posredovanje strategije izgradnje programskih orodij našim uporabnikom. Tu gre za programsko opremo, katere uvoz je zelo drag, saj je npr. vrednost našega kompleta IDA enakovredna uvozu v višini 10 milijonov N dim" Skratka, če 100 kupcev kupi od zunanjega dobavitelja tak komplet, mora skupno odšteti 5 milijonov dolarjev. Še bolj nazorno si je to problematiko mogoče predočiti, če vemo, daje vrednost samo enega traku programske oprčme za enega PROIZVODNJA ALI TRGOVINA? Kakšne so možnosti domače proizvodnje? ANDREJ JERMAN-BLAŽIČ:. Z načrtom smo predvideli tri osnovne smernice razvoja, in sicer: — čimprej nadomestiti večji del uvoza informacijske tehnologije z domačo proizvodnjo, — z izvozOm informacijske (računalniške) tehnologije si zagotoviti sredstva za najnujnejši uvoz reprOmateriala, potrebnega za racionalno domačo proizvodnjo sodobne računalniške opreme. — postopno uresničevati prihodek v izvozu, ki bi v naslednjih letih po naših načrtih moral doseči vsaj polovico našega celotnega prihodka. Vse to bo možno le z naslonitvijo na lastno •znanje* z brezlicenčno proizvodnjo, proizvodnjo, ki sloni na lastnem razvoju, svobodni izbiri kooperantov doma in v tujini. lotne vrednosti posameznega sistem3' predstavljajo stroški za programsko op ,r^° in spremljajoče storitve že 70—80% c6*° vrednosti, seveda upoštevajoč tisto P gramsko opremo, ki je potrebna pri račufl niškem sistemu v času njegove življ6*1) e, dobe. To je pomembno pojasniti zato, ker** za tem skriva odgovor na vprašanje, kat*! tuji proizvajalci nudijo navidezno ugodI'el nakup svojih računalniških sistemov s P,e stavitvijo stroška samo za aparaturno op mo. Če pa vemo, da taka firma realiziras raj 70% zaslužka na pozneje postop6® prodani programski opremi, ki jo prav' 'ilija1* potem, ko ima nekdo že njen računal®1 ’ uporabniku prav drago zaračuna, je na in3 . da je pri tistih 30%, ki jih kupec odšteje aparaturno opremo, lahko velikodušna, * dobi vse povrnjeno. Iz vsega navedenega lahko povzamei® irč»* da je nadaljnji uvoz računalniške op) Z leve: Jenko Tomaž, Marjan Murovec in Tit Turnšek med razgovorom. -ečanj* -■ Pogovor Iskrinih strokovnjakov z uporabniki. enakopravnem vključevanju v mednarodno delitev dela in seveda brez omejitev izvoza. Vidimo tudi, da smo na teh svojih strateških smernicah že dosegli oprijemljive rezultate. Že letos bomo z Elektronsko industrijo iz Niša, Energoinvestom iz Sarajeva ter ostalimi zainteresiranimi delovnimi organizacijami sprejeli skupen projekt razvoja, proi- cijskih pogodb z multinacionalkami ter seveda kvaliteta proizvodov in uslug, ki morajo biti v svetu priznane. Za nadaljnje povečevanje izvoza z namenom uresničiti čij večji del prihodka z izvozom bo nujno povezovanje visokokvalitet-nega kadra vseh jugoslovanskih proizvajalcev ter tudi ustrezno združevanje jugoslovanskih organizacij, ki sodijo v verigo proizvajalcev računalnikov ozirdma računalniške tehnologije. Ob tem lahko navedemo, da je Iskra Delta že sedaj locirana v dvajsetih jugoslovanskih mestih ter da ima 980 strokovnjakov, od česar več kot polovico z višjo ali visoko izobrazbo. Skupno s svoj'imi kooperanti združuje na svojih projektih 3000 zaposlenih. Podoben položaj je tudi v Elektronski industriji v Nišu, ki na tem področju zaposluje 760 zaposlenih, priblišno enake kvalifikacijske strukture kot v Iskra Delta ter ob tem veže na svoje projekte še 1000 dodatnih sodelavcev. Energoinvest ima v Sarajevu blizu 300 strokovnjakov na področju informacijskega inženiringa, tako da če vse to seštejemo vidimo, da je v razvoju, proizvodnji in na vzdrževanju računalniške opreme v Jugoslaviji zaposlenih — že samo v naštetih organizacijah, ki vse tesneje sodelujejo, nad 5000 delavcev. In s tem smo dosegli potrebno kritično mejo za nacionalno proizvodnjo dežele kot je Jugoslavija. KAJ LAHKO JUGOSLOVANSKI PROIZVAJALCI RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV ŽE PONUDIJO KUPCU? ANDREJ JERMAN-BLAŽIČ: Naš proizvodni program obsega: a) na področju aparatume opreme 8 bitni mikroračunalnik PARTNER in DELTA 400 M, 16 bitni mini računalnik DELTA 800 in 32 bitne srednje in velike računalniške sisteme, periferne enote za razširitev obstoječih domačih ali tujih računalniških sistemov, kot so: video terminal PAKA 2000, (asinhroni) in PARTNER C (asinhroni in sinhroni), matrični in linijski tiskal- nik TRS, statistični multiplekser in komunikacijske medspoje, spominske module za razširitev centralnih procesorskih enot, inteligentne terminale (osebni in mali računalniški sistem) in opremo za računalniške komunikacije DELTA sistemov sistemi DEC, UNIVAC, IBM, CDC itd. b) na področju programskih orodij sistem za upravljanje podatkovne baze, podatkovni slovar, programske generatorje, generatorje ekranov ter standardizirane in parametrizirane programske module c) na področju računalniških aplikacij čez 100 programskih paketov za potrebe gospodarskih, družbenih in upravnih dejavnosti, poslovnih in industrijskih procesov, pisarniškega poslovanja in komunikacij. Zanimiv je tudi pregled do sedaj instalirane računalniške opreme v Jugoslaviji. Od cca 1800 instaliranih sistemov jih Iskra Delta vzdržuje 918, od tega 572 iz domače proizvodnje, El Niš jih vzdržuje 356, od tega 270 iz lastne proizvodnje nove tovarne v Nišu. V Sloveniji pa od 416 instaliranih sistemov, ki imajo CPU z nad 16 KB, vzdržuje Iskra Delta 229, Ei Niš 52 in Intevtrade — zastopstvo IBM 118, pri čemet domači proizvajalci vzdržujemo že sedaj nad 50% kapacitet skupne instalirane moči CPU. V KATERIH PRIMERIH JE UVOZ RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV IN OPREME UTEMELJEN? A. JERMAN-BLAŽIČ: Sedaj že lahko rečemo, da smo prej omenjeni domači jugoslovanski proizvajalci računalnikov kljub nekaterim odprtim vprašanjem povezovanja in usklajevanja proizvodnih programov sposobni reševati večino zahtev uporabnikov opreme za avtomatsko obdelavo in prenos podatkov. Morda je dobro še omeniti nekatera dejstva, kot npr., da je v ceni računalniškega sistema delež aparatume opreme neprestano pada in da ta že sedaj ne presega 20-30% ce- smiseln le za tekoče vzdrževanje, pove-efektivnosti in produktivnosti že instalira®., računalnikov ter za reševanje posšntez specifičnih in kompleksnih tehničnih in16^ noloških problemov obdelave ter pr6®0 podatkov. Pri tem bi morala uvože® zadostiti domačim standard® ’ nač° nat® oprema omogočati postopno zhmenjavo z dom* opremo, oziroma bi morala biti z dom* Dr. Ivan Šantl. kompatibilna in komponibilna predvsei®^ smislu doseganja tehnološkega poevo1. ^ znotraj in med velikimi informacij: stemi ter njihovim okoljem. a Koristno za nadaljnji razvoj računali® ^ v Jugoslaviji pa bi bilo, da se uvoz odon tistemu, ki sprejme obvezo, da za vsa; ko uvo- ženo vrednost zagotovi z lastnimi sre idstvii? delom v doglednem roku, npr- 4 leta, izvoz infonnacijskih dobrin, oz. da z enak0 devizno udeležbo prispeva k razvoju ali lizaciji domače proizvodnje. RTV Ljubljana je seminarju posvetila ustrezno pozornost. j, , Pa smo v Jugoslaviji še vedno priče s( a?'tega konflikta med trgovskimi in za-Pniškimi interesi na eni ter razvojnimi in 'esi ?Vo^n'm' interesi na drugi strani. Inte-1 kgovine so kljub zakonu v obveznem ezovanju trgovine s proizvodnjo prevla-c . 0 te stopnje, da onemogočajo razvoj 'n industrijskih vej, konkretno računal-. a- Trgovina je vedno pripravljena po-0 ltl kupcu — uporabniku računalniške eihe, najsodobnejše tuje produkte, ter sotoviti skupaj z bankami ustrezno kon-ost racii° 'n prelivanje akomulacije. Pri tem |e ia trgovinskim organizacijam in bankam del akomulacije medtem ko se tuj/' °e* Popolnoma nekontrolirano odliva v lik^ zaskrbljujoče je dejstvo, dasezve-Še ° za8nanostjo pri nas določene strukture Vedno prizadevajo obravnavati proizvod- Delto 340, tedaj še v Elektrotehni, in C 18 v Iskri. Po združitvi v enovito DO smo se opredelili za nadaljevanje računalniškega programa na osnovi Delta 340, medtem ko smo hardtvarski del programa 08 opustili. Ob tem posebej poudarjam, da smo opustili samo hardwarski del programa, ker npr. take proizvode, kot so SIRUP generator aplikacij, še nadaljujemo na izbranem hardtvarju naših računalnikov. Torej če pogledam genezo bogate programske opreme, ki tvori Iskra Delta arhitekturo vidimo, da znanje ni bilo nikjer vrženo stran, temveč smo ga osredotočili okoli hardverja, za katerega smo se opredelili. Torej računalniki Delta 340 in tudi Delta u 646 so bili grajeni v arhitekturi, ki je bila zasnovana na osnovi arhitekture sorodne družini PDP proizvajalca Digital Equipment Corporation. V te računalnike smo na bazi ‘“Me ^ °krogle mize letne šole Iskra Delta. računalnikov kot tržno kategorijo in ne, •ak '3*ans*to kategorijo. Kljub temu, da je 20° na zah°du kot na vzhodu vključno z m Evropsko skupnostjo, ta industrij-j Veia skoraj v celoti družbeno usmerjena Planirana. Pri nas pa domačemu proizva-k t*1 ^rez zadržkov pripisujejo eti-e monopdITžma in avtarhije. ^1^ naši republiki smo resnici na ljubo vgra- milijona. Ob tem je zmogljivost našega računalnika taka, da ga lahko uporabljamo za informacijske sisteme in v procesnih obdelavah. Kot rečeno je velika prednost Iskre Delte njena bogata programska oprema. Če samo pogledamo katalog naše programske opreme, ki tvori Iskra Delta Arhitekturo, lahko vidimo, da smo prišli na tem področju tako daleč, da lahko zadovoljimo širok krog uporabnikov. In kar je najvažnejše, mi imamo to programsko opremo že danes, in to je nekaj, s čimer se ne more pohvaliti nihče drug v Jugoslaviji. Pri tem je Iskra Delta Arhitektura sestavljena tako, da bomo njeno programsko opremo še naprej izgrajevali skladno z razvojem informacijske tehnologije. Seveda bomo sodelovali z vsemi tistimi, ki se nam bodo k tej izgradnji pridružili in naj se ve, da smo odprta tirma, ki teži za čim širšem povezovanjem z vsemi v Jugoslaviji, saj nam je dobrodošel vsak, ki lahko kakorkoli doprinese k izgradnji informacijskih sistemov kakršni smo si zastavili. IMA VAŠ NOV RAČUNALNIŠKI SISTEM ISKRA DELTA 800 BISTVENE PREDNOSTI OD VAŠIH DOSEDANJIH 16-BITNIH RAČUNALNIKOV? R. FALESKINI: Glede primerjav s prejšnjim računalniškim sistemom Delta 340, Delta 646, Delta 700 in Delta 400 lahko rečemo, da ima računalniški sistem Delta 800 sodobnejšo elektroniko, troši manj energije, ima na eni plošči več funkcij itd. Na tem področju smo naredili brez dvoma velik korak naprej in s tem razvojem nameravamo v bodoče še nadaljevati, tako da bo naslednik Delta 800 še manjši, čeprav je že Delta 800 samo v dveh omarah in še to zaradi predvidenih velikih diskovnih enot po 160 M bytov, kar so seveda že zelo solidne zmogljivosti. or 0 vt' 15.4 82 IDA-LEKSIKON IDA-COGEN IDA-EKRAN S:ADAVL SC/jOA/p SCAD|UM IDABApA I 06 OEU/l/V SIRUP s :ada . IDA-OROO, A GRAFIKA TA/M 00 D4780 ROltO ENOTNI KABINETI d , razv°j računalniške industrije v planske ?drUrnente 'n sprejeli zakon o obveznem uzevanju na tem področju vendar temu sledili ustrezni vzpodbujevalni ukrepi. Slovit IN VSKLAJEN PROGRAM t FALESKINI: Kako je z osvajanjem aca»alniških tehnologij v Iskri Delta? žit' ^ začnem kar z našim mini računalni-lni Programom, ki izhaja že izpred 7 let, ko 1,10 'roeli v Sloveniji dva mini računalnika: Faleskini. Seminaiju je bilo precej živahno. Z leve: Rado Faleskini, Saša Divjak, Vanja Bufon, Janez Škrubej, Miloš Kobe in Franc Cigan. dobrega poznavanja operacijskih sistemov razvili lasten operacijski sistem Delta M za 16-bitne računalnike. Nov izdelek te družine je naš novi mini računalnik Delta 800. To je tudi računalnik, v katerem je krepko povečana stopnja jugoslovanskega dela v končnem izdelku, saj za njegovo izgradnjo ne potrebujemo več nobene ploščice, torej procesor smo naredili sami, medtem ko smo za Delto 340 in Delto 646 procesorsko ploščico kupovali. Kontrolor za tiskalnik, spominsko ploščo in komunikacijsko ploščo smo že prej razvili za naše prejšnje računalniške sisteme. Skratka, vse to nam ob procentualnem zmanjšanju uvoza omogoča še bistveno večjo neodvisnost ter s tem možnost popolnoma svobodne prodaje naših računalnikov. Nadaljnja prednost novega računalniškega sistema Delta 800 je, da imamo prav zanj veliko uporabniške programske opreme ter da je ta računalnik dovolj velik približek računalnikom družine PDP firme Detajl Z demonstracije Opreme. DEC, kakršnih je v svetu v uporabi nad pol KAKO V BODOČE? R. FALESKINI: Vzporedno s širitvijo naše programske opreme, zmanjšanjem in posodabljanjem sedanjih računalniških sistemov ter izgrajevanjem še zmogljivejših 32-bitnih računalnikov bomo kot doslej težili k čim večji neodvisnosti od posameznih dobaviteljev repromateriala, kar bomo dosegli z naslonitvijo na širši krog teh dobaviteljev in seveda z osvajanjem novih znanj... Zlasti slednje je za nas najpomembnejše. IDA — ISKRA DELTA ARHITEKTURA V času seminarja smo dobili tudi katalog računalniško podprtih rešitev '84, s katerimi želi Iskra . Delta opozoriti uporabnike na posamezne že narejene programske module in rešitve Iskra Delte in kar je še pomembnejše, na kadre, ki so sposobni rešiti najrazličnejše probleme s področja računalniškega inženiringa, vse od projektiranja računalniško podprtih informacijskih siste- mov, svetovanja, storitev informacijskih centrov, do izdelave in vpeljave zahtevnih rešitev. Lahko rečemo, da so v tem popolnoma uspeli ne glede na to, da je katalog kot vsi katalogi zaradi omejenega obsega osredotočen predvsem na predstavitev proizvodov in področja uporabe. POENOSTAVLJENA UPORABA RAČUNALNIKOV Omogočiti uporabniku računalniške obdelave s čim manjšim posredovanjem profesionalnih programerjev, je težnja tudi Iskre Delte. V ta namen ste izdelali programske seneratorje. Nam lahko poveste kaj več o njih? ANDREJ KOVAČIČ: Programski generatorji so v bistvu ena od oblik programskih jezikov 4. generacije računalnikov in so bili sprva za nas zanimivi zaradi povečevanja produktivnosti profesionalnih kadrov, predvsem programerjev. Vendar so se kmalu pojavile težnje pia vključevanju nepo--srednih uporabnikov v razvoj programov, torej tudi tistih, ki nimajo dovolj računalniškega znanja na področju programiranja. Tako smo usmerili naš razvoj v obe smeri in sedaj že lahko ponudimo konkretne rezultate. Kot prvi je tu programski generator IDA—COGEN, ki senerira programe na bazi programskega jezika COBOL, je namenjen- strokovnjakom za programiranje, saj jim samostojno programira 80% do 100% njihove kode (računalniških ukazov), kar pomeni, da odpade klasično kodiranje in s tem napake, ki ob tem nastajajo. Tu smo šli že tudi v nadaljnje rešitve in izdelali nekatere samodejno opravljive pro- Iztok Lajovic. ■- - gramske zanke, ki v določenih primerih opravljajo še preostalih 10 do 20% dela...-Naša težnja pri tem je, da delo programerja na področju kodiranja programov in dokumentiranja programov odpravimo, v kato največji meri, tako da bi se delo pri razvoju programov preneslo predvsem le na desigt^ vhodnih in izhodnih obrazcev. Tu uporabljamo orodja, kot je IDA-EKRAN, ki omogoča risanje vhodno-izhodnih obrazcev že v obliki, da programer, ki prevzame pravzaprav vlogo združevalca rezultatov izdela uporabniški program v izvirni obliki. Drugi del naše razvojne dejavnosti na področju programskih generatorjev pa ni bil namenjen le dvigu produktivnosti, temveč predvsem koristni uporabi v času ugotavljanja uporabnikov informacijskih potreb. Med nič kaj lahke probleme našega računalniškega področja sodi vsekakor tudi komuniciranje z bodočim uporabnikom, ki se največkrat niti ne zaveda svojih potreb, kaj šele da bi jih bil sposoben ustrezno prikazati, po drugi strani pa računalniški strokovnjaki premalo poznamo problematiko delovanja poslovnih in ostalih sistemov, kar se vse kaže v rezultatih, ki ne pokrivajo uporabnikovih pričakovanj, še manj pa njegovih potreb. Z namenom, da bi se izognili tem težavam, smo izdelali programski generator SIRUP, ki nam pri reševanju navedenih problemov bistveno olajša delo. Skupaj z uporabnikom neposredno na računalniku izdelamo izhodiščni prototipni model programa in ugotovimo potrebne vhodno-izhodne podatke. Rezultat dopolnjevanja izhodiščnega modela, ki se izvede interaktivno v nekaj urah, je delujoč programski proizvod. (Nadaljevanje na 8. strani) ,Okrogla miza" letne šole Iskra Delta. IDA ::S-:&\'wB8PwSŠ:S’:: Detajl iz predstavitvene dvorane. wM —■ V svetu poznajo takšen razvoj modela kot prototipni pristop, ki je bil do nedavnega samo teoredčno izvedljiv, saj še niso bila izdelana orodja za tak način izdelave delujočega prototipa. Z orodji, ki so plod lastnega razvoja, smo na tem področju enakovredni razvojnim dosežkom v svetu. Seveda se nam potem vsili vprašanje, kakšna je razlika med COGENom kot profesionalnim programskim generatorjem in SIRUP. Razlika je naslednja: razen dviga produktivnosti omogoča COGEN tudi izvedbo standardizacije dela in standardizacije dokumentacije, torej ob prenosljivosti programov, ki iz tega izhaja tudi centralizirano upravljanje s podatki informacijskega sistema, ki so za razliko od delovnih postopkov relativno stabilni, kot resurs pa nedvomno spadajo med najpomembnejše resurse vsakega poslovnega sistema. IDA LEKSIKONI NAM LAHKO POVESTE KAJ SO TO PODATKOVNI LEKSIKONI? IZTOK LAJOVIC: Podobno kot slovarji, vsebuje podatkovni slovar urejen seznam imen podatkov s strokovnim opisom in karakteristikami vsakega od njih. Ker imajo v delovnih organizacijah podatke, ki jih kreirajo in upravljajo različne službe za različne namene, moramo imeti celoten pregled nad podatki in njihovo uporabo. V ta namen smo izdelali programsko orodje IDA LEKSIKON, ki to omogoča na enostaven in za uporabnika prijazen način. Pred desetletji, v obdobju centraliziranih računalniških sistemov, brez terminalov in delovnih postaj, so bili vsi podatki centralizirani v skupni podatkovni bazi v računalniškem centru, razen tega ni bilo tehničnih možnosti, da bi nekdo neposredno uporabljal svoje podatke, ampak je le tiste, ki jih je posredoval računalniškemu centru, dobil obdelane po vnaprej določenih procedurah. Sodobni interaktivni računalniški sistemi omogočajo decentralizacijo obdelav, decen- Glede na to da nam IDA LEKSIKON omogoča pregled nad vsemi podatki in dogajanji okoli njih, nam lahko zelo veliko pomaga tudi pri analizi, snovanju in realizaciji računalniško podprtih informacijskih sistemov. Navedeno velja, če gledamo IDA LEKSIKON samostojno, v primerjavi z ostalimi IDA programskimi orodji pa ima IDA LEKSIKON centralno informacijsko funkcijo v tem smislu, da ta programska orodja črpajo podatke za svoje potrebe in izdelke v bazi podatkov IDA LEKSIKONA. D 800 - novi domači mini računalnik. tralizacijo same opreme in decentralizacijo podatkovne baze, ki je na voljo posameznim uporabnikom pri njihovem delu. TEHNIČNA PROCESNA INFORMATIKA Če hočemo, da tak sistem uspešno deluje moramo zagotoviti nadzor nad skupno podatkovno bazo, shranjeno na različnih lokacijah, ob dejstvu, da se poslovni sistem in podatki stalno spreminjajo ter da se spreminja njihova organiziranost in informacijske potrebe. Zato je bistveno, da uporabnik COGEN ne more izdelati programa, če predhodno ni dobil strukture podatkov podatkovne baze, za kar mora dobiti odobritev od služb, ki skrbijo za celovitost te baze. Nasprotno pa SIRUP predstavlja orodje, ki dovoljuje več svobode, ni neposredno vključen v podatkovno bazo ampak uporablja le pre-dhodn^pripravljene in odobrene podatke namenjene predvsem enkratni, ad hoc obdelavam v smislu programskega odločanja. Med področja, ki se najhitreje razvijajo in bodo v prihodnje izredno močno vplivali na produktivnost v gospodarstvu sodi procesna uporaba računa laikov. Nam lahko poveste kaj dela Iskra Delta na tem področju? KOLIKO SO TI PROJEKTI ŽE ZAŽIVELI? A. KOVAČIČ: Predstavljeni proizvodi so že uporabljivi. V Iskri Delti pri razvoju no vin lokacij obvezno uporabljamo COGEN, SIRUP pa, ki je bil razvit pred tremi leti, je pokazal svojo uporabnost na vrsti računalniških sistemov iz proizvodnega programa Iskre Delte, sedaj pa ga lahko uporabljamo že tudi na domačih računalniških sistemih npr. Delta 800, pripravljamo pa tudi njegov prenos ;:a uporabo na malih poslovnih sistemih Partper. Dr, I. ŠANTL: Poleg.uporabe računalnika za poslovne aplikacije se vedno bolj uveljavlja njegova uporaba za vodenje procesnih sistemov v raznih panogah gospodarstva. Zato tudi v Iskri Delti posvečamo temu posebno pozornost, saj dela v ta namen precej močno skupina strokovnjakov. Tako dela v naši tehnično procesni informatiki že osem specializiranih skupin, ki se ukvarjajo s posameznimi aplikacijami v različnih vejah gospodarstva. Te skupine so: dejavnost energetika, kemija-farmacija, prehrambena industrija, Les-papir—tekstil, mikroračunal-niške aplikacije, radarsko-računalniški center in razvojna skupina. Na področju energetike je naša dejavnost usmerjena v avtomatizacijo: — nacionalnih institucij za planiranje in razvoj energetike, — elektrogospodarstva ter njegovih proizvodnih, prenosnih ter distribucijskih objektov, — rudarsko-energetskih kombinatov, — naftno —predelovalne industrije — komunale in — industrijske energetike. V tem smislu nudimo tudi celovite rešitve, kot so: — sistemi vodenja v realnem času (razdeljevanje energije), — sistemi za optimalno in zanesljivo delovanje v razširjenem realnem času — sistemi za planiranje in simulacijo proizvodnje in potrošne energije, — sistemi za tehnični obračun porabljene energije (obračun števčnih podatkov, pretokov itd.), — sistemi za ekonomski obračun proizvedene in porabljene energije (fakturiranje), — sistemi za energetsko planiranje na nacionalnem in regionalnem nivoju. Nadalje opravljajo naši strokovnjaki še posle inženiringa in svetovanja, ki obsegajo: — izvajanje pripravljalnih del, — izdelavo tehnične dokumentacije — gradnjo sistemov, — šolanje kadrov, — vzdrževanje sistemov. Andrej Kovačič. Z mikroračunalniškimi aplikacijami pokrivamo: področje uporabe računalnikov v tehniki tam, kjer so mini in veliki računalniki preveč zmogljivi, premalo fleksibilni in predragi. Opravljajo v glavnem iste funkcije kot večji računalniki, razlikujejo pa se v številu informacij, ki jih obdelujejo in v obsegu obdelav. V konceptu porazdeljene računalniške moči in obdelave predstavljajo najnižji nivo, to je nivo neposredne komunikacije s procesom. Mikroračunalniki Delta s svojo aplikativno programsko opremo omogočajo: — zbiranje in analizo podatkov v povezavi s procesnim informacijskim sistemom, — obdelavo podatkov na lokalnem nivoju, — spremljanje procesov in prikaz podatkov — vodenje procesov in proizvodnje, — dialog z operaterjem, — komunikacijo z nadrejenim sistemom. Mikroračunalniki tako samostojno spremljajo in vodijo različne procese, ali pa se povezujejo med seboj in z večjimi sistemi. Tehnološki postopki v prehrambeni industriji so zelo primerni za računalniško vodenje, saj v procesu sodeluje veliko število elementov, ki jih človek težko ročno nadzi- V teh procesih srečujemo pretežno naslednje operacije: — transportne operacije, — dozirne operacije, — mešanje, drobljenje, mletje, — ostale mehanske operacije, — termične operacije, — fizikalno-kemijske operacije. Računalniško vodenje omogoča tudi stalen nadzor nad materiali v procesu, pregled nad zalogami surovin in izdelkov ter pregled nad dogajanji v procesu. Istočasno lahko izpisujemo različna poročila in statistike. Računalnik izvaja tudi določene vhodno-izhodne operacije, kot so operacije z dobavnicami, pakiranje in izdajanje izdelkov. Poleg aplikacij v živilsko—predelovalni industriji, posvečamo velik pomen tudi spremljanju in vodenju procesov v živinoreji, saj je visoka produktivnost na farmah domačih živali možna le z uvajanjem sodobne tehnologije in znanja. Dejavnost kemija —farmacija je usmerjena v projektiranje in izvedbo informacijskih sistemov za nadzor in vodenje procesov v kemijski in farmacevtski industriji, v analitsko kemijo, varstvo okolja, v raziskovalno dejavnost na področju kemije in kemijskega inženirstva itd. Nudimo celovite aplikacije računalniškega nadzora in vodenja procesov, pri čemer se povezujemo z industrijo, inštituti, univerzo in projektivnimi organizacijami v želji, da bi bile naše aplikacije čim bolj kvalitetne ter da bi željam uporabnikov naših sistemov zadostili "V čim večji meri. Računalniško vodenje v lesni industriji obsega naslednje programe: — optimalno krojenje oblovine na mehaniziranih hlodiščih. — optimalno razžagovanje hlodovine na tračnih in krožnih žagah — optimalno robljenje desk v decimirnici, — sortiranje hlodovine po boksih in sortiranje desk na debelinske in dolžinske razreze, — optimalni razrez ivernih in drugih plošč na formalnih žagah, ‘ — procesno vodenje na osnovi paketa Delta Scada. — optimalni razrezi. Radarsko-računalniški sistemi zajemajo računalniške aplikacije, ki temeljijo na obdelavi radarskih signalov. Skupna značilnost vseh tovrstnih aplikacij je povezava računalnika z radarjem, kar predstavlja specifičen problem v smislu aparaturne in programske opreme. Radar je namreč merilnik, ki daje zelo veliko podatkov v časovni kompleksnost informacij 5 Količina in čas« često tolikšni, da jeza delo v realnem ^ potreben večprocesorski računalniški stem' , r kar povzroča težave pri kupcih. trim02 Telematike je bil v prvem j^nesečju leta 1984 izredno skro-j, n’ Saj smo po podatkih o realizaciji d m23 po ICD (izvoznih carinskih dni raciiah) izvozili le za 3,3 milijona žafiocV’ kar pomeni, da smo izvozih $ke ^ mani kot v istem obdobju lan-n ^Meta. Močno se je zmanjšal izvoz klirinško področje (kar ima velik J 7 na likvidnost delovne organi-a-Je), kamor smo izvozih le za ria '900 dolarjev naših izdelkov. Glav-,jZv Vzr°ka za tak padec klirinškega j °Za sta pomanjkanje repromateriala Dr, 0n!a‘'e8a trga in iz uvoza ter (7,Manjkanj a naročil za sistem M 10 je ' Izvoz na konvertibilno področje Pori ^ ugodnejši, vendar še vedno j?0 načrtovanim, saj smo izvozili na j Področje za 24 % manj kot lani in s Din Spolnih le 76 % dinamičnega Kar 58,7 % konvertibilnega °Za odpade na države v razvoju. VykAVA NA DOMAČEM TRGU IN ^IPtvem trimesečju letošnjega leta kupili za 961 milijonov din repro- materiala in sestavnih delov, kar pomeni, da smo v primerjavi z istim obdobjem leta 1983 nabavili vrednostno za 63 %. več in s tem izpolnili 27,2 % letnega plana oziroma 107,7 % dinamičnega plana nabave. Ob upoštevanju dejstva, da so se cene repromateriala v tem obdobju v povprečju povečale za 65 % to pomeni, da je letošnja fizična nabava približno enaka nabavi v lanskem letu. Pomanjkanje repromateriala z domačega trga torej ne bi smelo biti razlog za nižji obseg proizvodnje (5 % znižanje v primeijavi z istim obdobjem lanskega leta); pač pa je temu vzrok neselektivna nabava, saj so se standardno pojavljale težave z dobavo določenih repromaterialov: relejev, magnetov, srebrnih kovic, kondenzatorjev itd. Pri tem moramo opozoriti na dejstvo, da se bodo ti problemi nadaljevali tudi v naslednjem kvartalu, saj so dobavitelji že pričeli ustavljati dobave zaradi neporavnanih obveznosti za že dobavljeni repromaterial in polizdelke. V prvem kvartalu smo uvozih za 2,1 milijona dolarjev repromateriala, kar pomeni, da se je uvoz v primerjavi z istim obdobjem leta 1983 povečal za 12 %. Višji uvoz je bil realiziran na račun 10. člena carinskega zakona, ki omogoča, da se za material plačajo le carinski in bančni stroški, medtem ko blago še ni plačano. Na ta način smo uvozili za 378.000 dolaijev repromateriala. Kljub povečanemu uvozu, pa je prišlo do zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja naslednjih uvoznih materialov: raznih vrst integriranih vezij, tantal kondenzatorjev, magnetnih tračnih enot, raznih vrst svedrov itd. Poleg pomanjkanja deviznih sredstev vpliva na uvoz repromateriala tudi pomanjkanje dinarskih sredstev, zaradi česar v mesecu marcu ni bilo ocarinjeno za cea 200.000 dolarjev repromateriala, ki je že na carini in pokrit z uvoznimi prijavami. Uvoz opreme je dokaj Skromen, saj smo jo uvozih le za 38.000 dolarjev in s tem izpolnili 1,1 % letnega plana uvoza opreme. Pretežni del uvoza opreme odpade na tovarno TI V. PROIZVODNJA Poslovanje v prvih treh mesecih je potekalo v težkih gospodarskih pogojih, saj nam je primanjkovalo tako uvoženih kot domačih surovin, zato vse bolj zaostajamo za planskimi zadolžitvami. Tako je realizacija eksterne proizvodnje v prvem trimesečju le 2.103 milijonov din ali 81 %. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta smo proizvodnjo po planskih prodajnih cenah povečali za 17 %, fizični obseg proizvodnje pa se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta celo zmanjkal za 5 %. Razen tovarne MKD, ki ga je za 9 % presegla, plana ni realizirala nobena temeljna organizacija. Pri skupni proizvodnji smo realizirali le 75 % dinamičnega plana, kar vrednostno predstavlja 2.619 milijonov din. V primerjavi z lanskim letom je skupna proizvodnja vrednostno porasla za 14%. ZAPOSLENI IN IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA Na koncu prvega trimesečja je bilo v Telematiki zaposlenih 4487 delavcev, kar je 11 delavcev več kot na koncu lanskega leta. Povečanje gre predvsem na račun povratnikov iz JLA. Kaže se tendenca izboljšanja kadrovske strukture, kar je v skladu s usmeritvami politike za leto 1984. Prav tako je stopnja rasti zaposlenosti v mejah dogovorjenega števila. S takim številom zaposlenih smo v rednem delovnem času opravili 1,9 milijonov ur, kar je za 1,8 % več kot v istem obdobju lani. Razpoložljiv čas je bil izkoriščen le 78,7 %, kar je slabše kot v prvem trimesečju leta 1983. Do slabšega izkoriščanja delovnega časa je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja repromateriala. Na neopravljene ure z nadomestilom iz TOZD je odpadlo 16,8 %, z nadomestilom iz SIS pa 3,9%. Manjši pa je delež neopravljenih ur brez nadomestila OD. Poleg rednega dela je bilo opravljenih še 322.785 nadur, kar je za 14 % manj kot lani, kar je že rezultat izrednih ukrepov. OSEBNI DOHODKI V prvem trimesečju smo razpo-redili za osebne dohodke 430.607.000 din, kar je 39 % več, kot v istem obdobju, lanskega leta. Vzrok za tak visok porast je bil v tem, ker so bili v letu 1983 izvršeni postopni premiki obračunskih osnov v štirih fazah. Prvo povišanje je bilo izpeljano šele junija. Zadnje, 10% povišanje obračunske osnove pa je bilo izvedeno v lanskem decembru in se odraža v letošnjem prvem trimesečju. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega, ki smo ga v Telematiki dosegli v prvem trimesečju znaša 24.189 din. V primeijavi z letom 1983 to predstavlja 25,2 % rast. ZALOGE Konec letošnjega marca smo imeli v skladiščih Telematike za 4.659 milijonov din vseh zalog. Od konca lanskega leta so le-te vrednostno porasle za 522 milijonov din oziroma 12%. Porasle so vse vrste zalog, izjema je le trgovsko blago, kjer so se zaloge znižale za 16 %’. Največji delež v celotnih zalogah predstavljajo zaloge materiala in drobnega inventarja (51,5%). Sledijo jim zaloge nedokončane proizvodnje in polizdelkov (33,5%), zaloge gotovih izdelkov (13,8 %); z najmanjšim deležem (1,2%) pa so udeležene zaloge trgovskega blaga. INVESTICIJE V tem trimesečju smo vložili 32,4 milijona din v osnovna sredstva, kar pomeni le 2,7 % izpolnitev letnega plana, 97 % tega zneska smo porabili za nakup opreme. Vse te investicije smo financirah izključno iz lastnih sredstev. Za investicijsko vzdrževanje smo porabili 55 milijonov din, kar pomeni 35 % doseganje letnega plana. Investicijska vlaganja v družbeni standard so znašala v prvem trimesečju 9,5 % milijona din od tega 1,8 milijona za nakup stanovanj in 7,7 milijona din za posojila članom kolektiva. POSLOVNI USPEH Celotni prihodek Telematike je prva finančna kategorija, ki izraža zaskrbljujoče poslovne rezultate na vseh temeljnih področjih poslovanja. Vrednost 3.221 milijonov dinje večja le za 16 % v primerjavi z lanskim trimesečjem. Letni plan celotnega prihodka je dosežen le s 16 %, pri čemer so najslabše doseženi prihodki na tujem trgu, kljub povečanemu tečaju dolarja. Porabljena sredstva so realizirana v višini 2.044 milijonov din in so se v primerjavi z letom 1983 povečala le za 4%. V skladu z nezadovoljivim doseganjem planirane proizvodnje so se stroški porabljenega materiala, surovin in energije realno zmanjšali, medtem ko so stroški proizvodnih storitev porasli za 89 %. Ta porast je glede na spremenjeni sistem obračunavanja internih storitev razumljiv. Vrednost ustvarjenega dohodka v prvem trimesečju je 1.177 milijonov din, kar predstavlja 23,5 % letnega plana oziroma 44 % povečanje v primerjavi z lanskim letom. Če upoštevamo 58 % letno inflacijo, potem je jasno, da je dohodek v letošnjem letu realno upadel. Obveznosti iz dohodka v višini 680 milijonov din so se povečale v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem za 70 % in so dosegle že 26 % planirane letne vrednosti. Glavni delež v obveznostih iz dohodka predstavljajo obresti, ki so se močno povečale zaradi kritične likvidnostne situacije, kot tudi zaradi povečanja obrestnih mer v lanskem letu. Čisti dohodek znaša 497 milijonov din, kar je za 20 % več kot v lanskem letu. Z oblikovanim čistim dohodkom nam je uspelo pokriti le osebne dohodke in stanovanjski del sklada skupne porabe, medtem ko je splošni del oblikovan v minimalni višini. V skladu z zakonskimi določili smo oblikovali rezervni sklad (4 % od dohodka), medtem ko za razporeditev sredstev v poslovni sklad nobena temeljna organizacija ni namenila sredstev. Akumulacijo tako formirajo le izločena sredstva rezervnega sklada. S tem je letni plan dosežen le 9,1 %, v primeijavi z lanskim prvim trimesečjem pa to pomeni 60 % zmanjšanje. Andreja Žakelj Sklepi 11. zasedanja DS SOZD Iskra (8. 5. 1984) DS potrdi sklepe 10. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 21. 2. 1984 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov in pri tem ugotavlja: - Sporazum o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema Iskra - Inštitut za kakovost in metrologijo za nabavo uvozne merilne opreme je sprejet tudi v DO Avtomatika; - vse DO Iskre so sklenile Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev Za skupni izvoz, o določitvi družbeni priznanih reprodukcijskm potreb in razporeditvi dela deviz za reprodukcijske potrebe na posamezne udeleženke in tako ni bil podpisan sporazum Splošnega združenja predelave kovin Jugoslavije. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose, podanih predlogov v razpravi in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme predloženo Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v letu 1983 s podanimi popravki DO Elektrozveze pri izkazovanju izgub in podano obrazložitvijo (v prilogi). 2. DS ugotavlja, da so bili v letu 1983 doseženi sicer dokaj ugodni porasti v primerjavi s predhodnim letom, vendar pa so rezultati zaradi problemov, ki so jih povzročile uvozne omejitve, izjemne podražitve repromaterialov in povečanje obresti, zaostali za letnim programom predvsem pri proizvodnji, pri izvozu in pri investicijah. Glede na to, da se pričakujejo še ostrejši gospodarski pogoji, so bile v plan za leto 1984 že vključene naloge in ukrepi, ki naj bi zagotovili ohranitev uspešnega nadaljnjega razvoj a Iskre. 3. Glede na izredno slabe rezultate izvoza v prvem trimesečju in zaostajanju le-tega za domačo prodajo je potrebno izdelati objektivno analizo izpada izvoza v letu 1983 in v prvem trimesečju 1984. Pri tem je potrebno podrobno osvetliti probleme iz te pave v tujini, kakor tudi strukturo Iskrinega izvoza (sistemi, naprave, elementi, široka potrošnja). 4. Ker postaja čedalje bolj problematična tudi preskrba z repromateriah na domačem trgu, predvsem zaradi čedalje večjega izvoza surovin in pogojevanja nabave z deviznimi plačili, naj se do naslednje seje DS pripravi poročilo o navedeni problematiki in opredeli Iskrino skupno strategijo. 5. DS apelira na DO, da pospešijo celoten postopek izdelave in posredovanja poročil o poslovanju. DS sprejme na znanje informacijo člana KPO SOZD Iskra Zorana Poliča o poteku nadaljnjih aktivnosti pri pripravi potrebnih planskih dokumentov tako za letni program 1985, srednjeročni plan 1986-90 in dolgoročni plan 2000 Iskre. DS sprejme na znanje informacijo predsednika strokovne skupine Staneta Preskarja o nadaljnjem razreševanju problematike DO Elektrozveze. Na osnovi podane obrazložitve svetovalca KPO SOZD za investicije Iva Klešnika, stališča KPO SOZD, predloga odbora delegatov podpisnic samoupravnega spozurama o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov OZD SOZD Iskra in v soglasju s pozitivnimi stališči delegacij, razen delegacije DO Telematika, Elektrooptika in Iskra Delta, sprejme DS naslednje sklepe: 1. DS odobri DO Iskra Commerce TOZD Prodna iz zdmženih sredstev SOZD namensko za vlaganje v aluminij za leto 1984 72.000.000 din, za naslednja 4 leta pa odgovarjajočo vrednost glede na cene in dobavljene količine (količina x cena x 15% oz. 12,5%). 2. Glede na dejstvo, da postopek odobravanja investicije še ni končan (Institut za ekonomiko investicij, banke, Republiška komisija za oceno investicij, SDK, soglasja za uvoz opreme itd.) mora Iskra Commerce v samoupravni sporazum ali njegov aneks vključiti določila, da investitor vrne združena sredstva in roke vračanja, če soglasij v primernem roku ne bo pridobil oz. začel z investicijo. 3. DS odobri DO Iskra Commerce TOZD Prodaja 50.600.000 din iz združenih sredstev SOZD namensko za vlaganje v DO Donit po naslednji dinamiki: — ob prijavi investicije v letu 1984 3 0.600.000 din — prvi kvartal 1985 10.000.000 din — prvi kvartal 1986 10.000.000 din Gornji sklepi veljajo, le v primeru pridobitve pozitivnih stališč vseh delegacij DO v DS, zato naj delegacije DO Telematika (za sklep pod tč. 3), DO Elektrooptika in DO Iskra Delta posredujejo pisna stališča v roku 14 dni. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskra Commerce Borisa Slapnika, predloga poslovnega sveta ZT skupnosti in predloženega gradiva ter v soglasju s podanimi stahšči delegacij, razen delegacije DO Elektrooptika, sprejme DS naslednji sklep: DS sprejme predloženi gospodarski načrt Iskrine ino mreže za leto 1984. Gornji sklep velja le v primeru pridobitve pozitivnega stališča delegacije DO Elektrooptika. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskra Commerce Borisa Slapnika, predloga poslovnega sveta ZT skupnosti ter predloženega gradiva in v soglasju s podanimi stahšči delegacij, sprejme DS naslednje sklepe: 1. DS se strinja z ukinitvijo firme Semetel Pariš, Francija. Iskra France prevzame obveznost do servisiranja in reklamacij za instaliranje telefonskih naprav, ki so bile prodane preko Semetela. Te stroške bo Iskra France fakturirala Iskri Telematiki. Iskra Telematika bo v ta namen sklenila preko Iskra Commerce z Iskro France us tez no pogodbo. DS zadolži Iskra Commerce, da izvede celotni postopek likvidacije firme. 2. DS se strinja s tem, da se iz firme Perles Suiza Barcelona umakne Perles A. G. Pieterlen in prepusti celotno premoženje z vsemi obveznostmi delavcem. DS zadolži Iskra Commerce, da izvede celotni postopek tako, da bodo najmanjše materialne posledice za Perles A. G. Pieterlen. 3. DS odobri ustanovitev začasnega predstavništva Iskre v Združenih arabskih emiratih s sedežem v Dubaiu. Postopek ustanavljanja izvede Iskra Commerce. Predstavništvo bo poslovalo v skladu z 62. členom Zakona o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini kot začasno predstavništvo za dobo enega leta. Predmet dejavnosti začasnega predstavništva je zastopanje Iskrinih interesov na tržišču Združenih arabskih emiratov. Poslovni program dela začasnega predstavništva obsega: - raziskava tržišča in izdelava marketing poročil in informacij, - razširitev kontaktov z obstoječimi in novimi poslovnimi partnerji, - atestiranje Iskrinih proizvodov, - generiranje novih poslov in akvizicija, zlasti na področju elementov, gospodarskih aparatov, profesionalne tehnike, elektromehanskih komponent in sistemskih poslov, - stalni kontakt z obstoječimi partnerji pri poslovno-tehničnem sodelovanju in iskanju novih možnosti za to sodelovanje in - nadzor nad poslovanjem distributerjev. 4. DS odobri ustanovitev poslovne enote v Santa Clari, Kalifornija, ZDA. Iskra Commerce izvede celotni postopek ustanavljanja. DS odobri nakup poslovnih prostorov in zemljišča v višini 425.000.— US dolaijev. Sredstva za nakup se pridobijo s kreditnim aranžmajem pri Pittsburski banki, pri tem pa kot oblika garancije služi hipoteka na objektu. Kupljeni prostori bodo na razpolago za trženje in razvojne naloge. Stroški tekočega vzdrževanja se krijejo iz sredstev, namenjenih za operativno poslovanje Iskre Electronics Inc. New Yoric. k |Vseb^^azvo)no-razislcova!nega dela, ključ in način izvajanja opredeli razvojni Stroški posamezne razvojne naloge se krijejo od strani neposredno zainteresiranih (udeleženih) delovnih organizacij Iskre. 5. DS odobri ustanovitev predstavništva - poslovne enote Iskra Alžir s sedežem v Alžim. Poslovna enota - predstavništvo bo poslovalo v skladu z 62. členom Zakona o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini kot predstavništvo. Predmet dejavnosti predstavništva je zastopanje Iskrinih interesov na tržišču Severne Afrike. Poslovni program dela predstavništva obsega: - raziskava tržišča in izdelava marketing poročil za Iskro, - razširitev kontaktov z obstoječimi in novimi poslovnimi partnerji, - generiranje novih poslov in akvizicija, zlasti na področju elementov, gospodinjskih aparatov, profesionalne tehnike, elektromehanskih komponent in sistemskih poslov, - stalni kontakt z obstoječimi partnerji pri poslovno-tehničnem sodelovanju in iskanju novih možnosti za to sodelovanje. Direktor predstavništva dela v skladu s poslovnikom zunanjetrgovinske mreže Iskre, v katerem so navedene tudi meje pooblastil vodilnih udeležencev predstavništva. Stroški predstavništva se določijo v skladu s samoupravnimi akti TOZD Zunanji trg. Iskra Commerce se obvezuje, da bo vsako leto večji del prometa začasnega predstavništva ustvarila z izvozom blaga in storitev iz Jugoslavije. 6. DS odobri ustanovitev mešane firme Iskra Delta Computers v Avstriji, Iskra Delta in Iskra Commerce opravita celotni postopek ustanavljanja. 7. DS odobri statusno spremembo, da se Iskra France in'Perles France S A. združita v novo podjetje, ki bo poslovalo pod nazivom Iskra France S A. V skladu s predhodnim sklepom bo formalni lastnik novega p odjeda firma Cranex A.G. Zurich. Predlagane spremembe naj se izvedejo do 30. 6.1984. 8. DS odobri statusno spremembo, da se Iskra Limited in Perles (UK) Limited London.združita v novo podjetje,ki bo poslovalo pod nazivom Iskra Limited London (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) V skladu s .'predhodnim sklepom bo formalni lastnik novega podjetja firma Cranex A.G. Ziirich. 9. DS odobri statusno spremembo v firmi Perles Benelux, tako da se spremeni ime firme v Iskra Benelux S. A. Predlagane spremembe naj se izvedejo do 3o.61984. 10. DS odobri statusno spremembo v firmi Iskra Limited London tako, da se sedanji predmet poslovanja razširi tudi na proizvodnjo telefonije in televizorjev. 11. DS odobri povečanje kapitala firme Cefra GmbH MOnchen od sedanjih DM 40.000 na 50.000 DM, to je za 10.000 DM na osnovi predhodno pridobljenega soglasja pristojnih upravnih organov. Sredstva za povečanje kapitala 10.000 DM zagotovi firma Cefra iz nerazdeljenega dobička. 12. DS odobri uvedbo mirovanja poslovanja firme Eurocommerce Caracas. DS odobri ustanovitev začasnega predstavništva Iskre v Venezueli s sedežem v Caracasu. Začasno predstavništvo bo poslovalo v skladu z 62. členom Zakona o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini za dobo dveh let. Predmet dejavnosti začasnega predstavništva je zastopanje Iskrinih interesov na tržišču Venezuele. Poslovni program dela začasnega predstavništva obsega; - raziskava tržišča in izdelava marketing poročil za Iskro, - razširitev kontaktov z obstoječimi in novimi poslovnimi partnerji, - atestiranje Iskrinih proizvodov, - generiranje novih poslov in akvizicija, zlasti na področju električnih števcev elementov, telefonije, profesionalne tehnike, elektromehanskih komponent in sistemskih poslov ter prenos tehnologije, - stalni kontakt z obstoječimi partnerji pri poslovno-tehničnem sodelovanju in iskanju novih možnosti za to sodelovanje in - nadzor nad poslovanjem distributerjev. DS sprejme na znanje informacijo direktorja TOZD ZT Iskra Commerce Miloša Resnika o - zunanjetrgovinski menjavi Iskre v času od 1.1. do 31.3. 1984 in o oceni za april in maj, - oceni izvajanja sklepov konferenc mednarodnega trženja Iskre in - stanju izvoznega skladišča ter na osnovi podane obrazložitve, predloga odbora za tržništvo in predloženega .gradiva, sprejme soglasno naslednji sklep: DS zadolži Iskra Commerce, da v sodelovanju s strokovnimi službami SOZD pripravi predlog konkretne rešitve centralnega skladišča Iskra oz. prouči možnost vključitve izgradnje skladišča v srednjeročne planske dokumente 1986-90. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Invest servisa Janeza Hafneija, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva in podanega predloga v razpravi, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS potrdi plan stroškov poslovnega letala za leto 1984. 2. DS določi za leto 1984 naslednji cenik storitev poslovnega letala, ki velja od 8. 5. 1984 dalje: ura poleta za uporabnike v SOZD Iskra 55.000 din 80.000 din 20.000 din - v SFRJ - v tujino - nadomestilo za čakalni dan ura poleta za zunanje uporabnike - v SFRJ 75.000 din -v tujino 100.000 din - nadomestilo za čakalni dan 40.000 din 3. DS potrdi ključ združevanja sredstevza odplačilo kredita v letu 1984. 4. DS potrdi ključ združevanja amortizacije za leto 1983 in 1984. 5. DS predlaga DO Elektrozveze, da nadaljuje s postopkom sprejemanja Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pokritje investicije m obratovalnih stroškov poslovnega letala in ga zaključi v roku 60 dni. Na osnovi podane obrazložitve predsednika komisije za inovacijske nagrade Iskre Franca Hudeja in predloga komisije ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: Na podlagi 50. člena Pravilnika o nagradah in priznanjih Iskre sprejme DS sklep o podelitvi inovacijskih nagrad Iskre v letu 1984; - skup.'ni delavcev iz TOZD Razvcgni inštitut DO Avtomatika v sestavi: Nikola Pania, Jože Škrabe, Miro Kikelj, Oton Mikulič in Vinko Kosmač za razvoj multimikroračunalniških sistemov vodenja procesov - skupini delavcev iz TOZD KEKO DO Elementi v sestavi: Dušan Lavrič, Jože Klobčar in Peter Bavdek za razvoj tehnologije in osvojitev večplastnih keramičnih kondenzatorjev - skupini delavcev iz TOZD Razvojni inštitut DO Široka potrošnja v sestavi: Marjan Zlatolas, Ludvik Strle, Jože Trojar in Erika Maver ter sodelavcu iz Visoke tehniške šole Maribor Ivu Zagradišniku za razvoj motorja z zunanjim rotorjem za izvedbo profesionalnih ventilacij - Branislavu Popoviču iz TOZD Raziskave in razvoj DO Telematika metodologijo implementacije funkcionalne programske opreme SI 2000 osnovi specifikacij - skupini delavcev iz DO Avtoelektrika v sestavi: Fortunat Jeklin, Alojz Furlan, Danilo Hrobat, Jože Derman, Dušan Bažato, Anton Anzelin, Dušan Bašin, Drago Štefanič, Franc Bizjak, Anton Sirk, Peter Černič in Stanislav Birsa za osvajanje zaganjalnika AZF 3508 in alternatorja AAG 1111. Na osnovi podanega predloga predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča in predsednika KOS SOZD Avguština Ciuhe ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: za na 1. DS javno razpisuje prosta dela in naloge l ko" " " - člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za kakovost in - vodje delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra za dobo 4 let, s pogoji iz 77/2 člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra oz. v zvezi s 22. členom Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo skupnih služb v SOZD Iskra in z razpisnim rokom 15 dni. 2. DS imenuje razpisno komisijo za imenovanje vodje DSSS SOZD Iskra v sestavi: - predsednik: Alqz Kleindinst, Avtomatika - namesmik predsednika: Andrej Kajdiž, Baterije Zmaj - člani: France Pance, Iskra Commerce, Ronald Malej, DSSSS SOZD, Jože Golob, DSSS SOZD Na osnovi podanega predloga predsednika KOS SOZD Avguština Ciuhe, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS imenuje za delegata SOZD Iskra v Svet Srednje šole Kranj tov. Alojza Šviglia iz DO Kibernetika. 2: DS imenuje delegate SOZD Iskra v Svet DO Inštitut za kakovost in metrologijo v sestavi: - Zoltan Zemljič, Elementi - Lovro Markun, Kibernetika - Jože Pegam, Široka potrošnja - Lotar Kozina, DSSS SOZD DS sprejme na znanje pisni odgovor člana KPO SOZD Iskra Borisa Mužiča na delegatsko vprašanje delegacije DO Invest servis glede prevzemanja delavcev med OZD v SOZD Iskra ter na osnovi podane obrazložitve, predloga delegacije DO Elektrozveze in razprave sprejme soglasno naslednji sklep: DS apelira na vse OZD Iskre, da so pri kadrovanju med seboj konstruktivne in sodelovalne ter, da delujejo v smeri skupne učinkovitosti. Prehajanje delavcev ni možno brez usklajenih dogovorov med prizadetimi oz. zainteresiranimi OZD. Višina povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog Na podlagi SaS o enotnih osnovah in merilih za izplačila povračil stroškov delavcem, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD ISKRA ter na osnovi dmžbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, so bili stroški za povračilo po podatkih Zavoda za statistiko in Republiške skupnosti za cene za prvo trimesečje 1984 naslednji: 1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnice (stroški za prehrano) (po 5. čl. SaS) znašajo — cela dnevnica nad 12 ur — polovična dnevnica nad 8 do 12 ur znižana dnevnica od 6 do 8 ur 937 din 490 din 350 din 2.Povprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije (po 6. čl. SaS) 650 din 260 din — po priloženem računu — brez računa največ 40 % 3. Kilometrina (9. čl. SaS) — pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda — za 15.000 km letno 14,00 din/km — za 20.000 km letno 12,70 din/km — za 25.000 km letno 12,00din/km 4. Stroški za ločeno življenje (14. čl. SaS) — stroški za stanovanje največ 5.850 din — stroški za prehrano nqveč 8.430 din Priznanje sindikalnim delavcem TOZD TTS OOS TOZD TTS je sprejela Srebrni znak ZSS občine Ljubljana-Šiška in sicer z obrazložitvijo, za prizadevno delo v letu 1982/83 ko je bila njihova temeljna organizacija v težkem položaju zaradi izgub in spleta slabih razmer v celotni DO. Z zavzetim in aktivnim delom so se sindikalna konferenca in OOS vključile v pripravo sanacijskega načrta in izvedle razpravo med delavci ter aktivnosti zaradi nove organiziranosti DO. sledovala uresničevanje plana in daj2** pobude,za doseganje čim boljših^ nomskih rezfli tatov. S sprejemom . članskih sestanP1 rednih ukrepov na______________ sindikata v TOZD, smo uresničili z stavljeni plan in ga ob koncu leta celo Sindikalna konferenca in osnovne organizacije sindikata so aktivno delovale na pripravah referendumov, kjer so sprejemali načrtovane organizacijske spremembe in samoupravne akte. V tem času je sindikat opravil pomembno delo in s tem ohranil zaupanje delavcev v družbeno politične organizacije. To priložnost smo izkoristili tudi mi in predsedniku Konference OOS TOZD TTS Francu Hrastarju zastavili nekaj vprašanj o delu in načrtih njihove sindikalne organizacije. Katere so bile vaše osrednje naloge v preteklem obdobju? „V letu 1983 je bilo težišče dela konference na obravnavi in sprejetju sanacijskega načrta TOZD in izvedbi referendumov o združevanju dela delavcev v TOZD in v DO Elektrozveze. Seveda je konferenca posvetila največ dela saniranju TOZD TTS, saj je ob ne sprejetju sanacijskega načrta prišla pred velike probleme, kako zagotoviti delavcem socialno varnost. Predvsem so ti problemi prišli do izraza ob izplačilu osebnih dohodkov v aprilu in maju, ko je bila osnova za osebne dohodke v TOZD TTS nižja kot v ostalih temeljnih organizacijah naše DO. V tem času smo zato imeli več sestankov tako s predstavniki OS ZSS Ljubljana-Šiška in Vič, s sekretarji OKZKS Šiška in Vič, kot tudi s predstavniki SOZD Iskra, s katerimi smo se pogovorili o naših problemih in določili smernice za rešitev iz tedanjega položaja. Pri reševanju socialnih problemov pa nam je pomagal tudi OS ZSS Ljubljana-Šiška. presegli kljub zaostrenim pogojem S° spodarjenja. Program dela v letošnjem letu? Kot vsi v zadnjem času spreJ' ieti programi temelji tudi naš na po treb- nih aktivnostih pri uresničevanju ^ log za doseganje dolgoročne gospod ske stabilizacije. V tem smislu nam ra varno predvsem: — aktivno sodelovati v razprav . sprejetju elaboratov o sistemski res1 DO Elektrozveze, : — skupno s strokovnimi službam1 dograditi sistem nagrajevanja po del in rezultatih dela, — zavzemati se za izboljšanje dele nih in življenjskih razmer delavcev1^ za zagotavljanje socialne varnosti 0 lavcev in njihovih družin, ..J — vplivati na zmanjšanje vseh obm neproduktivne režije v TOZD DSSS, .. — spremljati izvajanje letnih srednjeročnih proizvodnih planov, sproti obveščati delavce o spremmj nju določenih organizacijskih oblik — organizirati delo na kulturnem športnem področju. Neredna dobava repromateriala b® ivi ti Nadalje je konferenca sindikata za- Ž od vaših delavcev zahtevala pom 0vna odrekanja in dodatno prizadevnos Zaradi dinarske nelikvidnosti srn( letošnjem letu soočeni z nered11 oskrbo materiala. V prvem četrtlet)1* smo imeli zato izpad proizvodnje-ga moramo v naslednjih mesecih n doknaditi in smo zato prisiljeni pm. lagati uvedbo posebnih ukrepov V irnenu konference OOS je priznanje prevzel Franc Hrastar. Telematika pokrovitelj OŠ Bratstvo in enotnost so: izboljšanje discipline, določen premestitve naših delavcev in skrap2 nje delovnega časa s tem, da se manJ kajoče ure nadomestijo tedaj, kop11 spe material. Vse to bo pa seveda možno le razumevanju naših delavcev za gosp0-darski položaj naše temeljne organ*' zacije, ki bi se sicer lahko kaj hiti0 poslabšal. g £ k Osnovna šola Bratstvo in enotnost iz Kranja je letos prvič rnovala dan šole. Na šoli so praznovala dan šole. Na šoli so se namreč odločili, da bodo dan svoje šole praznovali vsako leto 9. maja, ko sicer praznujemo tudi dan zmage. Ob tej priložnosti je vodstvo šole povabilo na slovesno sejo sveta šole tudi predstavnike Iskre Telematike. Šola in delovna organizacija sta namreč podpisali samoupravni sporazum, v katerem sta predvideli tesno sodelovanje na različnih področjih, vse pa v smislu dolgoročne kadrovske politike. Prav kranjska šola Bratstvo in enotnost namreč uposabija pomemben del potencialnih bodočih kadrov Iskre Telematike. Sodelovanje se doslej odvija predvsem na področju medsebojnega spoznavanja, oblikovanja poti proti skupnemu cilju, obveščanja, kulturne izmenjave itd. S slavnostne seje sveta osnovne šole Bratstvo in enotnost. Dan šole je seveda pomenil dodatno priložnost za poglabljanje tega zanimivega odnosa. Vodstvo šole je gostom predstavilo problematiko osnovnošolskega izobraževanja v sedanjih družbenogospodarskih razmerah, ki jih seveda že občuti tudi šolstvo. Mentorjem, zunanjim sodelavcem šole, so bila podeljena priznanja za tmd pri usposabljanju učencev v različnih interesnih dejavnostih. Na osrednji proslavi so se. učenci predstavili s kulturnim in športnim programom. Sicer pa je vsa šola utripala v znamenju svojega praznika: lahko smo si ogledali razstavo likovnih, tehničnih in drugih izdelkov, izobraževalne in informativne filme itd. Predstavniki Iskre Telematike smo prireditev zapuščali z dobrim občutkom, da je politika šole pravilno usmerjena in da bo odprtost, ki se ustvarja, gotovo prispevala k trdnejši povezanosti na celotnem področju izobraževanja mladih, ki se ne začne in ne konča le v osnovnošolskih klopeh. Vse to pa bo v sedanjih, za našo dmžbo in gospodarstvo prav nič lahkih dneh, izredno pomembno. Kazimir Mohar X. mednarodni seminar za merilno procesno tehniko Slovensko društvo za merilno-procesno tehniko prireja v začetku meseca oktobra 1984, v času mednarodne razstave Sodobna elektronika na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 10. seminar s področja meril-no-procesne tehnike z naslednjima vodilnima temama: 1. ZANESLJIVOST V PROCESNIH IN MERILNIH SISTEMIH Referati bodo zajemali zanesljivost delovanja sistemov in komponent. 2. MERJENJE MASE Obravnavana bo celotna problematika merjenja mase: predstavljeni bodo metrološki vidiki, problematika o proizvodnji ustrezne opreme in elementov, s posebnim poudarkom na najsodobnejši elektronski oziroma mikroprocesorski tehnologiji. Namen dvodnevnega seminarja je seznaniti najširši krog strokovnjakov izobraževalnih ustanov, razvoje, proizvodnje in eksploatacije z najnovejšimi dosežki s področja zanesljivosti v procesnih in merilnih sistemih ter s področja merjenja mase doma in v svetu, z referati priznanih domačih in tujih strokovnjakov. Za prijavo in predajo referatov veljajo naslednji roki: - prijava referata s povzetkom (200 besed) do 31. maja 1984 — oddaja referata do 15. julija 1984 Število referatov bo omejeno. Avtorji bodo pravočasno obveščeni 0 vključitvi referata v program seminarja. • Prijavnina v višini 2.500 din daje pravico za sodelovanje na seminarju in prejem zbornika referatov. Plača se vnaprej na naslov: Slovensko društvo za merilno-procesno tehniko 61000 Ljubljana, Titova 50 Žiro račun št.: 50101-678-73629 Dodatne informacije daje Slovensko društvo za merilno-procesno tehniko 61000 Ljubljana, Titova 50, telefon (061) 316-886. ^ AVTOMATIKA ^ovacijska veriga ža konektorje Ljubljanska banka — Zdraže-na Banka, Raziskovalna skupnost Slovenije in zadnje tri leta tudi Gospodarska zbornica Slovenije so dosedaj pripravile že 7 razstav domačih inovacij, ki so bile uspešno prenesene v pro-•zvodnjo. Na letošnji razstavi z geslom inovacije za stabilizaci-jo“ so bili tretjič prikazani tudi |zuini in tehnične izboljšave, za katere so avtom in mnogi med njimi tudi prejeti nagrade sklada w “orisa Kidriča. L, 57 inovacijami, ki so bile pri-y Kranju, Novem mestu, Celju, tu^j ? Ljubljani, je bila razstavljena vi; družina konektorjev, ki so jo raz-kazvv. Sektorju Elementov TOZD Cf^Jni institut, delovne organizacije bed^^3' ^ Pom°čjo inovacijskega ga Aa Ljubljanske banke in uspešne-naelovanja med razvojnim sektor- jem, TOZD Orodja in TOZD Elektro-spojna vezja pa tudi prenešene v redno proizvodnjo. Danes lahko trdimo, da postaja proizvodnja vtičnili panelov in konek-toijev za Elektrospojna vezja nosilni program, ki je bil že pred leti kot izhodišče vsklajen z dolgoročnimi cilji vseh asociacij združenega dela v Avtomatiki in SOZD ISKRA. Pri tem sistem vtičnih panelov predstavlja osnovo za lažjo gradnjo profesionalnih elektronskih naprav in sistemov, ko-nektorji pa njegov integralni del. Po proizvodno tehnološki strani so namreč sorodni že dolgoletnemu programu elektrospojnih elementov in pred- jev že v 80. letih na osnovi kooperacijske pogodbe s švicarsko firmo ERNI. iei\ Vlado Černjač, Jože Hren, Stane Požun, Peter Gr ene, Vinko Bajec avciiz TOZD Razvojni institut, TOZD Orodja in TOZD ELA. Srečanje mladih tehnikov Slovenije Nova Gorica, mesto cvetja, veselja in mladosti bo prihodnji petek in “°boto, 25. in 26. maja gostila mlade tehnike Slovenije. Tu bo potekalo SlHo srečanje mladih strokovnjakov. V mesecu mladosti bo to skupna Manifestacija na področju pohtehnične, delovne in proizvodne vzgoje, ter izvijanja in širjenja tehnične, kulturne in družbene samozaščite. , V prizadevanja za kar najboljši potek osmega srečanja se je vključila U(h naša novogoriška delovna organizacija Iskra - Avtoelektrika. formirali so poseben organizacijski odbor, ki bo mladim tehničnim tim u astom Pre“staVi* delovni proces v proizvodnih dvoranah, pripravil JMi bo nazorno pismeno predstavitev delovne organizacije, na osnovi tega fa se bosta po dva udeleženca iz vsake regije „spopadla“ z reševanjem uvaia u' ustnega lista. O samem poteku srečanja bomo še poročali. Marko Rakušček lSKRA na 9. SEJMU MALEGA GOSPODARSTVA ^>bro sodelovanje pot do uspeha in razstavni prostor. Iskra že vrsto let uspešno so- _____n________________ ponuja združenemu lu nove možnosti za tesnejše ielovanje z zasebnimi proiz-ialci in drugimi OZD. ie delovne organizacije so se redstavile z izborom izdelkov, lahko izdelovali kooperanti, tavni prostor je bil na vidnem res dobro pripravljen, rženo delo in malo gospodar-morala tesneje sodelovati, aspodarstvo je namreč spo-arediti marsikaj, kar zdaj zdru-lo po nepotrebnem uvaža in Ubija prepotrebne devize", je poudaril predsednik organizacijskega odbora sejma Ludvik Kuhar na okrogli mizi pred otvoritvijo sejma. Iskra Kibernetika in Iskra Telematika v Kranju sodelujeta z več kot 280 kooperanti in OZD, obseg sklenjenih kooperacijskih poslov iz leta v leto hitro narašča. V času sejma so potekala tudi strokovna posvetovanja o aktualnih vprašanjih razvoja malega gospodarstva in njegovega povezovanja z industrijo. Odprta je bila tudi letošnja razstava „Inovacije za stabilizacijo" z dosežki, za katere so avtorji letos prejeli Kidričeve nagrade, med temi je bilo tudi veliko Iskrašev. A. Boc Vendar pa so bili zaradi kooperacije obremenjeni in proizvod ni prinašal dovolj deviz. Od priliki poslovnega srečanja obeh partnerjev je bila z naše strani izrečena pobuda, da bi kot dopolnilo programskega asortimana v okvim DIN 41-612 v Avtomatiki razvili in.prenesli tehnologijo v Elin proizvodni program novi konektor H-15. Rezultat te ponudbe je bil v februarju 1982. leta podpis pogodbe. Po analizi o raziskavah tržišča je program konektorjev tržno izredno zanimiv, saj ga v Evropi trenutno izdelujeta le Souriean v Franciji in Harting v Nemčiji. Zato so v omenjenem sektorju pristopili k razvoju m sicer v skladu s predpisi IEC in DIN standardi. Na osnovi tehničnih rešitev je ERNI podal tudi svoje kupne potrebe za dobo 6 let. Tako naj bi v tekočem letu v TOZD ELA izdelali 50.000 kosov konektorjev, kar predstavlja dobro tretjino izvoznega plana temeljne organizacije, po vsej verjetnosti pa bo ta številka ob zaključku leta še višja. Po opravljenem razvojnem delu je bila tehnična dokumentacija predana v TOZD Orodja, ki je bila zadolžena za izdelavo visoko zahtevnih proizvodnih sredstev. Medtem so v ELI pripra- vili montažne in druge priprave za redno proizvodnjo, ki je v juniju 1983. leta že stekla v starih proizvodnih prostorih. Izdelana je bila nulta serija 3.000 komadov konektorjev, ki so bdi funkcijsko neoporečna in jih je ERNI tudi takoj prodal. Konektor H-15 in H-7/F-24je rezultat izključno domačega znanja. Konektor je pripravljen tudi na Zveznem patentnem zavodu v Beogradu. Uvrščamo ga med jakotočne konektorje, ki so namenjeni za napajanje modulov. S skupnimi ugradnimi pogoji po IEC 603-2 (DIN 41612) dovoljuje H 15 enovito modulno gradnjo v vtičnili panelih ali kateri koli drugi mehaniki. Zanesljiv in konstanten električni kontakt je zagotovljen preko štirih kontaktnih točk, si so posamično vzmetene. Za trajno vzmetnost kontakta jamči pomožna jeklena vzmet. Kontakti so trdo posrebreni, ter odgovarjajo s svojo električno in mehansko življenjsko dobo IEC 603-2 del 5. kvalitetnem razredu I. 500 vtikom. Ker na domačem trgu razen TOZD Elektrospojna vezja ni drugega proizvajalca, je povpraševanje po njem izredno veliko. Po zadnjih podatkih je izdelek tudi izvozno zelo zanimiv. TO pa pomeni tudi marsikatero konvertibilno devizo več ob zaključnem računu temeljne, oz. delovne organizacije. ŠJ3. Ob dnevu invalidov Spet je minilo leto, mineva desetletje od prvega organiziranega obiska težkih invalidov takratne Iskre Elek-tromehanike v Kranju. Ko danes delamo pregled o tem, je prav, da zapišemo besede pesnika, ki je dejal: Spolnil rad je vsakemu željo, duri odprl in srce. Bil prijateljem je v veselje, delal noč in dan je, a ne gorje dans v bolezni on trpi, a vsi smo brez, zanj serca ... V Iskri ne pozabljamo na ljudi, ki so svoje delo žrtvovali nam, njim pa je ostalo trpljenje, pogojeno z boleznijo, ki jih je priklenila na postelje ali domove. To dokazuje dan, ki ga je svet določil za mednarodni dan invalidov, to je prva spomladanska sobota v letu. Dan, ki naj bi že z bližajočim se poletjem vzpodbudil cvet življenja, rasti, prebujanja narave. Dan, ki ga vsako živo bitje čaka z zaupanjem in mislijo na vse lepo. Težko ga čakaj o tudi naši nekdanji sodelavci, sedaj invalidi, vezani na dom in domače. Kar 16 jih je usoda odtrgala od vsakdanjega dela za strojem oziroma od vsakdanjega malomeščanskega pehanja za denarjem in osebnimi uspehi, ki morajo biti nekaj več. Vsem tem je skupna le ena misel: kje si, ljubo zdravje? Vendar tudi ti ljudje in še mnogo drugih, neznanih, ne mislijo samo na težke dni, na bolezen ... Ti delavci ne smejo ostati pozabljeni. Prav to je vodilo aktiv invalidov Iskre Kibernetike, da je skupaj s socialno komisijo obiskala vse naše bivše sodelavce. Ugotovili smo, da kljub večkratnim urgencam z naše strani in iz oddelka za obveščanje, dva invalida še vedno (Nadaljevanje na 12. strani) Iz tujega strokovnega tiska Hitra proga Frankfurt — Pariz Predsednik republike Francije Francois Mitterand je predlagal gradnjo nove hitre proge med zahodnonemškim Frankfurtom (trgovskim in letalskim središčem) in Parizom. Vlaki s hitrostmi nad 200 km na uro naj bi prevoziti to novo progo približno v dveh urah, podobno kot že nekaj let uspešno vozijo med francoskima mestoma Parizom in Lyonom. Vprašanje je, če se ta načrt sploh da uresničiti tako, kot so ga uresničili med Parizom in Lyonom. Ta proga poteka namreč prek obširnih polj, zato ima zelo malo mostov, toda veliko nadvozov. Načrtovana nova proga pa naj bi potekala prek gosto naseljenih področij vzhodne Francije, zato jo bo možno graditi ie z zelo dragimi podzemeljskimi progami.. Kaže, da so za sedaj Francozi bolj navdušeni za novi načrt kot Zahodni Nemci. VDI Nachrichten. Avtomatizacija v bolnišnicah Vrata zapreti ali odpreti, okno odpreti ali zapreti, knjigo dvigniti in jo podati, televizor vključiti in naravnati — vse to in & kaj drugega zna novi računalniški sistem v sobah za invalidne bolnike v bolnišnici Cochin v Parizu. Bolniki v francoskem jeziku izrazijo v mikrofon svojo željo, ki jo računalnik prevede v svoj jezik in izda ukaze posameznim napravam, kajti „Topar"sistem ima v svojem pomnilniku zapisane nekatere francoske besede—ukaze. Za sedaj so te naprave še precej drage, vendar konstruktorji upajo, da se bo cena z vpeljavo v drugih bolnišnicah in s tem s serijsko izdelavo precej znižala. Le Monde, Pariš. Simpozij v Benetkah V Benetkah se je zbralo približno 200 znanstvenikov iz vsega sveta in se pogovarjalo, kako rešiti stari del mesta pred potopom. V 75-ih letih se je mesto na laguni pogreznilo za 22 cm. 9 cm se je pogreznilo samo zaradi gradnje na pesku, šoti ali ilovici ter rahlega zvišanja morske gladine. Poglaviten vzrok pa naj bi bi! po mnenju znanstvenikov nekontroliran odvzem podtalnice, ki jo že 50 let črpata občina in industrija. Zaključek simpozija terja, da naj bi za vsako področje mesta izdelali natančno obremenitev glede na črpanje podtalnice. e Progovni blok v Egiptu Na 580 km dolgi železniški progi od Aiexandrije prek Kaira do Asyuta bodo uvedli nov sistem z avtomatičnim zaviranjem lokomotiv v primerih, če bodo vlakovodje spregledali zaporne signale. Skupno bodo opremili z novimi napravami 500 vozil. Egiptovske države železnice so se odločile za Siemensovo zahodnonemško tehniko ZUB 100, ki jo je to podjetje na novo razvilo in vsebuje sestavne dele mikroelektronike. Računalniški program prek telefona Za rabo mikroračunalnikov so potrebne običajno diskete z ustrezno izdelano programsko opremo. Sedaj je že močno naročiti takšne programe telefonično iz banke podatkov in jih uskladiščiti v računalniku. Sistem, ki ima priključek na majhne računalnike, je v Franciji razvilo podjetje European Media Business. Za zdaj so v banki podatkov na voljo programi z video igrami, uwd v informatiko ali praktični napotki. V kratkem se jim bodo pridružili še programi za obdelavo tekstov. Le Monde, Pariš. Računalnik za hieroglife Časi, ko so morali egiptologi narisati sleherni hieroglif (pisava za časa egiptovskih faraonov), so minili. Po zaslugi fizika Norberta Stiefa z univerze v Bonnu tekste s hieroglifi zapišejo v poljubni dolžini prek računalnika s priključenim grafičnim pisalni kom. V pomnilniku' računalnika je vtisnjenih nekaj več kot tisoč hieroglifov. Žal pa računalniški program še ne zna prevajati hieroglifov v običajno pisavo, zato gre pri novem sistemu pravzaprav ie za tiskalnik za Tutankamonovo pisavo. Radarsko omrežje za vreme Švedska vremenska služba SMHI je vključila prvi del meteorološkega radarskega omrežja, ki bo obsegal 17 postaj in ga bodo dokončali približno v 90-ih letih tega stoletja. Na daljavo 120 km pošilja naprava tega sistema podatke avtomatičnih opazovalnih postaj. Vsakih deset minut išče naprava v atmosferi spiralne formacije, ki jih razpoznava na temelju radarskih odmevov. Korist od tega bo ime! predvsem letalski promet pa tudi kmetovalci. Proizvajalec sistema je švedski Erisccon, ki računa tudi na prodajo sistema v tujini. Naprava proti smrčanju Največji uničevalci živcev pri nočnem počitku so smrčalci. Glede na to, da smrčijo povsod, so sedaj izdelali elektronski proti-smrčalni sistem Quiet Night (mirna noč) in sicer v Avstraliji. Iznajditelj Technbproducts Resources iz Sydneya ga je razstavi! na minulem hannoverskem sejmu '84. Osnovni elementi so dva mikrofona in večkratni signalni dajalnik. Ker vsak smrčalec smrči po svoje, nekako tako kot ima vsak človek svoj prstni odtis, je v elektroniki uskladiščen karakteristični glas smrčalca, zraven pa še nasprotni signal, ki pripravi smrčalca, da utihne. Naprave pa, žal, na sejmu niso mogli preizkusiti, zato o dejanski uspešnosti ni prave potrditve. Kakovost je zastonj Tak je naslov knjige PhiUpa B. Crosbyja, znanega svetovalca na področju zaščite kakovosti v ZDA. Njegove seminarje je obiskalo lani približno 7.000 vodilnih uslužbencev ameriških podjetij, kot so IBM, PPG itd. Crosby meni, da kontrolorji smatrajo slučajne napake, ki so vedno majhne, za normalne in sprejemljive. Kakovost je podobna vzgoji otrok, to je proces, ki se nikoli ne neha. Kot odgovorni za kakovost pri Pershingprogramu je Crosby izdelal leta 1961 znameniti ničelni program napak, ki je privede! do znatnih izboljšav pri kakovostni proizvodnji. Pozneje je zasede! mesto direktorja za kakovost pri ITT z interno ..kulturno revolucijo". Sistem so potem sprejela mnoga podjetja in si precej znižala stroške. Crosby hrabri delavce s parolo: „Že prvič izdelaj pravilno!" Za ameriške proizvajalce je Crosbyjeva kakovostna filozofija postala že nekakšen kult. Time, New York. Zbral, prevede! in priredi! Marjan Kralj - X Delavski svet ISKRA — SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana razpisuje po sklepu 11. zasedanja z dne 8. 5. 1984 in v skladu s 70. členom Statuta SOZD Iskra oz. 22. členom Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo skupnih služb v SOZD Iskra ter v zvezi s 77/2 členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra prosta dela in naloge — člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za kakovost in — vodje delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo, — da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da so sposobni voditi in organizirati delo, — da imajo ustrezne moralno-politična vrline, ki zagotavljajo akiven odnos do samoupravne socialistične družbene ureditve in do razvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov — da obvladajo najmanj enega izmed svetovnih jezikov. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati naslovijo v 15 dneh po objavi (v časopisu Delo) na naslov: SOZD Iskra — Tajništvo samoupravnih organov, Ljubljana, Trg revolucije 3/12 z oznako „za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. v______________________________________________________________________________________J Ob dnevu invalidov (Nadaljevanje z 11. strani) ne prejemata časopisa ,,Iskra", te edine vezi med invalidom in delovno organizacijo. Takemu neresnemu delu lahko rečemo tudi ... Človek, ki razporeja razpošiljanje našega glasila, gotovo ne ve, da sta časopis'in občasni obisk za slehernega invalida edini stik z DO, v kateri je delal oziroma z ljudmi, ki so ob njegovem odhodu vsi v en glas zatrjevali: „ . . .ostal boš med nami, ne bomo te pozabili, obiskovali te bomo!" Po letu dni ali več že velikokrat slišimo: „ .. .ne, tega ni več! ... nimamo stika z njim!" Kako hitro mineva čas! Bodimo previdni, da ne prehiti tudi nas! Zato je prav, da iz delovnih okolij, od koder so ti delavci odšli, Iskraši čim-večkrat odidejo na domove invalidov, bivših sodelavcev. InvaUdi jih bodo vedno veseli. Ne bojte se, ni potrebno drago darilo, le cvet z vrta in dobro-voljna beseda — in odtehtano bo vse tisto, o čemer zdrav človek v pehanju za zaslužkom misli, da je nedosegljivo. Kanček domačnosti, stisk roke, pogovor o našem življenju in delu v okoljih, ki so jim ti ljudje pripadali — in odstranjena bo še zadnja misel, da so ti ljudje priklenjeni na posteljo ali voziček, da ne živijo v okolju, iz katerega so morah oditi.. Tako imenovani uradni obiski s strani Al ah sindikalne konference naj ne bodo edini obiski, edina vez z in-validi. Stkati moramo vezi, ki izpodbijajo osamljenost; vezi, ki bodo lahko že jutri edina vez med nami in DO Iskra Kibernetika, ki ji že vrsto let pripadamo. Zato ob prazniku, ki ga je naš kolektiv po svojih predstavnikih častno obeleži, izražamo vsem invalidom naše delovne organizacije in drugim: bodite srečni, naj vas usoda ne bremeni, saj lahko le vi— s svojo vztrajnostjo — pokažete in dokažete zdravim, kako je treba premagovati bremena življenja. , Ob 10-letnici Planinske sekcije Iskra v Kranju Letos praznuje 10. obletnico ustanovitve ena izmed najbolj delavnih družbenih organizacij kranjskih delovnih organizacij Planinska sekcija Iskra. Organizirana planinska dejavnost sega sicer že v prva povojna leta, ko je bila v Kranju ustanovljena Iskra -temelj današnjega industrijskega giganta. Leta 1949 so namreč na pobudo sindikalne organizacije ustanovili Planinsko društvo Iskra Kranj. Da so bili zelo delavni, pove že podatek, da so v drugem letu obstoja imeli kar 611 članov, alpinistični in gospodarski odsek pa sta pod ostenjem Kočne „zagrešila“ bivak, ki še dandanašnji kljubuje silam narave. Oraganizacijske spremembe v PZS sojih leta 1953 združile s PD Kranj. Večina članstva je v novi sredini ostala aktivna. To se odraža tudi danes, saj Iskraši tvorimo dobršen del društva. Pred ustanovitvijo sekcije smo se poskušali organizirati tudi v leta 1969 ustanovljenem Planinskem društvu Iskra Ljubljana, vendar je povezava zaradi oddaljenosti vodstva in nekaterih drugih težav opešala. Vrzel v (ne)aktivnosti je izkoristilo PD Kranj in z njihovo pomočjo smo 19. februarja 1974 ustanovili Planinsko sekcijo Iskra Elektromehanike kot sestavni del PD Kranj. Ko je prišlo leta 1980 do delitve Elektromehanike na tri delovne organizacije, smo planinci ostali skupaj, le ime sekcije smo nekoliko spremenili. Zavedamo se namreč, da nas, ne glede na raznoliki program in lokacijsko odmaknjenost, trdno veže planinsko prijateljstvo in pripadnost Iskrini zvezdi! Glavna in pravzaprav edina skrb sekcije že od njene ustanovitve je organizacija sprostitve in razvedrila v planinskem svetu in s tem posredno skrb za zdravje in večjo produktivnost. Iz tega izhaja težnja, pritegniti v naše vrste čim več sodelavcev in njihovih svojcev, torej doseči množičnost in raznolikost udeležencev za izletih. Da dosegamo ta cilj, hkrati pa omogočamo dojemati lepoto planinskega sveta, moramo imeti dobro organizacijo, vodnike in propagando. Vodstvo sekcije se je tega zavedlo dovolj zgodaj. Ob pomoči matičnega PD Kranj je vzgojilo lasten vodniški kader, ki se je z dosedanjim vodenjem izletov kar dobro izkazal. S pomočjo tovarniških medijev, ki so nam vsi na razpolago, skrbimo za obveščanje o izletih, z objav- Križanka za razvedrilo VODORAVNO: 1. reklamni listič, 9. grelnik centralne kurjave, 10. Perzija, 11. kemijski znak za renij, 12. brezkostni stranski deli ob trupu, 13. rod iglavcev z majhnimi črnimi piodovi, 15. kemijski znak za srebro, 16. sloj, 17. strjena kri, 18. ime in oblika ciklične skladbe za 1 do 2 instrumenta, 20. francoski fizik in astronom (Dominique Francois, 1786—1853-, 21. Nikola Tesla, 23. krmilna rastlina, 24. trenje, 25. pritrdil- nica, 26. splet las, 27. procent, 30. električna veličina. NAVPIČNO: 1. ptič deževnik z ozkim čopom na glavi, 2. velik morski rak brez Škarij, 3. hrvaški skladatelj (Krsto), 4. moški potomec, 5. Peter Ambrož, 6. Edvvard Tel-ler, 7. prid, 8. globoko zajedena dolina v osrčje Julijskih Alp, od Bovca ob Soči navzgor, 13. človeški iztrebki, 14. pleme, rod, 16. glavno mesto ČSSR, 17. ljudski naziv za rudarja, 18. morska riba, podobna sardeli, brglun, 19. gorska nimfa v starogrški mitologiji, 21. beležnica, 22. krilo poslopja, 24. naš umrli predsednik, 26. geometrijski pojem, 28. Stane Potokar, 29. kemijski znak za telur. 1 2 3 k 5 6 7 8 T™ 10 11 12 i "'"ji 13 16 1/ 18 19 20 21 fn 23 r2iS 25 26 27 28 29 30- • Ijanjem slikovnega gradiva v oglasnih omaricah pa seznanjamo sodelavce o prehojenih poteh. Sodelovanje z matičnim PD Kranj lahko ocenimo kot vzorno. Vsako leto uskladimo program izletov; tudi izvedemo jih nekaj skupaj. Društvo nam pomaga pri naročanju prevozov, planinske literature in opreme, na voljo so nam društveni prostori, itd. Na drugi strani naši vodniki pomagajo pri njihovih izletih. Skratka, tudi Iskraši planinci čutimo, da smo del velike kranjske planinske druščine. In kakšen je običajno program izletov? Predvsem je prilagcjen željam širšega kroga planincev. Pred leti smo izvedli anketo, s katero smo dobih sliko želja. Največ jih je bilo za lažje dostopne vrhove in tiste, ki so zaradi odročnosti in zahtevnosti težko dosegljivi. Upoštevati moramo tudi pohodnike po planinskih transverzalah. Vse večja množičnost na izletih kaže, da smo se stvari lotili pravilno. Naša prizadevanja ne bi bila tako uspešna, če ne bi imeli v sindikatih in vodstvih delovnih organizacij toliko posluha za to dejavnost. Ne le moralno, tudi materialno nas podpirajo, zavedajoč se, da smo pravzaprav najbolj aktivna skupina, ki združbe vse kranjske Iskraše v enovito skupnost. Krivično bi bilo, če ob jubileju sekcije ne ta omenili nekaterih posameznikov, ki so žrtvovali veliko prostega časa in moči za našo skupnost. To so vsi trije načelnikki, ki so vodih sekcijo na poti uspehov: Peter Leban, Peter Pajk in Igor Kloar, zraven pa še referent za izletništvo in prvi vodnik Jože Šparovec. Seveda so za uspeh zaslužni tudi drugi, vendar sem prepričan, da ne bo zamere, če ne bodo navedeni poimensko. Vsem je gotovo več do tega, da ponudijo čim večjemu številu delavcev, uslužbencev, upokojencev, otrok, žena itd. možnost sprostitve in preizkušnje v naravi ob hkratnem spoznavanju njenih lepot. ZAHVALE Ob boleči in prerani izgubi mojega dragega očeta JANKA PRESTORJA se najiskreneje zahvaljujem sodelavcem tovarne Iskra Kibernetika Kranj TOZD Števci — pakirnica za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvalal Žalujoča hčerka Alenka. Ob boleči izgubi mojega dragega očeta STANISLAVA ŠMIDA se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Stikala za izrečena sožalja, darovani venec in denarno pomoč. Vsem iskrena hvala! žalujoča hčerka Magda Bernik. Ob boleči izgubi dragega moža iri očeta MIRKA JERKIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam TOZD Števci in DO Električna orodja za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti žena Ivanka in hči Majda. Turnir v malem nogometu v Kranju Športno društvo Podgorje bo priredilo 8. 6. 1984 5. tradicionalni turnir v malem nogometu na travi, ki bo v Tenetišah ter finalne tekme, ki bodo 10. 6.1984. Prijave sprejema Marko Markovič, Te-netiše 43, ali po telefonu 22-221, interna 23-47, do 1. junija 1984. Žrebanje bo 5. 6. 1984 ob 18. na igrišču v Tenetišah, kjer boste poravnali prijavnino in dobili pro-pezicije. Število ekip je .omejeno, pohitite s prijavami! ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoetektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Časopisne novice Nedavno se je mudil v banjaluškem garnizonu zvezni sekretar za naro-dno obrambo admiral flote Branko Mamula. Na poligonu Kozara šolskega centra oklopno mehanizirane enote Petar Drapšin si je ogledal taktično—tehnične lastnosti prvih tankov izdelanih v tovarnah domače vojn6 industrije. Prikazani tanki iz poskusne serije so enaki tovrstnim tujim izdelkom. Nekatere lastnosti imajo celo boljše, kot jih imajo tanki oboroženih sil drugih držav. Pri proizvodnji domačih tankov je med drugimi podjetji sodelovala tudi Iskra. Iskra je v prvih treh mesecih letos uresničila letni plan proizvodnje le 19,5 % pri izvozu pa beleži celo en odstoten padec za lansko vrednostjo-Vzrok za to je skoraj popoln izpad izvoza v države SEV, medtem ko je na konvertibilno področje izvozila za 14,6% več, kot v enakem obdobju lani, vendar še vedno za okoli 10 % manj, kot je Iskra predvidevala. Zal to nista edina problema Iskre, ki ustvarja približno 10% izvoza gospodarstva v republiki, oz. skoraj 22 % izvoza celotne jugoslovanske elektroindustrije. Izgube Iskrinih TOZD, ki so v zadnjih letih ostale na enaki ravni, se zaradi zamrznitve in cenovnih Škarij, kijih povzroča nesorazmerno povečevanje cen vhodnih materialov in končnih izdelkov, rapidno večajo in se z njimi otepa že večina organizacij v SOZD. Dovolj zgovoren je podatek, da so lani sklenili s 170 milijonsko izgubo, v prvem četrtletju letos pa so jo, kot ocenjujejo mesečno povečali za okoli 140 milijonov dinaijev. Hkrati se Iskra otepa z nenehnim pomanjkanjem reprodukcijskih materialov, M jih na domačem tržišču ni mogoče dobiti, ali pa so po kakovosti povsem neustrezni, uvozne restrikcije in izločanje večine ustvaijenih deviz za skupne potrebe pa ji tudi ne omogočajo redne oskrbe s temi materiali iz tujine. Dnevnik. Novi Iskrin računalnik Delta 800 je šestkrat cenejši od podobnih v svetu. Programi, ki jih pripravljajo v Iskri—Delti pa so tudi desetkrat cenejši. Zakaj nekatere velike domače organizacije raje kupujejo računalnike tujih multinacionalnih družb, kot pa da bi kupile domačo opre- Po besedah Janeza Škrubeja, direktorja Iskre-Delte, so razlogi po eni strani v pomanjkanju zaupanja, saj je delovna organizacija sorazmerno mlada, po drugi strani pa multinacionalke ne ponujajo le opreme, temveč tudi ugodne posojilne pogoje. Iskra—Delta tega ne more. Po mnenju Miloša Kobeta iz Iskre, sta le Iskra in Elektronska industrija iz Niša sposobni za pravo proizvodnjo računalnikov. V zadnjem času se namreč pojavlja vrsta „proizvodenj“ trgovskih hiš, ki pa riimajo niti bazne tehnologije, niti sistemskih znanj. Takšne proizvodnje, ki so že na samem štartu obremenjene z izvoznimi omejitvami, ne morejo imeti iste veljave, kot proizvodnje, ki lahko brez ovir izvažajo in se samostojno razvijajo. Iskra-Delta ima edina v tem delu Evrope lastno sistemsko programsko opremo in je povsem neodvisna od tujih rirm. Neodvisnost pa ne pomeni avtarktičnosti in bega od licenc. Licence kupujejo tudi najbolj razviti-Toda čimprej se je treba otresti omejitvenih pogojev, ki jih licence vsebujejo in narediti razvojni korak naprej od njih. Večer, Maribor. Bralka Radinka Stišovič iz Čačka je napisala lepo pohvalno pismo o naši tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah in sicer v beograjskih Večemjih novostih. Čeprav je naročila panel ploščo z napačnimi podatki, so se v tovarni potrudili in še enkrat poslali naročeni del tako, daje bila plinska peč hitro popravljena. Ob koncu zaključuje bralka, da je to primer dobrega dela in korektnosti proizvajalca do kupca. Zbral in uredil Maijan Kralj V_______________________________ J Gl i l. ti, »i h, ti m d, si k; H; l( 15 1' vi ti * Iji si m Ir Ul v: kr Hitropotezno prvenstvo Iskre tokrat v Trbovljah Sindikalna konferenca Iskre IEZE, TOZD Tovarna p Sprevodnikov Trbovlje in Šahovsko društvo Iskra bosta organizirala 36. hitropotezno prvenstvo Iskre. Turnir bo 26. 5. ob 10. v osnovni šoli Revirskih borcev (blizu občine). Na prireditev potujemo z vlakom. Odhod vlaka ob 8.35 iz Ljubljane. Zbrali se bomo ob 8. pod uro pri vhodu na železniško postajo. Pridite v čim večjem številu! Skozi Trnovski gozd Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 26. maja izlet na Golake. Zbrali se bomo kot običajno na ljubljanski železniški postaji j’*’ 5.15. Odpeljali se bomo z rednim avtobusom ob 5.30 do Ajdovščine. Od tu do Predmeje, nato na Čaven (štampiljka), mimo Iztokove koče (štampiljka) na Golak - 1495 m -(štampiljka). Hoje bo približno 5 ur-Izlet je primeren za vse planince. Izlet bo vodila Sonja Vrhovec. Pri njej se prijavite in dobite še vse dodatne informacije. Telefon: 311-455, int.: 208. Srečanje športnikov Iskre v Kranju Komisija za šport in rekreacijo pri sin- delovnih organizacij Iskre: Električ®3 dikalni konferenci DO Iskra Električna orodja, Iskra Kibernetika in Iskra Telenri' /"irli o sirrroulrrim O «X X »tl Hi orodja organizira 3. srečanje športnikov tika. Pripravili bodo naslednja tekmovanja: nogomet igriščeNK Sava rokomet - moški igrišče RK Sava rokomet - ženske igrišče RK Sava odbojka - m. in ž. športna dvorana košarka - moški športna dvorana streljanje - m. in novo strelišče na Hujah kegljanje - m. in ž. kegljišče KK Triglav balinanje balinišče Borec šah dvorana nad restavracijo namizni tenis TVD Partizan Stražišče 18., 21. in 23. 5. ob 17.30 23.5. ob 16.00 22.5. ob 17.00 21.5. ob 15.30 22. 5. ob 15.30 21.5. ob 16.00 12.5. ob 8.00 16.5. ob 16.00 18. 5. ob 16.00 18.5. ob 16.00 »i la V ki Slavnostna razglasitev rezultatov za vsa tekmovanja bo 23. maja 1984 ob 19. v domu JLA v Kranju! Praznični pohod na Kališče — Storžič > Plamnska sekcija DO ISKRA Kranj praznuje letos 10. obletnico ustanovitve. V okviru proslav smo imeli 13. aprila skromno slovesnost s podelitvijo priznanj in prikazom delovanja s pomočjo barvnih dia in filmov, v soboto, 26. maja p a želimo Jubilej proslaviti še delovno. Izvedli bomo množični pohod na Kališče in Storžič (2132 m), na katerega vabimo vse planince iz delovnih organizacij SOZD Iskra. Avtobus bo vozil izpred hotela Creina v Kranju do Preddvora ob 6., 7. in 8. uri, acupine pa bodo vodili naprej planinski vodniki, člani PS Iskra. Do Kališča je iz Preddvora dobn dve uri zmerne hoje, na vrh Storžiča pa še eno uro nekoliko zahtevnejše, predvsem zato, ker bodo ponekod še ostanki snega. Vsak pohodnik bo na Kalisču dobil spominsko nalepko, na Bašeljskem vrhu, ali Storžiču pa še spominsko značko. Opozarjamo na možnost kombinacije s pohodom čez Veliko poljano! Če bo slabo vreme, bomo pohod preložili na nedeljo, 3. junija. Planinski dom naKališču vas bo sprejel z nastežaj odprtimi vrati! Ob povratku bo avtobus peljal iz Preddvora ob 15., 16. in 17. uri, lahko pa se posiuzite tudi redne avtobusne linije. ISKRAŠI - prijatelji planin, vabljeni! Vi k Hi j di 0 1 si v k p ž Sl k